II. drž. skupščina jugoslov. učiteljstva v Sarajevu. i. Bosna ponosna! ... V istini se lahko ponosi, saj tamkaj je vznliklo odrešenje jugoslovenskemu narodu, tamkaj j'e bil zapaljen plamen, ki je objel in strnil »tri svetla« v eno mogočno, neizgorljivo grmado. Bosna ponosna! . . . Dežela največjih lokalnih, plemenskih, strankarskih, političnih diferenc, ki nikjer drugod v državi ne pridejo do tako ostrih, strastnih, na vadez nepremostljiiviih nasprotij. Bosna ponosna! . . . A polna najnežnejše Urike. ki mehko preveva dol in goro, ki s sanjavo kopreno zakriva največja naravna čuda. Ponosna si, zato združuj s sokolskim dostojanstvom pod svojim krovom brate k edinosti v skupnem delu za skupno državo! Potovanje slovenske delegacije. Nedeljo 17. okt. proti polnoči se je zbralo malo število tovarišev in tovarišic na ljubljanski postaji k odhodu na skupšoino v Sarajevo. Deloma vsesoKolski zlet in naša pokrajinska skupščina, deloma začetek šol. leta in kratek rok skliicanja skupščine so zabranili, da ni bilo slov. zastopstvo mnogobrojnejše. Malo nas je bilo, a spremljala nas je dobra volja na dolgi nad 30urni po-i. Pot je šla po državni progi preko Novega mesta in Karlovca v Zagreb, kjer so se nam pridružili tovariši iz zelenega Štajerja. Po kratkem odmoru smo poitovali združeni naprej do Broda, kjer smo prestopili na bosansko progo. Tu smo našli že vse polno učiteljstva iz južnih pokrajin. Pozdravili smo se s pesmijo in ko je bilo že dano znamenje za odhod vlaka, je stal še vedno na postaji, ker pesmi ni hotelo biti ne konca, ne kraja. Zopet in zopet so nas pozivali, da čujejo še kako slovensko. Tretj; dan. 19. okt. po 6. un zjutraj smo privozili na sarajevsko postajo. Po kratkem pozdravnem nagovoru smo dobili nakazila za stanovanja. Pri tei oriliki ne smemo pozabiti ljubezniive Dozornosti našeea Drijatelja ministr. referenta g. J o v o P. Jovanovič a, ki se ni strašil zgodnje jutranje ure in je prišel na postajo, da pozdravi slov. delegacijo ter jo povede do nakazanih _tanovanj. Še isti dan se je vršila seja glavnega odbora UJU, ki sta se je udeležila slov. zastopnika Gnus in Dostal ; tov. J e 1 e n c u rad; bolezni. žal. nikakor ni bilo' mogoče na pot. Seja je trajala s kratkimi presledki ves dan in je skupno z odseki končno veljavno določila dnevni red skupščini ter predloge in resolucije, ki so se iznesle pred skupšSino. V odsekih so zastopali ljublj. poverjemištvo UJU tovariši: Rudolf Dostal za izveštaj, Anton Gnus za oredloge. Fran Voglar za resolucije, Pavel Flere za učit. izobrazbo in Ljudevit Ivanjšič za učne načrte. Pozno v noč je končal glavni odbor svoje delo. Prvi dan skupščine 20. oktobra. Lepa je zgradba gradske vilječriice, zidana v apartnem maverskem slogu. Imponujoča stoji ob reki Mil.ačtoi. vidna daleč na okoli, v primernem skladu z okolico in soseščino džamij in turških kul. V veliiki dvorani te ponosite palače se je vršila II. glavna skupščina UJU. Dvorana, dasi zelo obsežna, ni mogla sprejetii vsega uoiiteljstva, ki se ga je zbralo iz vseh delov države nad 2000. Pri predsedstvu so bilii poleg članov glavnega odbora še navzooi: zastopnik kralj. namestnka g. Ljuba Vulovič, generala g. M i r k o M i 1 o s a v 1 j e v i č in g. Jovan Viitorovič, načelnik odelka za prosveto dr. Kosta Krsmanovič, zastopnik ministra prosvete g. M. Rabrenovič, komisar mestne občine g. Ibrahim Hadži-Omer o v i č in še mnogo drugih odličnih osebnosti ter zastopnikov raznih korporacij. Točno ob 9. uri dopoldan je otvoril skupščino predsednik tov. M i h a J1 o J o v i č s pozdravniim nagovorom, ki ga zaradi bogate vsebine in formalne dovršenosti dobesedno prinašamo. Pozdravljam vas, drugarice i drugovi, vas, koji opijeni žarom ljubavi prema narodu našem i prema prosveti njegovoj, otkidate od nasušniih potreba svoje porodice, u vremenu največe skupoče, samo da bi se odužili otadžbini svojoj. Ne pozdravljam vas samo srpskim jezikom. ni hrvatskim, ni slovenačkam, lr muslimanskim — nego našim. Jugoslovenskim. Pozdravljam vas na.lepšim jeziikom slovenskim; jezikom, čiju je lepotu liirike Bosna razvila do najnežnejših, biserom oMčenih izraza; čiju su epsku lepotu i duševnu iačinu Droslavile gusle hercegovačke. Pozdravljam vas u lepom »Šeher-Sarajevu« opevanom od našeg naroda svih vera i svih imena. Naše Sveto Pismo veli da: »u početku beše reč, i reč beše Bog i Bog bji reč.« A čovek bez govora i reči beše ravan životinji, a kad dobi reč, svaka mu misao postade logičnija, jasnija & reljefnija. I tada se ljudi stadoše uzdizati umom sve više i više i reč njihova izravna ih s Bogom. .Jer se reč širi kao električna struja širom sveta. Ona je glavni pokretač svihnaučnih i tehničkih pronalazaka. Ona prečiščava ukus umetnika; ona stvara najlepše slike naše mašte. AM je ona i tvorac svih zabluda, svih revolucija, svih ubistvenih pokreta u čovečanstvu. Jednaružna reč kretala je čitave narode u najkrvavije i najbezdušnije klanje 1 istreb-ljenje. Zato se za zao jezik i zlu reč kažeda su oštriji nego sablja. A lepa reč jenajlepša tekovina dobrote i blagorodstvačovečijeg uma. Lepa reč je u dobru nak'it,u nevolji nada, u žalosti uteha, u bolumelem. I ja vas pozdravljam lepom, na-šom zajedničkom rečju: dobro došli, milabračo i sestre naše! Ja vas pozdravljamonim rečima, kojima su sve nas naše majke na krilu milovale, kajima su nasuspavljivale i budile, koje smo mi prvoprogovorili, kojima smo nagonilii suze radosnice roditeliima, brači i sestrama; koiima smo kao mladiči crveneči i dršcuč' izjavljivali svojoj ljubavi onu najsladu, ra.sku reč: »ja vas volim!« Medu odlikama, po kojima se poznaje narod, ni kultura, ni ime, ni vera, ni običaji, ni mentalitet nisu tako značajni, jaki in jasni. kao jezik njegov. Silne Romile naroda, kao mravi okupljene u jata oko svoga jezika, kreču se vrhovima civilizacije, ne pitajuči za kraj svoga života. Medu njima civilizovani narodi preturili su preko glave religiozne borbe, savladali mnoge zablude, izvršili narodno i duhovno jedinstvo i sada gordi svojom visokom kulturom, svojom tenikom i svojim pronalascima koračaju smelo u budučnost. A mi stojimo na podnožju narodnog jedinstva zbunjeni, nepoverljivi, neodlučn,i. Treba li ovaj beočug u lancu narodnog razvitka preskočiti. U razvitku nema skokova. Ako ih u prirodi i bude, oni su nedonoščad. Mi ne smemo pravitj skokove. A_i moramo biti apostoli državnog i duševnog jedinstva našeg naroda. Mi se moramo sečati uvek stiha velikog pesnika Rada »Med velikim narod.ma Rcniju se gnezdo vije.« Mi smo na mestu nacionaliizma. Ratni uspehi su privremeni; prosvetni traju vekovima. Ako medu nama ima i jedno-ga druga, koji ne voli sva tri imena našega naroda, neka ide iz naših redova. Nama trebaju apostoli — apostoli uzvišeni, slobodni, praviični i kulturni — apostoli, koji mogu poštovati svaku veru, voleti svako narodno ime, razvejati svaku maglu zablude i mraka, iskoreniti mržnju medu bračom i verama, i zasejatj ljubav medu njima, kako bi naša tnila Jugoslavija sa svojim divnim i klasionim jezikom razširila krila od mora do mora. U to ime neka vam bude srečan rad! (Burno odobravanje). Po pozdravnem nagovoru predsednika so se vrš.li pozdravi zastopnjkov oblasti in korporacij, ki so vsi povdarjali velike zasluge učiteljstva pri grajenju države, veliki pomen učit. skupščin ter želeli delu obilo uspeha. — Pri -konstittrranju predsedstva je bil za ljublj. poverjeništvo UJU izvoijen tajnikom tov. M i r k o F e g i c. Sledile so nato pozdravne brzajavke Nj. V. kraliu Aleksand r u in ministru prosvete g. S v e t. P r i b i č e v i č u. Narodna in državna manifestacija učiteljstva na grobovih vidovdanskih junakov - mučenikov. Zatem je naznanil tov. predsednik, da prekinja skupščino do treh popoldan v svrho poseta jugoslovenskega učiteljstva na grobovih Principa in drugov. Bila je mogočna povorka, ki se je vila po sarajevskih ulicah tja ven iz mesta v Koševo, na pokopalijšče, kjer počivajo mučeniške kosti vidovdanskih junakov. Spredaj so nosfile gojenke sarajevskega učiteljišča vence, da z njimi okrasijo grobove prviih graditeljev nove države. za njimi je stopal glavni odbor Udruženja, nato je sledila nepregledna vrsta učiteljstva iz vseh delov države, nad 2000 do številu. Ko smo dospeli naono mesto ob Miljački. kjer so pokali naVidovdan 1914 streli, oznanjajoč svobo-do in odrešenje jueoslovenskemu narodu. čuli so se klici: Zivelo narodno edinstvo! Slava Principu! Na obrazih vseh manife-stantov si opazil globoko resnobo in mogočno pomembnost dneva, kakršne človek le redko doživlja... V najlepšem redu je dospela povorka k veMki, obširni grobniei, kjer pooivajo poleg Principa in Cabrinoviča tudi mučeniške kosti učiteljev Veljka Čubriloviča. Danila Iliča in Milenka Jovanovič a. ki so polni globoke vere v bodočnost jugoslovensko za svoje narodno in državno prepričanje s ponosom in prezirom 3. februarja 1915 korakali v smrt na vešalih ... Ob grobmicji sta proslavljala osvobodilno delo vidovdanskih junakov urednik »Narodne Prosvete« tov. M i 1 u, t i n S t a n k o v i č in šolskj nadzornik tov. Boža R a d 'U 1 o v i č . tovarišica A n da Ljubinčičeva pa je prednašala Santičevo pesem: Danilu Iliču i njegovim drugovima. V imenu udruženega učiteljstva je bil poklonjen na grobove venec z napisom: UJU — narodnim heroiima. S pravoslavnega pokopališča smo odšli na katoliško. kjer počiva veliki hrvatski pesnik S i 1 v i j K r e š i m i r Kranjčevič. Njegovo delo za narodno probudo je slavil tov. Josip Škav i č iz Zagreba ter položil na njegov grob venec v znak spoštovanja in ljubav]i. Ko je učiteljstvo še zapelo veličastni koral »Vječnaja pamjat«, smo se začeli polagoma vračati v mesto. Bila je to mogočna manifestacija stanovske, narodne, državne misli in zavesti. Ob treh popoldan je bilo nadaljevanje zborovanja. Najprej so bili prečitani številni brzojavni pozdravi. Cim je bil i>rečitan pozdrav viš. š. nadz. E. Gangla, k. je bil uradno zadržan priti na skupščino, ie nastal v 'dvorani frenetičen aplavz, ki je pričal, kako dobro je poznato njegovo ime širom domovine. Iskreno in simpatično je bila vzprejeta brzojavka g. Barbare Trstenjakove iz Zagreba, vdove pokoj. Davorina in še več drugili. Nato se je zopet prešlo k dnevnemu redu. Sledil je referat to-v. ministr. referenta Jovo P. Jovanoviča »o zadacima uč teljske organf.zacije«. Za danes na kratko registriramo, da so bila referentova izvajania simpatično in navdušeno vzprejeta. Predavanie je natisnjeno v »Učitelju<-, stanovskem listu UJU v Beogradu. Tudi Učit. Tovariš prinese zelo interesantni in temeljiti referat tov. Jovanoviča. Predavanje je bilo vzprejeto z velikim odobravanjem. Enako zanirmiv je btH referat tov. M i h. S t a n o j e v i č a iz Beograda »Glavni temelii novega učnega načrta in programa na osnovnih šolah«. V tej zvezi je podvrgel kritiki tudi osnutek šol, zakona in nas je Slovence le veselilo, da se tudi on v marsičem ne strinja z omenjenim vladnim načrtom. čim je tajnik preoital še mnoge došle brz-ojavne pozdrave, ki so na skupščino kar deževali iz vseh krajev domovine, je zaključila podpredsednica tov. Jelisaveta Vavra (Zagreb) za ta dan zborovanje in določila nadaljevanje skupščine za drugi dan ob 8. uri zjutraj. Druigi dan skupščine 21. oktobra. Pred prehodom na dnevni red skupščine, ki ji je predsedoval podpredsednik tov. Milan Popovič (Beograd) je predavala neka Amerikanka o organizaciji podmladka ameniškega rdečega križa, ki hoče na tem temelju organizirati mladino vseh narodov in tem potom ustanoviti svetovno prijateljstvo dece. Ideja, dasiravno je videti prvi hip malo drzna in predaleko segajoča v svo.em velikem idealizmu, je našla siimpatičen odmev v dušah navzočih. Z napeto pozornostjo so nato sledili noslušalci predavanju v:š. šol. nadzornika tov. Ivo Radovanoviča (Split) in Josipa Skaviča (Zagreb), ki sta vsestransko zanimivo obdelala temo »o učiteljskl izobrazbi«. Osobito prvo pi-edavanje. ki je trajalo poldrugo uro in kljub temu ni dolgočasilo avditorija, je tylo vzprejeto burnim odobravanjem. Spre,me se, da se obe predavan.i izročita glavnemu odboru U.HJ na proučavanje. Simpatični -ntermezzo na skupščini. Mcd predavanjem Jos. Skaviča nastane v dvorani naenkrat živahno gibanje. Vse liiti k oknom in gleda na u_;co. Čim predsednik zazna, kaj se godi na ulici. prekine zborovanje. Omladina je prišla v velikem številu pred gradsko viječmico, da pozdravi udruženo uoiteljstvo pri delu za nacionalno jugoslovensko stvar. Spredaj narodne zastave, za njiml pa naša omladina, ki v današnji materialistični dobi še ni izgubila vseh idealov. Čuli so se vzkliki: Živelo državno edinstvo! Ziveli učitelf! Vrstile so se pesmi, himne. Na obsežnem balkonu in spodaj na stopnicah učiteljstvo, mladina peva, neki mladenič navdušeno govori in pozdravlja učiteljsko delo. Milan Popovie odgovarja. Jesensko solnce obseva s svojo gloriolo ta idealni prizor ... Dokler imamo še tako omladino, nas ni strah bodočnosti. R. D. (Dalje prihodnjič.)