286
Iliade XVI. spev.
Poslovenil J. Ljubic.*)
Patrokl pa pri Ahilu stoji, pri vodju junakov, Bridke solzice livaje, kakor černi urelec, Ki po stermem pečovji vodo pretamno izliva. Berzonogati, bognjerojeni Ahil ga milujc , 5. Glas zažene ter mu besede te krilate reče: Kaj li solze prelivaš, Patrokl, kakor deklina Mi nedolžna, ki teče za materjo, vzdignit jo prosi, Primši se obleke overa mater hitečo, Jo pogleduje milo jokaje, da bi jo vzeti hotela.
10. Tej enako, Patrokl, mile solzice ti točiš.
Mar sporočiti meni ali Mirmidoncom kaj imaš? Ali morebiti iz Ftije sporočilo si zvedil? Aktorovič Menotios še pri življenji ima biti, Med Mirmidonci Ajakič Pelej tudi še biva,
15. Midva oba za te bi žalvala, ako bi umerla. Ali ti žalost je bridka zavoljo Argivcov ginečih Tam pri ladijah votlih, lastni pregrehi v plačilo? Daj, naznani, pa nič ne prikrivaj, da veva obadva! In globoko zdihaje mu Patrokl vitežki praviš:
30. Peleja sin Ahil, najgorši junakov ahajskih!
Na me ne serdi se, bridka se tuga Ahajcov lotila: Tisti usi, ki prej so najhrabrejši bili, ležijo, Tam pri barkah ležijo, ranjeni sulcami, pšicam': Krepkega DjomedaTidejeviča puščica zadela,
25. Odisej. Agamemnon ponosni sta ranjena suPcam', Tudi Euripilu ostra pušica v nogo priletela. Rane jim celijo urno skakljajo zdravniki umni, Jim bolečine hladijo; le ti sam si nespraven. Da bi se serd ne lotil me nikdar, kakoršen tebe.
30. Ti v nesrečo le hrabri! Kaj bo potomcom hasnilo, Ako rešiti nočeš Argivcov iz stiske sramotne? Ti brezčutni! tebi ni Pelej vitežki oča, Mati ne Tetida; tebe stvarilo sinje je morje. Stermo pečovje, ker kruto serce u persih ti bije5
35. Ako pa v duhu kako božje naznanje te plaši, Ali po blagi ti materi Zen kaj mogočni sporočil, Mene saj pošlji, mirmidonske čete tud' z manoj; Ako bi nam bilo rešiti mogoče ljudstvo ahajsko. Daj  da persi oklenem si s tvojim terdnim oklepom,
40. Da bi Trojanci mene za tebe deržaje boja nehali, Si pogumni sinovi ahajski odahnili straha Vtrudeni; res kaj malo trenutkov vojske počitka! Lahko možaki nevtrudeni vtrudene v bojnemu kriku Proti terdnjavi od ladij, šotorov bomo zagnali.
45. Tako govoril in prosil je revež}  samemu sebi
Moral je bridki pogin in pa strašno smert izprositi, In nevoljno tekun siloviti Ahil mu odverne: O veličastni Patrokl. kaj si ti vendar govoril! Nič ne porajtam za Božje preroštvo, ki bi ga zvedil,
50. Ni poročila od Žena blaga mi mati prinesla; Ampak bridka bolest mi prešinila serce in dušo, Kadar enakegu sebi človek oropati hoče; Ki mogočnejši je, hoče uzeti mi častno darilo: Ta bolest mi je bridka, grozno skeli me v serce.
55. Deklico, ktero mu v častno darilo so dali Ahajci,
In sem pridobil jo s sul'co, kipečo terdnjavo razdjavši, Agamemnon, vodja junakov iz rok je ugrabil Atrejevič, kot bil bi jez kakošen tujec brezčastni.
*)   Za  pokušnjo  iz   prestav   nadepolnega   učenca  Novomeške gimnazije.                                                                        Vred.
Pa pozabimo, kar je preteklo; nikdar tudi nisem
60. Mislil se vedno serditi; pa sem vendar bil sklenil, Prej nikakor serdu ne nehati, dokler da enkrat Privihra do ladij bojno hrumenje in vojska. Toraj persi okleni z mojim slovečim oklepom In bojoljubne Mirmidonce pelji u vojsko,
65. Ker pa že černe se trume trojanske okoli podijo
Močno krog ladij: Argivci se pa obrežji na morskem Vijejo, drenjajo, ker le še malo zemljišča imajo. In trojansko kardelo vesvoljno za njimi jo bije Derzno, saj ne vidijo moje čelade obličja
70. V blišču bliskati; berzo bi bili polnili prekope
V begu z mertvaci, ak1 Agamemnon bi vodja mogočni Meni bil skazal pravico, pa zdaj naskakujejo tabor. Več ne suče Djomed Tidejevič v rokah junaških Pike razkačen, da bi Danajcom sramoto odvernil;
75. Atrejeviča glasnega krika ne enkrat ne čujem Iz sovražnega gerla; pa Hektora vpitje m«>rivca Navduševaje Trojance krogi se čaje, s hruraenjem Sipljejo se čez plan ter bijejo v boji Ahajce. Zdaj pa vendar, o Patrokl,  spodi nadlogo od ladij,
80. Udri serdito v Trojance! da v žarečem plamenu Bark ne zažgejo in ne prepredejo mile vernitve. Slušaj pa kar s poveljno besedo na serce ti stavim. Da boš čast glasovito  in slavo meni pridobil Pri vesvoljnih Danajcih, cvetečo da tudi deklino
85. Spet mi dajo nazaj, priložijo drage darila.
Jih odpodivši od ladij  se verni nazaj; morebiti Da pridobiti da slavo germeči zaročnik ti Here; Vendar nikakor vkrotiti brez mene ne smeš hrepeneti Bojoljubne Trojance; to bi me malo slavilo,
90. Tudi napihnjen možakov v vojski in bojnemu vrišu Trojce morivši ne vodi proti iljonskem' ozidju, Da vekovečnih bogov se z Olimpa ne bliža nobeden Tebi: sila jih ljubi daljekostrelec Apolon; Ampak verni nazaj se ko lad'jam rešitev prineseš,
95. Druge pa pusti tamkaj, naj  bijejo se po planjavi.