Leto III., štev. 229 Poštnina t>8T$afiran». V Ljubljani, sreda dne 27. septembra 1922 oanafnia ste v. stane 75 par Ighafa ob O «|utr«l. Stane mesečno 10*— Din za inozemstvo 20"— . Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon št 72. U' Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravničtvoc Ljubljana, Prešernova ul. št 54. JTelet St*. Podružnice« Maribor, Barvarska ulica št L Tel št 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. cekoT-zavodu štev. 11.842, Ljubljana, 26. septembra. Mnogokrat se je že razpravljalo o vzrokih, zakaj politični ugled in mednarodna avtoriteta Jugoslavije ne odgovarjata politični poziciji, ki jo naša država v Evropi zavzema. Gotovo je, da naša diplomatična umetnost ni na višku, organizacija naše diplomatične službe je še zelo primitivna, čut za mednarodno propagando je popolnoma nerazvit, diplomatična tradicija pohaja iz dobe, ko je matica Jugoslavije, fcivša kraljevina Srbija, bila drobec med ogromnimi političnimi tvorbami • iztoka in zapada. Vse to in še mnoge druge stvari ie treba popraviti; reformirati, reorganizirati. Odkar se nahajamo v zvezi Malo antante in se utrjuje zavest, da reprezentiramo z našimi zaveznicami novo velesilo v Evropi, postaja občutek, da nam je treba v zunanji politiki v marsičem hoditi nova pota, vedno jačji in marsikaj se boljša. Pod vodstvom gospoda Ninčiča je zapihal v našem zunanjem ministrstvu bolj svež zrak in mnogi pojavi kažejo, da gre na bolje. Pozitivna kritika je tu potrebna in točno je, da bi se i_ vprašanje naše zunanjepolitične linije i ono naše diplomatične službe reševalo bolje, brže in uspešnejše, ako bi obstojal stalni parlamentarni odbor za sodelovanje z vodstvom naše mednarodne politike in za njeno kontrolo. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti, da obstoja v naši diplomatični bilanci še eden faktor, katerega vpliv na mednarodno veljavo naše države ~e no da paralizirati z upravnimi reformami in političnimi revizijami. Ta faktor je naša javnost. Smelo rečemo, da je velik del naših političnih neuspehov pripisovati naši notranji ne-iisciplinirajosti. Naša opozicija prireja prave orgije na račun življenjskih interesov države. Vsak hip je pripravljena dokazovati prijateljem in nasprotnikom, da jo Jugoslavija stavba na pesku, ki se lahko jutri podere, najbrezvestnejši med vsemi. Radič, kliče tuje države na pomoč proti lastni domovini. To nam spodkopuje ugled bolj nego najnerodnejši diplomati. Posebno žalostno pa je tudi dejstvo, da gotovi opozicijonalni voditelji zlorabijo vsako priliko, da bi svojo domovino pred tujim svetom ponižali in oslabili in ji vrgli poleno pod noge. V svežem spominu je še divjanje naših klerikalnih listov, ko so Bolgari poskušali nas obtožiti pred svetom Lige narodov v Londonu. Takrat so bili naši klerikalci nad same Bolgare in obtožb ter denuncijacij proti Jugoslaviji je kar mrgolelo, klerikalni listi niso prav nič skrivali svojega hudega razočaranja nad bolgarskim neuspehom. Sedaj ee nahaja naša država v vrlo važni poziciji radi turškega vprašanja. Ves naš narod je solidaren v tem, da mora biti naša država element miru na Balkanu in v Evropi. Ni nobenega dvoma, da je to načelo merodajno tudi za ukrepe vlade. Nesoglasja med Francijo in Anglijo so omogočila naši državi posredovanje, ki je nesporno znatno povzdignilo naš internacijonal-ni ugled. Udeležba Jugoslavije na ori-jentski konferenci io viden izraz tega dejstva. Medtem pa, ko vidimo, da v drugih državah take uspehe vsa javnost z zadoščenjem beleži ter jih še podčrtava, se je pri nas razvila prava vojska v dokazovanju, da se sedaj Palic in Ninčič prepirata in da torej ne pomeni nič, kar je Ninčič rekel, predlagal, posredoval. Obnovitev turškega gospodstva v Evropi bi mogla biti za ves Balkan od najdalekosežnejših posledic. Pri znanem fanatizmu islamskega sveta je treba računati celo z reperkusijami v naši notranji politiki. Treba je torej največje pozornosti. S kako lahkomiselnostjo se pri nas razpravlja to vprašanje, to dokazuje nedeljsld govor gosp. Korošca v Celju. Klerikalni voditelj je celo vprašanje reduciral na formule, da gre za borbo med Anglijo, Rusijo in Turčijo, v kateri smo mi oči-vidno neinteresirani. Sovjetska Rusija in Kemal paša sta zaveznika. Gospod Korošec ni za Turke, toda on hoče, da »podpiramo Ruse*. Klerikalci pridigajo, da moramo pomagati Bolgarom. Istočasno se dezinteresirajo na vprašanje Traldje, glede katere prosijo Bolgari naše pomoči. Ker se je Pa-;i<5 izrekel proti vrnitvi Turkov v Evropo, ga klerikalci zasmehujejo, češ, da se je blamiral. kajti Francozi in Angleži so sklenili drugače. Jutri bodo "divje kričali, da se nismo uprli izročitvi Trakije. ko vendar Bolgari zahtevajo. da naj se složno t niimi bo- Poostren položaj ob Dardanelah NEVARNOST TURŠKEGA NAPADA NA CARIGRAD. — RUSIJA PREDLAGA KONFERENCO CRNOMORSKIH DRŽAV. London, 26. septembra. (Izv.) Po vesteh, ki so dospele danes iz Carigrada, zlasti pa iz angleškega glavnega stana, se je situacija ob Dardanelah zopet poslabšala. Angleški piloti javljajo o živahnem gibanju in zbiranju turških čet ob meji nevtralnega ozemlja. V angleških krogih se boje, da bo Kemal paša podlegel vplivu nacionalistov in da bo kljub nasprotni obljubi napadel nevtralno cono in Carigrad. Vlada je pripravljena na vse eventualnesti Pariz, 26. septembra. (Izv.) Danes popoldne se je doznalo, da je angleški kon zul v Smirni zapustil Smimo in da se je vkrcal na angleško križarko. Soproge vseh angleških častnikov, med njimi soproga generala Haringtona, so odpotovale iz Carigrada. Te vesti se smatrajo kot slabi simptomi. V francoskih vojaških krogih presojajo položaj kot resnejši kot na Quai d'Orsayu. Brezdvomno je tudi general Pellet, francoski vrhovni poveljnik v Carigradu, opozoril vlado na resnost položaja. »Intransigeant* objavlja izjavo nekega vojaškega poveljnika, ki poudarja, da je razumljivo, da Anglija ojačuje svoje čete, ker nevarnost resnih zaplet-ljajev še ni odstranjena. Ni gotovo, ali bo Kemal paša mogel obdržati moč nad svojimi četami in se ne bo dal od nacionalistov prisiliti, da bi pred mirovnim pogajanji stavil z napadom na Carigrad v nevarnost interese Turčije. Položaj je sedaj zelo napet. Trenutno se nahaja v Turčiji 8000 Francozov, 2000 Italijanov in 13.000 do 14.000 Angležev. »Agence Havaa» javlja, da se je turška konjenica, ki je včeraj pod zaščito bele zastave zapustila ErenkSj v nevtralni coni, danes zopet povrnila. Močna je približno 2000 mož. Angleška kolor.a se je umaknila iz čanaka ter zasedla nove postojanke. Kolona je pripravljena na vse eventualitete. Vsak dan do-važajo angleške vojne ladje nova oja-čenja angleškim četam. RAZOČARANJE NA GRŠKEM. Atene, 26. septembra. (Tzv.) Zavezniška nota Kemalu paši je izzvala v tukajšnjih političnih krogih veliko razočaranje. Vsi atenski listi naglašajo potrebo reorganizacije grške vojske, ki bi imela braniti Tracijo. V Tracijo je odpotovalo več generalov s Papilosom na čelu, ki bodo reorganizirali grško vojsko. Guverner Traeije se preseli v Solun. NOVA RUSKA NOTA. Riga, 26. septembra. (Izv.) Sovjetska vlada je po zastopniku komisarja za zunanje zadeve izročila zavezniškim vladam novo noto, kjer izjavlja, da more le takojšnja mirna intervencija obvarovati južni zapad Evrope pred novimi krvavimi zapletijaji. Rešitev tega vpraša^ nja je le mogoča, ako se priznajo suverene pravice Turčije nad vsem turškim i ozemljem, zlasti nad Carigradom. Z ozirom na posebno stališče Rusije glede j vzhoda in na njen položaj ob Črnem morju, predlaga sovjetska vlada, naj se takoj skliče konferenca vseh zainteresiranih držav, zlasti onih, ki ležijo ob Črnem morju. onec earigrafske vlade SULTANOVA VLADA SE ZDRUŽI S KEMALOVO. USODA SULTANA. NEGOTOVA Pariz, 26. septembra. (Izv.) «Agen-ce Havas» javlja iz Carigrada, da je veliki vezir sultanove vlade v Carigradu sporočil kemalistični vladi, da carigrajska vlada v nobenem oziru ne bo delala ovir angorski vladi in da so njeni člani že podali demisijo. Menijo, da bo Mustafa Kemal paša sprejel to ponudbo ter odposlal v Carigrad guvernerja, ki bo prevzel vladne posle v imenu angorske vlade. S tem bo postal Kemal paša tudi formalno vladar cele Turčije. Kako vlogo bo v bodoča igral sultan, še ni jasno. Nekateri menijo, da bo ostal samo verski poglavar muslimanstva, kar pa bi bilo tudi politično izredne važnosti, ker bi se raztegnila potem njegova avtoriteta na ves muslimanski svet, tudi izven turških mej. Drugi zopet sodijo, da bo ostal tudi v bodoče še svetni vladar Turčije, zlasti če bo postal Carigrad zopet njena prestolnica. Carigrad, 26. septembra. (Izv.) Veliki vezir sultanovega carigrajskega kabineta Fesi paša je predložil danes sultanu demisijo cele vlade. Sultan je demisijo sprejel. Ni še gotovo, ali se osnuje začasno še samostojna vlada, ali pa bo prešla vladna oblast že takoj na vlado Kemaia paše. A tudi v prvem slučaju bodo stvorili začasno vlado Kemalisti. ki bodo imeli samo nalogo, izvesti likvidacijo dosedaj obstoječe posebne carigrajske vlade. Ninčičevo poročilo ministrskemu svetu USPEHI V LONDONU IN PARIZU. STRAŽNI ODDELEK NAŠE VOJSKE NA GALIPOLIJU? — AFERA KRALJEVIČA GJORGJA. Beograd, 26. septembra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je podal zunanji minister Ninčič v večurnem govoru poročilo o položaju na bližnjem vzhodu, ter o svojih uspehih v Parizu in Londonu. Očrtal je tudi potek svojih posvetovanj z Lloydom Georgejem, Churchillom, Chamberlainom in Poincarejem v Parizu. Na to je preciziral razliko med francoskim in angleškim stališčem in je obrazložil, kako da se je mogel tako hitro doseči sporazum. Opisal je tudi moč in številc turške vojske in obrisal Kema-love nadaljne načrte. Stambolijski je ministru Ninčidu, s katerim sta se sestala v Ženevi, izjavil, da pričakuje Bolgarija sedaj neposredno pomoč z naše strani. Obljubil je, da se Bolgarija ne bo več zanimala za Macedonijo, če ji pomagamo, da doseže avtonomijo Traeije. Gotovo je, da bomo sodelovali pri konferenci na kateri se bo reševalo o grško-turškem sporu in o vprašanju Traeije. Mesto v svetu Zveze narodov moremo z gotovostjo računati zase. Za Malo an-tanto bo izvoljen kot zastopnik minister dr. Ninčič. Končno je predlagal minister, da bi bilo primerno poslati v Galipoli stražni de- -fcšma 150 — 200 mož, ki naj bi dokazali našo solidarnost z Veliko antanto. Nekateri člani vlade so bili mišljenja, da H ta korak značil popoln pristanek na angleško stališče in so zahtevali, naj se počaka z odločitvijo do Pašičevega po-vratka. Popoldne se ie seja nadaljevala. Notranji minister Timotijevič je poročal o postopanju proti princu Juriju. Na podlagi sklepov ljubljanskega kronskega sveta je spričo dejstva, da se kraljevič Jurij ni hotel pokoriti odredbam vlade in kralja, kakor je bil to dolžan po postavi in dvornih statutih je vlada stavila kralju pismen predlog, v katerem priporoča, naj se s kraljevičem postopa po določilih dvornega statuta. Ta predlog so podpisali vsi navzočni ministri. BENES ODKLA-NJA KANDIDATURO V SVET ZVEZE NARODOV. Ženeva, 26. septembra. (Izv.) poročilo v včerajšnjem »Jutru». Ured.) Razprava je trajala ves dan do 8. zvečer. Občinstva se je kar trlo v dvorani. Prisotni so bili številni mariborski pravniki. Globck vtis je napravila izpoved domačega župnika, katerega je prišel po umoru Peter Zemljič vprašat, ali se lahko poroči z Marijo Fortmiiller-jevo. Župnik mu je rekel, da se lahko poroči, če dobita odvezo, da pa bo zak<->n neveljaven, če bosta lagala. Morilec je odšel, pa se ni več vrnil. Tekom zaslišanja pri preiskovalnem sodniku je Fort-mullerjeva priznala, da sta izvršila zločin njena brata, ni pa hotela izdati natančnejšega. Včeraj se ie hotela obtoženka tega priznanja otresti z izgovorom, da preiskovalni sodnik ni razumel dobro slovenski, čeprav zna preiskovalni sodnik seveda perfektno slovenski. Za čustvovanje obtoženih je značilno tudi to, da so napravili, ko so bili prvič izpuščeni iz preiskovalnega zapora, doma celo gostijo z godbo. Ob 8. zvečer so se porotniki vrniii iz posvetovalnice in njihov predsednik je naznanil, da so z devetimi proti trem glasovom spoznali Fortmiillerjevo in Zemljiča za krivo umora ranjkega Fort-miillerja. Brata Anton in Ivan Grafoner sta bila s 7 proti petim glasovom oproščena obtožbe, kakor sta bila oproščena tudi Ciril Mihelič in Franc Zemljič sokrivde umora. Sodni stol je nato obsodil Maruijo Fortmiiller in Petra Zemljiča -% smrt na vešalih. TRGOVČEVE PRITOŽBE. V sobotnem »Jutru* odgovarja nek ugledni trgovec v posebnem članku na dr. Knafličev članek »Reklama in trgovina*, objavljenem za časa II. velesejma. Njegova izvajanja se pa ne drže predmeta, marveč zastranijo. G. člankar je povedal v bistvu: Trgovec ne sme zaslužiti po znanem zakonu več ko 25 odstotkov, — zato je izročen na nemilost raznim valutnim in tržnim premetnbam, ima roke vezane, ne more trgovati, kakor bi hotel, torej se tudi ne more posluževati reklame. Izvajanja g. trgovca so sicer zanimiva, vendar pa jim ne more pritrjevati niti konzumentska javnost, niti trgov-stvo samo. V prvi vrsti treba vprašati, kaj pa naj bi bila vlada storila, kot omejila preveliko svobodo trgovine? Ugotoviti treba, da omejitev nikakor ni jugoslovanska speci-aliteta, marveč da so morale konsumen-te ščititi na primer Italija, Češka, ali Nemčija, ali celo Anglija, ki je do vojne bila trdnjava «free-trade», popolnoma svobodne trgovine! Tembolj mora danes vsaka vlada ščititi konzumente. V prvi vrsti je ta zaščita naperjena proti onim trgovcem, ki jih pravi solidni trgovci sami ne pripoznavajo za kolege in prave stanovske tovariše. Takšnih konjunktur-nikov. lovcev za srečo in začasnih trgovcev je povsod preveč, tudi pri nas. Proti njim je zakonita zaščita naravnost potrebna. Pa tudi napram povsem svobodni trgovini resničnih solidnih trgovcev so če-sto na mestu pomisleki. Ravno ker je velik del našega konzuma odvisen od uvozne trgovine, od inozemske produkcije in od valute, — da ne govorimo o transportu itd., — mora nekdo, namreč vlada, ščititi konzumente pred valovanjem cen in valut, — ali točneje, pred prevelikim neposrednim vplivom tega valovanja. Tudi solidni importer danes hočeš nočeš špekulira v valutah. Kaj je na-ravnejše ko da vlada preskrbi, da se takšna potrebna špekulacija iz lahko um-ljivih razlogov naenkrat ne razvije v — neootrcbno špekulacijo? Če trgovstvo ni zadovoljno z nekimi zakoni ali uredbami, potem mora samo poskrbeti za remeduro. S svojo organizacijo. To je trgovstvo doslej bodisi zanemarjalo, bodisi se je lotevalo na napačnem koncu. «Privredni savet* je tista institucija, ki naj bi delovala kot naš gospodarski parlament in centrala naših trgovsko-obrtnih zbornic. Toda načrt zanj morajo gospodarski krogi izdelati sami, — in v to svrito treba seveda poskrbeti za ljudi obče in višje izobrazbe poleg strokovnega znanja, zanoslcne v svrhe organizacije gospodarskih stanov. Reklame, potrebne trgovske reklame pa današnje stanje ne izključuje. Negle-de na to, da je sobotni članek g. trgovca napisan le s stališča importerja ma-nufakture, njegove navedbe nikakor ne zadenejo 90 odst. današnje naše solidne trgovine, o kateri pač nihče ne more trditi, da gre po zlu. Nasprotno, če pre-čitam svoj članek o reklami in trgovini, najdem pač vse po'no točk, ki bi se morale opetovano ponavljati, ne najdem pa nobene, ki bi je ne mogel vzdržati pred kritiko. Dr- K- = Novi banki. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo ustanovitev »Privredne banke* d. d. v Sarajevu z -rlavnico 10 milijonov Din in «Srp=ke privredne banke* d. d. v Zagrebu tudi z »rlr.vnico 10 milijonov Din. = ProSrje za devize in valute. Gene-ratni inšpektorat je z odlokom J broj 16.038 z dne 25. septembra 1922 odborom za promet z devizami in valutami pri Narodni banki naročil, da do vštetega 30. septembra 1922 rešuje;b prošnje, pri katerih je rok plačila do konca tega meseca, kakor tudi za dospelo robo, ki je bila naročena pred drusim septembrom. = Sveže ali soljene glave in noge zaklane živine, ki se dajo uporabiti za človeško prehrano, se morajo cariniti kot meso po tr. št. 8/2 a izvozne tarife z dne 17. julija 1922. če se na njih nahajajo mehki deli (meso. koža, žile itd.). = Letina v BačkL V Bački se je pridelalo letos 2-1.000 vagonov pšenice. C.000 ovsa. 800 rži in 80.000 koruze. Kvaliteta je izvrstna. Od prejšn.ie letine je ostalo 1500 vag. pšenice, in 15.000 vagonov koruze. V Banatu so pridelali 26.000 vagonov pšenice. 2-100 vagonov ječmena. 2600 vagonov ovsa. 210 vago nov rži in 50.000 vagonov koruze. Cen« žitu konstantno padajo. Žetev je bila sploh boljša kakor lani. = Prodaja pokvarjene moke. Skladišče državnega kolodvora v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo prodalo v navedenem skladišču v siedo dne 27. septembra ob 11. uri dopoldne 15 ton pokvarjene moke, ki se more porabiti za klej in krmilo I = Pridelek oljke v Dalmaciji. Kakor poročajo iz Dubrovnika, je oljka v Dalmaciji. zlasti v okolici Dubrovnika in jKonavljev izredno dobro obrodila. Tudi stari ljudje se ne spominjajo tako otre letine. Pričakujoč obilico novega olja, prinašajo ljudje na trg velike množine olja, vsled česar je cena olju znatno padla, = Češke banke znižajo od 1. oktobra dalje debetno obrestno mero za pol odst. = Zlata veljava na Poljskem? Finančni minister je predložil poljskemu sejmu (narodni skupščini) predlog zakona, da se uvede na Poljskem zlata valuta s tem, da se izdajo goldinarji v zlatu, teža 3444/1, finoča 0900. Poljski zlati goldinar bi bil terej približno enak francoske- mu franku v zlatu. — Več poljskih strank ostro nasprotuje načrtu, zato je | še vprašanje, ali bo zlata valuta res uve-jdena ali ne. : Zagreb, devize: Dunaj 0.08S — 0.093, Berlin 4.625 — 4.925, Budimpešta 2.50 — 2.90, Bukarešt 41.50 — 43.50, Milan 278 — 283, London 66 — 67, Pariz 502.50 — 510.50, Praga 206 — 210, Švica 1241, Varšava 0.95 — 1.05, valute: dolar 64.50 — 66.50, avstr. krone 0.091, češke 200 — 208, funti 287 — 295, franki 495.50, marke 475, leji 40, švic. franki 1200 — 1240, lire 277. Trg. obrtna banka 60 — 62. Brodska banka 70 — 75. Hrvatska eskomptna banka 155 — 160. Jadranska banka 400 — 425. Jugoslovenska banka 100 — 105. Ljubljanska kreditna banka 205 — 212.5. Slavenska banka 108.50. Praštediona 1095 — 1100. Rečka pučka banka 120. Srpska banka 152 — 152.50. Eksploatacija drva 120 — 125. Goranin 150. Narodna šumska industrija 95. Našička industrija drva 120 — 125 Gutman 325 — 335. Union 630 — 650. Ljubljanske strojne tovarne 175. Trboveliska premogokopna družba 300. Beograd, devize: London 295, Pariz 503 _ 506, Newyork 60 — 65, Curih 1240 — 1247, Milan 281.50 — 282.50, Praga 208 - 212, Berlin 4.70 — 4.90, Dunaj o.089 — 0.093, Budimpešta 2.70 — 2.75, Sofija 42 — 44, Bukarešta 45 - 47- r- Prz°a, devize: Berlin 2.16 — 2.36, Curih 598.50 — 601.50. Milan 135.25 — 136 75. Pariz 243.53 — 245. London 141 — 142.50, Newyork 3175 — 3215, Beograd 43.75 — 44.25, Sofija 18.55 - 18.95, Dunaj 0.0412 — 0.0512, Varšava 0.30o0 _ 0 4050, Budimpešta 1-25 — 1.35, va-Me: marke 2.25 - 2.45, švic. franki 596.50 - 599.50, lire 134.25 — 135.75, iranc. franki 242.50 - 244, funti 140 -141.50, dolarji 3180 — 3220, dinarji 42 -4? 50. levi 18.55 — 18.95, avstrij. krone 0.0437 — 0.0537, poljske marke 0.3050 — 0 4050, madž. krone 1.25 — 1.35. Curih- Berlin 0.3750, Newyork 535.25, London 23.65, Pariz 40.80, Milan 22.70, Praga 16.80, Budimpešta 0.2150, Zagret: 1.8250. Sofija 3.20. Varšava C.067/8, Dunaj 0.0075. avstr. krone 0.007/s. Berlin: Italija 6217.20 — 6232.80, London 6444.90 - 6458.10, Newvork 1458,17 _ 1471 83 Pariz 11.136.05 — 11.163.93, Švica 27.265.85 - 27.334.15. Dunaj 1-78 l'l8? Praga 4524.30 — 4535.70, Budimpešta 58.92 - 59.08, Sofija 848.90 -850.10. Odgovorni urednik F r. Brozovič. 1 astnik in izdaiateli Konzorcij »Jutra*. Tix»ej. 0. RBD8M0, Tuz!a {Mm}. XIX. »Prt vodopadu s« ustavimo.* »Dobro; zanašam se popolnoma n^ vas, ker nimam pojma o poti.» Pomikali so se počasi naprej. Mnogo vozov je vozilo tega dne k »Mor. skemu očesu*. Vreme je bilo krasno. Nebo se je svetilo kakor teman eaSr. Ob njegovem obzorju eo smreke razprostirale svoje bogato vejevje. Trata encijana. ki so se pojavile zdajpazdaj, so bile slične malim jezerom, ki »e v njih zrcali safir neba. Tu pa tam v temnih, skritih kotih, ki jih solnce ni dosegalo, je ležal sneg. In neprestano so se menjavale slike, toda od povsod je vel v pobožno lepoto stvarstva svež, oživljajoč vonj. Po nekaterih mestih je bilo kakor na bojišču. V dolgih vrstah so ležala cgromna drevesa izruvana, kakor da je tropa strahotnih vitezov divjala ta mimo in je s kopiti svojih konj podrla 6mreke. Med pobitimi velikani bo zelenele pahljače praprota in so kimale zlate travnate bilke, večna grobnica. večni krasotni katafalk teh dreves. Poržicki je ovenčal konje in vox 8 praprotom in velikimi zlaticami; kakor na korzu je bila vsa kočija izpre* menjena v pravi gaj in je tvorila Tuski in Piti prekrasno ozadje. Voz Poržickega s svojim priprostim, a solidnim in elegantnim okrasjem je vzbujal splošno pozornost. Tuska je bila kakor pomlajena. Njene naravno rdeče ustnice so se odpirale, kakor bi pile ne samo solnce. vonj in kristalni zrak, nego tudi oni ostanek veselja do življenja, ki ga še morejo doseči. Velik prostor za proraenadne ln športne obleke v bogati izbiri 84,11 L Merne Mestni trg 10 Samo do 15. oktobra I Prodam posestvo, hišo, gospodarsko poslopje, sedem oralov njiv, travnika in gozda. Redi se lahko dve do tri glave živine. Pripravno za gospodarstvo, kakor tudi za nadaljevanje železnega rudnika, ki se nahaja na posestvu. Leži 10 minut od glavne ceste Kozje-Planina. Cena samo 110.000 K. Natančnejša pojasnila daje KHha Brllej, cementarna, Trbovlje I (Slovenija). 3305 j prikladen za industrije ali pa stanovanske kolonije, ob Dunajski cesti, so poceni proda. Naslov se poizvč pri Aloma Company, aoonč. družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg S, I. nadstr. Telefon št. 174. 3314 Priporočajte „JUTRO"! t vagon sena v balah franko kolodvor (Gorenjsko) K 10 60 za kg, nadalje: 1 novo okno z zapahom, lesenim, 150 X 110, 3 zapahi, leseni, novi, za okna 140 X 110, 7 letnega konja kostanjeve barve, izvrstnega za vožnjo. Naslov v upravništvu »Jutra* (Znamka). LUZ spodnja krila, predpasniki, stezniki pn Šmk^ic naši. !C. SOiS w Ljubljana, Mestni S?g 19. zmožen vseh panog kavčuka in zlata, zlasti levanje zlatnih mostkov itd., iiče služba. Nastop po dogovoru. Vprašati pri gosp. den-tistu Htnku Kadrnki v Tuzli (Bosna). Itanels do 20 basadl Oln. 3'—, »aaklh Md«!;npb 6 baasrfl » Din. — Trgov«*! oglasi, dopisovanje, ao-»r.mUnlna do SO bas.dl 5 Oln, »aaklh «adal]n|lh 8 bo.adl 8 Oln. — PlaSa •• napral. (Lahko «udl » —— rnamkah.) k« »pralanja a« od-oiarla i«, «k. i* vpralanju priloiM« rnamka aa odgovor. — Knjijrovodkinjo in korespondentinjo išče tovarna v Ljubljani. Ponudbe, po možnosti z zahtevo plače pod »Tovarna 3305* na npravo »Jutra*. 3305 Reven dijak, 3316 petešolee na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, išče inštrnkcijo, plača po dogovoru. Naslov t upravi »Jutra* Sodni uradnik v pokoja, ki je zmožen strokovnega znanja, išče službe v pisarni. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod»Konceptna moč*. 8330 Hlode, 3294 nizki ceni. Dopise pod »Inštrumenti* na upravo »Jutra*. Otroški voziček, 3328 lep, bel, skoro nov, se proda. Simon Gregorčičeva ulica 16. Stanovanje 329< z dvema ali tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami išče za takoj ali pozneje mirna stranka treh oseb. Najemnina postranska stvar. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Stanovanje*. smrekove, jelove in borove, 4 do 6 in 8 metrov dolge, 25 cm debele na vagone ali na vodi, kupujem. Ponudbo prosim na žago Karaš, Zagreb, Savski most. Suhih, bukovih drv, ICO vagonov, ss proda po K 110 — za 100 kg prosto vaeon. Naslov povč uprava »Jutra*. 3329 Ugodna prilika za zdrivnike in medicince! Prodado se dobro ohranjeni zdravniški inštrument* co Na stanovanje ia hrano se sprejme gospod b 1. oktobrom. Naslov po 6 uprava »Jutra*. 3332 Poaetvo, 3327 ohstoječe iz hiše s trgovskim lokalom, hleva, kozolca, svinjakov, sadnega vrta, njiv in pašnika, se 1. oktobra v Mar-kovcu. pošta Stari trg pri Rakeku, ob 2 . uri popoldne na javni dražbi proda. Na zelo prometnem kraju! ter kleti. Zraven zidan hlev z velikimi prostori, poljedelski stroji itd. Nadalje lep sadonosnik z različnimi vrstami sadja. Takoj za domom se razpros ira krasen gozd z samim debelim lesom, smrekami, hrasti, bukvami itd. Posestva je okoli 16 oralov. Redi se lahko 7 do 8 glav živine. Kupci se vabijo, da si ogledajo po- estvo tekom 14 dni. Cena eden milijon 600000 K. Franjo Štante, Nova vas, Št. Jurij ob južni železnici. 3290 Lepo posestvo, ki leži v St. Juriiu ob južni železuici, par minnt od postaje, je naprodaj. Vse njivu in travniki so tik ob trgu, ob cesti in železnici na ravnem. Zemlja je prvovrstna. Hiša je lepo zidana ter obstoji iz d?eh sob. kuhinje, pritiklinp 3307 Lepo posestvo v velikem industrijskem kraju poleg glavne ceste pri premogokopu se proda. Posestva je dvanajst oralov. Hiša z vsemi gospodarskimi poslopji, še nova, z opeko krita, pripravljena za vsako obrt. Hiša sestoji iz sedem sob in dveh kuhinj. Poleg hiše studenec, ki se nikoli ne posuši.Ktemuše spada ena hiša katera še ni dograjena. Proda se zaradi družinskih razmer. Naslov v upravi »Jutra*. Ponk v cltrah se daje. Naslov pove uorava »Jutra*. 3286 Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šesiijasiški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo nporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Iačehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: 16 Prometni zsvod za premog, d. d. v Ljubljani, ffiiftIošič8ya c. 15/11. VpvST*«!???**^ »."o.«, t vi Vinogradniki, 3309 sadite izboljšano Smarnico Velike prednosti pred navadno. Natančnejša pojasnila daje tirnica »Vrbanjak*, Št Ilj pri VaWiu. Štajersko. POSESTVO v bližini Maribora, krasna lega ob glavni cesti, približno 50 oralov, arondirano, lepi vinogradi, njive, gozd, udobno opremljena velika stanovanska hiša, gospodarska poslopja s fundusom, motor 8 HP, se takoj s celim letošnjim pridelkom proda. 3297 Naslov "v upravi „Jutpa". Fronc fin, Ijip, km M. lil ob Dolenjski cesti izvršuje vsakovrstna nova krovska dela, kakor: koramtom. eternitom. škalco, opeko, lepenko, lesnim cementom itd. Istotako sprejema popravila raznih starih' streh. Na zahtevo tudi zalaga z zgoraj navedenim blagom. — Delo 1 preizkušeno, solidno ter do najnižjih dnevnih cenah- 3237