PftRimcmi JzvoS 40 grošev, mesečna naročnina 2 šiKnga
V. b. b,





3\’2-
", A $1^
IZ VSEBINE
DEJSTVA O VERSKI SVOBODI V JUGOSLAVIJI
PROBLEMI PRI MEHANIZACIJI NAŠEGA KMETIJSTVA (Nadaljevanje)
NA HRIBU SV. LUCIJE PRI ZGORNJI VESCI
OPOZORILO NAROČNIKOM IN BRALCEM
LETNIK VIII.
CELOVEC, SOBOTA, 28. MAREC 1953
ŠTEV. 19 (570)
Politično igračkanje OVP in VdU
Deželni zbor bo nadaljeval sejo za izvolitev deželnega glavarja in vlade
Za prihodnji torek, dne 31. t. m., je spet sklican koroški deželni zbor. Pravzaprav bo to le nadaljevanje seje z dne 17. t. m., ki so jo OeVP-jevski in VdU-jevski poslanci prekinili s tem, da so zapustili dvorano, čim bi bil moral deželni zbor izvoliti novega deželnega glavarja. To čudno zadržanje je takrat upravičeno vzbudilo nevoljo in ogorčenje pri vseh poslušalcih, pa tudi širša javnost je obsodila takšno neodgovorno zlorabljanje dolžnosti, ki so jih vsi poslanci prevzeli ne le z izvolitvijo marveč tudi z zaprisego.
Za nadaljevanje seje v torek predvideva 'dnevni red spet izvolitev deželnega glavarja in
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, registrirana zadruga z omejenim jamstvom
Vabilo
njegovih namestnikov, izvolitev članov deželne vlade, zaprisego novega deželnega glavarja in še nekaj drugih točk.
Zaenkrat se še ni zgodilo nič takega, iz česar bi se dalo sklepati, da sta se obe gosposki stranki — OeVP in VdU — že spametovali. Iz njunega časopisja je razbrati, da še slej ko prej trmasto rineta v zid in se delata, ko da bi ju poraz, ki sta ga doživeli pri volitvah, nič ne brigal. Zlasti OeVP se ne more sprijazniti s tem, da bo le treba upoštevati voljo ljudstva in se umakniti z nekaterih položajev v upravi dežele, do katerih ji izid volitev ne daje več pravice. Umik seveda ni prijeten, a bo neizgo-ben, čeprav je ja človeško razumljivo, da bi gospodje še radi obsedeli na svojih stolčkih.
Vse kaže, da bodo še nekaj časa uganjali obstrukcijo, da bi še nekoliko zavlekli, kar jim ne diši. Zato za torkovo sejo deželnega zbora celovška „Volkszeitung“ že brez sramu napoveduje, da bo ta seja prav tako neuspešna, kakor je bila zadnja. Očividno nameravata OeVP in VdU spet zapustiti sejo in ohromiti delo novega deželnega zbora. Če pa bosta s takšnim zadržanjem pridobili na vplivu in ugledu, je seve drugo vprašanje. Javnost se je že zadnjič močno razhodila nad tem neresnim političnim igračkanjem in bo v bodoče imela še manj razumevanja za trdoglavo preziranje dolžnosti in neizvrševanje nalog, ki jih je ljudstvo poverilo deželnemu zboru, da jih izpolnjuje in rešuje po volji kakor so jo izrazili volivci.
Spet zastoj vladnih pogajanj
na
OBČNI ZBOR
Zveze slovenskih zadrug v Celovcu,
registrirane zadruge z omejenim jamstvom,
ki bo v ponedeljek, dne 30. marca 1953, ob
9.	uri v dvorani Delavske zbornice, Celovec,
BahnhofstraCe.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in pozdrav.
2.	Izvolitev zapisnikarja in dveh overovate-ljev zapisnika občnega zbora.
3.	Citanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
4.	Poročilo upravnega odbora.
5.	Poročilo nadzornega odbora.
6.	Čitanje revizijskega poročila Splošne zveze.
7.	Referat generalnega revizorja Splošne zveze.
8.	Odobritev letnih računov in začasnih bilanc za 1951 in 1952.
9.	Sklepanje o naročilih generalnega revizorja.
10.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih deležev.
Florijan L a p u Š, predsednik.
Po ostavki dosedanjega kanclerja Figla ter poveritvi ing. Raaba za novega zveznega kan-clerja, ki naj poskusi sestaviti vlado, je prišlo minuli torek do prvih razgovorov med OeVP in SPOe po novi situaciji. Na teh razgovorih sta obe stranki samo še enkrat formulirali svoje zahteve in so splošno pričakovali, da bosta na ponovnih razgovorih v sredo zavzeli vsaka svoje stališče do zahtev partnerja. Iz sporočil, ki so bila objavljena o razgovorih v sredo, pa ni razvidno, ah se je to tudi dejansko zgodilo. Razgovori so bili spet prekinjeni, ne da bi prišlo do zbližanja obojestranskih stališč. Kakor poročajo, do ponovnih razgovorov ne bo prišlo do konca tega tedna, torej bodo morda danes.
Včeraj je bila na Dunaju seja strankinega vodstva SPOe, na kateri so verjetno kot edino točko dnevnega reda prerešetali položaj in možnosti okoli sestave nove vlade.
OeVP in posredno njegovi pomagači pri tako imenovanem „neodvisnem tisku" skušajo sedaj podtikati krivdo za vse dosedanje zavlačevanje pogajanj za sestavo vlade socialistični stranki, češ, ko bi se ona ne branila pritegnitve VdU v novo vlado, bi le-ta že zdavnaj lahko bila sestavljena. Dejstvo pa je, da je SPOe od vsega začetka jasno odbila OeVP-jev-sko zahtevo po pritegnitvi VdU in je pogajanja zavlačevala le OeVP z njenim trdovratnim vztrajanjem na tej nerealni zahtevi, v kolikor
zavlačevanje, izsiljeno od najreakcionarnejše struje v OeVP, ni imelo le namen, in edini namen, odžagati „zmernega“ Figla ter ga zamenjati z bolj ..radikalnim" Raabom.
Da je to vladna kriza neke posebne vrste, o tem si je edino precejšnje število inozemskih listov, ki živo spremljajo dogajanja okoli sestave nove avstrijske vlade. Večina inozemskega tiska, tudi takega, ki je desničarsko usmerjen, daje krivdo za dolgi „interregnum“ vedno bolj Ljudski stranki. Ponekod celo domnevajo, da hoče Raab izsiliti razbitje razgovorov med OeVP in SPOe, da bi imel argument za sestavo „čiste meščanske" vlade brez socialistov. To pa zelo verjetno ne bo mogel tvegati, ker bi taka vlada živela samo od danes na jutri in bi morala pasti ob prvi važnejši odločitvi, ker ne bi imela potrebne parlamentarne večine.
Vsekakor bo nadaljnji razvoj vladnih pogajanj zanimiv v toliko, v kolikor bo socialistom uspelo utrditi svoj volilni uspeh tudi z močnejšimi vladnimi pozicijami.
Za preizkušnjo sovjetske miroljubnosti
Že večkrat so politični krogi zapadnih držav izrazili mnenje, da bi Sovjetska zveza svojo miroljubnost, ki jo ob vseh mogočih in nemogočih priložnostih vztrajno poudarjajo njeni predstavniki, v zadnjem času posebno močno in pogosto novi ministrski predsednik Malen-kov sam, najlažje dokazala s prenehanjem zavlačevanja avstrijske državne pogodbe.
Kakor poročajo iz poučenih britanskih krogov, hočejo zapadne sile sklicati ponovni sestanek o vprašanju avstrijske državne pogodbe, da bi s tem preizkusili tehtnost stalnega poudarjanja sovjetske miroljubnosti. Baje se je britanski delegat Harrison o možnosti in morebitni koristnosti ponovnih razgovorov že menil s svojima zapadnima kolegama.
Smrt v angleški kraljevski hiši
Po kratki težki bolezni je v noči od torka na sredo umrla kraljica-vdova M a r y, stara mati sedanje angleške kraljice Elizabete II., v 86. letu starosti. Kraljica Elizabeta je odredila mesec žalosti na kraljevskem dvoru, svečanosti kronanja kraljice Elizabete, ki so predvidene za 2. junij t, 1., pa zaradi tega ne bodo preložili.
Radio Brisbane v Avstraliji pa je pomotoma sporočil, da je umrl britanski premier Winston Churchill. Baje so tam imeli že na gramofonskih ploščah pripravljenih več žalnih govorov za slučaj, da ta ali ona visoka osebnost umrje, pa so v naglici naložili ploščo o Churchillovi smrti mesto one o smrti kraljice Mary.
Predsednik britanske vlade Winston Churchill in zunanji minister An-thony Eden se v westminstrskem pristanišču v Londonu poslavljata od predsednika FLR Jugoslavije maršala Tita. Kot ob njegovem prihodu mu je tudi ob slovesu izkazala čast posebna četa.
Koroški Slovenci in nacionalizem
IV.
Neslovenska igra belogardističnih špekulantov
Danes se na Koroškem mnogo razpravlja o slovenstvu. Razpravlja se o koristih našega ljudstva, o zvestobi svojemu narodu, o borbi za narodni obstoj in enakopravnost, pa tudi o narodnem izdajstvu. In prav je, da o tem razpravljamo, kajti takšno razmišljanje in razpravljanje je lahko samo koristno. Pomaga nam namreč lahko do čim večje jasnosti v vprašanjih, ki so z našo usodo najtesnejše povezana.
Seveda bi bilo napačno, če bi razpravljali o lepih besedah, če bi proučevali namesto dejanj saipo svečane izjave. Poglobiti se moramo v vsebino raznih politik na slovenskem Koroškem, poizkušati moramo oceniti dejanja in njihove posledice, pa bomo lahko prišli tudi do presenetljivih odkritij in ugotovitev.
Če razpravljamo o naših skupnih nalogah, potem bomo brez dvoma ugotovili, da je ena naših najtežjih, najodgovornejših in najnujnejših nalog: borba za očuvanje naše narodne samobitnosti in borba za popolno enakopravnost z drugim narodom v deželi. Nobene besede namreč ne morejo prikriti dejstva, da je danes naš narodni obstoj nevarno ogrožen, ne morda zaradi nekega prirodnega pojava „asi-milacije", pač pa zaradi sistematičnega, do skrajnosti preračunanega germanizatorskesa pritiska.
In če hočemo to svojo nalogo, nalogo ohranitve naše narodnosti in nalogo borbe za našo enakopravnost izvrševati in izvršiti, moramo oceniti, kateri elementi omogočajo uspešen razvoj te naše borbe. Za odpor proti pritisku germanizacije moramo zagotoviti celo vrsto elementov. Od enakopravnosti slovenskega jezika, od pravične ureditve šolskega vprašanja, pa do gospodarske enakopravnosti in organiziranja gospodarske samopomoči. Dva osnovna, najvažnejša elementa, brez katerih bi bila naša borba že v naprej obsojena na neuspeh, sta pa:
1.	Najtesnejša, organska povezanost s celotnim slovenskim narodom, in
2.	Vsestranska pomoč močne, demokratične in neodvisne Jugoslavije.
V pogojih, v kakršnih živimo, lahko zagotovimo svoj obstoj samo, če ostanemo živ, se-'avni del celotnega slovenskega naroda. Vsak organizem, ki se oddvoji od svojega življenjskega centra, mora nujno propasti. Še bolj nujno mora propasti del naroda, ki mora prenašati pritisk raznarodovanja, če se loči od svojega narodnega telesa. Če bi v svojem delovanju in v svojem mišljenju priznali državno mejo, ki nas loči od narodnega telesa, kot neko železno zaveso, kot nek nepremostljiv jez, potem bi nujno morali podleči takozvani ..asimilaciji". Če hočemo zagotoviti naš obstoj, moramo smatrati državno mejo za vprašanje administracije, ki pa ne more in ne sme zavirati skupnega, neločljivega narodnega življenja celotnega slovenskega ljudstva.
Prav tako je naša borba za enakopravnost nemogoča tudi brez splošne, moralne in materialne pomoči matične države Jugoslavije. 2e samo dejstvo obstoja dobrih, prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo ustvarja ugodne pogoje za našo borbo za enakopravnost. Še posebno ugodnost za koroške Slovence pa pomeni direktna podpora matične države. In ta pomoč je in bo toliko pomembnejša, kolikor bo Jugoslavija močnejša, kolikor bo njen ugled v družbi svobodoljubnih narodov večji.
Radi pomena dveh elementov, o katerih smo govorili, lahko povsem upravičeno, brez kakršnega koli pretiravanja trdimo, da je danes za oceno narodne zavesti, za oceno zvestobe ljudstvu in iskrenosti v politični borbi odločilen odnos do dveh vprašanj: do povezave s celot-

nim narodnim telesom in do našega odnosa do matične države.
Pri tej ugotovitvi pa si seveda nikakor ne domišjujemo, da bi bilo to neko novo, neko naše odkritje. Ne, ta ugotovitev predstavlja splošno spoznanje in sestaven del zavesti našega ljudstva!
Zanimivo je, da v glavnem zavzemajo do teh vprašanj drugačno stališče kot naše ljudstvo samo gospodje okrog dr. Tischlerja in njegovega Tednika. In zato njihovo stališče ni samo nepošteno, pač pa tudi do skrajnosti sumljivo.
Reakcionarno belogardistično agenturo v Mohorjevi hiši moti namreč vsak, kakršen koli stik koroških Slovencev z večino našega naroda. V svojem sovraštvu do lastnega naroda poizkušajo preprečevati celo medsebojna obiskovanja, kulturno povezanost in izmenjavo, da, še strokovno in materialno pomoč našemu ljudstvu na Koroškem. Z najpodlejšimi sredstvi so hoteli preprečiti celo obiske slovenskih duhovnikov pri nas!
Medtem ko poizkušajo prekiniti kakršne koli vezi z našim narodnim telesom, pa nam kot nadomestilo vsiljujejo neko nepristno, umetno ustvarjeno protiljudsko druščino izkoreninjencev, vojnih zločincev in krvnikov svojega ljudstva, ki so se že zdavnaj sami izločili iz narodne skupnosti.
V svojem odnosu do matične države manifestira reakcionarna belogardistična klika v Mohorjevi hiši svoje fanatično, besno sovraštvo do Jugoslavije in do vsega, kar je jugoslovansko. Izkoreninjenci iz Tischlerjevega kroga se v svojem sovraštvu povezujejo z vsemi mogočimi špijonskimi in terorističnimi protijugoslovanskimi centralami, klevetajo matično državo, potvarjajo dejstva o njenem razvoju, in podobno. S svojimi podlimi in hinavskimi sumničenji bi radi vzeli našemu ljudstvu zaupanje v matično državo, in sicer tako, da dokazujejo, da baranta Jugoslavija z usodo koroških Slovencev.
Zaradi ogorčenja našega ljudstva, pa še zaradi drugih prikritih špekulacij, poizkuša Tischlerjeva druščina včasih, na primer prav v dneh po volitvah, prikriti z nekaj nesovražnimi besedami svoj pravi odnos do Jugoslavije. Vsi takšni poizkusi pa predstavljajo samo novo taktiko, s katero bi radi premotili naivneže, ne morejo pa izpremeniti prav nič na dejstvu, da je osnovna zamisel tischlerfevskfe politike ta, da oddvoje koroške Slovence od lastnega narodnega telesa in da jim ubijejo zaupanje v matično državo.
Od takšnega početja imajo lahko koristi samo one sile, ki predstavljajo nosilce gerua-nizacije. Osnova njihovih ge.manizacijskih naklepov je danes brez dvoma politika osamitve našega ljudstva, njegove oddvojitve od celotnega narodnega telesa, in potem nadaljnje cepitve v Slovence in v neke skrivnostne „vindišarje“. V celotnem sklopu te protidemokratične in zločinske zarote pa je brez dvoma najpodlejša od vseh vloga, ki jo je, zavestno ali nezavestno, prevzela nase izdajalska krs-čansko-demokratska klika. Že samo s svojimi napori, da loči koroške Slovence od celotnega slovenskega naroda in da jih odtrga od matične države, si je zaslužila sramotno mesto najnevarnejšega orožja v akciji za germanizacijo koroških Slovencev. In to še v toliko bolj, ker služi germanizaciji v slovenskem jeziku in celo s parolo slovenstva!
Morda bi bilo danes še nekoliko prezgodaj, razpravljati o tem, če je vloga Tischlerjeve druščine v protislovenski zaroti stvar zavestne odločitve ali ne. Najboljši odgovor na takšna ugibanja nam bo pač dal bodoči razvoj. Nekatera dejstva pa nas vendarle silijo k splošno morda nekaj čudnim zaključkom. Na primer dejstvo, da so dejanski usmerjevalci politike Krščanske demokratsko stranke bivši najtesnejši sodelavec zveznega kanclerja Seipla, Bliiml, pa sodelavec nemških in italijanskih okupatorjev Muri, in zagovornik teorije, da je treba koroškim Slovencem omogočiti narodno smrt brez bolečin, dr. Vinko Zvvitter. Ali pa dej stvo, da se Krščanska demokratska stranka za ganja z največjim besom prav v oni del nem škega prebivalstva, ki nam je še najbolj na' klon jen. Ali pa spet dejstvo, da so si zastavili nalogo, da vključijo Slovensko kmečko zvezo v Bauernbund, slovenske zadruge pa v nemško zadružno organizacijo, in da nam tako odvzamejo našo gospodarsko hrbtenico. Ob takšnih dejstvih se nam samo po sebi vsiljuje zaključek, da nepoštena igra krščanskih demokratov vsaj za inteligentnejši del vodstva ni stvar napačno politične ocene ali naivnosti, pač pa premišljene, zavestne zločinske zarote proti našemu ljudstvu in proti našemu obstoju!
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Dejstva o verski svobodi v Jugoslaviji
(Kar Tednik-Kronika nikdar ne poroča)
NA HRVATSKEM BODO USTANOVILI DUHOVNIKI 29 DRUŠTEV
V Zagrebu se je pred kratkim sestal centralni pripravljalni odbor za ustanovitev stanovskih društev hrvatskih katoliških duhovnikov. Na tem zasedanju so zbrani duhovniki sklenili, da bodo v teku aprila proučili zlasti vprašanje socialnega zavarovanja duhovnikov. Podpredsednik odbora, duhovnik Djurekovič, je ob tej priliki poročal, da obstoji na Hrvat-skem že 29 pripravljalnih odborov za ustanovitev duhovniških društev in da predstavljajo ti odbori večino hrvatske duhovščine, ki želi imeti svoje določeno mesto v življenju države in sodelovati pri njeni izgradnji. Pripravljalni odbori bodo ob koncu aprila sklicali ustanovne občne zbore, medtem pa bodo duhovniki vsepovsod proučevali načrt pravil, ki bodo podlaga za ustanovitev posameznih društev. V pravilih je označeno, da imajo stanovska društva hrvatskih katoliških duhovnikov namen in nalogo, da omogočijo duhovnikom-članom teh društev sodelovanje z ljudsko oblastjo na podlagi spoštovanja cerkvenih predpisov in pravnega reda v državi.
LJUDSKI DUHOVNIKI SLOVENIJE ZA POPLAVLJENCE
Rodoljubni katoliški duhovniki v Sloveniji, ki so člani Cirilmetodijskega društva, so v svojem krogu pričeli zbirati prostovoljne denarne prispevke kot pomoč onim prebivalcem Holandske in Anglije, ki so bili pred nedavnim zaradi poplav hudo prizadeti. Slovenski duhovniki so pokazali veliko razumevanje za to človekoljubno akcijo njihovega stanovskega društva. Največ so doslej darovali duhovniki v okraju Murska Sobota, pa tudi frančiškanski samostan v Ljubljani se je izkazal z lepim prispevkom,
SODELOVANJE MED CERKVIJO IN DRŽAVO
Pred nedavnim so imeli evangelijski duhovniki Slovenije svoj redni presbitorski zbor v Murski Soboti. Ko so med drugim razpravljali tudi o načrtu zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Jugoslaviji, so naglasili, da' pozdravljajo ta načrt, ker vidijo' v njem dokaz, da se ljudska oblast trudi, da bi dosegla razumno sodelovanje med cerkvijo in državo. „Ta načrt" — pravijo v pismu, ki so vdelali	inffOslovanSKG
republike, maršalu Titu — „bo trden temelj in poroštvo za enakopravnost veroizpovedi v Jugoslaviji in jasno dokazuje, da sleherna propaganda v državi ali inozemstvu o domnevnem preganjanju cerkve v Jugoslaviji ne temelji na resničnosti." V tem pismu so evangelijski duhovniki Slovenije izrazili maršalu Titu tudi svojo zahvalo za pomoč, ki jo nudi ljudska oblast evangelistični cerkvi v Jugoslaviji.
ŠKOFU SO POSTAVILI SPOMENIK
Sredi marca je ljudstvo Črne gore odkrilo v Boki Kotorski spomenik kotorskemu škofu Franju Učeliniju, ki je umrl med drugo svetovno vojno.
Škof Učelini je bil pri svojem ljudstvu silno priljubljen, ker je vedno stal ob strani ljudstva kot pobornik resnice in pravice. Kot pravi ljudski škof se je zmiraj odločno postavil v obrambo proti vsem sovražnikom jugoslovanskih narodov. Bil je velik častilec znamenitega djakovskega škofa Jurija Strossmayerja. Vedno je neustrašeno branil svoje prepričanje in ni klonil niti pred Rimom, ko je papež Pij X- hotel po želji avstrijskega cesarja Franca Jožefa čim bolj omejiti uporabo glagoljice in hrvatskega jezika v cerkvi. Slovitemu in zaslužnemu arheologu monsignorju Franu Buliču je leta 1907 ves ogorčen med drugim zapisal: „NaŠe stvari gredo v Rimu od zla na slabše. Nesrečni odlok o glagoljici in hrvat-skem jeziku je podkopal Rimu pri nas vsak ugled. Naj slišijo v Rimu, da so zaigrali pri nas ves svoj ugled. Staramo se že, pa smo zato tem bolj dolžni, da pustimo ob strani
vsako obzirnost in da služimo resnici in pra-• • <<
VICI.
Pokojni škof Učelini je bil tudi velik in iskren pobornik za slogo in bratstvo med Hrvati in Srbi. Zato mu je socialistično ljudstvo Boke Kotorske in Črne gore izkazalo svojo hvaležnost in mu na pobudo ljudskega poslanca Lukoviča in drugih rodoljubov postavilo časten spomenik.
Tokio. — Poročila obveščenih japonskih krogov vedo povedati o predstoječem potovanju predsednika Kitajske Mao Ce Tunga v Moskvo. S tem v zvezi smatrajo, da bo Mao vodil razgovore o vojaških in gospodarskih vprašanjih predvsem z novim ministrskim predsednikom Malenkovom.
Kominformovske bolezni
Po nepričakovani smrti predsednika ČSR, Klementa Gottwalda, kmalu po njegovi vrnitvi iz Moskve, kjer se je baje že bolan udeležil Stalinovega pogreba, je bila svetovna javnost presenečena v toliki meri od vesti o nevarni bolezni drugih kominformovskih prvakov, da so začeli mnogi listi pisati o nekakšni epidemiji med najvišjimi predstavniki moskovske diktature v tujih državah.
Državni predsednik Vzhodne Nemčije in predsednik Socialistične enotne stranke, Wil-helm Pieck, se že več mesecev ni pokazal v javnosti. Udeležil se tudi ni žalnih svečanosti v vzhodnem Berlinu na dan Stalinovega pogreba. Po vesteh iz zapadnega Berlina je Pieck že nekaj tednov v bolnišnici, čeprav tiskovni urad Vzhodne Nemčije še vedno zatrjuje, da predsednik Pieck sploh ni bolan.
Dolgotrajna in čudna bolezen pa je zadela generalnega sekretarja KP Francije, Thoreza. Drugi generalni sekretar partije, Duclos, in glavni urednik dnevnika „PIumanite“, Stil, sta po vrnitvi iz Moskve po pogrebu Stalina potrdila, da je Thorez res bolan. Thorez je že pred dvema letoma baje zaradi bolezni s posebnim letalom odpotoval na zdravljenje v ZSSR. Lani so poročali, da je popolnoma ozdravel in da se bo najpozneje meseca oktobra vrnil v Francijo. To se ni zgodilo in tudi poznejše napovedi njegove vrnitve se niso uresničile.
Od delegacije KP Avstrije, ki se je v Moskvi udeležila Stalinovega pogreba, se ni vrnil ko-minformovski prvak Franz Honner in po Dunaju se je zdaj iz partijskih krogov razširila vest, da je v Moskvi nevarno zbolel. Ta bolezen je sumljiva že zaradi Honnerjeve preteklosti. Med vojno se je namreč na Koroškem priključil jugoslovanskim partizanom in potem vodil nekaj časa avstrijski bataljon v okviru partizanskega pokreta jugoslovanskih narodov. Takoj ob izidu kominformovske resolucije se je odrekel sicer vseh zvez z jugoslovanskim osvobodilnim gibanjem, a so te nekdanje zveze morda zdaj povod njegove bolezn5
Stockholm. — Švedska prestolnica Stockholm bo letos praznovala svojo 700-letnico. V okviru proslav za to obletnico je predvideno najmanj 200 različnih prireditev večjega obsega.
Kairo. —- Egiptovski zunanji minister Favzi je izjavil, da bo Farukov sin Ahmed Fuad izgubil naslov kralja Egipta in Sudana, ker bo njegova suverenost zajemala samo ozemlje Egipta.
Blaž Singer:
Problemi pri melsanizaciii našega kmetijstva
.. J rti Jr J- ili \ t rfArctn
(2. nadaljevanje)
V zaključnem razmišljanju zadnjega sestavka smo lahko spoznali, da pri odločitvi za ta ali oni stroj ali tehnično napravo poleg olajšanja dela igra zelo odločilno vlogo tudi vprašanje pravočasnega opravila del bodisi v času, ko se razna dela nagrmadijo, bodisi opravil, ki od njih zavisi vrednost pridelka (n. pr. pravočasna košnja in spravljanje sena); nadalje vprašanje, v koliko nam stroj in naprava delo zboljša (n. pr. sejalnica, trosilnik gnojil), koliko nam prihrani na produkcijskih vrednotah (n. pr. silos), kateri stroj nam najbolj zniža stroške produkcije in to najbolj vidno poveča (n. pr. vrvno vlačilo za gorsko kmetijo). Videl: smo, da ni vseeno, za kateri stroj se odločimo in da pomeni odločitev lahko uspeh ali pa neuspeh za celotno gospodarstvo.
Spričo nizke produktivnosti naših kmetij in zelo zaostrujoče se denarne stiske, lahko rečemo, da je izmed vseh vprašanj najbolj odločilnega pomena zahteva: vsak ukrep za mehanizacijo dela nam mora povečati produktivnost kmetije ter nam stroške proizvodnje zmanjšati.
Kako je razdeljeno delo na kmetiji
Smer produkcije in pa pogoji za mehanizacijo se razlikujejo od kmetije do kmetije. Zato je potreba po mehanizaciji dela na vsaki kmetiji drugačna.
Ptav zaradi tega je ‘ za pravilno odločitev vsakega gospodarja bistvenega pomena, da se nekoliko pomudimo pri razdelitvi kmečkega dela tako v pogledu na notranja in zunanja dela, kakor tudi na letni čas.
Procentualno je razdelitev dela skoraj na vsaki kmetiji enaka. Večstranska raziskavanja so pokazala, da odpade od 100 delovnih ur na
45 ur 40 ur gospodarstvu je stalno.
v dolinskih v gorskih kmečkih obratih
delo v kmečkem gospodinjstvu	20 ur	25 ui
domača opravila	15 ur	10	ur
delo v hlevu	20 ur	25	ur
notranje gospodarstvo	55 ur	60 ur
delo na polju in travnikih	30 ur	25 ur
delo v gozdu	5 ur	10	ur
druga opravila za kmetijo	10 ur	5 ur
zunanje gospodarstvo
Delo v notranjem gospo--------- _ ,
Redno vsak dan in skoraj ob istem času jo treba pripraviti hrano za ljudi, pripraviti krmo in krmiti živino, molsti, spravljati gnoj iz hleva, prati in peči, pa če je to poleti za časa največjega dela ali pa pozimi. Ta dela se ne dajo odložiti in morajo biti zelo vestno opravljena. Smer produkcije kmetije jih skoraj ne >ore bistveno spremeniti. Zunanja dela so do neke mere ttfdi vezana na cas, vendar niso vsakodnevna, poleg tega pa zelo odvisna od smeri produkcije na kmetiji. Zmanjšanje površine žita in povečanje pridelovanja krmnih rastlin privede tudi do bistvenih sprememb v razdelitvi dela po letnem času.
Za razdelitev dela na l°tni čas bo najbolje, da vzamemo za primer povprečno našo kmetijo. Takšna kmetija ima približno 3 ha posejane z raznimi poljskimi rastlinami in nekaj čez 5 ha travnikov. Okoli 4 ha je košenic in pašnikov. Za delovno silo ima kmetija dve stalno zaposleni osebi in enega dninarja skozi 100 dni, nadalje dva konja. Poleg pluga in bran ima še kosilnico, ogrodiuk (Vielfachgerat) in izkopalnik za krompir (Kartoffelroder). Pri poljskih rastlinah zavzemajo okopavine 50 arov, žito pa 100 arov, ostalo so pretežno krmne rastline (detelja, lucerna, deteljno-trav-ne mešanice).
Na takšni kmetiji je delo na njivah in travnikih razdeljeno:
	ročnih	vprežnih	skupno
delovnih dni		delovnih dni	okroglo
marec	6.71	10.91	17.7
april	4.89	2.55	7.5
maj	23.60	6.62	30.—
junij	24.09	5.46	29.5
julij	7.75	4.81	12.6
avgust	26.06	13.57	39.6
september	23.97	8.10	32.—
oktober	5.72	2.83	8.5
november	2.44	11.60	14.—
skupno 124.44		66.59	191,—
sila potrebna.
Mimogrede bodi samo omejeno, da stane to delo (z vrednostjo hrane) poleg potrebnih investicij okoli 13.000 šil. Brutodonos poljskih rastlin lahko zaznamujemo z vrednostjo okoli 40.000 šil. Ker pa to delo, kakor vidimo zgoraj, zavzema samo 30 °/o (odnosno 25 ®/o na gorskih kmetijah) in ker moramo najmanj polovico domačih opravil, to je del notranjega gospodarstva, šteti na račun rastlinske proizvodnje, potem vidimo, da stane delo v resnici okoli 24.700 šil. in da gre na naših kmetijah povprečno dobra polovica vrednosti rastlinsko proizvodnje za kritje stroškov dela v zvezi s to proizvodnjo.
Potemtakem odpade na 2.3 ljudi takšne povprečne kmetije letno na delo (delovni dan po 10 ur):
na polju in travnikih ....	191 dni
(od tega z vprego 66‘/s dni) v hlevu dnevno 3.5 (5.3) ur . 126 (190) dni v gospodinjstvu 3.5 (5.3) ur • 126 (190) dni ostala dom. opravila 2.3 (2.1) ur 83 (76) dni
v gozdu ...................... 32 (76) dni
na ostala opravila kmetije . .	64	(38) dni
Skupno torej 622 (761) dni Od tega notranje gospodarstvo 355 (456) dni (Številke v ohlepajih veljajo za gorsko kmetijo) Iz tega pregleda že lahko sklepamo o poteh v mehanizaciji večine naših kmetij. Vendar o tem v prihodnji številki več.
(Se nadaljuje)
EMILE ZOLA:
Nesreča v rovu
Lojze Zupane:
Čarovnica na Kučarju
V Beli Krajini je hribček Kučar. Mimo Kučarja teče Kolpa. Na bregu Kolpe stoji ob vznožju Kučarja vas Zemelj. V Zemlju živi dedek Muc, kovač, ki je včasih Belokranjcem kopal kopače in rovače, jim popravljal plužne in ralice, zdaj pa si od zore do mraka nažiga pipo, pije kučarsko črnino, dečariji, povasni-cam in povasnikom pa pripoveduje pravljice in pripovedke.
On dan mi je pripovedoval, da je v starih časih, takrat, ko so Zameljčani še hodili v gra-daško graščino na tlako, živela na Kučarju čarovnica. Kučarska čarovnica pa ni bila kakšna grda staruha, ampak lepa deklica, godna za možitev, ki je pa nihče ni maral, ker se je vsakdo bal živeti z njo.
Nekega dne pa si je kučarska čarovnica v podgorajnski vasici le našla moža. Pripeljala ga je v svojo bajto na Kučarju, kjer se je mlademu možu dobro godilo. Brez dela je imel vavek dosti vina in jela, ker je čarovničina kašča imela vselej vsega na pretek.
Le tega mladi mož ni razumel, zakaj njegova žena vsako noč opolnoči vstane in izgine, vrača pa se domov šele ob zori, ko so petelini v Zemlju že popevali vstajajočemu dnevu. Radovednost ga je gnala, da je neke viharne noči vstal in oprezoval, kam je odšla njegova žena. Videl je, kako je v kuhinji segla pod muznik, poiskala lončeno posodo z nekakšno mažo, se z njo natrla po nogah in rokah, zajezdila metlo ter zaklicala:
»Hopla, metla, vzdigni me, čez grmovje nosi me ...“
Komaj je izrekla, že je švignila kakor strela skozi ozračje proti daljnemu Kleku, da jo je še viharni veter komaj dohitel. Mladi mož, ki od radovednosti ni mogel spati, pa se je zasmejal:
„Hoho, to pa lahko tudi jaz poskusim!"
In si je natri roke in noge z mažo, kakor je bil pravkar videl svojo ženo. Potlej je pograbil brezovo metlo in zaklical:
„Hopla, metla, vzdigni me ... skoz grmovje nosi me ...“
Joj, da bi ne bil nikoli tega izrekel! Slabo si .je zapomnil besede, ki jih je bila izrekla njegova žena čarovnica. In namesto čez grmovje, je metla z nesrečnim jezdecem hitreje kakor viharni veter zdrvela skozi grmovje. Nič ni pomagalo, da je nesrečnež kričal, ker mu je robidovje, kopinje in vsakovrstno trnje razcefralo brageše in robačo, da se je prej, preden bi naštel do tri, z okrvavljenim telesom podil po zraku skozi bodičje in trničje. V ihti je končno zakričal:
„Hopla, metla, pusti me in na zemljo stresi me...“
Priletel je zviška s tolikšno silo, da se je živ vdrl v zemljo.
Zameljčani še dandanes razkazujejo na Kučarju prepad — ozko luknjo, kamor se je bil vdrl nesrečni mož.
Popoldne je bil pripeljal Mouque voznikoma Veterana, ki je bila na njem vrsta, da dela; in ko se je konj na nekem izogibališču sopeč ustavil, se je Jeanlin spet splazil k Bebertu in ga vprašal:
— Kaj pa ji je, tej stari mrhi, da se je tako hitro ustavil? ... Saj si bom pri tem še noge polomil.
Bebert ni utegnil odgovoriti, moral je zadrževati Veterana, ki se je veselil bližanja drugega vlaka. Od daleč je spoznal po vonju svojega tovariša Miška, ki ga je bil močno vzljubil od dne, ko ga je videl, da so ga izkrcali v rovu. Človek bi dejal, da je to ljubeznivo sočutje starega filozofa, ki bi rad tolažil mladega prijatelja s tem, da mu je kazal svojo vdanost in potrpežljivost, kajti Miško se ni prilagodil, vlekel je hunte z nejevoljo in povešal glavo, oslepel od te noči in neprestano hrepeneč v soncu, iztezal glavo, hrzal iri ga lizal z izpodbudno ljubeznivostjo.
e
Vlak se je spet pomikal dalje. A ko je pri naslednji vožnji Veteran znova z glavo odprl ventilacijska vrata, spet ni hotel dalje, raztegal je in drhtel. Naposled se je odločil in potegnil naprej.
Jeanlin, ki je zapiral vrata, je zaostal. Sklo-
Živel je bogat vdovec, ki je vzgajal svoje otroke z nežnostjo in dobroto. Razvajal jih je z najboljšimi jedmi in naijslajšimi pijačami in rasli so, kakor se je komu zahotelo. Ko pa so odrasli, jih je bilo zelo težko privaditi kakšnemu koristnemu delu. Med vsemi pa je bil največji nepridiprav najmlajši, ki ni kazal najmanjšega veselja do učenja niti se ni dal navdušiti za kakršno koli obrt.
Očeta je hudo skrbelo, kaj bo s sinom. Ugibal je in razmišljal, razmišljal in ugibal ter se odločil: ,,Sin naj postane kovač! Košat je ko osat in močan ko hrast: lahko bo dvigal najtežje kladivo." Tudi sinu je bilo kovaštvo najbolj po godu.
Tako se je nekega dne oče napotil s sinom k tistemu kovaškemu mojstru, ki je slovel v vsej okolici. Naprosil ga je, naj sprejme sina za vajenca. „Dober kovač bo", pravi oče. Tudi mojster ga je premotril od nog do glave in z veseljem pristal na očetovo ponudbo. Oče mu je namreč obljubil bogato plačilo, če ne bo sinu nalagal pretežkega dela. Sin naj ne dela in sd žulji svojih rok, temveč naj samo opazuje, kako se kuje in obrača kladivo. Oče pa mu po zmenku prinese od doma še posteljo in mu jo namesti v kovačnici, da bo laže opazoval in se učil kovaške obrti.
nil se je in gledal mlako, po kateri je bredel, nato je dvignil svetilko in zapazil, da so grede zrahljane zaradi neprestanega pronicanja nekega izvirka. Prav zdaj je prihajal iz odkopa kopač, po imenu Berloque, ki so mu rekali tudi Škrbina; mudilo se mu je domov, ker mu je bila žena na porodu. Tudi on se je ustavil in motril podporje. In mahoma prav ko je hotel deček pohiteti, da bi dohitel svoj vlak, se je začul strahovit prasket in udor je pokopal moža in otroka.
Nastala je smrtna tišina. Veter, ki je nastal zaradi porušenja, je zanesel gost prah po rovih. Oslepeli in dušeči se so prihajali rudarji od vseh strani, iz najoddaljenejših odkopov s svojimi plešočimi svetilkami, ki so slabo razsvetljevale beg črnih ljudi na dnu teh krtovih lukenj. Ko so prvi zadeli ob udor, so začeli kričati in klicati tovariše. Drugo krdelo, pri-šedši z zgornjih odkopov, se je ustavilo onkraj zemeljske maše, Id je zamašila rov. Takoj so dognali, da se je vdrl strop največ deset metrov na daljavo. Škoda ni bila velika. Toda srca so se jim krčila, ko se je začulo izpod ruševin smrtno hropenje.
Bebert je pustil svoj vlak, pritekel na kraj in neprestano klical:
— Jeanlin je spodaj! Jeanlin je spodaj!
Prav ta trenutek je prišel iz poči Maheu s
„Oče, ni ga kovača, kot sem jaz!" se pohvali sin. „Mojstra bom prekosil v mojstrstvu!"
Oče je bil tega vesel. Bogato je nagradil mojstra in odpeljal sina domov, kjer ga je čakala nova kovačnica, polna kovaškega orodja; dobil mu je tudi rdečeličnega vajenca.
Tedaj je bila pomlad in bližnji sosed je potreboval oralo. Ta si misli: „Mladi kovač se je pravkar izučil pri najboljšem mojstru, on mi bo izdelal oralo, kot ga nimajo drugi kmetje." Vesel svoje domislice, je poslal mlademu kovaču velik kos železa in mu sporočil svoje želje.
Mladi kovač je urno pričel z delom. Hotel je ustreči sosedu in mu izdelati plug, kakršnega nimajo drugi kmetje. Pristopil je k ognjišču, zakuril ogenj, naložil oglja: vajenec pa je veselo pritiskal meh, ki je pihal in puhal, da je plamen švigal visoko pod strop.
„Naj se železo le dobro razžari", je dejal mladi kovač in si zavihal rokave. Železo pa je žarilo, nato se je belilo. Preostalo ga je še komaj toliko, da je sprevidel: „Iz tega železa ne morem več skovati ne lemeža ne črtala: železa je komaj še za dobro sekiro."
Spet položi železo v ogenj, ga razbeli m kuje. Iz železa pa ni bilo mogoče več izkovati niti sekire. „Ni da bi koval sekiro, naredil bom dober klin", pravi kovač. Železa pa ni bilo več niti za klin. „Naredil bom dober nož", slednjič reče mladi kovač in jezno pogleduje na vajenca, češ da je on kriv, da se je železo raztopilo.
Železo pa se je medtem skoraj docela pretopilo; ni ga bilo več niti za nož niti za žebelj. Na ognjišču pa je rastel kup pretopljenega železa in žlindra.
„Iz tega železa se ne da pič več napraviti", končno ugotovi mladi kovač in vrže preostali košček železa v vodo, kjer je začvrčalo in bilo je — konec kovanja.
Že se mladi kovač obleče v najlepšo obleko in veli vajencu, naj pobere preostali del železa, da ga neseta sosedu in sprejmeta zasluženo plačilo. Vajenca pa še pouči, da vse plačilo pritiče njemu, to se pravi mojstru.
Ko prideta k sosedu, sosed hitro ugane kaj se je zgodilo z železom. Zvito se nasmehne in pošlje mladega kovača v hlev, kjer so že čakali hlapci, da mu z leskovko naložijo pošteno plačilo. Nato zgrabijo še vajenca, a ta ne bodi len, jim reče: „Ne, ne, nočem plačila! Vse plačilo pripada mojstru."
Tako je mojster dobil še vajenčevo plačilo. Dobil je toliko, da je komaj odnesel domov. Vajencu pa je sosed podaril celo cekin in kos mlečnega kruha, ker je bil toliko pošten, da si ni hotel prisvojiti del mojstrovega zaslužka.
(„Tovariš“ — Po litvanski pravljici.)
Caharijo in Štefanom, Popadla sta ga jeza in obup ter je venomer preklinjal:
— Strela božja! Strela božja! Strela božja!
Katarina, Lidija in Moquetka, ki so tudi pritekle, so jele ihteti, rjoveti od groze, sredi strašne zmede, ki je bila v tej temi le še hujša. Hoteli so, da bi molčale, a takoj, ko so zaslišale ropot, so bile kakor ob pamet in so še bolj kričale.
Paznik Richeomme je pritekel, ves je bil obupan, ker ni bilo v jami niti inženirja Ne-grela niti Dansaerta. Uho je pritisnil na skalo n poslušal: naposled je dejal, da to vzdihovanje ne more biti vzdihovanje otroka. Prav gotovo je zasut kak moški. Že dvajsetkrat je Maheu poklical Jeanlina. Niti diha ni bilo več slišati. Dečka je moralo pač zmečkati.
A neprenehoma se je čulo enolično hropenje. Ogovarjali so umirajočega, povpraševali ga po imenu. Toda le hropenje jim je odgovarjalo.
— Brž! Brž! je ponavljal Richeomme, ki je bil že organiziral reševalno delo. Potem se boste pogovarjali.
Od obeh strani so rudarji navalih z lopatami in krampi na ruševino. Chaval je delal kraj Maheua in Štefana brez besede, a Caharija je skrbel za odvažanje zemlje. Čas je bil za povratek, nihče ni jedel; a zaradi juhe niso odšli, dokler so njihovi tovariši v nevarnosti. Medtem so se domislili, da bi se kolonija utegnila vznemiriti, če se ne bo nihče vrnil in zato je nekdo predlagal, da ženske pošljejo domov. Niti Katarina niti Moquetka, še celo Lidija se ni hotela odstraniti, bile so kakor prikovane, hotele so vedeti, kaj je, in pomagale so pri odkopavanju. Naposled je Lavaque sprejel naročilo, naj javi zgoraj, da se je porušilo in da gre za malenkostno škodo, ki jo popravljajo. Ura je bila že skoraj štiri, delavci so opravili v manj ko eni uri delo za ves dan, lahko bi bili odkopali že polovico zemlje, če se ne bi od stropa trgale nove skale. Maheu je garal s tolikšno zagrizenostjo, da je z divjo kretnjo zavrnil nekoga, Id se je približal, da bi ga za trenutek nadomestil.
— Počasi! je dejal naposled Richeomme. Takoj jih bomo imeli... pazite, da koga ne ubijemo.
In res, hropenje je postajalo bolj in bolj razločno. To neprestano grganje je bilo delavcem kažipot. Že se je zdelo, da hrope pod krampi samimi. Na mali je prenehalo.
Vsi so se molče spogledali, drhteli so, ko so čutih, da je šel mimo njih mrzel duh smrti v temo. Kopali so, zalival jih je znoj, a mišice so bile napete, da bi popokale. Zadeli so ob nogo, nato so grebli zemljo z rokami in od-kopovali ud za udom. Glava ni bila poškodovana, svetilke so jo obsvetile in od ust je šlo ime Škrbina. Bil je še ves gorak. Skala mu je zlomila hrbtenico.
(Odlomek iz romana »Germinal".)
F. S. Finžgar:
Moj nožič
Zunaj je bilo snega do kolen in še je naletaval. V gmajno do leščevja nisem mogel. Kar žalosten sem obsedel za mizo in premišljeval, kako bi zaposlil svoj nožič, ki se mu je tako silno hotelo rezati. Odpiral in zapiral sem ga, deval v žep, ga jemal iz njega in spet odpiral. Svetlo rezilo je kakor lačno gledalo po lesu, po šibi, po delu sploh. Ob tej lakoti se je nož res kar sam od sebe lotil naše lepe, bele javorove mize. Prav majčkeno je zarezal vanjo, samo drobno škrbinico. Tedaj pa me je pogledal oče preko naočnikov, ki jih je imel samo, kadar je šival ali pa koso klepal. Hitro je vstal, odložil šivanje in stopil k peči, se sklonil in vzel izpod klopi kaj pripravno sekiro, vejarico, ter jo položil predme:
»Nikar se ne trudi z nožem, miza je velika in težka, ne boš ji zlepa kos z nožem. S sekiro jo daj, jo boš prej pokončal."
Prižgal si je vivček, sedel spet mimo k šivanju in molčal.
Molčal sem tudi jaz, pogledal sekiro, pogledal očeta. Nož je kar sam od sebe zlezel iz škrbine, se plaho zaklopih kakor bi polž skril roge, in smuknil v žep. Prijel sem sekiro, jo nesel nazaj pod klop in splezal na peč. Dolgo sem ždel tamkaj prav v kotu za temenom, roko sem držal v žepu, v roki stiskal nož in ga v mislih spraševal: „Ali si slišal?"
Prav gotovo je moral slišati in tudi preume-ti. Zakaj mize se ni nikoli več dotaknil.
Kdor ne verjame, naj pride pogledati. Videl bo luknjo in v luknji — temo.
(Belokranjska pripovedka )
Hitro so minila tri leta učenja in po treh letih pride oče in vpraša sina:
„No, sinko, ali si se kaj prida učil?"
Prva pomoč ozimnim žitom
(Nadaljevanje)
Zaradi časovne nujnosti vsebine tega članka, ki je bil začet v zadnjih »Obvestilih naprednih gospodarjev", prinašamo njegovo nadaljevanje danes, ker bi bilo v prihodnjih »Obvestilih" morda že nekoliko prepozno.
2. Pomoč splošno oslabelim posevkom ozimnih žit
Najbolj bo zanimalo naše poljedelce, kaj napraviti če bodo ozimna žita na splošno preslabotna, šibka in rumenkasta.
Kdor je gnojil jeseni že s hlevskim gnojem in je sejal pregosto, je težko svetovati. Če na kratko rečem, »trosite nitra-inonkal oz. dušična umct. gnojila", tvegam nevarnost, da bo ob uporabi tega žito, posebno stare domače sorte, poleglo.
Nevarnosti poleganja se vendar precej izognemo, če poleg solitra damo žitu na 1 ha okrog 300 do 400 kg superfosfata in okrog 150 kg kalijeve soli, če to že nismo trosih v jeseni.
Obče priporočanega zdravila proti oslabelosti oz. žit — dušičnih umetnih gnojil — predvsem nitramonkala, spomladi ne trosimo prevelike množine. Kjer nismo ftoojili v jeseni s hlevskim gnojem, dajtno nitramonkala okrog 100 kg, kjer pa smo
že dali hlevski gnoj in je setev gosta, le okrog 50 do 80 kg na lia. Nevarnost poleganja zmanjšamo in oddelek znatno povečamo, če trosimo nitramonkal zelo zgodaj, to je, čim sneg odleze in se je zemlja v toliko osušila, da se prst ne maže več na čevlje, če gremo čez njivo.
Drugo količino nitramonkala pa bi dali (v prvi vrsti) pšenici, predvsem če gre za proti poleganju odporne sorte (dr. Lasser Diokkopf, Admonter Friihvveizen itd.), v času kolenčenja in klasanja in sicer v količini 300 kg na 1 ha. Predpogoj uspešnosti uporabe dušika tik pred klasanjem oz. že v času cvetenja (ki ga v tem času prof. dr. Kopetz na Dunaju brez pridržka priporoča) je vendar, da je po trošnji še dosti vlage, sicer obstoja nevarnost, kakor poročajo iz Zap. Nemčije, in kar je preizkusil tudi marsikdo od naših gospodarjev v lanski suši, prisilnega zorenja.
Tudi za nitramonkal velja pravilo, da ga je trositi le ob suhem vremenu in na suhe rastline.
Da po trošenju urnet. gnojil pšenico tudi branamo, je samo po sebi umevno. Rž, ki bi bila mogoče dobro prezimila, pa ostreje branamo le, če bi bila pregosta. Sicer jo raje povaljamo.
Zgodba o malem kovaču
Indij anci-Hopi v Arizoni
Rad bi vam pripovedoval o ljudstvu, ki som ga obiskal v poletju leta 1950. Življenje in nazori tega ljudstva so se mi zdeli v popolnem skladu z načeli ekološke vede. (Ekologija je nauk o odnosu živih bitij do okolice). To ljudstvo preživlja zdaj nevarno obdobje svoje zgodovine zaradi vpliva druge omike, ki krši ekološka načela. Gre za Indijance rodu Hopi v Arizoni. Skupno štejejo kakih 4000 duš tn so najbolj čistokrven indijanski rod v Združenih državah.
Hopi so veja velike indijanske skupine Pueblo, to je tistih Indijancev, ki še vedno prebivajo v jugozahodnih ameriških državah in že dolgo niso več nomadi, temveč so si ustanovili značilne indijanske vasi, ki jih imenujejo pueblos.
Arizonske visoke planote, tako imenovane mesas, kjer prebivajo Hopi, imajo apnenasto in peščeno zemljo. Nekatere izmed njih ležijo do približno 2000 metrov nad morsko gladino. Obkrožajo jih globoki prepadi in strma pobočja. Voda zlahka pronica v zemljo in ker pade na tem področju samo 30 cm padavin na leto, je le malo krajev, kjer voda ostane. Zaradi tega je rastlinstvo tod zelo borno.
Hopi so zgradili svoje hiše iz kamenja iti ilovice na robu treh južnih odcepov planote, ki segajo daleč v arizonsko puščavo. Iz nižine, to je iz puščave, indijanske hišice komaj opaziš. V indijanskih vaseh pa je vse živo.
Hišice stoje okoli majhnega trga nepravilnih oblik. Večkrat so postavljene druga nad drugo, včasih sta nad spodnjo kar dve 'drugi, V takih primerih omogoča dohod v gornje hiše lestev, ki stoji na strehi spodnje.
V vasicah ne Opaziš ničesar, po čemer bi lahko sklepal, da so Hopi marljivi in izkušeni kmetovalci. Ob hišicah bo naše oko zaman iskalo vrtove, vasi ne obdajajo polja in tudi če usmerimo pogled proti puščavi, ki je v nižini, bomo težko ugledali njive.
Ce pa te doleti čast, da te kateri teh častitljivih Indijancev povabi na svoj dom, boš presenečen ugotovil, da je v njegovi hiši lična shramba, polna živil. Videl boš dolge koruzne storže, polne mnogobarvnih koruznih zrn, velike buče, sočne paprike, košare napolnjene s fižolom, pa posušene marelice in breskve, Iverje okolje, v katerem žive, zelo revno in da se zavarujejo pred morebitnimi primeri višje sile,
meter visoko in se tako lahko bolje upirajo močnemu vetru in nenadnim nalivam.
Ko se vračamo proti planoti, opazimo sadno drevje, ki raste v peščeni zemlji ob robu pobočja. Indijanci dobro vedo, kod se voda, ki odteka po planoti, porazgublja v pesek. Majhna drevesa, po večini marelice in breskve, so med seboj precej oddaljene. Visoka so približno podrugi meter, imajo stožčasto obliko, spodnje veje se skoraj dotikajo tal. Tudi to ima svoj vzrok. Indijanci trdijo, da nizke veje ščitijo zemljo okoli drevesa pred soncem in tako ohranjajo vlago.
Brž ko so arizonsko ozemlje začeli uporabljati za pašnike za govedo in ovce, so se pričele težave. Izginila je vsa divjad, razen zajcev. Ker se govedo in ovce, ki se pasejo drugače hranijo kakor divjad, so delale 'na pašnikih ogromno škodo.
Hopi niso hib nikoli dobri živinorejci, morajo pa se ukvarjati z živinorejo, ker je njihov edini skromni vir, kajti v današnjih časih je denar vsekakor potreben. Tako se puščava, ki je Indijance toliko časa hranila, po krivdi lju-
di izpreminja v puščavo Mnoge rastline, ki so jih Indijanci svojčas uporabljali za hrano, so popolnoma izginile. Uničile so jih črede živine. Puščavska trava je tako redka, da veter in voda povsod odnašata še preostalo zemljo. Hudourniške struge postajajo iz leta v leto globlje, kar pomeni, da se gladina podzemeljske vode niža. Ekološkega ravnovesja ni več in položaj Indijancev je čedalje težji.
naselje. S pomočjo tolmača sem govoril z njim o svetu in o vprašanju človeštva. Povedal sem mu, da na Hebridih čisto drugače pridelujejo ječmen, kakor drugod, in odvrnil mi je, da je način pridelovanja, katerega uporablja njegovo ljudstvo, dober. Pripovedoval sem mu o škotskih jelenih in poudaril, da te živali niti najmanj ne motijo skladnih naravnih odnosov, ker se pasejo tam, kamor govedo in ovce ne morejo priti. Pripomnil je, da je to dobro, kajti v prirodi je vsakemu bitju odka-zano svoje mesto. Nato mi je dejal, da Indijanci Hopi spoštujejo življenje v vseh njegovih oblikah. Naglasil je, da morajo sicer včasih
Vprašanje obstoja Indijancev ni pereče sa- i ubijati zajce ali jelene, ker potrebujejo hrane,
mo za nje same, marveč tudi za vlado. Po mojem pa to vprašanje ni novo. Gre za nadaljnji primer maloštevilnega ljudstva, ki ima sicer skromno, a zelo skladno omiko in ki je ogroženo, ker živi na periferiji tuje, močnejše omike, ki se ni mnogo brigala za ekološko skladnost.
Morda vas bodo zanimali nekateri nazori Hopov o ohranjevanju naravnih virov, ki so včasih bolj napredni kakor naši in ki verjetno izvirajo iz dejstva, da so toliko časa živeli na robu puščave.
Nekega dne sem se našel s poglavarjem vasi Oraibi, ki je najstarejše severnoameriško
poudaril pa je, da smejo ubiti le toliko živali, kolikor je nujno potrebno za prehrano in da je nato treba prositi živalski svet za odpuščanje zaradi izvršenega nasilja. Uporabiti je treba vse dele živali, kajti drugačno ravnanje bi bilo nemoralno.
Isto velja tudi za rastline. Tudi te je treba spoštovati. Na področju Indijancev Hopi ne bi niti otrok utrgal ene same cvetlice. Ohranjevanje življenja in njegovo razmnoževanje pojmujejo Hopi kot celoto in vse njihovo življenje je prežeto z načelom, da je treba življenje spoštovati. Ubijaj samo. Če je neogibno potrebno.	(..Tovariš")
FRANCE BEVK:
Nekoč so mi ukazali, naj grem v Veliki laz pobirat hruške. Veliki laz je ležal po obeh straneh položnega griča. Po vrhu griča je bila trata z vrsto sadnega drevja. Same hruške, ki so bogato rodile. Kadar so bile zrele, jih je Vsaka noč natresla za pol mojega koška.
Tisti dan sem pobral hruške, se nakričal, na-lučal kamenja in slednjič sem se z robidnicami namazal okoli ust in se s koškom na hrbtu napotil proti domu.
Kukih, petdeset korakov od laza )© izpod skale tekel tenek curek. Voda se je nabirala v tolmuneku in se kmalu izgubljala v pesku in kamenju. Ob tolinunčku pa je ležal kup skal, kakor da jih je kak velikan prinesel v košu in jih usul k stezi. Nisem še pribosopetil do vode, ko sem nenadoma obstal.
Na kupu skal se je sončil gad. Nisem mo--igel vedeti, kolika je dolgi ker jo bil Zvit v svitek, a zdel se mi je neznansko velik. Rumen-
Laž
kasta barva s črno verigo po hrbtu ga je dela-zaradi katerih bi utegnila letina izostati, ima- j la Še bolj groznega. Iz žrela mu je molel pre-
jo Hopi doma tako veliko zaloge živil, da jim lahko zadostujejo za tri leta.
Zapustimo gostoljubno hišo in sledimo pri- i letnemu Indijancu, ki je zajahal osla in se počasi spušča po stezi, ki drži v visoke planote v puščavo. Pri Hopih malokdaj vidiš konja, oslov pa imajo mnogo in jih uporabljajo za vsa dela.
Prileten Indijanec je namenjen na njivo, ki jo ima sredi puščave. Njiva meri četrt hektarja. Spočetka si ne bomo znali razložiti, zakaj na tem kraju zemlja mahoma ni več nerodovitna. Ko pa se bomo naučili spoznavati ustroj teh golih tal, bomO Ugotovili, da ima njiva tako lego, da krhko sprejme vso vodo, ki odteka po pobočjih; morila jo je obrobil tudi z nizkim zemeljskim nasipom, da bi tako čim bolj preprečit Odtekanje vode.
Po navadi imajo indijanski kmetovalci več takih majhnil njiv, ki so med seboj oddaljene po več kilometrov. Indijanec, ki smo ga spremljali na njivo, nam pove, da dežuje samo v nekaterih delih puščave in da upa, da bodo Vsaj nekatere izmed njegovih njiv deležne tega blagoslova. Njegova koruza potrebuje za rast 120 dni, od pomladi do prve jesenske slane pa poteče ponavadi približno 135 dni. Zaradi kratko odmerjenega časa ne sme kmetovalec Zapraviti niti enega dneva. Zemljo namenoma ni oral, kajti pri takem podnebju in na takih tleh oranje samo pospeši izhlapevanje dragocene vode. Kako pa potem sadi? Z dolgo palioo naredi v zemlji približno 30 cm globoko luknjo, v katero spusti nekaj koruznih zrn. To ponovi v razdalji enega metra. Morda boste vprašali, zakaj morajo biti luknje tako oddaljene druga od druge? Odgovor je preprost. Razpoložljiva voda ue bi zadostovala za gosteje posejane rastline. Zakaj pa deva kmetovalec v isto luknjo po več koruznih zrn? Zato ker mora računati s črvi, poljskimi mišmi vetrom in zajci. Čeprav sadijo koruzo tako globoko, to ue ovira n|enc rasti, pač pa ji omogoča, da vsrka vodo, ki je proniknila to globino. Opazili bomo tudi, da so lanskoletna koruzni stebla še vedno na njivi. Indijanec nam pojasni, da i« stebla odlično varujeje letošnje rastline pred vetrom. Čeprav ima vrsta koruze, ki jo sadijo Hopi, zelo velike storže, zrastejo posamezne rastline samo
klan jeziček.
kale trenutek, nato pa je izginil tudi ta. Naglo sem stopil mimo skal, a sem naredil kar se je dalo velik ovinek. Ko sem imel že dobršen kos poti za seboj, sem se ozrl. Ali mi gad morda sledi? Ni ga bilo.
Tedaj šele sem prOsteje zadihal, vrnil se mi je pogum. Upočasnil sem hojo. Zdelo s© mi je, da sem doživel nekaj velikega, zelo nevarnega. Bil sem nenadoma celo ponosen na to doživetje. Domišljija mi je živo delovala. Bolj ko sem se bližal domu, daljši je bil gad v moji predstavi in vedno bolj debel. Morda Sem stal za kakih pet korakov od njega, a zdaj ■se je razdalja med nama neznansko skrčila. Le še malo, pa bi bil stal na njem. In toliko, da nisem slišal rožljati verigo, ki jo je imel na hrbtu.
Babicp sem našel na vrtu.
„Kakšen si okrog ust?" mi je rekla, ko me je pogledala. „Saj si črn kot pacek. Zakaj se ne obrišeš?"
Saj res! Bil sem ves črn od robidnic. Vča-
Ob pogledu na gada so mi odrevenele noge | sih sem se nalašč namazal, da bi drugi videli,
čim sem se sladkal. Z rokavom sem si otrl
in so mi vstali lasje na glavi.
A menda tudi gadu moja bližina ni bila po Volji. Dvignil je glavo, se razmetal ift se potegnil med Skale. Samo še rep sem mu videl
s
ustnice.
Obenem sem bil skoraj užaljen. Babica je opazila moja namazana usta, a ne mojih Oči,
MARK TVV A IN :
Kaznovani iai
Nekega zimkega večera je podeželski trgo- j „Oh, ko pa jo tako vroče tukaj! je dejal veo Green Montainu ravno zapiral svojo trgo- j tat, medtem ko se je trudil, da bi vstal.
vino, ko je, stoječ zunaj v snegu, opazil skozi I steklo ničvrednega postopača, ki je zagrabil funt masla s police in ga skril pod svoj klobuk.
Komaj je bilo dejanje storjeno, že je bilo tudi maščevanje odločeno in nekaj minut pozneje si lahko opazil trgovca vsega v Ognju, da bi zadostil svoji želji po šali in poplačal tatu z muko posebne vrste, za katero bi gotovo dobil nagrado inkvizicijo.
„No, Seti" je dejal, ko je stopil v in zaprl vrata.
..Sedi! Nikar tako ne hiti!"
„Toda jaz moram itd, ker moram dati jesti kravam in nacepiti diva!"
„Ne smeš se vznemirjati na tak način. Set! Sedi! Krave bodo ŽC same poskrbele Zase. Nikar ne skrbi! Zdi se, da si nekoliko nervozen, dečko!" je dejal trgovec in hudobno zamežik-nil.
Naslednja stvar sta bila dva kozarca vfOce-,	. j ga čaja, katera bi V Šetovem sedanjem polo-
^	1 žaju povzročila, da bi se mu naježili lasje, če
,	...	,, , ,,	„	| ne bi bili tako dobro namaščeni in zlepljeni
“•LSŽVS	™ od masla. Kaplja » kapljo jo plitek P»l»« »
in z maslom pod klobukom imel samo ono željo: izginiti, čimprej bi bilo mogoče.
„No, Set, sedi! Menim, da človeku v tako mrzli noči, kot je ta, nekoliko toplote ne more škodovati!"
Set sc je obotavljal. Zaradi masla bi najraje izginil, toda skušnjava toplote je žalostno ovirala njegovo odločitev, da bi odšel.
Neodločnost je premagala trgovca, ki je prijel Seta za ramo in ga posadil v kot pri peči, ki je bila tako založena z zaboji in sodi, da sploh ni bilo mogoče priti ven. In prav v ta prostor je sedel tudi trgovec.
„Pri moji veri, morava se pogreti! je dejal možakar, odprl vratca peči in natlačil vanjo polen, kolikor je mogel, „drugaČe bos zmrznil, ko prideš na zrak."
Set jo začutil maslo, ki so je oprijemalo njegovih las; skočil je pokonci in izjavil, da mora iti.
„Ne, dokler se nekoliko ne pogreješ, Set! Moram ti povedati neko zgodbo!" In prekanjeni trgovec je zopet potisnil Seta na sedež.
pod njegovega klobuka in Setov robec je bil kmalu ves prepojen Z mastno tekočino.
Stari Šaljivec pa jo neprestano govoril, kot da bi se nič ne zgodilo, in znova nalagal V peč, medtem ko je ubogi Set sedel vzravnan, s hrbtom naslonjenim na pult in s koleni uprtimi v vročo peč pred seboj.
„Noeoj je res mrzlo", je dejal trgovec, „ti pa se tako potiš, kakor da bi ti bilo res vroče. Zakaj no snameš klobuka? Daj, ga bom jaz!"
„Ne“, je zaklical Set. „Ne, iti morami Pustite me! Ni mi dobro... Pustite me!!'
Masten potok mu je tekel po obrazu in vratu in se vpijal V njegovo obleko ter curljal ni-zdol po telesu do čevljev, da Se je dobesedno kopal v masti.
„Dobro, torej lahko noč, Set, če hočeš na vsak način oditil Šala, ki som si jo privoščil, je vredna devet penijev, tako da ni potrebno, da bi te terjal za funt masla, ld ga imaš pod klobukom", je zaklical za njim, ko je Set planil skozi Vrata.
ki so nemo pripovedovale, kaj so videle. Ni mi dalo, da bi molčal.
„Hoj, kakšnega modrasa sem videl!" sem Začel. „Tako dooolg je bil in takooo debel!"
Takrat je bilo zame vse modras, četudi je šlo za gada. Besede sem zategoval, da bi gada povečal.
Babica me je bistro pogledala.
..Kako dolg je bil, praviš?"
„Takooo,“ sem iztegnil obe roki in še premalo se mi je zdelo.
„In kako- je bil debel?"
„Tako,“ sem dejal in pokazal svojo roko v zapestju. „In tak jezik je imel, preklan," me je zaneslo. S prsti sem pokazal vilice. „In črno verigo po hrbtu. Toliko sem bil od njega."
„Koliko?“
..Toliko," sem dejal in nekoliko zvečal raz-I daljo, a še tedaj je je bilo komaj za ped.
■	„Hm,“ je dejala babica in odšla v hišo.
Stopil sem za njo. Srce mi je bilo težko, ker ni izrazila začudenja.
.,Daj mi Berilo!" je rekla.
Začudil sem se. Babica ni znala brati, le poslušala je rada. Še nikoli se ni zgodilo, da bi zahtevala Berilo. Vendar sem snel cekar s klina in ji dal knjigo.
Vzela jo je in z njo odšla v kamro, kjer je teta Šivala. Sedel sem na klopi in zvonil z nogami ter gledal očeta, ki je zbijal podplate.
Cez nekaj minut se je babica vrnila z odprtim Berilom V roki. Položila ga je predme na mizo.
„Tu beril" je dejala in pokazal« s prstom neko berilce. „Na glas!"
Ne poznani novih čitank in ne vem, če je še V njih tisto berilce, ki smo ga učenci svojčas tako dobro poznali. Naslova več ne vem. Pripoveduje o nekem dečku, ld se je zlagal, da je videl psa, ki je bil velik kot kak junec ali ;iekaj podobnega, ne spominjam se več natančno. In o njegovem očetu, ki je povedal o mostu, na katerem si Človek, la se je tisti dan zlagal, gotovo zlomil nogo. Ker sta bila na potovanju, bi bila morala vsak trenutek dospeti do tistega mostu.
Tisto berilce smo že večkrat brali, torej ga je babica dobro poznala. Bral sem ga znova z nekoliko drhtečim glasom. Bil sem tako zmeden, da nisem takoj spoznal, kam pes taco moli, kakor se temu pravi. Šele ko sem prišel do mesta, kjer oče pripoveduje O čudežnem mostu, se mi je malce posvetilo. Ko pa se je pes manjšal in tik ob mostu postal čisto navaden pes, sem vse razumel.
Frebral sem, zaprl knjigo in jo porinil od sebe. Komaj sem so upal pogledati babico. Ta ni dvignila obraza. Na pol miže kakor zmeraj, je pletla nogavico.
,,Ali si vse razumel?" me je vprašala.
„Da,“ sem rekel.
„Ne vem, če si vse razumel. Prej si večkrat bral, a ti ni šlo v glavo."
Molčal sem in si grizel ustnice, najrajši bi bil izginil iz izbe. Oče je vprašujoče pogledal najprej mene, nato babico in se jo zopet sklonil nad čevelj. Babica m« ni izdala.
Poslej noben gad ni bil večji, kot je bil v resnici. In tudi nista iz enega zajca postala dva ali trije.
Na hribu Sv. Lucije pri Zgornji vesci
mmmnm
Sobota, 28. marec: Janez Kapistan.
Nedelja, 29. marec: Cvetna nedelja, Ciril.
Ponedeljek, 30. marec: Janez Klimak.
Torek, 31. marec: Mar. 7 žal., Benjamin.
Sreda, 1. april: Hugo, škof.
SPOMINSKI DNEVI
28.3.1848 Prešeren je promoviral na dunajski univerzi — 1868 Rojen pisatelj Maksim Gorki.
29. 3.1S48 Koroški rojak Matija Majar-Ziljski je v „Novicah“ formuliral narodnostne in kulturne zahteve Slovencev — 1871 Rojen v Kamniku pesnik, general Rudolf Maister.
30.3.1888 Umrl pisatelj dr. Valentin Zarnik.
31. 3.1723 Rojen avstrijski skladatelj Josef Haydu.
1. 4.1809 Rojen slavni ruski pisatelj Nikolaj Gogolj — 1943 Franc Rozman-Stane prišel na Koroško reorganizirat koroške partizanske čete.
Slovenska prosvetna zveza naznanja
Vabilo
na prireditev Slovenskega prosvetnega društva ..Bilka" v Bileovsu ob priložnosti otvoritve novega društvenega odra, ki bo na belo nedeljo, dne 12. aprila 1953, ob 14. uri za daljnje in ob 20. uri za bližnje goste.
Na sporedu je premiera Finžgarjeve igre:
,, D i v j i lovec"
Vabimo k številni udeležbi te naše kulturne prireditve, ki je prav primerna za pomladanski čas.
Slovensko prosvetno društvo „Gorjanci‘‘ v Kotmari vesi bo na velikonočni ponedeljek, dne 6. aprila, ob 15. uri popoldne pri Plajerju ponovilo igro
„Lumpacij vagabund"
Na prireditvi bo sodeloval tudi domači moški in mešani pevski zbor.
Vabimo tudi ob ponovitvi naše prireditve k številni udeležbi!
Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Škofičah vabi vse ljubitelje poštnega domačega kulturnega užitka in razvedrila na igro
,Začarani ženin"
ki bo na velikonočni ponedeljek, dne 6. aprila 1953, ob 14. uri pri Schutzu.
Na svidenje od blizu in daleč!
Nabavite si knjige:
Pavla Zakrajšek: „Praktična kuharica", polplatno, 273 strani . . . 25.— šil.
„Gospodinjski nasveti" ..........12.— šil.
Ing. Janez Zaplatnik: „Naš fižol" .	8.:—šil.
Ing. Jože Rihar: „Bolezni in škodljivci čebel" .......................15.— šil.
Štab smo na kopnem hribu Sv. Lucije pri Zgornji Vesci in se ozirali na prelepo Rožno dolino, ki je s Karavankami vred še vsa v snegu. Občudovab smo zimsko lepoto Karavank, v duhu pozdravljab Rožane, spomnili i smo se tudi rajnih narodnjakov s tem, da jih j hočemo posnemati v vsem pravem. Obrnili smo se proti Št liju, kako lepo je vse tu okrog, ni čuda, da se tujci ustavljajo z avtomobili in občudujejo prelepi naš kraj.
Stoji pred nami tudi Jerberk, ki od nobene strani ni tako lep kakor od te, proti sončni strani že ves brez snega. Spodaj pa se zrcali
Bilčovs
Zvedeli smo, da nameravajo ukiniti pri nas naš poštni urad v Bileovsu. Nikakor ne moremo te namere razumeti, ker živimo vendar v stoletju, ko se vse modernizira in nam skoroda vsak dan prinaša novih modernejših naprav in izumov. Ves svet stremi za tem, da se poskrbi človeštvu tem udobnejše življenja na vseh področjih gospodarskega udejstvovanja. Kot strela z jasnega neba je ta vest o ukinitvi našega poštnega urada pri nas učinkovala na vse plasti tukajšnjega prebivalstva, brez razlike na katero koli strankarsko pripadnost posameznika. Dve občini, Bilčovs in Zgornja Vesca, oskrbuje naš poštni | urad in nihče ni imel do danes katero koli j pritožbo o funkcioniranju in delovanju naših ; tukajšnjih poštnih nastavljencev. Zato tem bolj z začudenjem sprejemamo to novo vest, ki nam bi bila v vsakem oziru tudi v gospodarsko škodo. Vemo, da je danes nujna tudi štednja pri državnih ustanovah, toda po našem mnenju naj bi se štedilo tam, kjer se mogoče brez potrebe izdaja stotisoče šilingov, kar pa mogoče nikakor ni v tako korist državljanom kot pa je vzdrževanje poštnega urada v kraju, ki je drugače tako oddaljen od velikega prometa.
Apeliramo na poštno direkcijo, da nam naš poštni urad pusti, ker je nujno povezan z našo splošno gospodarsko blaginjo. /
Koimara ves
Minulo nedeljo zvečer nas je naše Slovensko prosvetno društvo „Gorjahci‘‘ prijetno presenetilo z uspelo domačo kulturno prireditvijo. To pot so marljivi igralci postavili na oder veseloigro „Lumpacij vagabund". Poznalo se je, da se je pridni amaterski ansambl potrudil, da so vsi igralci pod vodstvom svojega režiserja igro prav dobro naštudirali in po-hvabti jih moramo, da so igrah v zadovoljstvo vseh. Zaradi tega je bil učinek igre na igralce izvrsten, napeto so sledili prizoru za prizorom in so z navdušenim aplavzom nagradili njihovo prizadevanje, hvaležni, da so se mogli ob tej zabavni igri vsi prav iz srca nasmejati in razvedriti. Čeprav je igra precej obsežna, je čas vsem prehitro minul.
Kot posrečen vložek pa je zadonela v dvorano naša mehka slovenska pesem, ki jo je j
j v soncu lepa, dobro urejena Kranjčeva kmetija. Lansko leto je umrl skrbni, dobri in izvrstni gospodar. Kako je učil družino in skrbel za njo, se vidi na njih in lepa dota otrokom priča, da je morala biti cela družina na mestu. Zdaj je pa Rudi gospodar očetovega doma, ki bo vedno priča skrbnih staršev. Želimo mu vse dobro a le škoda, da je Anica sestra in ne žena. Tako pridno ženo bi rabil za dom. Pri notarju Baumgartnerju v Celovcu se je tako prav in pravično uredilo z modrim nasvetom notarja, da zdaj skrbna mama in sestrica s podvojeno močjo skrbita za dobrega sina in
lepo podajal domači moški in mešani pevski zbor. Tudi pevski zbor je bil deležen iskrenega odobravanja navdušenega občinstva.
Udeležba na prireditvi je bila tako številna, da nabito polna dvorana ni mogla zajeti vseh ljubiteljev naše slovenske kulturne dejavnosti. Mnogi, ki bi tudi radi prireditvi prisostvovali, so se morali vrniti. Številni udeleženci pa so izrazili željo, da bi društvo ob priložnosti predstavo ponovilo. Vsem tem in onim, ki igre minulo nedeljo niso mogh videti, hoče društvu ustreči in bo na velikonočni ponedeljek, to je dne 6. aprila, ob 15. uri prireditev ponovilo. Pridite spet in povabite seboj vaše znance in prijatelje!
Suha	;
Naš občinski odbor občine Libeliče je pri svoji zadnji seji obravnaval in sklepal o občinskem proračunu. Proračun predvideva naslednje izdatke: Za šoli Potoče in-Suha 20.560 Šilingov in prispevke za druge šole v znesku 8240 šilingov, za socialno oskrbo in mladinsko skrbstvo 15.540 šilingov, za gradnje stanovanj 15.800 šilingov, za finančno in premoženjsko upravo 55.200 šilingov, za javne naprave in upravo premoženja 20.300 šilingov, za obe požarni brambi 10.500 šilingov. Proračun, ki vsebuje v prejemkih in izdatkih vsoto 174.840 šilingov, je v rednem proračunu izravnan.
Na Suhi nameravajo zgraditi novo šolo in bodo gradbeni stroški prišli v izrednem proračunu v poštev. Ravno tako se je izkazalo za potrebno, da bodo morali odpraviti nekatere nedostatke pri šolskem poslopju v Potočah, kjer so pred dvema letoma zgradili prostor za drugi razred. Vsi ti stroški bodo težko obremenili davkoplačevalce, predvsem mnoge gorske kmete iz Gradišč, Ivnice, Ko-gelnika, Libeliške gore, Vesnice in tudi dolinske kmete, ki se zaradi slabih letin, oddaljenosti od trgovskega centra in padca cen kmetijskih proizvodov že danes borijo z velikimi gospodarskimi težkočami. Želeti in upravičeno bi bilo, če bi se našli činitelji pri oblasti in javnih ustanovah, ki bi pokazali interes za potrebe naših kmetov, ki jim primanjkuje delovne moči in potrebnih sredstev’ za uvedbo času primernega modernega gospodarstva s pomočjo tehnike in izboljšanja proizvajalnih možnosti, ter bi pod vzeli potrebne in uspešne ukrepe.
brata Rudija. Toliko vama pa svetujem, Anica in Rudi: ženita se pri ljudeh, ki jim je resnica in pravica sveta!
Pri Sv. Luciji so do malega vse hiše prenovljene in se še dela na njih. Dve sta na novo pozidani iz tal. Kaka slika proti staremu poslopju. Tudi štiri „išpici‘‘ (črne kuhinje) so še. Dobro bi bilo, da bi se ena ohranila za spomin, da bi prihodnje gospodinje videle, kje so se nekdaj vrtele naše mamice zimo in leto. Novo hišo in skedenj je tudi pozidal Kosarjev Folti, Šustarčev Stefi in Majar je poleg stare postavil novo, prav na široko, na lepem razgledu.
Bliža se zopet sezona trdega in napornega dela. Kmečki ljudje pa so z otroci vred že vsi pretegnjeni. Upajo pa, da bo vlada posredovala in pripomagala, da to hiranje telesnih moči na deželi ne pride do najvišje stopnje.
Spomnili smo se še vseh Slovencev v Zilji, v Rožu in Podjuni in na Gurah, ki vsi smo enotni v tem, da ljubimo svoj narod, kot ”si pravi narodi, kar nekaterim ni po volji. Edino dva pregovora nas tolažita: „Kdor drugemu jamo koplje, sam noter pade" in ,,kdor krivico seje, nesrečo žanje." Boljše pa je 99 krat krivico doživeti, kot jo enkrat narediti, so trdili neki oče, Slovenci zavedajmo se svoje dolžnosti!
A. E.
Slovensko planinsko društvo v Celovcu
vabi
vse svoje člane ter vse prijatelje planin in prebujajoče se narave na pomladanski izlet na velikonočni ponedeljek, dne 6. aprila t. 1.,
na vrh Osojščice
Zbrali se bomo ob 14. uri pri planinski koči. ki stoji prav na vrhu Osojščice (Gipfelhutte). Vsak naj pride, kakor ve in zna, časovno najprimernejša zveza pa je: ob 11.30 z avtobusom z glavnega kolodvora v Beljaku do postaje Anuenheim in od tam ob 11.55 z vzpenjačo na Kancel; od tam do vrha Osojščice pa peš ali s smučarskim liftom. Kdor hoče, gre seveda lahko že prej gor, kar je zaradi zvez do Beljaka . ugodnejše: Prejšnje zveze iz Beljaka v Annenheim so z vlakom ob 6.38 in 7.40 ter z avtobusom ob 6.50, 8.00, 8.40 in 9.40.
Prijatelji planin in narave, odzovite se našemu vabilu v lepem številu iz Zilje, Roža, Gur in Podjune!
Društveni odbor.
Le ob izrazitem slabem vremenu ne bo izleta. V tem primeru bomo pravočasno objavili nov termin.
Pliberk
V Pliberku je umrla Ana Černič, v vsej okolici znana kot kaplanijska Nana. Vse njeno, življenje je bilo posvečeno delu zase in za druge. Dosegla je starost 80 let.
XXXIV.
Dne sedmega svečana 1573, ko je na stolpu svetega kralja ura odbila poldne, so močne konjeniške čete vkorakale v Zagreb, v katerem je že vrvelo vse polno banskih pešcev. Pred konjeniško četo je jahal na belcu Gašper Ala-pič, ki je bil po smrti Franje Slunjskega banov namestnik, pod železnim oklepom in šlemom, na keterem je vihrala bela in modra perjanica. Gašper je bil bled in zdelan, konj 'in orožje blatno, pa tudi četa je bila utrujena in konji izmučeni. V neurejenih gručah so jahali za namestnikom v modrih suknjičih svobodnjaki Barbare Erdedijeve, zeleno oblečeni kopje-nosci pod zastavo Zrinjskega in turopoljski plemiči, a zadnja četa je gnala pred seboj krdela bosih, bledih in raztrganih kmetov, ki so bili zvezani s kouopci. Konjeništvo je jahalo po pterinjski cesti do trga Ilarmice in se tu ustavilo in razvrstilo, vtem ko je zvezane kmete čakala škofijska straža in jih vedla v škofijski dvorec.
Pravkar je hotel Alapič svojo četo prešteti, ko pridirja od Kaptolskih vrat Ladislav Plov-
din, kapetan banskih huzarjev, pozdravi Ala-piča in reče:
»Velemožni gospod! Ko je presvetli gospod ban doznal, da ste dospeli v mesto, je zaukazal, da takoj pridete k njemu."
„Dobro je, gospod Ladislav. Takoj grem z vami," leno odgovori Alapič, za tem zapove z ostrim glasom: ,,Junaki! Počakajte tu, dokler ne pride zapoved od gospoda bana." Nato vzpodbode konja in odjezdi skozi Kaptolska vrata.
V veliki sobani škofijskega dvorca so za dolgo mizo sedeli podban, tajnik Petričevič, veliki župan zagrebški in podžupan varaždinski, v sredi pa ban Draškovič, ki je zamišljeno in slabe volje premetaval razna pisma in poročila — okoli pa so stali kapetani haramij, častniki banskih huzarjev in brkati vojvode Uskokov. Ko so zazvenele na pragu ostroge malega Gašperja, so se zavzeli, škof pa se je hitro dvignil, stopil do vrat in prožil Alapiču obe roki.
..Pozdravljen, junak kerestiški in sikoški," ga pozdravi Draškovič, „hvala vam! Slišali smo že, da nam prinašate dobre novice. Sedite, trudni ste."
„Bogami, sem," se prikloni Alapič, sname šlem in si briše s čela znoj. „Pa tudi ni čudno, prevzvišeni," nadaljuje in sede zraven bana, »čeprav včerajšnji dan ni zapisan v koledar kot praznik, rdeč je bil, primojveri."
»Povejte nam," pravi škof, pa se premisli. »Ne, pojdiva rajši v sobo, a vi gospodje, čakajte tu mojih nadaljnjih zapovedi."
V banovi sobi vrže Gašper raz sebe oklep in orožje, sede k peči in vtem, ko začne Draškovič po svoji navadi hoditi po sobi gori in doli, prekriža nogi in pripoveduje:
»Stvar ni šala, prevzvišeni, kmetstvo je zakipelo po vseh krajih ko vrela voda. Nad nas se je spravilo. Naj vam povem na kratko. Okič, Samobor, Jastrebarsko, Kerestinec in dragani-ški slivarji so planili nad mojo sestro istočasno, ko so Brdovčani navalili na nas preko Sotle. Ko strela nas je zadel ta glas. Sestra je kmete mirila. Zaman. Sestra je prosila Turna,
konjeniki ko vragi in bijejo po njih od spredaj in zadaj, da so obležali po zemlji ko živina. Tri ure smo mlatili po njih, šest sto smo jih posekali, pa je tudi marsikoga od nas stalo glavo, zakaj kmetje so razkačeni ko psi in se bijejo do zadnjega diha. Potem sem bil v Mokricah, kjer sem našel Tuma in njegovo četo, ki je včeraj potolkla puntarje pri Krškem. Hotel nam je priti na pomoč, pa nam je ni bilo treba."
„A Stepko Gregorjanec?" vpraša škof.
»Sedi v kaši, ki jo je sam pomagal skuhati
naj ji pošlje iz Žumberka Uskokov, a on ji je | in se je sam opekel.. Prej je bil kot stekel pes,
odgovoril, da jih sam potrebuje in da se oni sami nekaj puntajo. Kmetski psi so ji požgali ] Kerestinec. Dva tisoč se jih je zbralo, da čez uskoške gore vderejo na Kranjsko. Tedaj plju-
zdaj pa maha z repom ko cucek."
»Zločinec, on je veliko tega kriv. Kaj pa Uskoki?"
»Sedaj so mirni. Bilo je že na tem, da se
nem v roke. Zberem Turopoljce, zberem se- j pridružijo kmetom. Toda Turn je začel delo-strine svobodnjake, si sposodim od gospoda j vati pravočasno. Vrgel jim je nekaj mošenj Zrinjskega nekaj konjenikov in hajd, pot pod | cekinov, prijel njih kolovodjo Nožino, ki se je noge! Bilo je laže, kakor sem si mislil. Prvič, hudiči niso imeli zadosti pušk, drugič, mi je pomagala zvijača. Neki Metličan, Matija Do-ročič, je prišel k meni s Kranjskega in mi izdal vse, kar kmečka vojska kani. Imel je v njej prijatelja kapetana, nekega Nikolaja. Tega je pridobila moja mošnja, a kmetje so ga imeli za Boga. Ta Nikolaj jih je pregovoril, da niso krenili v goro, marveč preko Samobora po ravnini na Krajnsko. Jaz sem pa raztrobil, da grem na Jastrebarsko, medtem ko sem skril svojo vojsko v gozdu pri Kerestinou. Rano v jutro so jo kmetje brezskrbni v gručah udarili
bil z Ilijo pobratil, tri obesil in dal ustreliti, nakar so si Uskoki premislili in so mu ostali zvesti. Toda vražjega plesa še ni konec. Bati se je za Novo mesto, Metliko, Ozalj. Vse do Celja se vlečejo plameni. Štajerske in kranjske barone trese vročica. Kras in Gorenjsko se puntata in kuga sega na Koroško. Gospoda go-riška, tržaška in koroška snubi ljudi za vojsko, a na Kranjskem in Štajerskem spravljajo na noge deželno brambo."
„Vem,“ spregovori škof srdito, »pisali so mi Štajerci, pa tudi cesar in nadvojvoda Karel. Karajo me, da nič ne ukrepam. Bog mi je pri-
skozi hosto. Takrat, prevzvišeni, planerjo moji1 ča, da sem tega bamovanja sit. Kolikrat sem
Iz čustvenega življenja živali
V Argentini je moralo neko letalo zasilno pristati, naikar se je vnelo. Vsi potniki so se k sreči uspeli rešiti, bili so seveda strahovito prestrašeni. V splošni zmedi se nenadoma neka starejša potnica stokaje spomni svoje siamske mačke, ki jo je imela v naročju. V razburjenju je pozabila svojo ljubljenko v letalu skupno s košarico, v kateri so bile štiri mlade mačkice. Kljub temu, da je vztrajno klicala in vabila žival iz kabine — živali ni bilo nazaj. Ko so ogenj pogasili, so našli mačko — zoglenelo trupelce je varovaje pokrivalo košarico z mladiči. Toda žrtev smrti je bila zaman, mačkice so se zadušile.
■»
Makko, kakih 200 kg težka gorila v živalskem vrtu Bronx, je bil ljubljenec newyorške publike. Ko so ga ločili od obolele samice, se je odpovedal vsaki hrani. Obupano je čepel v kotu kletke in resignirano kazal obiskovalcem zoološkega vrta hrbet. Ko je čuvaj odprl vrata kletke, se je gorila bliskovito pognala proti jarku napoljenem z vodo in od tod strmoglavila v globino pred očmi prestrašene množice obiskovalcev. Šest čuvajev je potegnilo težko truplo iz vode in zdravniki živalskega vrta so poskušali z vsem — tudi z umetnim dihanjem rešiti dragoceno žival. Toda Makko ni več odprl oči.
•
Neki grški kmet, ki je že nekaj časa občudoval vzorno ljubezen zakonskega para štorkelj, si je hotel privoščiti malo šalo, ne da bi slutil njen tragičen izid. Splezal je na streho in zamenjal dve sivkasto beli jajci iz gnezda
Naročnike in bralce „Slovenskega vestnika", ki še niso odgovorih na razpisano anketo, opozarjamo, da se v prihodnjih štirih dneh še lahko vključijo v nagradno tekmovanje. Nagrade in pogoji za udeležbo pri izžrebanju so razvidni iz članka: „Še enkrat: premislite in odločite!", ki smo ga objavili 'dne 20. t. m. v
štorklje, z dvema račjima jajcema. Ko je štorklja jajci izvalila in sta se prikazali drobni rački, se je samec dvignil ob strašnem hrupu. Čez nekaj časa se je zbrala na strehi cela jata štorkelj, ki je skljuvala oba mladiča in na koncu ubila tudi — ob obupnem kričanju samca — nesrečno samico.
*
V Le Havru se je pognala neka žena iz obupa v vodo. Takoj za njo pa je skočil v vodo njen pes, ki jo je zagrabil za lase in jo poskušal tako privleči do obrežja. Kljub temu, da je bil za tako delo preslaboten, ni niti za las popustil. Mimoidoči, ki so hoteli rešiti ženo, so psa komaj odgnali od obupanke. Ko je žena prišla k zavesti, je pes kakor neumen poskakoval od veselja. Ves iz sebe je začel lizati vodo iz obraza in role, medtem ko je žena rotila rešitelje: »Prosim vas, ne povejte mojemu možu, kar sem naredila, sicer me bo še huje trpinčil..
«
Znano je, da pes najde dom in gospodarja na kilometre in kilometre daleč, ne da bi poznal poti. Njegov oster čut ga sigurno vodi po še tako zabrisani poti. Neki šolski sluga iz Admonta je prodal svoje ovčarja v Krems-miinster, 50 km oddaljenosti zračne črte, po cesti pa kakih 100 km od doma. Psa so odpeljali z avtomobilom. Šest tednov pozneje je šolskega slugo zbudilo glasno prasketanje na vratih. Ko je odpahnil duri, je ležal na pragu popolnoma izčrpan ovčar, ki ga je bil prodal. Pa kako je izgledal. Ko se je s poslednjimi močmi priplazil do svojega običajnega
17. števiki na strani 7 našega lista. Na isti strani smo objavili tudi potrebni formular. Izrežite ga ter ga oddajte izpolnjenega vsaj na eni strani, po možnosti pa na obeh straneh, najpozneje do prihodnjega torka, dne 31. marca, na pošto. Ne odlašajte do zadnjega dne. Morda vam bo pri žrebanju sreča naklonjena.
kotička v sobi, je za sabo pustil krvave sledove. Tri dni in tri noči zapored je ležal pes kakor mrtev v svojem kotičku. Tedaj pa si je počasi opomogel.
Učenjaki si že dolgo časa razbijajo glave ob čudovitih naporih, ki jih zmore ta domači štironožni prijatelj v svoji zvestobi in ljubezni do gospodarja. Ne pozna poti, odpove mu tudi vonj, pa vseeno najde pot do doma ...
Tržno poročilo
Na celovškem tedenskem sejmu so minuli četrtek prodajah: krompir 1 šil. kg; domači kruh 3.50 šil. kg; prekajeno meso 28 do 30 šil. kg; podeželsko maslo od 30 šil. kg; prekajene klobase 33 šil. kg; jajca 0.85 šil. komad; pomladansko solato 2.— do 2.50 šil. 10 dkg; belo zelje 2.50 šil. kg; modro zelje 4.— šil. kg; čebulo 5 šil. kg; fižol 7.— šil. kg; hren 10.— šil. kg; ajdovo moko 5.— šil. kg; koruzno moko 3.20 kg; koruzni zdrob 3.50 šil. kg; kislo zelje 2.— šil. kg; redkev 2.— šil. kg; kislo repo 2.— šil. kg; suhe hruške 6.— šil. kg; namizna jabolka od 2.— šil. kg; grablje od 15.— šil. komad; brezove metle 8.— šil. komad; škafe od 20.— šil. komad; coklje od 35 šil. komad,
Prometne nezgode in požari v prejšnjem tednu
Prejšnji teden se je pripetilo v Avstriji spet 585 prometnih nezgod. Pri teh nezgodah je zgubilo življenje 14 oseb, 356 pa je bilo poškodovanih. V 20 primerih prometnih nezgod so vozniki pobegnili, v 17 primerih pa je bil vzrok nesreče pijanost voznikov. Na posamezne zvezne dežele se razpodeljujejo prometne nesreče naslednje: Na Dunaju 288 prometnih nezgod, 141 oseb poškodovanih in 3 osebe ubite; na Gradiščanskem 7 nezgod, 4 osebe poškodovane in 1 ubita; na Koroškem 33 nezgod in 17 poškodovanih; v Miihlviertlu 9 nezgod in 8 poškodovanih; na Nižje Avstrijskem 29 nezgod, 29 poškodovanih in 4 ubitih; na Solnograškem 34 nezgod, 20 poškodovanih in 3 ubitih; na Štajerskem 94 nezgod in 74 po-Učo3ovanhi; na Tirolskem 40 nezgod in 11 poškodovanih; na Predarlskem 16 nezgod in 13 poškodovanih.
Varnostni oblasti je bilo v prejšnjem tednu prijavljenih 128 požarov v Avstriji, poleg tega še 17 gozdnih požarov. V zvezi s temi požari prijavljena škoda znaša okoli 3,571.000 šilingov. Na Koroškem je bilo 15 požarov.
SMUČARSKE TEKME V KOŠUTI
Deželni mladinski svet bo priredil v nedeljo, dne 29. marca t. 1., v Košuti velikonočno smučarsko tekmovanje. Tekmovala bo samo mladina pod 25. letom starosti in sicer v skupinah po trije tekmovalci. Tekmovanja se bodo udeležili tudi trije mladinci Zveze slovenske mladine.
fy6et v LjutMjam, (pontojno in Opatijo
Naročnike „Slovenskega vestnika" še enkrat obveščamo, da bomo priredili v dneh od 10. do 13. aprila 1953 izlet v Ljubljano, Postojno in Opatijo. Spored izleta ter pogoji za udeležbo so razvidni iz zadnje številke našega lista.
Prijave za izlet skupno z navedeno v šoto je treba oddati ali poslati najpozneje do petka, dne 3. aprila t. 1. na naslov: Uredništvo „Slovenskega vestnika", Celovec, Gasometergasse 10. Prijavi je treba priložiti veljavni potni list ali pa osebno izkaznico (Identitatsausweis), kdor pa po vojni še ni bil v Jugoslaviji, mora priložiti tudi dve sliki.	,
Kdor želi videti sinje Jadransko morje, občudovati podzemske krasote Postojnske jame in belo Ljubljano, naj se pravočasno prijavi.
Uredništvo »Slovenskega vestnika".
Opozorilo naročnikom in bralcem!
pisal, naj sodišče Tahija obsodi in odstrani iz Susjeda, to pošast, iki je dal s svojo nespametno krvožejnostjo povod, da je minilo tlačane potrpljenje, in nam je tako vse to nakopal. In ko je požar izbruhnil, ali nisem poslal h kraju Kegleviča in Brzaja, naj nam pošlje pomoči? Pa spet nič. Za božjo voljo sem rotil generala Vojne krajine Vida Hallerja in Auersperga, naj nam dado kranjske vojake. Ne damo, so rekli, dokler ne pride povelje od cesarja. Povelja pa ni in ni in zdi se mi, da se Nemcem smeje srce, ko nas kmetje koljejo. Potem sem pa kriv jaz! Poslušajte! Zdajle, ko teče toliko krvi, ko gori vsa kraljevina, ko se širi punt do Varaždina in Križevcev, zdaj dobim kraljevo pismo, naj uvedem Heningovo v polovico Susjeda, Tahija pa naj pripravim do tega, da za denar odstopi še drugo polovico! — Ali je bilo za to treba celih deset let?"
„To je pač politična modrost naših najvišjih glav," se zasmeje Alapič. „No, kar je, to je, zdaj je pač treba kmetstvo potolči do tal, ker se je dvignilo zoper plemstvo."
„Da, gospod Gašper, nič drugega nam ne ostane; treba je strupeno plev izkoreniniti do konca, ker gre plemištvu za glavo, ker se je vselil v kmete satanski duh. Videč, da nam od Nemcev ni upati pomoči, sem sklical v Zagreb deželno brambo kraljevine Slavonije; zato sem poklical semkaj tudi vas. Vi morate vojsko voditi. V Zagrebu sem zbral pet tisoč izbranih mož:	haramije, Uskoke, banske huzarje in
bombardirje. Tudi vi ste dovedli lepo četo. Pa
krenite v božjem imenu na pot in to precej
.	.	• it
zjutraj.
»Zjutraj že?"
„Da,“ odločno odgovori ban. „Pri Stubici in Zlatarju se je zbralo šest tisoč kmetov, vodi jih pa Stubičan Matija Gubec. Vse ljudstvo tja do Medjimurja je pripravljeno in če se Ilija Gregorič Gubcu pridruži, bo po nas! To se mora preprečiti. Zato ne smete zakasniti. Dokažimo, da smo sposobni sami zadušiti vstajo, da smo tu gospodarji mi in da nam ni treba pomoči Nemcev."
»Dobro, prevzvišeni, naj se zgodi po vaši zapovedi. Jutri krenem na Stubico, toda šele opoldne. Vojska se mora vsaj nekoliko odpočiti, a tudi moje grešne kosti so potrebne
• it
miru.
Uro zatem so po zagrebških ulicah zatrobile trobente in zaropotali bobni. Iz škofijskega dvorca so poleteli častniki k svojim četam, da jim razglasijo, naj se vsakdo pripravi na jutrišnji dan, ko bo treba vojski odkorakati na sever.
XXXV.
V kotlini se med bregovoma razteza stubi-ška dolina. Pobočje na levi strani je strmeje, desno položneje in se spušča v dolino z vedno nižjimi griči. Ustje doline pri Stubiških toplicah je široko potem pa se dolina zožuje bolj in bolj, za vasjo Gornje Stubice, nad katero se dviga na griču Tahijev grad, se gore združijo in je doline konec. Ves kraj je pokril sneg. Polni so ga valoviti vrhovi, po katerih so
vzpenjajo male kolibe, polno ga je drevje, polne strehe vaških hiš. Pod temi griči leži v tej dolini okoli cerkve svetega Petra Gubčeva vojska, šest tisoč kmečkih glav, ki čakajo Ilijo Gregoriča in njegovo četo.
Zimska noč je, po nebu se pode oblaki, veter zavija po hribu in dolu in črni mrak ogrinja svet. Iz mraka svetlikajo na pobočjih luči v kmečkih bajtah ko iskre, v dolini pa gorijo kresovi kmečke vojske. Okoli njih so oboroženi kmetje, zviti v klobčič, s sklonjeno glavo pospali. Kdaj pa kdaj jezdi mimo ognja konjenik, 'da pregleda speče čete in hitro utone v mrak, a od časa do časa se razlega zategnjeni vzklik straže »0-o-oj!“ in odjekne dalje od enega pobočja do drugega.
Na vrhu nasproti Toplicam stoji zidanica. Tu je prva straža. Pred vrati je zataknjen visok kol, na vrhu je navezan snopič slame. V kleti si greje na ognju roke kapetan Andrej Pasa-nec, na zemlji leže njegovi ljudje, a pri vratih gleda v noč kmet, ogrnjen v kožuh; v rokah drži puško.
Na položnem hribčku pod desno goro, kjer jo dolina najožja, stoji starinska cerkvica, okoli nje Strle iz snega leseni križi. To je pokopališče, od koder je mogoče pregledati vso dolino. Sredi pokopališča vihra velika bela zastava s črnim križem, okoli pokopališča se dviga nasip, za njim pa stoje na premah s kolesi štirje topovi. Vrata cerkvice so odprta, notri gori luč. Po tleh je nastlana slama, a na njej volnena plahta. Tu spi dekle. Suhe roke
URADNE OBJAVE
Tečaj za serviranje v Škocijanu ob Klopinj-skem jezeru
Zavod za pospeševanje gospodarstva pri Koroški trgovski zbornici bo priredil med časom od 30. marca do 3. aprila, če bo zadostna udeležba, v Škocijanu ob Klopinjskem jezeru tečaj za serviranje za velikovški okraj. Prispevek za tečaj, ki bo obsegal 45 učnih ur, znaša 65 šilingov. Prijaviti se je treba takoj pri okrajnem uradu trgovske zbornice v Velikovcu, ki daje tudi potrebna pojasnila.
r RADIO PROGRjAM j
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
6.20 Jutanja glasba — 8.15 Kaj kuham danes?
—	8.30 Pozdrav zate — 9.05 Želje poslušalcev —
10.15	in 15.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski konoert —
14.10	Kar si želite — 17.10 Popoldanski koncert. Poročila dnevno ob: 7 00, 8.00, 12.30. 17.00.
20.00	in 22.00.
Ponedeljek, 30. marec
11.00 Pozdrav za mesto in deželo — 14.30 Slovenska poročila in objave. Teden in mi. Koroške narodne v priredbi — 15.00 Pomlad se smeje —
21.00	Simfonični koncert.
Torek, 31. marec
10.45 Iskalna služba — 14.30 Slovenska poročila in objave. Zdravniški vedež. Iz tistih dni, ki bilo so... — 15.30 Za ženo in družino — 18.30 Kulturno zrcalo meseca — 19.15 Velika šansa —
20.15	Pester večer.
Sreda, 1. april
10.45 Iz ženskega' sveta — 11.00 Pozdrav za mesto in deželo — 14.30 Slovenska poročila in objave. Za ženo in dom — 15.30 Za ljubitelje filma — 20.15 Igra godba na pihala.
Četrtek, 2. april
10.45	Nasvet v življenjskih vprašanjih — 14.30 Slovenska poročila in objave. Literarna oddaja —
18.30	Za mladino — 20.15 Pasijonska igra.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
5.30	Dobro jutro dragi poslušalci! — 7.00 Radijski koledar in pregled tiska.
Poročila dneVno ob: 5.45, 6.30, 12.30, 15.00,
22.00	— 19.00 Radijski dnevnik.
Ponedeljek, 30. marec
12.45	Narodna glasba — 15.30 Šolska ura —
18.30	Jezikovni pogovori — 20.00 Okno v svet —
20.10	Simfonični koncert.
Torek, 31. marec
11.00	Šolska ura — 12.45 Med glasbenim sporedom kulturni drobiž — 16.00 Športno predavanje — 17.10 Melodije in ritmi — 18.00 Narodne pesmi — 18.30 Kulturni pregled — 20.00 Radijska univerza — 21.00 Literarna oddaja.
Sreda, 1. april
13.00	Z obiskov pri pionirjih — 14.40 Koncertni valčki — 15.50 Zdravstveni nasveti — 19.45 Zabavna glasba — 20.00 Radijska igra — 21.00 Glasbena kultura narodov Jugoslavije.
Četrtek, 2. april
13.00 Odgovarjamo na vprašanja pionirjev —
16.00	Oddaja za žene — 16.10 Koncert po željah
—	17.10 Od melodije do melodije — 17.50 Partizanski spomini — 18.20 Novosti iz literature —
20.00	Domače aktualnosti — 20.10 Večerni spored slovenskih umetnih in narodnih pesmi.
je zvila pod glavo, a uvelo bledo lice je obrnila proti luči. To je Jana.
Zraven dekleta sedita dva moška. Prvi je prileten in že nekoliko osivel, toda duša je mlada in oko mu bistro sije. Na črnem kalpa-ku sc vije visoko pero in se beli srebrn križ, na telovniku blišče srebrne spone, po ramenih mu pada lep kožuh, lakte opira ob široko, s srebrom okovano sabljo. To je Gubec. Pred njim sedi na zemlji, mlad bled človek — Mo-gaič. Zvil je roke okoli kolen in upira oči v vojskovodjo.
»Nobenega glasu ni od Ilije," spregovori Gubec, „pa je rekel, da mi bo sproti poročal vse. Bogve če ve, da so bili naši ljudje pri Kerestincu potolčeni? Hudo je. Bila je izdaja. Da, tako je. Kdo te je izdal? Tvoj človek. Pa naj —“ dvigne Gubec glavo — »še sta živa Ilija in Matija in gospoda drhti. Vem. Mrzlica jih stresa, če jim kličemo, da smo ljudje, njim enaki."
»Stric," roče Mogaič, »ti si mož, občudovanja vreden mož, več si vreden od vsakega gr0' fa. Ljudstvo te ima za svetnika. Ali naj ti p°' vem, česar še slutiš ne, da so se kapetani zbrali."
(Dalje)
Izda|atelj, lastnik in založnik lista: Dt. Frane Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kiirntner Druck-und Veilagsgesellschaft m. b. IL, Klagenfurt. Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, A Postschliefifach 17.