III. RAZVOJ V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA 1. PROSTORSKI RAZVOJ Na podlagi družbenega plana občine Ljubljana-ŠiSka 1986-1990 ter na podlagi že začetega programa v letu 1987 bomo v letu 1988, preko Sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane, nadaljevali s pri-dobivanjem prostorske dokumentacije. Ob realizaciji programov prostorskih izvedbenih dokumentov bomo skupno s Kmetijsko zemljiško skupnostj ter s Skladom stavbnih zemljišč mesta Ljubljane zagotavljali nadomestna kmetij-ska zemljišča, zlasti za tiste kmete, ki jim je v skladu z zakonom potrebno nadomestiti odvzeta zemljišča. Potrebno bo opredeliti ukrepe za preselitev dejavnosti, ki so neustrezno locirane. Ker ta naloga presega občinske okvire in zmožnosti, jo borao reševali v sodelovanju z Mestnim komitejem za varstvo okolja in urbanizem ter s Skladom stavbnih zemljišč mesta Ljubljane. Zaradi izjemnega obsega in kompleksnosti del na področju izdelave prostorske dokumentacije ter hitrejše in bolj strokovne izdelave le-teh, bomo k sodelovanju povabili poleg že sodelujočih strokovnih organizacij za urbanistično načrtovanje še druge orga-nizacije in njihovo delo še bolj povezali s strokovnjaki z Univerze in drugih znanstvenih institucij. Razvoj in potrebe družbe terjajo nenehne spremembe bodisi na gospodarskem, bodisi na prostorskem področju. Zato smo v letu 1987 pristopili k izvajanju postopka sprememb in dopolnitev druž-benega plana za obdobje 1986-1990, katerega prostorski del so programske zasnove. Nadaljevali bomo z izdelavo že naročenih programskih zasnov (ŠP 8/1 Rašica, ŠP 6/4 Stanežiče, ŠS 6/5 Stanežiče). V letu 1988 bomo naročili programske zasnove za naslednja območja urejanja: ŠR 6/3 Stanežiče ŠM 6/1 Stanežiče ŠO 14/1 Vodice ŠS 15/1 Žlebe SR 14/1 Vodice ŠR 1/2 Tivoli V letu 1988 bomo pridobili in v osnutku Skupščini predložili v obravnavo in sprejem programskc zasnove za naslednja območja urejanja: ŠR 7/1 Ribogojnica ŠR 7/2 Šmarna Gora ŠR 7/3 Gostilna Kovač (ŠR 10/4 Pod Turnccm) ŠR 6/4 - Tacen Š 3 - Cesta Andreja Bitenca Podutiška cesta povezovalnc ceste in vodni zadrževalnik Glince - Avtoccsta - odsck Šentvid Koscze in - magistralni plinovod odsek Vodicc Pridobili bomo posebne strokovnc podlagc, ki so žc naročene za naslednja območja urejanja: ŠS 3/2, 3, 5, 7 Podutik in naročili posebne strokovnc podlagc za naslednja območja urc- janja: ŠS 6/7 Medno ŠK 6/3 Stanežiče ŠS 6/5, 4, 6, 3, Stanežiče ŠR 6/3, Stanežiče ŠP 6/4, 3 Stanežiče ŠR 9/1 Medvode ŠM 10/1 Sedovnice ŠR 3/1 Podutik ŠS 8/4 Gabernik ŠS 8/5 Gameljne Nadaljevali bomo z izdeluvanjem prostorskih izvedbcnih načrtov (zazidalni, ureditveni in lokacijski načrti): SS 1/1 Stara Šiška ŠP 1/2 Agrostroj ŠP 2/1 Litostroj ŠR 2/1 Stadion ŠS 5/1 Poljane (del) ŠP 6/1 Šport Oprema ŠP 14/1 Donit ŠS 12/3 Žeje ŠP 9/5 Aero ŠP 9/5 Sora (del) ŠP 8/1 Rašica Naročili bomo prostorske izvcdbcnc načrte za naslcdnja območja urejanja: ŠO 1/1 Kurilnica (del) ŠS 3/5, 2, 3 Podutik ŠS 10/2 Sp. Pirniče ŠT 5/2, 3 Območje ŽG ŠT 6/1 Območje ZG Ccsto Andreja Bitenca Podutiško cesto : povezovalne ceste in vodni zadrževalnik Glince Pridobili bomo in v osnutku predložili Skupščini v obravnavo in sprejem prostorske izvedbene načrte za naslednja območja urc-janja: SP 1/1 Union ŠP 1/3 Integral (del) ŠP 4/1 ob Celovški cesti (del) ŠO 9/1 Medvode Nadaljevali bomo s pridobivanjcm in v osnutku predložili Skupš-čini v obravnavo in sprejem prostorske urcditvene pogoje II priori-tete za naslednje planske prostorske celote. Š 1 Sp. Šiška Š 3 Podutik Š 4 Dravlje Š 5 Stegne Š 6 Stanežiče Š 15 Golo brdo Š 16 Trnovec Š 2 Litostroj Š 7 Tacen-Smartno Š 8 Gameljne Naročili bomo izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev III pri-oritete za naslednjc planske prostorske celote. Š 11 Skaručna Š13Smlednik Š 14 Vodice KUP bo tudi v prihodnje aktivno sodeloval z inštitucijami in organi, na nivoju mesta pri nalogah, ki so širšega družbenega interesa in v okviru dolgoročnega plana Ljubljana 2000. Nosilci naloge: 8 9 - ZIL - Zavod za izgradnjo Ljubljane - UI - Urbanistični inštitut - ZDPL — Zavod za družbeno planiranje Ljubljana - FAGG - Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo - KSLO - Komunalna skupnost Ijubljanskih občin - SS - Stanovanjska skupnost - SIS za ceste Legenda: oznaka obrazložitev Š Šiška ŠS Šiška stanovanja ŠP Šiška proizvodnja ŠR Šiška rekreacija ŠM Šiška-komunalni objekti in naprave ŠO Šiška-osrednje mestne dejavnosti ŠI Šiška-šolstvo, inštitut, zdravstvo ŠT Šiška-promet 2. UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ Za potrebe stanovanjske, poslovno-industrijske in ostale grad-nje bomo v okviru programa Sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane pridobivali, pripravljali in opremljali stavbna zemljišča. Pri realizaciji programa urejanja bomo vztrajali na izvedbi nere-aliziranih nalog iz preteklih let, ki predstavljajo komunalni pri-manjkljaj, še posebej v tistih območjih, kjer so rnvestitorji že plačali obveznosti, niso pa še zgrajeni komunalni objekti in naprave. Te naloge morajo biti vključene v program samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje (Komunalna skupnost ljubljanskih obdin, SIS za ceste, SIS za PTT). Skupaj s Komitejem za urejanje prostora in Skladom stavbnih zemljiič mesta Ljubljane bomo pospešeno reševali problematiko nadomestnih kmetijskih zemljišč. Vztrajali bomo, da bodo v program opreme stavbnih zemljišč s sekundarnimi komunalnimi napravami vključena vsa tista območja, kjer bodo investitorji pričeli z investicijskimi vlaganji v letu 1988 in sicer: ŠR 1/4 Stadion Ilirija ŠS 9/1 Preska ŠS4/2 Koseze ŠP 5/1 Stegne ŠP2/1 Litostroj ŠS 6/5 Stanežiče ŠP 3 Podutik ŠS 9/7 Medvode ŠS 4/4 Dravlje ŠS 10/2 Pirniče Za zagotovitev skladnega poteka posegov v prostor, ki jih določa sprejeta prostorska zakonodaja, botno sprejeli ustrezne odloke o prepovedi parcelacije in prenehanju lastninske pravice. Nosilci - SkJad stavbnih zemljišč mesta Ljubljana - Zavod za izgradnjo Ljubljane - TOZD Urejanje - Komite za urejanje prostora 3. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Pri lzdelavi predloga programa komunalnih dejavnosti v letu 1988 bomo vztrajali, da bodo imele prioriteto tiste naloge, ki niso bile realizirane v letu 1987 in tiste naloge, ki v občini predslavljajo komunalni primanjkljaj ix preteklih let. Komunalna skupnost ljubljanskih občin mora pri določanju prioritete upoštevati načelo izenačitve komunalnega standarda na območju mesta Ljubljane. Komunalne naprave financira Komunalna skupnost Ijubljanskih občin v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, Sklad za urejanje stavbnih zemljišč v okviru sredstev urejanja, Skupnost za ceste Ljubljana in posamezne komunalne organiza-cije. Njihovi letni programi morajo biti zaradi racionalnejše izvedbe med seboj usklajeni. Program teh nalog bo možno realizirati le v okviru zagotovljenih finančnih virov posameznih SIS materialne proizvodnje in v okviru sprejetih letnih programov posameznih SIS, ki jih bodo sprejele njihove Skupščine. Komunaloe naprave sekundarne rabe financirajo delno tudi krajevne skupnosti same s samoprispevkom občanov skladno z določili Pravilnika o določanju vrstnega reda in pogojev za izvajanje planov krajevnih skupnosti ljubljanskih obim, ki so vključeni v planske dokumente Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin za izgradnjo komunalnih objektov in naprav. Zavzemali se bomo, da bodo v letu 1988 komunalne OZD prevzele vzdrževanje novozgrajenih objektov in naprav kolektivne rabe. .. ...-,, .-:c-;,: Vztrajali bomo na izvedbi prograraa izgradnje in obno&^poko-pališ6vVodicah, PTesUjn ŠipaiSieip^Za izgradnjo ppkppaUS&i »B. 10 r mrliške vežice v Smledniku pa je potrebno urediti problem zem-ljišč (javni interes). Nadaljevali bomo s sanacijo Tivolija, Šišenskega hriba in Rož-nika tei z rednim vzdrževanjem Poti spominov in tovarištva. Nosilci - Samoupravne interesne skupnosti materialne proiz-vodnje - Komite za urejanje prostora - Krajevne skupnosti - Komunalna skupnosl ljubljanskih občin 4. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V letu 1988 bomo v organizirani blokovni gradnji dokončali gradnjo 58 stanovanj v območju urejanja ŠS 9/7 Svetje, v gradnji bo 80 v letu 1987 pričetih stanovanj v območju ŠS 9/7 Svetje, pričela pa se bo gradnja 66 stanovanj (16 v območju ŠS 9/7 Svetje in 50 v območju ŠS 4/4 Šentvid Valilnica). V organizirani enodružinski gradnji se bo pričela gradnja približno 60 stanovanj v območju ŠS 3/4 Podutik - jug. Za pričetek gradnje v letu 1988 bomo izvajali potiebna priprav-ljalna dela za gradnjo 1141 stanovanj v blokovni gradnji (950 stanovanj v območju SS 3/4 Podutik, 46 stanovanj v območju SS 4/ 4 Šentvid Valilnica in 145 stanovanj v območju SS 9/1 PTeska). Po sprejetju ureditvenega načrta za Staro Siško bomo izvajali pripravljalna dela za prenovo v tistih območjih, ki jih bo ureditveni načrt namenil za prenovo. Pri gradnji bomo zahtevali kvaliteto in spoštovanje rokov grad-nje. Zavzemali se bomo za gradnjo na soinvestitorski način z vklju-čevanjem kupcev oziroma pričakovalcev stanovanj z lastno ude-ležbo. Za hitrejše odpravljanje barakarskih naselij bomo v okviru štaba za odpravo barakarskih naselij in službe za stanovanjske zadeve pri Komiteju za urejanje prostora dosledno rušili vse izpraznjene barake. Skupno s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo si bomo priza-devali v okviru razpoložljivih sredstev za hitrejše odpravljanje družbenih stanovanj najnižjega standarda, to so stanovanja VI. in VII. kategorije, tako, da jih bomo prenavljali oziroma preurejali za druge namene. Nadaljevali bomo s sanacijo objekta B 2 v soseski Draveljska gmajna v okviru zagotovljenih sredstev. Prizadevali si bomo, da bo ostali manjkajoči del potrebnih sredstev zagotovljen iz združenih sredstev ljubljanskih občin namenjenih za prenovo. Samoupravna stanovanjska skupnost in Stanovanjsko podjetje morata v sodelovanju z organi hišne samouprave zagotoviti večja sredstva za vzdrzevalna dela, da se prepreči propadanje stanovanj-skih objektov. V ta namen je potrebno spremeniti delitev stanarin v korist deleža za vzdrževanje in hitreje uvajati ekonomske stana- Nosilci - OZD izvajalke stanovanjske gradnje - Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška - Stanovanjsko podjetje Ljubljana - Komite za urejanje prostora 5. VAROVANJE IN IZBOUSANJE OKOUA V letu 1988 bo potrebno veliko hitreje uresničevati planske akte in sanacijski program za izboljšanje okolja za obdobje 1986-1990.: Delali bomo na ustavitvi slabšanja okolja, predvsem na sanaciji velikih onesnaževalcev: AERO tovarna celuloze, PIVOVARNA UNION, COLOR Medvode, LITOSTROJ, DEKORATIVNA, SOZD ISKRA, LEK Ljubljana, Komunalna energetika, AGRO-STROJ, GORENJE - TIKI. V okviru programa bodo prednostne naloge: - aktivno vključevanje v delo Komisije za sanacijo Zbiljskega jezera, ki jo je imenoval MK za urbanizem in varstvo okolja - varovanje vodnih virov Skaručenskega polja - varovanje vodnih zalog in virov v smislu noveliranega odloka o varstvu virov pitne vode v Ljubljani - varčevanje z energijo - varovanje gozdov in kmetijskih zemljišč pred propadanjem - zmanjševanje onesnaževanja voda, zraka in zemlje iz organi-zacij zdniženega delka v zakonsko dovoljene meje (že v fazi izdelave prostorskih izvedbenih aktov) - širitev vročevodne in plinovodne zmogljivosti - sanacija odlagališč odpadkov (Smlednik, Vodice, Preska) - sodelovanje pri akcijah za preprečevanje nesreč z nevarnimi snovmi (novelacija zakona) Za odpravo nedovoljenih gradcnj in ostalih posegov v prostor bomo delali v okviru upravnega postopka in inšpekcijskega nad-zora. Delovne organizacije, ki imajo svoje proizvodne objekte v II. in III. varstvenem pasu vodnih virov so dolžne pristopiti k pripravi sanacijskih prograraov za zaščito vodnih virov in zavarovanju voda. Nosilci naloge: - delovne organizacije, ki s svojo proizvodnjo onesnažujejo vodo in zrak krajevne skupnosti - Uprava inšpekcijskih služb pri SML - Komunalna skupnost Ljubtjanskih občin - SIS za energetiko - Komite za urejanje prostora. 6. POŽARNA VARNOST V skladu s srednjeročnim programom SIS za Varstvo pred požarom občine Ljubljana-Šiška bo delo požarne skupnosti in občinske gasilske zveze kot izvajalca, usmerjeno v izvedbo nalog: - sofinanciranje programa gasilske brigade Ljubljana, Mestne gasilske zveze Ljubljana, skupnih investicij ljubljanskih občin in stroSkov skupnib služb pri Zvezi SIS mesta Ljubljane - sofinanciranje gradnje rezervoarjev za požarno vodo, nabave gasilskih orodnih vozil in adaptacij nujno potrebnih domov - financiranje dopolnjenega načrta požarnega varetva obfiine Ljubljana-Šiška, nabave gasilske opreme in orodja, nabave UKV zvez in dopolnitve alarmnega sistema s selektivnimi pozivi ter redne dejavnosti gasilskih društev - nadaljevalo se bo usposabljanje delegatov zbora izvajalcev in uporabnikov za uspešno delo na področju požaraega varstva, operativnega članstva na seminarjih in tečajih, ter izobraževanje gasilskih enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih - redno bomo vzdrževali obstoječe vodne vire in hidrante. Nosilci nalog: i - Interesna skupnost za požarno varnost • - Občinska gasUska zveza. IV. SOCIALNI RAZVOJ V letu 1988 bomo v občini kot sestavnemu delu mesta Ljubljana v okviru dejanskih materialnih možnosti na področju socialnega razvoja usmerjali in uresničevali prizadevanja v ohranjevanje dose-žene ravni dnižbenega standarda, kar moramo uresničiti predvsem z: - boljšo organizacijo dela, večjo izkoriščenostjo delovnega časa in z boljšim gospodarjenjem in poslovanjem vseh OZD družbenih dejavnosti, ki morajo v delovnem procesu dosegati tudi večjo kvaliteto storitev, - nadaljnjim poglabljanjem svobodne menjave dela v cilju sprotnega razreševanja vsebinskih vprašanj po posameznih področjih uresničevanja programov družbenih dejavnosti, - intenzivnim izvajanjem akcijskih stabilizacijskih programov v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti Financiranje skupne porabe bo potekalo v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skup-nih potreb in v skladu z zakonom o celotnem prihodku in dohodku. Prednost pri financiranju bodo imeli osnovni oz. zago-tovljeni programi s področja otroškega varstva, izobraževanja, osnovnega zdravstvenega varstva, raziskovanja in socialnega var-stva. Programe mejnih dejavnosti bomo financirali na podlagi samoupravnega sporazuma na enakih osnovah kot redno dejav-nost v okviru SIS dmžbenih dejavnosti. Nadaljevali bomo z usklajevanjem osebnih dohodkov delavcev s področja družbenih dejavnosti, z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu, da bi tako zagotovili pogoje za nadaljnje izboljše-vanje osebnega standarda navedenih kategorij delavcev. Naložbe V leto 1988 prenašamo: - preureditev pridobljenih prostorov za Knjižnico Šiška, za kar je Mestna kulturna skunost že zagotovila potrebna sredstva, - ix sredstev, ki jih je pridobil TVD Partizan Sentvid, bomo nadaljevali z izgradnjo nadomestnega športno rekreacijskega cen-tra Pržanj, - pridobitev zemljišča za izgradnjo osnovne šole v KS Sora - sredstva bo zagotovila Mestna izobraževalna skupnost iz zdm-žene amortizacije, - iz sredstev Mestne kulturne skupnosti bomo izvedli načrto-vano preureditev podstrešnih prostorov Vodnikove domatije. Nove naložbe: - Iz sredstev Republiške izobraževalne skupnosti bomo v KS Smlednik pričeli z izgradnjo nadomestnega šolskega in domskega objekta za Vzgojni zavod Fran Milčinski, v kolikor bo gradnja omogočena s spremembami doigoročnega plana občin in mesta Ljubljane. - Iz sredstev, ki se združujejo na nivoju Ljubljane za izvajanje programa sanacije srednjih šol, bomo glede na že pridobljen projekt in zemljišče pričeli z izgradnjo telovadnice pri Srednji šoli Franca Leskoška-Luke. - V skladu s srednjeročnim planom občinske in mestne izobra-ževalne skupnosti, bomo iz sredstev združene amortizacije pričeli z izgradnjo prizidka pri OŠ Hinko Smrekar, za katero bo izdelan glavni projekt, pridobljeno pa je tudi zemljišče. - Iz sredstev, ki se v Ljubljani zbirajo po posebnem samouprav-nem sporazumu po stopnji 0,5 iz čistega dohodka, bomo nadalje-vali z dograditvijo atletskega stadiona Ljubljana. Posebno pozornost bomo posvetili pravočasni pripravi in izvaja-nju programa vzdrževalnih del na vzgojno-varstvenih, osnovnošol-skih in srednješolskih objektih, da bi tako zagotovili pogoje za nemoten potek vzgojno-izobraževalnega dela v teh ustanovah posebnega družbenega pomena. Sredstva amortizacije bomo v ta namen združevali preko občinskih v mestnih SIS družbenih dejav-nosti in jih uporabljali selektivno za sanacijo najbolj ogroženih objektov. Nosilci: SIS in OZD družbenih dejavnosti občine in mesta Ljubljana, skupnost srednjih šol, Republiška lzobraževalna skupnost. Po posameznih področjih socialnega razvoja bomo v letu 1988 izvajali naslednje prednostne naloge: 1. Varstvo in vzgoja predšolskih otrok Na področju družbeno organiziranega varstva in vzgojo predšol-skih otrok, bomo zagotovili pogoje za uresničevanje zagotovlje-nega obsega dogovorjenih programov. Vzgojno-varstvene organi-zacije bodo izdelale in izvajale programe, ki bodo pnlagojeni specifičnim potrebam zaposlenih staršev. V občinski skupnosti otroškega varstva, bomo v šolskem letu 1987/88 povečali obseg programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo za otroke, ki niso vključeni v vzgojno-varstveno organizacijo od 240 na 300 ur letno v kolikor bo za tako povečan obseg tega programa SIS za otroško varstvo zagotovila potrebna dodatna sredstva. V skupnosti otro-škega-varstva moramo v skladu s samoupravnim sporazumom zagotoviti pogoje za redno valoriziranje družbenih denarnih pomoči, za regresiranje šolske prehrane in za izvajanje skupnih nalog, ki se nanašajo na varstvo materinstva, kar bomo uresniče-vali v skupnosti otroškega varstva Slovenije. Vse vzgojno-varstvene organizacije morajo posvetiti posebno pozornost optimalni zapolnitvi obstoječih prostorskih zmogljivosti. Morebitne proste prostorske zmogljivosti pa bomo prednostno namenjali izvajalcem programov s področja družbenih dejavnosti. Nosilci: Občinska in mestna skupnost otroškega varstva, Vzgojno var-stvene organizacije. 2. Vzgoja in izobraževanje Pri izvajanju vzgojno izobraževalnega dela bodo morale osnovne in srednje šole nameniti več pozornosti kvaliteti znanja učencev in doseganju vzgojnih smotrov, ki so podrobneje opredeljeni v pred-metnikih in učnih načrtih. Šole bodo morale nameniti več pozomosti razširjanju in poglab-ljanju splošnega, pedagoškega in strokovnega znanja učiteljev in v ta namen izvajati programe strokovnega izpolnjevanja pedago-škega kadra. V osnovnih šolah bomo zadržali obseg podaljšanega bivanja učencev ter obseg celodnevne šole, pri čemer morajo Sole intenzi-virati oblike samostojnega dela učencev, dopolnilni in dodatni pouk ter skrb za kvalitetno izvajanje kultumih, naravoslovnih, športnih in obrambnih dni, dneve za delovne akcije ter proizvodno in drugo družbeno potrebno delo učencev. Nadaljevali bomo s postopnim uveljavljanjem enotnih meril časovnega vrednotenja vzgojno-izobraževalnih storitev v osnovnih šolah. Vse osnovne in srednje šole morajo posebno skrb nameniti izvajanju šolske prehrane in uresničevanju preventivnega zdrav-stvenega varstva učencev ter medsebojnemu povezovanju glede pravočasnega usmerjanja učencev osnovnih šol v srednje šole. Srednja šola za elektroniko bo izvajala program elektrotehnike in program naravoslovno matematične dejavnosti. TZ Litostroj 11 - SŠ Franca Leskoška-Luke program elektrotehnike metaJurgije, strojništva ter skrajšani program pridobivanja, predelave in obde-lave kovin, Žclezniška srednja šola pa bo izvajala program elektro-energetike, strojništva in železniškega transporta v okviru penov-ljenih učnih načrtov. Glasbena šola Franc Šturm bo izvajala načrtovani prograin v okviru danih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti v centraJnem objektu in v petih podmžnicah na območju občine Šiška ter v treh podružnicah na območju občine Bežigrad. Nosilci: Občinska in mestna izobraževalna skupnost, osnovne in srednje šole, Glasbena šola in Zavod za Solstvo, PIS. 3. Raziskovanje Na področju raziskovalne dejavnosti bo Občinska raziskovalna skupnost (ORS) sodelovala pri obiikovanju, sofinanciranju in uresničevanju skupnega programa raziskovalnih nalog, ki se bo izvajal v okviru Mestne raziskovalne skupnosti. Pri tem bo težišče skupnega raziskovalnega programa usmerjeno v raziskovanje tistih družbenih potreb občin in mesta, ki so zajete s srednjeročnim planom občinskih in mestne raziskovalne skupnosti Ljubljane za obdobje 1986-1990. Prednost bodo imele tiste raziskovalne naloge, ki bodo nepo-sredno pripomogle k hitrejšemu reševanju družbeno ekonomskega razvoja občine. Zato bomo prizadevanja in naloge v ORS usmerjali predvsem v: - pospeševanje raziskovalnega dela, - organizacijo in pospeševanje inovacijske dejavnosti, - pospeševanje raziskovalne dejavnosti s področja energetike, kjer bodo imele prednost tiste naloge in raziskovalni programi, ki bodo neposredno pripomogli k hitrejšemu odkrivanju novih virov energije, - pospeševanje in nagrajevanje uvajanja dosežkov raziskoval-nega dela ter inovativnih dejavnosti v neposredno proizvodnjo, - popularizacijo znanosti in znanstveno-raziskovalnega dela, - sofinanciranje društev in tehničnih organizacij mladine, - nagrajevanje raziskovalnih in inovacijskih dosežkov raladih, - spremljanje raziskovalnih pobud in interesov z vidika družbe-nih potreb, - oblikovanje raziskovalnih programov, nalog ter zagotavljanje pogojev za izvajanje raziskav, ki so posebnega pomena za občino. Nosilci: Občinska in mestna raziskovaJna skupnost, OZD s področja gospodarstva in negospodarstva, osnovne in srednje šole. 4. Zdravstveno varstvo V letu 1988 bomo na področju osnovnega zdravstvenega varstva nadaljevah z izvajanjem in uresničevanjem prednostnih nalog, ki smo jih opredelili s srednjeročnim planom in pri tem: - posvetili posebno pozornost zagotavljanju pogojev za dosega-nje čim višje stopnje zdravstvenega standarda in kvalitete življenja prebivalstva v občini. Ta cilj bomo dosegli z doslednim uveljavlja-njem sodobne in racionalne organizacije dela v TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška, ki mora zagotoviti učinkovito koriš-čenje obstoječih zmogljivosti zJasti kadrov, delovnega časa, znanja in materialnih sredstev, - nadaljevali s preventivno orientacijo in nadaljnjim razvijanjem ter uveljavijanjem dispanzerske metode dela, - namenili posebno pozornost uresničevanju programov zdrav-stvene vzgoje v vseh dispanzerjih, izvajanju in zagotavljanju nege bolnikov na domu, - v sodelovanju z vsemi družbenimi dejavniki zagotovili pogoje za uresničevanje programov in aktivnosti, ki jih bomo usmerjali v vseh okoljih, v krepitev in ohranitev zdravja, preprečevanja obolelosti in v skrb za lastno zdravje, v zgodnje odkrivanje bolezni ter v pravočasno in učinkovito zdravljenje ter rehabilitacijo obo-lelih. Glede na to, da se na področju osnovnega zdravstvenega varstva iz leta v leto povečuje problematika financiranja realiziranih pro-gramov storitev, morata občinska in mestna zdravstvena skupnost zagotoviti pogoje za tekoče financiranje navedenih programov. Zato bomo na nivoju Ljubljane proučili vse možnosti, da se programi osnovnega zdravstvenega varstva enako kot drugi pro-grami s področja družbenih dejavnosti financirajo po dvanajstinah na podlagi letnih programov. Nosilci: Občinska in mestna zdravstvena skupnost, Komisija za sprem-Ijanje skupne porabe pri IS SML, ZD Ljubljana - TOZD osnov-nega zdravstvenega varstva Šiška z zdravstvenimi enotami, stro- 12 kovne službe občinske in mestne zdravstvene skupnosti, republi-ška zdravstvena skupnost. 5. Socialno varstvo Na področju socialnega varstva bodo samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, stanovanjska skupnost in enota SPIZ, ki se povezujejo v Občinsko skupnost socialnega varstva, uresničevale izvajanje vseh socialno varstvenih pravic. Občinska skupnost socialnega varetva mora ažurneje spremljati izvajanje posameznih programov, ki sojih sprejele posamezne SIS po področjih in izvajati aktivnosti, s katerimi bo možno zagotav-Ijati socialno vamost najbolj ogroženim posameznikom in druži-nam po najkrajši poti. V letu 1988 bomo zagotovil izvajanje skupne enotne evidence za vse oblike družbeno denamih pomoči. Nosilci: Občinska skupnost socialnega varstva, skrbstva, skupnost za zaposlovanje, skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja, skupnost otroškega varstva, Center za socialno delo. 6. Socialno skrbstvo Pri uresničevanju programa socialnega skrbstva moramo z izva-janjem medletnih valorizacij družbeno denarnih pomoči, zagoto-viti socialno varnost najbolj ogroženim posameznikom in druži-nam. Pri tem mora Genter za socialno delo kot neposredni izvaja-lec programa skupnosti za socialno skrbstvo intenzivirati nudenje strokovne pomočt socialnim komisijam v KS in OZD v cilju sprotnega odkrivanja in razreševanja socialne problematike. Dom starejših občanov Marija Draksler-Marjana pa mora poleg že uveljavljenih oblik izven domske dejavnosti (zagotavljanje kosil, pranje perila, izvajanje programa »Univerza za tretje življenjsko obdobje«, vključevanje starejSih občanov v domsko ambulanto idr.) za starejše obdane, ki niso vključeni v domsko varstvo razviti tudi gospodinjsko pomoč na domu starejših občanov. Glede na prostorski in kadrovski deficit, s katerim se sooča Center za socialno delo, bo občinska skupnost socialnega skrbstva v okviru danih materialnih možnosti zagotovila sredstva za prido-bitev najemniških prostorov, v katerih bo Center lahko v izvajanje del in nalog vključil manjkajoči kader. Varstveno delovni center bo izvajal program za duSevno laže in teže prizadete občane v okviru obstoječih prostorskih in kadrov-skih zmogljivosti. Nosilci: Občinska in mestna skupnost socialnega skrbstva, Center za socialno delo, Varstveno delovni center, Dom starejših občanov Marija Draksler-Marjana, socialne komisije v KS in OZD. 7. Zaposktvanje Na področju zaposlovanja bomo v organizacijah združenega dela in skupnostih nadaljevali s politiko produktivnega zaposlova-nja in letne načrte zaposlovanja v skupnosti za zaposlovaoje uskJa-jevali z razpoložljivimi kadrovskimi viri v občini, mestu in regiji. Potrebe po delavcih bomo v večji meri krili z aktiviranjem notra-njih kadrovskih rezerv, a popolnejšo izrabo znanja zaposlcnih, smotrnejšo izrabo delovnega časa, sodobnejšo organizacijo dela in s prerazporeditvami delavcev iz manj na bolj produktivna dela. Stopnja rasti zaposlovanja bo od 0,7% do 1% s tem, da bo zaposlenost hitreje naraščala v gospodarskih kot negospodarskih dejavnostih. V družbenih dejavnostih se bo število zaposlenih povečalo le v primerih povečanega obsega dela. Kadrovsko stmk-luro zaposlenih bomo izboljšali z intenziviranjem kadrovskega štipendiranja, zaposlovanjem pripravnikov in štipendistov, pove-čanjem obsega izobraževanja ob delu in iz dela. Pripravnike bomo praviloma zaposlovali za nedoločen čas. Skupnost za zaposlovanje bo v sodeiovanju z izobraževalno skupnostjo in združenim detom mladino usmerjala v izobraževanje predvsem v proizvodne usmeritve, zlasti za deficitarne poklice na čim višjem nivoju. V organizacijah zdruzenega dela bomo istočasno z načrtovanjem razvoja, modernizacije in reorganizacije predvideli za morebitne ekonomske ali tehnološke viške delavcev, načine za njihovo preza-poslitev na druga produktivna dela. Skupnost za zaposlovanje bo nudila strokovno in materialno pomoč pri prekvalifikacijah in prezaposlitvah tistih delavcev, ki jih ne bo mogoče prezaposliti znotraj TOZD, DO ali SOZD. Skupnost za zaposlovanje bo nadaljevala z razvijanjem vseh oblik in metod dela pri kvalifikacijah in dokvalifikacijah lskalcev zaposlitve in na ta način delno razrešila strukturna neskladja med potrebami združenega dela in iskalci zaposlitve. Pri tem bomo posvetili posebno pozomost tzobraževanju ob delu in iz dela. V združenem delu bomo v sodelovanju s skupnostjo za zaposlo-vanje iskali in ustvarjali možnosti za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Nosilci: Občinska in mestna ter republiška skupnost za zaposlovanje, OZD gospodarstva in negospodarstva, Mestna in republiška iz-obraževalna skupnost ter posebne izobraževalne skupnosti. 8. Kuliura Izvajanje programa kulture bomo v letu 1988 prilagajali novemu načinu financiranja, ki bo potekalo iz dohodka. Zato bomo na tem področju posvetili posebno pozornost zagotavljanju pogojev za delovanje Knjižnice Šiška s podružnicami. Programe delovanja kulturno umetniških društev in Vodnikove domačije pa bomo prilagajali danim materialnim pogojem. Na področju spomeniško varstvenih akcij, ki se nanašajo na varstvo kulturnih spomenikov in na varstvo spomenikov ter obele-žij NOB ter socialistične revolucije bomo zagotavljali sredstva za izvajanjc in dokončanje že pričetih prednostnih del. Nosilci: Občinska in mestna kultuma skupnost, Zveza kulturnih organi-zacij, kultumo umelniška dništva. 9. Tetesna knltura Na področju telesne kulture bomo morali enako kot pri načrto-vanju kultumega programa upoštevati spremenjeni način financi-ranja, ki bo terjal večjo soudeležbo uporabnikov pri pokrivanju celotnih stroškov pri uresničevanju posameznih programov in telesnokulturnih aktivnosti. Prednost pri financiranju bodo imeli programi mladinskega športa, pri čemer bomo posvetili še večjo pozornost izvajanju množičnih telesnokulturnih dejavnosti ter uresničevanju organiziranih oblik telesnokulturnih akcij v vzgojno-varstvenih organizacijah, osnovnih in srednjih šolah. Na nivoju Ljubljane se moramo dogovoriti in zagotoviti finančna sredstva za dokončanje že začetih in sanacijo najbolj ogroženih telesnokulturnih objektov. Nosilci: Občinska in mestna telesnokulturna skupnost, Zveza telesno kulturnih organizacij, športna društva. V. KRAJEVNE SKUPNOSTI Dopolnjevali in razvijali bomo samoupravni delegatski sisteni in utrjevali ustavno vlogo krajevnih skupnosti kot temeljnih samo-upravnih skupnosti v katerih delavci, delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje krajevne potrebe in interese. Posebno pozornost bomo posvetili krepitvi dogovarjanja ozi-roma sporazumevanja krajevnih skupnosti z organizacijami zdru-ženega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Financiranje krajevnih skupnosti v občini Šiška se je sicer v pri-tnerjavi s predhodnim obdobjem izboljšalo, vendar je še vedno premalo učinkovito, zato bomo morali v prihodnjem letu celovito razrešiti problem financiranja krajevnih skupnosti. Poleg sredstev občinskega proračuna, ki zagotavlja financiranje krajevne samo-uprave, splošne ljudskc obrambe in delegatskega sistema družbe-nopoiitičnih skupnosti, moramo zagotoviti tudi sredstva samou-pravnih interesnih skupnosti za financiranje delegatskega sistema samoupravnih interesnih skupnosti ter sredstva zdmženega dela in osebnega dela za financiranje drugih materialnih pogojev za delo krajevnih skupnosti. Od samoupravnih intcresnih skupnosti, ki še niso pristopile k sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovorno-stih pri sofinanciranju delegatskega sistema samoupravnih interes-nih skupnosti v krajevnih skupnostih občine Ljubljana-Šiška bomo zahtevali njegovo ponovno obravnavo in odločanje o sprejemu. Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilce osebnega dela bomo seznanili s programi ureditev in vzdrževanja dmžbenih domov in drugih objektov za delovanje krajevnih skupnosti in jim predložili v obravnavo in sprejem samoupravni sporazum o združevanju sredstev za njihovo ureditev in vzdrževanje ter za zagotavljanje drugih materialnih pogojev za delo krajevnih skupnosti. Za urejanje prostorskih pogojev krajevnih skupnosti, bodo kra-jevne skupnosti združevale del sredstev amortizacije. Tako zdru-žena sredstva bomo namenili za ureditev in vzdrževanje prostorov za delovanje krajevnih skupnosti po sprejetem skupnem pro-gramu. Skrbeli bomo za načrtovanje in usposabljanje delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samoza-ščite v krajcvnih skupnostih. Nosilci: Sekretariat za občo upravo, krajevne skupnosti in delovni skupnosti delavcev KS. vi. splosna uudska obramba in družbena samozaSčita Razvoj sploSne Ijudske obrambe in družbene samozaščite inora zagotoviti večjo obrambno in samozaščitno sposobnost ter priprav-ljenost delovnih Ijudi in občanov ter vseh subjektov obrambnega načrtovanja. Pri dograjevanju koncepta splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite bo dan poudarek pripravam in izdelavi dokumentov za ažuriranje in dopolnitev obrambnih načrtov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupno-sti, upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, ter drugih organizacij in skupnosti. Pri tem bomo zagotovili sodelovanje vseh za to odgovornih in pristojnih subjektov ter da bo z obrambnimi pripravami in nači-nom delovanja ob naravnih nesrečah, izrednih razmerah, nepo-sredni vojni nevarnosti in vojni seznanjeno čim večje število delov-nih Ijudi in občanov. Na področju mobilizacijskih priprav bomo načrtovali rešitv^, ki bodo omogodale uspešno izvajanje mobiliza-cije tudi v najtežjih razmerah. Nadaljevali bomo z izvajanjem organizacijske krepitve in bor-bene pripravljenosti poveljstev, enot in posameznikov v okviru teritorialne obrambe ter jih usposabljali za naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Poudarck bo dan vključevanju in usposabljanju pripadnikov narodne zaščite za vključevanje v oborožene oblike odpora ozi-roma za skupno delovanje v teritorialni obrambi. Veliko pozornost bomo namenili organiziranju, usposabljanju in delovanju narodne zaščite v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih. Pri tem bomo strmeli, da bo dolžnost delovanja v enotah narodne zaščite prodrla v zavest delovnih ljudi in občanov. Vztrajali bomo, da bodo varnostni načrti ažurirani na podlagi obstoječih vamostnih razmer in temu primerno organizirana narodna zaščita. Pri opremljanju s tehničnimi sredstvi (oborožitev in vojaška oprema) bomo upoštevali naloge posameznih enot, njihovo opremljenost, dejanske možnosti in sprejete programe. Pri razvoju in krepitvi civilne zaščite bo težišče dela usmerjeno usposabljanju in kadrovski popolnitvi štabov in enot civilne zaš-čite, ki še niso dovolj usposobljeni za opravljanje določenih nalog s področja zaščite in reševanja. Preko Občinskega štaba za civilno zaščito bomo izpopolnjevali sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja v primeru naravnih in drugih nesreč. Poleg tega bomo nadalje uveljavljali preventivne naloge civilne zaščite, usposabljali prebivalstvo za množično, osebno in kolek-tivno zaščito, ustvarjali matcrialne pogoje in možnosti za izvajanje ukrepov civilne zaščite, predvsem zaklanjanja, evakuacije, proti-požarne zašdite in postopkov z nevarnimi snovmi. Na področju obrambnega in zaščitnega usposabljanja se bomo angažirali predvsem za: - Splošno usposabljanje delovnih ljudi in občanov, kjer bo poudarek na najširšem in sploSnem obrambnem usposabljanju v delovnem in bivalnem okolju. Program bo prilagojen republi-škemu in mestnemu programu usposabljanja in izobrazevanja in bo nadaljevanje že obdelanih tematskih sklopov v prejšnjih letih. - Strokovno izobraževanje je usposabljanje pripadnikov terito-rialne obrambe, civilne zaščite in narodne zaščite. Programi bodo prilagojeni zahtevam in sposobnostim vodstvenega kadra, posa-meznim specializiranim in splošnim enotam. - Preverjanje stopnje organiziranosti, pripravljenosti in uspo-sobljenosti vseh subjektov s praktičnimi vajami in tekmovanji. Skladno s strokovnim delom na področju obrambe in zaSčite bomo vse specializirane in splošne enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih in občini materialno in tehnično opremljali. Pri tem bomo upoštevali dosedanjo opremljenost posameznih enot, nujne potrebe drugih enot, ravnali pa se bomo v skladu s srednjeročnim in letnitn planom. Koordinacijskemu odboru za usmerjanje mladih v vojaške šole in obrambne poklice pri OK SZDL bomo nudili vso potrebno strokovno pomoč. Pri tem se bomo povezovali z enotami JLA zaradi tehnične pomoči. Posebno skrb bomo namenili družbeni samozaščiti, kot najširši obliki samozajčitnega in samoobrambnega delovanja v vseh delov-nth in bivalnih okoljih, predvsem zaščiti pred nesrečami, požari in raznih oblik ogrožanja družbene lastnine, življenjskega in delov-nega okolja. 13 V okviru sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1986-1990 se načrtuje v SS 1/5 Koseze izgradnja Doma varnosti za potrebe milice in teritorialnih enot. NOSILCI: Sekretariat za Ijudsko obrambo, Štab teritorialne obrambe, Občinski štab civilne zaščite, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. VII. DAVČNA POHTIKA 1N SPLOŠNA PORABA Na področju davčne politike bomo nadaljevali z začrtano poli-tiko, ki so jo občine kot podpisnice dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 oblikovale v SR Sloveniji. Občani bodo lahko uveljavljali davčne olajšave in oprostitve v kmetijstvu in samostojnem opravljanju gospodarskih in poklicnih dejavnosti, od premoženja in dohodka, od premoženja ter pri nakupu oziroma gradnji stanovanj. Veliko pozornost bomo name-nili učinkovitejšemu zajemanju vseh vrst dohodkov občanov ter pravočasnemu izpolnjevanju vseh družbenih obveznosti. Za nepra-vočasno izpolnjevanje družbenih obveznosti bomo zaračunavali obresti, za neprijavljene dohodke pa bomo dosledno izvajali kazenske sankcije. Za realizacijo začrtanih in postavljenih ciljev bo potrebno: - sprotno in sistematično spremljati stanje in predlagati ukrepe za izboljšanje, - aktivno sodelovati pri oblikovanju davčne zakonodaje z namenom pospešenega razvoja drobnega gospodarstva, - aktivno vključiti mestno upravo za družbene prihodke raesta Ljubljane, predvsem davčno inšpekcijo, glede kontrole na terenu in izpolnjevanja družbenih obveznosti občanov. - nadaljevati z razvojem in povezavo informacijskega sistema, - realizirati izterjavo davkov in prispevkov kot to določa dogo-vor o splošni porabi občine v SR Sloveniji tekočega leta. Splošno porabo oblikujemo in razporejamo v občinah in mestu Ljubljana po enotnih kriterijih in merilih. V ta namen bomo sklenili dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1988. Za skupno dogovorjene naloge, o katerih so se ljubljanske občine dogovorile oziroma za tiste. ki jih po določilih statuta in drugih normativnih aktih ftnancira skupščina mesta Ljubljane. bomo iz sredstev proračuna občine namenili dogovorljeni delež v breme splošne porabe občine. Splošno porabo bomo oblikovali do višine prihodkov v letu 1987 povečanih za stopnjo. ki je za 10% nižja od rasti dohodka gospo-darstva. Dokler ne bodo znani podatki o rasti dohodka za I. trimesečje 1988 se bo uporabljala rast primerljivega dohodka za obdobje I-IX. 1987. Sredstva za temeljne pravosodne organe v letu 1988 zagotavlja republiški proračun iz prenešenega poseb-nega občinskega davka na promet proizvodov na alkoholne pijače. Iz občinskega proračuna bomo zagotovili sredstva za racionalno in kvalitetno delo upravnih organov, za izvajanje programov dela ljudske obrambe in družbene samozaščite ter teritorialne obrambe, izvajanje delegatskega sistema in krajevne samouprave v krajevnih skupnostih, za izvajanje programov dela družbenopoli-tičnih organizacij in drugih organov in orgapizacij ter skupnosti, ki se financirajo iz splošne porabe občine. V skladu s sprejetimi dogovori in sporazumi bomo sofinancirali izvajanje programa občinske skupnosti za pospeševanje kmetijstva in zemljiške kmetij-ske skupnosti, RTC Krvavec, krili razliko v ceni Dnevnika in druge naloge, ki so določene s sklepom skupščine in izvršnega sveta. V okviru enotne bilance splošne porabe v Ljubljani in razpoložljivih sredstev bomo financirali izgradnjo postaje milice v Šiški. Nosilci: Uprava za družbene prihodke, Služba za finance in proračun in vsi uporabniki proračunskih sredstev. OBRAZLOŽITEV: Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška je na 99. seji dne 16. 11. 1987določilbesedilopredlogaresolucijeopolitikiizvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 v letu 1988. Pri oblikovanju predloga je redlagatelj upošteval večino pripomb predsedstva OK SZDL, OK ZK, OS ZS Ljub-ljana-Šiška, temeljnih delegacij in konferenc delegacij ter pri-pombe iz razprave na zasedanju zborov skupščine občine Ljub-ljana-Šiška dne 27. 10. 1987. Na osnovi do sedaj znanih zveznih ukrepov za zniževanje infla-cije in stabilizacijo gospodarstva ter republiških stališč do le-teh in resolucijskih usmeritev smo v predlogu resolucije opredelili splošne pogoje in potrebne ukrepe pod katerimi bomo lahko realizirali opredeljene ciije in konkretne naloge po posameznih področjih. V poglavju ekonomski odnosi s tujino smo opredelili možnost preseganja 25% rasti izvoza na osnovi predvidevanj petnajstih največjih izvoznikov občine, da bi v primeru bistveno ugodnejših pogojev lahko dosegli 21,6% rast vseh oblik konvertibilnega izovza (direktni izvoz, kooperacije, maloobmejni sporazumi in druge oblike). Osnutek plana vseh oblik konvertibilnega izvoza in uvoza blaga in storitev petnajstih največjih izvoznikov za leto 1988 z oceno za leto 1987. 1 $ = 451,60 din V OOO $ IZVOZ UVOZ-0 Z .j Q,z-,maf '"• ------------------------------------------------------ ----------;---------------------------------------------- '"''"' ™r Ocena Plan Indeks Ocena Plan Indeks ____1987 __1988 _ ____1987_ 1988 ¦ _ _ _____ ___1__ __ _2 __ 2:1__ 3 4 _ _4^3___ 1. LEK 29.342 32.569 lll,o 28.649 29.477 Io2,9 2. DONIT ¦ 17.384 22.000 126,5 8.615 11.000 127,7 3. LITOSTROJ I0.788 15.o77 139,7 5.ooo 8.24o 164,8 4. SLOVIN-SLOVENIJA VINO I6.o97 16.165 loo,4 11.788 13-286 112,7 5. ISKRA - CEO 12.ooo 13.ooo Io8,3 8.617 II.060 128-, 3 6. AERO - TOZD Tovarna celuloze 8.739 lo.857 124,2 5.628 5.877 Io4,4 7. ISKRA Videomatika Io.4l7 11.996 115,1 I0.9I0 12.659'll5,o 8. ISKRA Avtomatika 9-168 Io.o92 llo-,l 7-8o4 8.22o Io5,3 9. AVTOMONTAZA 7.927 9.964 125,7 6.422 8.857 137,9 ' 10. ISKRA Eleketrozveze 2.1oo 8.900 423,8 4.25o 5-5oo 129,4 11. ISKRA Elementi 4.380 5.889 134,4 2.997 3-76o 125,4 1.2. DEKORATIVNA 5.172 5.536 Io7,o 3-8o9 4.486 117,8 13. IMP - DO IKO 1.927 3.88o 2ol,3 3-o44 3-266 Io7,3 ' 14. COLOR 3.647 3-768 Io4,o 5.3oo 5.3oo loo,o 15. RASICA 3-21O 3-4lo Io6,2 2.878 2.878 loo.o SKUPAJ 142.298 173-lo3 121,6 115-711 133-866 115,7 Delež organizacij zdru- ženega dela v skupnem 88,8 88,0 99,1 75,8 72,8 96,0 konvertibilnera izvozu iri uvozu — — — — — —-----— — —--------_------------------------------__ — — — — — -,----------—----___ — — _ — — — — — V poglavju energija smo vključili obveznost organizacij združe- v poglavju drobno gospodarstvo smo opredelili ustanovitev in nega dela za izdelavo konkretnih programov za zmanjševanje vseh pomen sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva na nivoju vrst potrebnih količin energije in raziskovalno dejavnost na tem mesta Ljubljana ter opredelili prioriteto pri zagotavljanju potreb-področju. nih lokacij za izgtadnjo obrtno-stanovanjskih objektov. V poglavju industrija smo vključili še trinajst nosilcev investicij , na osnovi njihovih investicijskih namer za prihodnje leto in opre- V poglavju Razvoj v prostoru in varstvo okolja delili investicije, ki bodo vplivale na zmanjšanje škodljivih vplivov smo uvrstili dodatno: njihove proizvodne dejavnosti na okolje. Izpostavili smo tudi t. Na predlog KS Vodice je vključena izdelava programskih organizacije združenega dela, ki že dalj časa poslujejo z motnjami zasnov za območje urejanja ŠR 14/1 Vodice. oziroma z izgubo, in njihove naloge za saniranje poslovanja v pri- 2. ŠS 8/4 Gabernik hodnjem letu. ŠS 8/5 Gamelje V poglavju kmetijstvo smo vključili investiciji Emona-Agro- Za območje urejanja ŠS 8/4, 5 FAGG izdeluje študijo pod emona TOZD Poljedelstvo-govedoreja, ki sta izpadli iz osnutka naslovom: »Ekološki-produkcijski in socialno-ekonomski parame-resolucije in dodatne naloge Skupnosti za pospeševanje kraetij- tri Kmetijskega rajona KS Gameljne«. stva. Ker predvidevamo izdelavo te Studije v letu 1988, bomo naročili V poglavju promet in zveze smo opredelili obveznost DO LPP PSP, ki naj bi nakazale smiselnost in ustrezni način poselitve tega za izvedbo sanacije poslovanja, preverbo organiziranosti in izde- prostora. lavo njihovih realnih razvojnih programov. 3. ŠR 1/2 - Tivoli V poglavju turizem in gostinstvo smo vključili izdelavo letnega Zaradi nujnih rekonstrukcijskih in dopolnilnih del pri hali načrta poslovanja gostinskih lokalov in poostritev kontrole izvaja- Tivoli, smo v resolucijo za leto 1988 vključili tudi izdelavo pro-nja poslovnega časa s strani Mestne uprave inšpekcijskih služb ter gramskih zasnov za to območje urejanja. opredelili vsebino izgradnje rekreacijsko-športnih centrov. 4. ŠS 6/3 4, 6 Stanežiče i ; 15 ŠS 6/7 Mcdno ŠP 6/3 Stancžičc ŠK 6/3 Stancžičc Na osnovi strokovnih mncnj je potrebno za območje urejanja Stancžič in Mcdna najprcj izdelati posebne strokovne podlage, kar nalagajo posebnc razmcrc (okrnjena območja pozidave. prcglo-boko črpanjc gramoza itd.) Na podlagi lc-tch bomo pristopili k izdeiavi programskih zasnov. Zato smo v rcsoluciji za lcto 1988 dodatno uvrstili zgoraj navedene posebnc strokovnc podlaec črtali pa smo programske zasnove za SS 6/4. 6. 7. 5. ŠS 5/1 Poljanc ŠP 9/5 Acro - nadaljcvanjc izdclavc PIN ŠS 9/5 dcl Sora (šola) ŠP 8/1 Rašica. V času od osnutka do predloga rcsolucije za leto 1988. smo po prcvcritvi stanja na omenjenih Prostorskih izvcdbenih načrtih in na osnovi podanih ustnih in pisnih pripomb v predlog uvrstili tudi ŠS 5/1 Poljanc (del). ŠP 9/5 Acro, SS 9/5 del Sora (šola) in ŠP 8/1 Rašica. 6. Zaradi zamude pri izdelavi PUP-ov. smo v prostorski del rcsolucijc za leto 1988 uvrstili tudi PDP-e za S 2 Litostroj. !> 7 Taqcn - Šmartno in Š 8 Gameljne (so v končni fazi izdelave) V poglavju socialni razvoj je v predlog besedila resolucije vklju-čeno bcsedilo, ki se nanaša na izvajanje akcijskih stabilizacijskih programov v organizacijah združcnega dela družbenih dejavnosti. Prvotno bescdilo osnutka resolucije. s katerim je bil opredeljen način financiranja skupne porabe (83% BOD, 17% dohodek). je novelirano in sicer je vključena konkretizacija financiranja skupne porabc z vidika Zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljcvanjc skupnih potreb ter z vidika Zakona o celotnem prihodku in dohodku. V uvodnem besedilu poglavja socialni raz-voj jc opredeljeno financiranjc mejnih dejavnosti. Upoštevan je prcdlog Občinskega sveta zveze sindikatov glede nadaljnjega usklajevanja osebnih dohodkov delavcev s področja družbenih dcjavnosti z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Naložbe so s prcdlogom resolucije opredcljene na novo tako. da so v prvi sklop naložb uvrščene investicije, ki jih prenašamo iz leta 1987 v lcto 1988. Posebej so načrtovane nove naložbe pri čemer so v predlogu opredeljeni tudi viri financiranja. Upoštevani so pred-logi za dopolniltev naložb. ki so jih posredovali društvo TVD Partizan. KS Litostroj, KS Dravljc, KS Ljubo Šercer in OS ZSS. V točki 1 družbeno organizirano varstvo in vzgoja predšolskih otrok je upoštevan prcdlog OS ZSS in predlog konference delega-cij št. 37 VVO Najdihojca. da se uskladi število ur za izvajanje programa priprave otrok na šolo od prvotno načrtovanih 240 na 300 ur letno. Dodano jc bescdilo. s katerim se oprcdeljuje priori-teta namcmbnosti morcbitnih prostih prostorskih zmogljivosti v vzgojnovarstvcnih organizacijah v letu 1988. V točki 2 vzgoja in izobraževanje je upoštevan predlog OS ZSS glcde postopnega uveljavljanja enotnih meril za časovno vrednote-njc vzgojno-izobraževalnih storitev v osnovnih šolah. V točki 3 raziskovalna dejavnost je na novo vgrajeno besedilo. ki ga je predlagala konfercnca delcgacij št. 40 - ZD Ljubljana - TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Šiška in se nanaša na pospeševanje raziskovalne dejavnosti s področja energetike. V točki 4 osnovno zdravstvcno varstvo je predlog vsebinsko dopolnjen s predlogom OS ZSS glede zagotavljanja pogojev za tekoče financiranje rcaliziranih programov v osnovnem zdravstve-nem varstvu s prehodom na financiranje po dvanajstinah. V točki 5 socialno varstvo je vključeno besedilo. s katerim je opredeljena priprava enotne skupne evidence za izvajanje soci-alno-varstvenih pravic. kar je predlagal OS ZSS. V točki 6 je smiselno novclirano prvotno bescdilo, s katerim je bilo opredeljeno področje socialnega skrbstva. Na novo je vklju-čeno Uelovanje Varstveno-delovnega centra. V točki 7 zaposlovanje je upoštevan predlog KS Dravlje. da se uskladi stopnja rasti zaposlovanja od prvotno načrtovane rasti 0,7% v razponu od 0.7% do 1%. Upoštevanje predlog OS ZSS. da se v predlogu resolucije posebej poudari usmeritev glede izobraže-vanja delavcev ob delu in iz dela. V točki 8 je v predlog resolucije v celoti vključeno novo besedilo za področje kulture z vidika novega načina financiranja. V točki 9 je prvotno besedilo za področje telesne kulture dopol-njeno glede na nov način financiranja ter z vidika opredelitve izvajanja prednostnih telesnokulturnih programov in aktivnosti. V celoti je upoštevan predlog OS ZSS glede dopolnitve oziroma razširitve števila nosilcev nalog po posameznih področjih, ki so vključena v poglavje - socialnega razvoja. V poglavju V. Krajevire skupnosti smo oprcdelili način financi-ranja krajevnih skupnosti glede na to. da osnutek Družbenega 16 dogovora o financiranju funkcionalne dejavnosti krajevnih skup-nosti na območju Ijubljanskih občin ni bil sprejet ter nadaljne aktivnosti za sprejetn obeh samouptavnih sporazumov za financi-ranje oziroma za izboljšanje materialnih pogojev delovanja krajev-nih skupnosti. Za konkretne pripombe, katerih predlagatelj ni mogel upošte-vati pri oblikovanju predloga resolucije dajemo naslednje obrazlo-žitve: 1. OK SZDL OK SZDL zahteva, da se v predlog resolucije vključi nadaljeva-nje sanacije Draveljske gmajne, konkretna prenova v občini, izgradnja Doma varnosti, ureditev stavbnih zemljišč v Pirničah, Gaberniku in Smledniku, toplifikacija v Stanežičah ter predlaga. da se opredeli deleže občinskega proračuna in stopnje prispevkov za financiranje interesnih skupnosti, prvi del točke 7. zaposlovanje naj se prenese v uvodni del. Ker ni sredstev zagotovljenih niti za že pričeto sanacijo objekta B 2, nadaljevanja sancije Draveljske gmajne nismo opredeljevali. Konkretna prenova v občini je izpuščena, ker se v letu 1988 ne bo izvajala, saj bo konec leta 1988 predvidoma šele potrjen ureditveni načrt. Izgradnje Doma varnosti ne moremo uvrstiti v prostorski del resolucije za leto 1988, ker ta opredeljuje izdelavo prostorskih izvedbenih aktov ne pa posameznih objektov. Ureditev stavbnih zemljišč v Pirničah je predvidena v resoluciji za leto 1988. Območje urejanja Gabernik in Smlednik nismo uvrstili v isto poglavje sled tega, ker so prostorske aktivnosti za ta področja v fazi izdelave študij o načinu pozidave. Konkretnih območij za toplifikacijo v resoluciji ne opredeljujemo, to predvide-vajo plani SIS materialne proizvodnje. Za izračun realnth stopenj, na podlagi katerih se bodo financirali programi SIS družbenih dejavnosti v letu 1988 še ni možno prido-biti realnih izhodišč oziroma elementov kot so masa BOD, rast inflacije ter učinki interventne zakonodaje, ki bodo neposredno vplivali na celotni sklop financiranja skupne porabe. Smiselno je bila upoštevana pripomba glede večjega poudarka področju zaposlovanja s tem. da smo med glavne naloge v letu 1988 vključili zagotavljanje produktivnega zaposlovanja in zmanj-šanje družbene režije na vseh področjih in permanentno izobraže-vanje zaposlenih. 2.OSZS a) Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije meni, da je v reso-luciji potrebno konkretnejše opredeliti stanovanjsko politiko z upoštevanjem zahtev občinskega sveta ZS, o katerih so bili delegati že seznanjeni v začetku leta 1987. Nekatere od teh zahtev smo vnesli v predlog resolucije kot: zahteva za ureditev dokumentacije za prenovo, za odpravljanje barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije, za izvajanje sanacije Draveljske gmajne, za pravočasnejše vključevanje kupcev, za podporo soinvestitorskega načina gradnje, za hitrejše uvajanje ekonomskih stanarin. za drugačno delitev stanarine v korist deleža za vzdrževanje, za odpravo nekvalitetne gradnje. Ostale zahteve so takšne, da zahtevajo sistemski pristop reševa-nja ria področju zakonodaje in angažiranja družbeno političnih organizacij (kot npr. »Vrni družbeno stanovanje...«) in presegajo občinske okvire. b) Kaj je z dodatnimi program v šolah in vzgojnovarstvenih organizacijah. kako bo v bodoče potekalo njihovo financiranje? Dodatni programi v osnovnih šolah. ki se nanašajo na financira-nje oddelkov podaljšanega bivanja. na izvajanje šole v naravi ter na nekatere interesne dejavnosti. ki niso vključene v program življenja in dela osnovne šole, bodo financirani v enakem obsegu kot dosedaj s tem, da bo imelo prednost financiranje podaljšanega bivanja učencev ter izvajanje šole v naravi. Zagotovljena bodo tudi sredstva za enak obseg financiranja dogovorjenega razširjenega programa v vzgojno-varstvenih organizacijah, ki se nanaša na izvajanje 80-urnega programa za otroke, ki niso vključeni v druž-beno organizirano varstvo. c) Kako bodo upokojenci lahko plačevali oskrbnino v domovih starejših občanov. ko se je uveljavil po hitrem postopku sprejeti zakon o izplačevanju pokojnin za nazaj? Pojavil se bo tudi problem izpada dohodka te izvajalskp organizacije. Glede zastavljenega vprašanja, kako bodo upokojenci lahko plačevali oskrbnino v domovih starejših občanov je možno ugoto-viti, da bo izplačevanje pokojnin za nazaj delno ublaženo zaradi poračunov pokojnin, ki bodo izvedeni predvidoma 2-/11-1987 ter v mesecu marcu 1988. d) »SIS družbenih dejavnosti zavestno niso pristopile k planira-nju za leto 1987, kar OS ZS obsoja. zato zahtevamo, da se v vseh SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje takoj pristopi k sprejemu planskih dokumentov za leto 1988 ter se jih pravočasno ponudi v obravnavo samoupravnim organom organizacij združe-nega dela. Glede na neurejeno plansko področje v SIS tudi ni možna primerjava realizacije v organizacijah združenega dela izva-jalkah, kakor tudi veijetno manjša možnost intervencije glede blokiranih žiro računov posameznih SIS«. V letu 1987 je Komite za družbene dejavnosti večkrat posredo-val pri službah mestnih SIS glede priprave in sprejemanja letnih planov, pri čemer so navedene službe kot razlog za zakasnitev navajale nekatere objektivne ovire, ki samoupravnim interesnim skupnostim preprečujejo pripravo letnih planov. Samoupravne interesne skupnosti so pri tem navajale kot oviro nedorečena izhodišča glede obsega financiranja solidarnosti in naložb ter vpli-vanja interventne zakonodaje na uresničevanje posameznih pro-gramov. Zahtevo OS ZSS za pravočasni pristop k planiranju za leto 1988 bomo posredovali posameznim SIS na nivoju občine in mesta. 3. Konferenca delegacij št. 3 Energetika Menijo, da bi morali pri izvedbi plinovodov v Ljubljani upošte-vati enoten pristop in tehnologijo kot določa samoupravni spora-zum o temeijih plana SIS za energetiko Ijubljanskih občin in za to izvedbo vzporednega plinovoda Vodice-Britof in plinovoda Slovin - FruCtal prepustiti DO Energetiki. DO Petrol je v dogovoru o temeljih srednjeročnega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 opredeljen kot nosilec inve-sticij, priključitev novih porabnikov na plinovodno omrežje, kate-rih izvajanje ima opredeljeno tudi v svojem srednjeročnem in letnem planu. 4.ZD Ljubljana - TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Siška, konferenca delegacij 40 je predlagala: - da se prouči možnost za prekvalifikacijo Doma starejših obča-nov v socialno-zdravstveno ustanovo, - del sredstev iz davka na alkoholne pijače naj se usmeri za financiranje preventivnega programa v zdravstvu. Vpiašanje prekvalifikacije Doma starejših občanov v socialno-zdravstveno ustanovo bo v skladu s statutom mesta Ljubljane potrebno razrešiti na nivoju Ljubijane glede na to, da se z enakim stanjem soočajo tudi ostali domovi starejših občanov v Ljubljani. Pridobivanje dela sredstev iz davka na alkoholne pijače, ki bi jih namenjali uresničevanju preventivnega programa v zdravstvu je potrebno reševati v okviru republike, ker je ukinjen občinski davek na alkoholne pijače. 5. KS Stanežiče-Medno Predlagajo. da se ponovno usposobi igrišče mini-golfa pri motelu Medno, pri čemer so pripravljeni pomagati. Po oceni motela Medna je delovanje igrišča nerentabilno, obno-vitev pa zahteva prevelika sredstva. Zato bodo prihodnje leto igrišče poizkusili oddati v najem. 6. KZ Zgomja Siška Delegacija sprašuje, kaj se razume s sanacijo Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, kaj je bilo storjeno doslej in na podlagi kakšnih načrtov. Pod to sanacijo spada redno vzdrževanje in obnova Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba - redčenje dreves, čiščenje gozda, nadomeščanje suhih dreves, obnova cest in poti v Tivoliju, na Rožniku in Sišenskem hribu. Program je izdelala KPL TOZD Rast, ki je tudi izvajalec del, financira pa se iz sredstev KSLO. 7. KSNajami Delegacija predlaga. da se v resolucijo vnese določilo, da bo izvedena v letu 1988 prostorska in bivalna ureditev soseske Stara cerkev. Nerealiziran projekt zunanje ureditve, je stvar, ki jo je potrebno urejati z izvajalcem oziroma investitorjem gradnje. 8. KS Ljubo Šercer Delegacija zahteva, da se v resolucijo vnese izgradnja toplifika-cije v KS Ljubo Šercer. Odgovor na to zahtevo je bil podan že na skupščini. Konkretnih območij za toplifikacijo v resoluciji ne opre-deljujemo, pač pa to predvidevajo plani SIS materialne proiz-vodnje. 9. KS Preska Delegacija pravi, da so krajani proti blokovni gradnji v območju ŠS 9/1 Preska in naj se zato ne bi izvajala pripravljalna dela za to gradnjo v letu 1988. Obenem pa zahtevajo, da 3e uredi normalna preskrba z vodojn kanalizacija na Čerenu. Ker bo zazidalni načrt za del območja ŠS 9/1 Preska potrjen predvidoma na novembrski skupščini, bomo v letu 1988 pričeli z izvajanjem pripravljalnih del oziroma z urejanjem stavbnih zemljišč za predvideno gradnjo. Za izboljšanje vodooskrbe je predvidena izgradnja novega cevovoda, vendar resolucija ne določa posameznih komunalnih vodov, ampak to določajo letni plani SIS materialne proizvodnje. 10. KS Sora: »Poglavje družbenih dejavnosti (SOCIALNI RAZVOJ) dopol-niti z dinamiko, sprejeto s srednjeročnim planom v izobraževalni skupnosti tako, da se poleg odkupa zemljišča za novo šolo v Sori (nerealizirana naloga iz leta 1986 in 1987) opredeli tudi pridobitev projektov za novo šolo. Ker nismo uskladili še nobenih rebalansov srednjeročnih pla-nov, zahtevamo, da se resolucija pripravlja v skladu s sprejetimi srednjeročnimi plani. »Ali je podpisana pogodba za izdelavo strokovnih podlag za novo šolo v Sori? Če še ni, kdo si je vzel pooblastilo za nerealizi-rano nalogo?« Ker za območje KS Sora še ni sprejet zazidalni načrt, je za pričetek gradnje osnovne šole v Sori realna le postopnost zagotav-ljanja osnovnih pogojev za uresničitev navedene investicije. S srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana-Šiška in občinske ter mestne izobraževalne skupnosti je bil načrtovan odkup zemljišča ter izdelava projektov za novo šolo v Sori. Vendar je interventna zakonodaja vplivala tudi na načrtovani odkup funk-cionalnega dela zemljišča za novo šolo kot tudi na izdelavo projek-tov. Proučuje se možnost, da bi do konca leta 1987 ali v letu 1988 v mestni izobraževalni skupnosti iz sredstev združene amortizacije zagotovili sredstva za nakup zemljišča. Izdeiava projektov pa bi bila možna po sprejetju zazidalnega načrta, v kolikor bo to dopuš-čala interventna zakonodaja. Predlog resolucije za leto 1988 za področje naložb v objekte družbenega standarda je usklajen s sprejetimi srednjeročnimi plani. Pobudo KS Sora za izdelavo strokovnih podlag za novo šolo v Sori je Izvršni svet že obravnaval in se z njo strinjal. Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljana bo, kakor je v prostorskem delu resolucije za leto 1988 predvideno, omenjene posebne strokovne podlage tudi naročil in pridobil. IZVRŠNI SVET