Posamezna Številka 1 Din mesečno, če te sprejema list v uprari, naročnina LETO IX v Ljubljani, dne 31. avguafa 19.10 gtov <15. Posamezna številka 1 Din VONEDELJSKI na dom in upra; Din, po polti dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru SLOVENEC Telefon St. 2050 in 29%. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2992 Luč katoliške prosvete v dolini pod Triglavom Dr. Jeglič, dr. Korošec, dr. Krek na veličastnih proslavah jeseniškega delovnega ljudstva Jesenice, dne 29. avgusta. Prazniki katoliške prosvete na Jesenicah so se danes pričeli, pričeli tako veličastno, kot gotovo še noben praznik na Gorenjskem. V samih rožah in vencih je vabil mogočni Krekov prosvetni dom, vabil moze in žene, vabil fante in dekleta, zveste sinove slovenske zemlje, misli in vere. Pred nami je vzrasla 6tavba, stavba Krekovega dela, tja gori pod triglavsko nebo, v naših srcih pa je vzplamtel plamen tiste zavesti, ki veže vso slovensko ljudstvo v enoten in skupen izraz vernega in poštenega naroda. Naš stari sivolasi bu-ditelj prihaja... Od ust do ust je šla novica, da bo prišel med nas že v soboto 6ivolasi ljubljenec narodov, nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. V trenutku se je pred Krekovim domom zbralo nad 500 ljudi s Krekovo godbo na čelu, da sprejme svojega hudi-telja v svoji sredi. Prišle so zastave, narodne noše in ko je privozil škofov avto, je Krekova godba udarila fantovsko — nekdanjo orlovsko— himno. Nadškof je izstopil veder in vesel, vesel, ker vidi, da njegovo delo ni bilo zastonj. Zagrmeli so vzkliki ljudstva v pozdrav, mala Gorenjka pa je nadškofu izročila šopek planink. V imenu društev, ki praznujejo jubileje, je nadškofa pozdravil svetnik g. K a s t e 1 i c. Možje in fantje so dobivali solzne oči, ko je domači župnik pozdravljal sivolasega nadškofa, zvestega sinu narodovega in velikega buditelja za moč in vero ljudstva. Nadškof se je nato odpeljal v župnišče. Koncert 25-fefne Krekove godbe Minister dr. Krek med prosvetarji a- t* • ' ■ ' Takoj po nadškofovem prihodu se je pričel koncert Krekove godbe. 40 mož, večinoma industrijskih delavcev, je udarilo svoje jubilejne komade na velikem novem vrtu pred Krekovim domom. Takoj ob pričetku koncerta je prispel slovenski minister in bohinjski rojak dr. Miha Krek z gospo. Na znak topiča na sosednem hribu je za-žarel Krekov dom v veličastni luči, kakor simbol prosvetnega dela, ki je bilo izvršeno tekom 40 let, in kakor slika nove dobe. Nad dva tisoč ljudstva Je prisostvovalo tej veličastni večerni manifestaciji in bilo je res, kakor kaže taborski znak: luč katoliške prosvete, luč križa je zažarela nad Triglavom in zbrala pod sabo ves verni slovenski rod. Na širnem telovadišču »Orlovskem« so se pričele zbirati mase k igri »Slehernika« na prostem. Ko je vstal minister dr. Krek in odšel na igralski prostor, je Krekova godba zaigrala državno himno in tisoči Slovencev so manifestirali zavest svoji veliki in močni domovini. »Slehernik" na prostem Nikdar na Jesenicah še ni gledalo predstavo toliko ljudi, kot jih je bilo zbranih za »Slehernika«. Nad 2000 sedežev in stojišč je bilo prodanih. V masi je završčalo, ko je na igrišče stopil nadškof dr. Jeglič, da prisostvuje tudi tej nočni manifestaciji, ki jo je priredila družina Krekovega prosvetnega društva. Igri so prisostvovali predstavniki vseh javnih uradov na Jesenicah, zastopniki tovarne in predstavniki vseh društev. Sivolasi nadškof je bil zopet deležen vzklikov ljubezni in priznanja. Krasna noč, kot bi jo naročil, je bivala nad jeseniškim mestom, vedra in vesela, kakor bi vedela, da se je tu narod zbral k praznovanju, kakor bi čutila moč, poštenje in vero misli in dela katoliške prosvete. Fanfare na balkonih Krekovega doma Jesenice, dne 30. avgusta. Ko je solnce komaj osvetilo vrhove okoliških gora, je v jeseniški dolini zazvenel jutranji klic fanfarlstov Krekove godbe, ki so budili k novemu dnevu, k novemu prazniku. Na kolodvoru so se domačini zbrali k sprejemu udeležencev iz bohinjskega kota. Krekova godba je dočakala vse jutranje vlake in sprejemala slovenske može, žene, fante in dekleta na velik prosvetni dan. Z vsakim vlakom so prihajale stotine narodnih noš, prihajali so odličniki, društva in telovadci. Istočasno so jeseniške ulice polnili ogromni avtobusi, ki so dovažali posamezne skupine iz Gorenjske, prihajali so vozovi, konjeniki, kolesarji in tisoči romarjev na gorenjski prosvetni dan iz okolice. Vodidelj slovenskega naroda prihaja ... Tik pred 9. uro so začeli prihajati v Krekov dom povabljenci današnjih slavnosti, ki še niso prišli projšnji dan. Kot blisk se je raznesla vest po Jesenicah, da je prispel med taboraše vodja slovenskega naroda dr. Anton Korošec v spremstvu bohinjskega rojaka ministra dr. Miha K rok a. Za goste je bila pripravljena slavnostna tribuna pred kolodvorom, mimo katere je korakal nepozabni sprevod gorenjskih katoliških zastopstev. Krekov prosvetni dom na Jesenicah Sprevod, hi ga Gorenjska še ni videla Mimo tribune se je pričel pomikati veličastni sprevod, discipliniran, resen, povdaren a istočasno vnet in navdušen, da je bila jeseniška dolina polna vzklikov svojemu voditelju. Prizor sprevoda je bil nepopisen. Mimo nas so šla zastopstva mož, fantov, žen in deklet, mimo nas je šel slovenski narod v vsej svoji moči. Na čelu je stopal četverostop fan-faristov Prosvetne zveze, za njim Krekova zastava, skupina novo uniformiranih delavcev, konjenica, kolesarji, narodne noše, simboli dela in življenja slovenskega ljudstva. Vsaka skupina je bila organizacija zase. Posebno navdušenje je žel prizor narodnih noš, ki jih je bilo nad 400. Za strumno vrsto delovnega ljudstva je prikorakal sedanji odbor Krekovega društva, za njim pa vrste fantov in deklet — telovadcev v četverosiopih, ki so navdušili vse. Godbe so zaigrale orlovsko himno. Tvepo-pisni so bili prizori mimohoda organiziranega ljudstva in mladine, ki je pozdravljala svojega voditelja. Ves sprevod je korakal na »Orlovsko«; trajal je tri četrt ure in je v njem sodelovalo nad 4000 ljudi. 3000 pa jih je tvorilo špalir. Sodelovale so štiri godbe. Prireditve na „Orlovskem" Vse organizirano ljudstvo je obstalo na »Orlovskem«, da prisostvuje taboru. Ko je na telova-dišče stopil vodja naroda, je godba zaigrala »Hej Slovani«, ljudstvo pa je ponovno dalo izraza hvaležnosti svojemu narodnemu voditelju dr. Antonu Korošcu in vzklikalo vsem gostom. Ko je na prireditveni prostor stopil sivolasi vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič, se je utrgal nov val navdušenja in pozdravov buditelju slovenskega vernega ljudstva. Dr. Jeglič je daroval sv. mašo ob asistenci gosp. dekana F a t u r j a iz Radovljice in gospoda župnika Krasne od Sv Križa nad Jesenicami. Nad 5000 ljudi je pre- pevalo cerkvene pesmi ob daritvi sivolasega nadškofa. Cerkveni govor je imel dr. Luk man, univ. prof iz Ljubljane. Tabor Po sv. masi se je pričel na istem prostoru veličastni tabor, katerega je otvoril predsednik moškega odseka g. Peter A r n e ž. Ko je pozdravil prisotnega narodnega vodjo dr. A. Korošca, je množica priredila manifestacije, ki niso hotele prenehati. Prav tako prisrčno jc bil ponovno pozdravljen priljubljeni nadškof dr. Jeglič. Pozdravi so dalje veljali bohinjskemu rojaku ministru dr. Kreku, predsedniku Prosvetne zveze univ. prof. dr. Lukmanu, zastopnikoma Kranjske industrijske družbe gen. ravnatelju g. C. Nootu in lehn. ravnatelju inž. Dostalu. sreskemu načelniku dr. Vrečarju, duh. svetniku g. Knste-I i c u. Velikih ovacij je bil deležen tudi glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan A h č i n, ki se je pojavil na tribuni. Posebej je otvoritelj pozdravil stare borce in delavce, posebno prisotnega prvega predsednika g. Nikolaja Bernarda, katerega je množica dvignila na ramena. Otvoritelj je pozdravil vsa zastopstva od blizu in daleč. Aplavza je bil deležen tudi prisotni jeseniški župan dr. Žabkar, ki je šel prireditvi na roke. Po pozdravili so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlctu, in knezoškofu dr. Rozmanu. Slovenski ban dr. Natlačen pa je sporočil, da se bo udeležil popoldanske prireditve, ker je dopoldne zadržan zaradi delavski pogajanj. Po pozdravih sta nastopila slavnostna govornika dr. Joža Bas a j in urednik 11 i j a. Dr. Joža Basaj je v svojem prekrasnem govoru o z vero prežeti prosveti v službi naroda med drugim izvajal: Govor dr. Basaja E Kar tri jubileje obhajamo s tem gorenjskim irosvetnim taborom! In vsi trije jubileji so jubileji Katoliškega prosvetnega dela, so jubileji prosve -nega dela v službi slovenskega naroda. Zato predvsem čestitamo Krekovemu prosvetnemu društvu k 40 letnemu delu, njegovem:! fantovskemu odseku k 30 letnemu delu in vrli jeseniški godbi k 25 letnemu delu. Kakor pa iskreno čestitamo tem organizacijam, ki vse tri skupaj tvorijo eno krepko skupnost katoliškega delovnega ljudstva na Jesenicah, tako moramo istočasno izraziti z globoko hvaležnostjo vsem tisočem in tisočem delavcev, odbornikom enako kakor članom k' so blizu pol stoletja ? požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in katoliško zavednostjo vodili delovno katoliško skupnost in v njej po svojih močeh in sposobnosti sodelovali. Mnogi ste še tu med nami in vam kličemo Bog vas živi in Bog plačaj. Mnogi pa so odšli že jio svoje plačilo k Bogu, z nebes gledajo na prizadevanja našega rodu Naj vidijo in slišijo tudi naša hvaležna srca, iz katerih jim krepko doni hvaležni »Bog plačaj!« , . Nato poda govornik izčrpen pregled vsega prosvetnega dela v zadnjih 40 letih in nadaljuje: Krekov poziv »ločimo se« je veljal za težke razmere, ko je on začel urejati vrste za katoliško prosvetno in socialno delo. »Ločimo se« velja tudi za naš čas. Stari gledajo nazaj, mladi gledajo na- prej. Mladina našega časa mora gledati naprej, kaj ji prinese bližnja bodočnost in mora biti na vse pripravljena. Ločimo se od tistih, ki zatrjujejo, da nočejo z nami eno razredno Irunto, zraven pa brezobzirno rušijo temelje vere in življenja jio veri v današnji mladini. Ločimo se od liberalnega lenu-štva in socialnega polovičarstva, ki naseda komunističnim geslom in ki se pusti varati, da je komunizem samo strokovno gibanje. Komunistična taktika ponuja strokovno fronto, a pred to fronto postavlja |>raj>or brezbožništva. Ona vabi, naj se delavci združujejo le jx> strokovnih delavskih interesih, a istočasno v Španiji mori duhovnike in redovnike, j>ožiga cerkve in samostane. Komunisti prožijo roko za skupno borbo v strokovni fronti. V manifestu katoliški delavski mladini, ki je praznovala 50 letnico katoliškega mladinskega gibanja v Parizu, pozivajo takole: /družimo naše napore, kajti mi hočemo živeti, hočemo kruha, rokodelstva, dela. Vrniti hočemo pravico, želimo goreče miru itd.« Lepa gesla, lepe besede, a na žalost vse neiskrene, vse le taktika in igra. Medtem ko jvonujajo eno roko za skupno borbo, se druga za hrbtom stiska v pest, da udari in pobije. Žalostno je, če še danes ne vedo, da komunizem ni samo socialno in politično gibanje, ampak tudi vera in to najbolj nestrpna vera, ki ne trpi ix>leg sebe nobene druge vere. V katoliški prosveti moramo gotove stvari danes r>osebno |>oudarjati. Jasnosti, odločnosti se nc sinemo bati, najbolj nam v današjih razmerah škoduje polovičarstvo in strahopetnost, ker lete mladino odbijata. V prosvetnih in socialnih vpra-šanjih moramo biti vsaj tako brezkompromisni katoliki, kakor so brezkompromisni komunisti. Zelo slabo uslugo delajo katoliški stvari danes tisti, ki hočejo preko teh težav s popuščanjem, kompromisom, z molčanjem. Ozračje jc polno in mladina tudi v katoliškem taboru zahteva jasnosti. Ali bomo trdili, da je bajka vse, kar se je dogajalo in se dogaja proti veri in cerkvi v Rusiji, Mehiki in Španiji? To je strašna resnica, to jc strašna sedanjost. Dim pogorišč cerkva in mrtvaški duh uničenja vsega, kar je krščansko, se čuti žc preko vse Evrope. Katoliška mladina mora v socialnem vprašanju v svoji prosveti dobiti jasnost in prosveta mora v tem delu pokazati veliko delavnosti in sposobnosti. Za kristjane nc more biti drugega socialnega programa, kakor Kristusov nauk, ki je nauk ljubezni do bližnjega. V službi naroda je delala vaša prosveta 40 let. Bili so časi, ko je to delo bilo enako nevarno kakor težko. Tedaj jc bilo to delo ravno tukaj zelo potrebno, saj so tod mimo grndili nemški most na Jadran. V težkih časih ste vztrajali in v nevarnosti se niste bali. Zato ste dosegli veliko uspehov za našo slovensko stvar v najtežjih časih in na najbolj ogroženi postojanki. Vprašate se pa nehote, da-li ta lialogn zn prosveto še obstoji, ko sino vendar ujedinjeni z bratskima narodoma Srbov in Hrvatov v narodni državi Jugoslaviji. Treba jasno povedati, dn v teli razmerah narodna naloga prosvetnega društva ni nič manj aktualna, da je nasprotno v današnjih razmerah celo težja in odgovornejša, kot je bila prejšnje čase. Vsa izobrazba mora temeljiti v narodu In kakor so bili naši sovražniki Nemci, ki so nam hoteli vzeti nuš materin jezik in naše slovenske navade in običaje, ravno tako so danes naši sovražniki tisti, ki pravijo, da slovenski jezik v naši narodni državi nima več jiomena in da je edino pametno, če že bodoča naša generacija jireide na srbsko-hrvatski jezik. Realne zahteve življenja, prometa, da nas bodo prej ali slej k temu prisilile. To so isti ojiortunisti, isti strahopetneži, isti brezznnčni-neži knkor so bili svoj čas nemčurji. Poturica hujši od Turka, Nemčur grši od Nemca! Spoštujemo jezik in običaje bratskih narodov Srbov in Hrvatov, ljubimo in spoštujmo jia še bolj svoj materin jezik. Danes ni več nevarnosti zn nomčurstvo. Slovenski jezik se govori v uradu, slovenski napisi se bleste nn javnih prostorih, pač pa nas danes ogroža nov strup, ki tudi ni nič manj nevaren nego nekdanje nemčurstvo, to je obnžavanje tuj-stva. Le preveč se oddaljujemo od starega pristnega slovenskega bistva in jiosnemamo tuje šege, tujo modo. Naj tu nastopi naša slovenska |>rosveta in zakliče: Ohranite domačo pristnost vsega slovenstva!« Ohraniti moramo pristno naše slovenstvo, to mora hiti cilj naše narodne prosvete. Istočasno pa se bomo borili jiroti narodnim napakam, proti slabim navadam in razvadam. Ve-seljačenje in alkohol kazi naše slovensko lice. In marsikateri tujec je odnesel slabe vtise iz naše krasno zemlje, ko je videl preveč veseljaštva in zapravljivosti, zlasti pijančevanja in s tem zvezanega preklinjanja. Široko je polje delavnosti in tudi prostora dovolj za vse, ki so dobre volje in hočejo sodelovati v vrstah slovenske katoliške prosvete. In kakor je Krek ob ustanovitvi zaklical, tako naj se razlega klic tudi z današnjega 40 letnega jubileju: j Mlada, verna, delavna generacija vseh slojev, vstani in oživljaj!« Povsod Boga naši mladini, naj vera jo blažil Govorniku je narod navdušeno čestital k tako programatičnemu govoru, ki odpira nn podlagi starih izkustev čisto nove poglede v liodočo naloge našega prosvetnega dela. Za njim je nastopil urednik Alojzij Ilija, ki je navdušeno pozdravljen od tisočev v svojem z mlado svežostjo prežetim in v gotovih odlomkih silno pogumne govoru med drugim jmlo/.il jeseniškemu delovnemu ljudstvu na srce. naslednjo lepe in tehtno misli: Govor urednika Ilije Tisti, ki mislijo, da je naša prosveta samo v dajanju besed in prestavljanju kulis, so se že bali, da je vsega konec in da sc bo ta velika druščina razkropila kakor ovce, kadar med nje trešči. Pa se ni, vidite, da se ni. Ko jc moča vihra minula, smo se zopet kakor lastovke na pomlad vrnili v svoja gnezda, v naše domove, in ako bi jih nc našli več, bi si postavili druge. Toda nc bomo mrcvarili preteklosti, dn nc zamudimo bodočnosti. Ne bomo vpili, koliko smo pretrpeli v preteklosti, da se nc pomehkužimo za bodočnost. Bodočnost je pred nami in kakršno si bomo sami skovali, taka pa bo. Vsak je sam svoje sreče kovač, tudi narod si sani piše svojo usodo, dokler pusti, da mu jo drugi pišejo, mu nikdar ae bodo zapisali dobre. Zalo mu bomo mi skušali obrniti oči r>a velika vprašanja, pred katerimi stoji, da bo znal ločiti dogodke dneva, ki minejo, ne da bi zapustili trajšnejše posledice, od dogodkov, ki vodijo pota sioletij, da ne bo zapravljal časa in moči z majhnimi prepirčki in jezičnoslmi, ampak da bo vse svoje sile zbral in jih usmeril k zadnjemu namenu vsakega naroda: za svobodo, pravico in m'r. Ne bomo pa začeli s tem, da bi se kot kričeči predikanti zakedilt med narod in mu peli, kako je dober in nadarjen, ampak bomo začeli pri sebi. Če sm0 do sedaj ob skioptičnih slikah spoznavali jezove in zatvornice Panamskega prekopa, če poznamo Suez in Gibraltar in Kitaj in Afriko, bomo v našzm času mi, ki nas je slovenska katoliška p rosvela vodila po vsem svetu in nam vse njegove lepote razkazala, ne v kaki ošabnosti in preziru, ampak v globoki hvaležnosti do nje in do vseh njegovih delavcev spoznali še lepoto slovenske zemlje in jo v svoje duše sprejeli z vso njeno revščino in nevarnostmi, pa ne, da bi jo v obupu in malodušnosti prepustili samo sebi, ampak da bomo z velikim zaupanjem na božje mline napeli vse sile, da ji pomagamo in jo obvarujemo nesreč, po besedi: Naši cčelje so dom ljubili, ljubimo ga še mi, naši očetje so dom brauili, branimo ga še mi. S takim delom 6i bomo pridobili tisto notranjo luč, ki nas bo vodila v vsakih razmerah in nas bo po majhni Sloveniji razkropljene družila v celoto, pa naj imamo organizacije ali ne. Tako luč, kakor io je imel tisti kmet s smelejšega polja, ki je na stara leta oslepel, pa je slep vodil voliče za brazdo. V duhu ie premeril razdaljo svojih njiv in ozar in ko mu je telesno oko odpovedalo zunanjo luč, je hodi! za notranjo lučjo, ki mu je nihče ni mogele vzeti. Tako moramo mi v sebi nositi naša jasna načela, da na« nihče ne v kulturi, ne t gospodarstvu, v nobenem javnem vprašanju ne bo mogel premotiti, pa čeprav pride iz boljševiške šole. ker mu bo kljub vsem mogočim spletkam svetila luč, ki je nihče ne more niti zapleniti, niti razpustiti. Tudi mi «e bomo zaprli sami vase, šli za svojim veHkim ciljem, ne da bi sc plašili razkošnih bliskov dneva, ne da bi prisluškovali vsem mogočim prerokom, ki »o iim duše usahnile. Slovenska prosveta ne more več hoditi po starih potih. Slovenska prosveta je na višku, slovenski narod je prosvetljen. Ne samo, da kmeičko dekle in kmečki lant nosi zdaj gosposki gvant, tudi visoka kultura je med našim narodom. Pismeni smo vsi in pismeni v višjem pomenu, da znamo pisati in brati, ne samo podpisati se, naši kmetje dobro vedo, da So cementne jasli boljše od lesenih, da je elektrika v hiši dobra reč, da je gnojnična jama zlata jama za domačijo, po kmečkih hišah ie veliko deklet, ki znajo peči torte in sladkarije, kar smo mi » naših otročjih letih videli samo na semanji dan na štantu, delavci poznajo v»o zgodovino socialnih bojev od bratov Grakhov do našega Kreka. Kaj hočemo še več? Ali naj iz kmeta napravimo učenjaka, ki bo proučeval zvezde in gliste, ali naj iz delavca napravimo inženjerja, iz kmečkega dekleta operno pevko in igravko. Pro-sveto že imamo, hvala Bogu in tistim rodovom, ki so jo nam dali. Toda mi ne maramo biti učenja-karski narod, ampak prosvetljen narod. K prosvet-lienemu narodu pa spada tudi čedna srajca v nedeljo, pogrnjena miza z zdravim kruhom in lepo knjigo na njej. K prosvetljenemu narodu spada za vsakega posameznika čedna hišica, kakor jih imajo delavci na Jesenicah, ki jim je komunizem in štrafk šport, ne take barake, ka/kor jih imajo proletarci po Rusiji, v Halozah in po Belokrapni. K prosvetljen emu narodu spada tudi to, da ima v svetu tako mesto, kakor drugi pTOSvetljeni narodi. da je deležen mednarodnega spoštovanja in pravic. Ob takih nalogah čisto gotovo ne moremo več predavati kakor smo nekdaj predavali, tistih stvari igrati, kakor smo jih nekdaj igrali. In tudi taka-le zborovanja ne morejo biti samo izraz veselja nad duševnimi zakladi, ki si jih je narod v preteklosti pridobil in jih še danes uživa, ampak morajo biti tudi zbor, manever vseh naših sil, ki jih bomo napeli do skrajnosti, da si narod ohrani pridobljene krušne in kulturne pravice in da si pri dobi čim dalje več novih. Naša prosveta je del vseh naših naporov za lepšo in pošitenejšo bodočnost. Vse pesmi, vse vzklike ponosa in veselja, ki odmevajo po naših taborih, moramo strniti v en sam vzklik, ki se bo pognal iz tisočerih grl_ v svet: Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega! In tej božji beisedi bomo takoj dostavili človeško besedo, pa prav tako pogumno in jasno in nič manj resnično: in narodu, kar je narodovega. Vse v ipTavo, našo »ljudsko fronto«! Kdo je bolj ljudstvo, kakor mi? Kdo zbira take množice, kaikor mi. Vsak pa, kakor da bi bil sam in da je vsa vera, vsa kultura, ves kruh slovenskega naroda samo namj navezan. Vsak sam tako pripravljen in usposobljen boriti se za naša načela. Ne čakati revolucije, da bi takrat prav junaško branil cerkev in tbernakelj, ampak danes pred vsemi zmotami sebe braniti — svojo resnico. Ne pogajati se z zmoto in si z njo razdeliti ozemlje. V tem domu boste vi zapeljevali, v tem pa mi izpreobra-čali. Vse je naše. Marksa, komunizem morajo prav Jesenice razcefrati. To je naloga naše prosvete! Po govoru urednika tlije. ki je žel viharno zahvalo, se je predsednik zahvalil udeležencem in narod se je začel razhajati po prazničnih Jesenicah. pripravljen, da se popoldne vrne nazaj na igrišče, da vidi po dolgih letih prvi telovadni nastop naše mladine. Topatovic proti dr Mačku Niš. 30. avg. m. Snoči so tukaj zborovali ko-moraški socialisti. Glavni govornik je bil Živko Topalovič, ki se je zadnji čas mnogo trudil, da bi bil sprojet v združeno opozicijo. V dosego loga cilja je po romal tudi k Aoi Stanojeviču in se je nato sestal z Joco Jovanovičem, v katerem je ros našel svojega zagovornika. Proli sprejemu Topa-lovieevih '-»socialistov, ki so v času protiljudskih režimov uživali neverjetno zaščito, tako da v castl JNS-režiinov nobenemu socialistu ni padyj niti las z "lave ter so zato nemoteno gospodovali po Delavskih zbornicah in Okrožnih uradih 111 so si v času ko so se povsod delavstvu sramotno zniževale'mezde, sami delili mastne plače, je nastopil vodja hrvatskega narodnega gibanja dr. Mucek. S tem pa je padel vstop Živka Topaloviea v vodo. Zato se pa hoče sedaj gazda Živko maščevali ter jo na snočnjem sestanku vehomontno napadel tako vodstvo srbijanske združene opozicije kakor tudi dr. Mačka. Opoziciji je očital nesposobnost, ker nima nobenega programa, dr. Mačku pa je očital fašizem. Tri nove gimnazije v Belgradu Belgrad, 30. avg. 111. Zaradi vedno večjega slevila srednješolske mladine v Bglgradu iio mestna občina skupno s prosvetnim ministrstvom zgradila tri nove gimnazijo v Belgradu. Wova romunska vlada Brez THulesca •. • Novi zunanji min♦ je Antonescu de: Bukarešta, 30. avgusta. AA. Mandatar krone Tatarescu je sestavil novo vlado, člani novega kabineta se že snoči odpotovali v Sinajo, kamor so prispeli o polnoči. Kralj jih je takoj sprejel na svojem dvorcu Pelesu ter jih zaprisegel. Vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik in minister »a oboroie-vauje: Tatarescu, minister brez portlelja in podpredsednik vla-lnctilec, notranji minister: Dimitrije Jura, zunanji minister: Viktor Antonescu, finančni minister: Cancikont, pravosodni minister: Mircea Diuvara, minister trgovine: Valerij Pop, minister za gradhe in promet: Rihard Frana-sovici. • minister za delo: Jon Nistor, minister za kmetijstvo in državno prosveto: Vasilij Sassu, minister ia državno obrambo: general Pavel Angelescu, minister za narodno zdravje: dr. Costinescu, min. za verstvo iu umetnost: Viktor lamandi, prosvetni minister: dr. Angolesru, ministra brez portlelja: Alibailo Negura in Jon Lapedatu; državni podtajniki: Viktor Baduloscu, Avrel Bentoiu. Vasilij Bar ca, Tiberij Mosoiu, Peter Beian. Dimitrij Alimanisteanu, Mihailo Berceanu in Jurij Caranfil. Titulescu, ki je bi! 14 let rumunski zunanji minister in je sodeloval v v»eh vladah od oktobra 1932. leta dalje, je izpadel iz nove vladne kombinacije, kar je izzvalo tu pravo senzacijo. Nepričakovani razvoj vladne krize jo dal političnim kro- Antonescu gom povod za vse mogoče kombinacije. Po zadnjih informacijah ima Tatarescu za svojo novo vlado široka pooblastil^ za pobijanje vseli terorističnih pokretov, bodisi desničarskih bodisi levičarskih. Sodijo, da je Tatareecu sklonil odkloniti sleherno nadaljnjo sodelovanje s Titulescom zaradi tega, ker so njegove grožnje i ostavko zlasti oh priliki fašističnih nemirov koncem meseca junija inatno omajale avtoriteto dosedanjega režima. Pravijo, da je Tatarescu v sporazumu s šefom liberalne stranke Constantinom Bratianom brzojavil Titulescu, ki se sedaj mudi v Franciji, da je bil prisiljen sestaviti homogeno vlado, v kateri bo nugoče do kraja izvesti program liberalne stranke, in da se mu zahvaljuje za usluge, ki jih je storil državi, in za sodelovanje v bivši vladi. Iz krogov predsedstva vlade se je izvedelo, da bo Tatarescu dal izjavo, v kateri bo poudaril trdno voljo vlade, da brez vsake najmanjše spremembe nadaljuje s tradicijo-[ ualiio romunsko zunanjo politiko. Titulescu, ki se mudi na odmoru v Niči, je j izjavil glede na novo romunsko vlado: Izvedel I sem, da je nova romunska vlada sestavljena iz j T«eh dosedanjih ministrov raien mene. To sem ' izvedel šele potem, ko je bila nova vlada že sestavljena. Nova vlada ne potrebuje več moje pomoči. To je v redu, toda rajši bi hil videl, da bi me bili o tem prej obvestili, ker nisem imel na-i mena osebno obremenjevati vlado g. Tataresra. Pridriiin si pa svoje mnenje in tudi vso svojo bodočo politično akcijo zase. Novi zunanji minister Antonescu je v Parizu zelo znan, ker je bil tam nekaj časa za romunskega poslanika. V času svetovne vojne je z uspehom izvršil neke delikatne misije. Letos je Antonescu kot finančni minister v Parizu podpisal važne gospodarske sporazume s Francijo. Njegov sedanji pomočnik Badulescu je pri pogajanjih za le sporazume aktivno sodeloval. Tatarescu izjavlja: Zunanja politika ostane ista Glavna skrb ojačenje vojske 5 miljard za oborožitev V izjavi, ki jo je v pretekli noči dal predsednik vlade Tatarescu novinarjem o romunski zunanji politiki, je med drugim naglasil: Vlada bo nadaljevala z zunanjo politiko, ki so io vodile dosedanje vlade in katere vodja je bil v zadnjem ča«u g. Titulescu, ki mu tudi tokrat izražam priznanje za usluge, ki jih je storil državi in narodu. Ta politika ni politika posamezne osebe ali posamezne stranke, nego politika celokupnega romunskega naroda, torej prava nacionalna politika, ki sta ni ena stalna smotra obramba države in ohranitev miru. Ndaljnje svrhe naše zunanje politike 60 in ostanejo tudi v bodoče: zagotovitev čim ož- v Tatarescu jega in plodnejšcga sodelovanja z našimi zavezniki v Mali zvezi, v Balkanski zvezi, Poljsko Veliko Britanijo in posebno s Francijo, na katero smo neločljivo vezani po interesih in idealih našega naroda, ohranitev prijateljskih odnošajev z vsemi ostalimi državami, z Rusijo in drugimi našimi sosedi, ojačaiije obstoječih obveznosti, prisrčno sodelovanje za utrditev Zveze narodov in enako prisrčno sodelovanje pri vseh iniciativah za ostvari-tev nedeljive kolektivne varnosti. To so neposredne osnove naše zunanje politike. To politiko bomo voddi neomajno.« Nato je ministrski predsednik naglasil, da je ena glavnih nalog nove vlade ojačenje romunske vojske. 2e na prvi seji vlade se bodo določili novi krediti za nabavo vojnega materiala t skupnem znesku 5 milijard lejev. Oborožitev države bo glavna skrb nove vlade. Sodba kmeiske stranke „ravlja vtis, ko da je popolnoma izumrlo. Le, kadar se hočejo rdeči miličniki mestu približati, se vsuje nanje toča krogel iz strojnih pušk kar dokazuje, da so junaški branilci budni in odločeni braniti mesto do zadnjega moža. Ponoči je Oviedo zavit v popolno temo, ker se je rdečim miličnikom posrečilo pognati v zrak električno centralo v predmestju Soniiedo. Miličniki, ki so večinoma od rdeče madridske vlade oboroženi rudarji, izgledajo zelo divje in so oblečeni v obleko, ki je po tolikih bojih bolj podobna umazanim cunjam. Toda na svoje puške zelo pazijo, da ne zarjave. Vsako jutro gredo za bojno črto, ki se v velikem loku, skrita za grmičevjem, vije okrog in okrog mesta. Miličniki niso razdeljeni ne v bataljone ne v kompanije. Razdeljeni so samo v tri ločene skupine ki nosijo čudna imena: »Delavska kri«, »Razrušile!" in »Maščevalci«. Poveljujejo jim, Gonzalez Pena, Belarmino Tomas in Javier Buen«. Nadalje razpolagajo še s posebno »udarno četo«, ki se imenuje »dinantilniki« in ki šteje 5000 mož. »Duta-mitniki« =o še najbolj izvežbani tn so vedno na najbolj odgovornih merlih. Strelcev s puškami je nadalje še'okrog 10.000, nadaljnih 10.000 mož pa nima orožja tn jih uporabljajo za vzdrževanje zveze z zaledjem in z obalo ter za pionirska dela. Ne-oboroženi imajo tudi policijsko službo v daljnem okolišu ter jim pripada naloga, da vse sumljive ljudi ujamejo in pripeljejo pred poveljnika. Značilen je primer, kako ta rudarska milica nastopa v bojih, se je dogodil pred |?ar dnevi. Iz neke hise v oviedskein predmestju je neprestano regljala strojnica in v.ak jioskus miličnikov, da bi to postojanko razdejali, je bil zaman. Ko so miličniki uvideli, da ne bodo uspeli, so natovorili dve muli z dinamitom, ki je bil zvezan z eksplozivno uro. Obe muli so jMelali proti hiši. Toda žival ista se naenkrat sredi |Kila ustavili in nista hoteli naprej. Neki miličnik je tekel za njima, da bi ju pognal proti hiš . toda dinamit je ob določenem trenutku eksplodiral, j>ognal živali in miličnika v zrak in jc bilo vse »ekspedicije« naenkrat konec. Zvečer pa sc je enemu samemu pogumnemu miličniku posrečilo, da je vrgel zaboj ainaniita v postojanko in jo uničil. Pogajanja za „omiljenročajo, da so beli porazili oddelek rdeče vojske. 60 rdečih miličnikov je bilo ubitih, med njimi tudi poveljnik čete komunističnih prostovoljcev Panchovilla. Beli so izgubili majorja Car-losa velesa, nekega jx>dporočnika in 6 vojakov. Burgos, 30. avgusta. AA. Vrhovno poveljstvo nacionalne junte je prejelo od generalnega štaba ga-licijske divizije vest, da je šolska ladja »Galate« z vsemi gojenci in posadko prestopila na stran belih ia da se sedaj nahaja pred Terrolom. Burgos, 30. avgusta. AA. Ker je sedaj"*« pokrajina okrog Ria Tinta v rokah belih, vtžda v Burgosu izdala odredbo, da se imajo zapleniti vsi rudniki ter staviti na razpolago vojaškim oblastem. Vendar se bo lahko ves presežek prodnkciJe"stavil na razfiolago svobodni trgovini na osnoivf posebne uredbe o ureditvi cen. Sevilla, 30. avgusta. AA. Službeno poročajo, da je neka bela podmornica v gibraltarski ožini hudo poškodovala rdečo križarko »Miguel de Cer-vantes«, Burgos, 30. avgusta. AA. Poveljstvo nacionalne junte je izdalo komunike, po kalerem beli zmagujejo na frontah v Asturiji in Aragoniji. V bližini Oyarzuna so beli zavzeli nove postojanke, ki so od Iruna oddaljene samo še 1 km. Na Ironti jired San Sebaslianom jc megla včeraj onemogočila sleherno borbo. Pri Teruelu so beli odbili napad rdečih čet, ki so jih poslali iz Valencije na fronto. Bitka je bila v Campilli. Ubitik je bilo 70 rdečih miličnikov. Poročita rdečih Sevilla, 30. avgusta. AA. Oddelek upornikov fiod vodstvom majorja Castejona je zavzel vas Oro-pezo blizu Toleda. Madrid. 30. avgusta. AA. Notranje ministrstvo je izdalo komunike, v katerem pravi, da so bili beli včeraj na vseh frontah odbiti. V Estre-maduri rdeče čete nenehoma napadajo bele. V Asturiji in Andaluziji se nadaljujejo borbe in je rdeča vojska dosegla znatne uspehe. Na severni fronti se rdeči miilčniki odločno lx>riio proti belim. Irun, 30. avgusta. AA. Sinoči je krnila na bližnjo fronto spet dolga vrsta tovornih avtomobilov z rdečimi miličniki. Poveljnik rdečih čet je izjavil, da je vse v redu in da se jioložaj na fronti ni spremenil. V San Sebastianu je vladal včer?; mir. Borba za modri trak London. 30. avgusta. A A. Veliki oceanski parnik »Queen Mary« je preplul na poti iz Newyorka v Southampfon, ki meri 1996 milj, s povprečno brzino 30.59 vozlov na uro. Francoska ladja »Nor-mandie« je v enakem času preplula 1694 milj s fiovprečno brzino po 30.17 vozlov. Ako bo parnik nadaljeval svojo vožnjo / enako brzino, si bo vsekakor prisvojil modri trak. Vihar „čiščenjja" v Sovjeiiji Novi osumljenci - Trocki interniran na Norveškem Moskva, 30. avgusta. TG. V policijsko preiskavo je nenadoma prišel tudi Antonov-Ovsejenko, bivši jx>slanik Sovjetske Rusije v Pragi in v Varšavi, ki je bil znan kot prijatelj Tomskega, ki je, kakor znano, izvršil samoumor v moskovski ječi Čeke. Ovsejenko je bil včeraj odstavljen od vseh službenih mest, ki jih je zavzemal in je policija proti njemu uvedla preiskavo »zaradi sabotaže državnih |>o«lopij«, ker mu očitajo, da je organiziral napad na moskovsko radiojiostajo Kominter-ne. Ovsejenko je bil eden najboljših sovjetskih diplomatov in je znan iz časov revolucije, ker je j ske Rusije. Ako bi Trocki še nadalje ostal na in je prišel v predhodno preiskavo. Nobenega dvoma ni, da se ne bo več vrnil v London. Pariz, 30. avgusta, b. Agencija Havas poroča, da je norveška vlada Trockega, ki je hotel iz dežele pobegniti, internirala. Oba tajnika Trockega pa sta bila iz Norveške izgnana. Sovjetski poelanik v Oslu Jakubovič je prj norveški vladi vložil prošnjo, naj Norveška, ki živi v normalnih odnošajih s Sovjetsko Rusijo, Trockega izžene, ker je vodil zaroto proti šefom Sovjet- on sam z malo Četo zavojeval Zimsko palačo v Petrogradu ter vjel provizorično vlado, ki je v palači zasedala. To je bilo pri oktobrski revoluciji 1. 1917. Ovsejenko je šele pred par dnevi napisal za sovjetske dnevnike izjavo, v kateri izraža svoje globoko spoštovanje Stalinu, dejanje, ki so ga vsi lako tolmačili, da so tudi dnevi njegovega življenja šteli. Tudi bivši sovjetski poslanik v Londonu Majski jc baje »zapleten v zaroto proti Stalinuc Norveškem, bi sovjetska vlada smatrala, da je Norveška napram Sovjetski Rusiji neprijateljsko razjioložena in bi iz tega izvajala posledico. Norveški zunanji minister Koth je izjavil sovjetskemu poslaniku, da na to zahtevo ne more takoj i odgovorili. Pravosodni minister pa se je izrazil, i da bo on le presrečen, če bi se mogel znebiti i Trockega, kar pa je mogočo le v tem primeru, I da Trorkenm neka druga država da dovoljenje za I prestop meje. Slovenska fronta v JRZ V U občinah je volilo na 80 % liste JRZ. Vsedriavna JNS dobila 78 glasov - ,tPonedeljsko Jutro" računa j odstotke! V kolikih občinah so zmagali jeenesarji pod svojo firmo? V nobeni! Ljubljana, 30. avgusta. Danes so se nadaljevale občinske volitve v prekomasiranih občinah v Sloveniji in sicer v It občinah. Vseh volivcev je bilo v teh občinah 6023, volilo je vsega skupaj 4616 volivcev. Od teh glasov so dobile liste JKZ 3715 glasov, zdrnieni nasprotniki pa SOI glas. Značilno za te volitve je, da se je upala vsedržavna in državo ohranjujoča stranka J N 8 nastopiti pod svojim imenom v eni sami občini, t. j. na Raki in tam je dobila silno Številko 78 glasov. Po vseh drugih občinah so združeni nasprotniki od skrajnih levičarjev do najortodoksnejših desničarjev, nacionalistov in Sokolov nastopali pod enotno firmo. Vsa ta pisana družba, ki se v domačem jeziku imenujejo jeenesarji, mačkovci, kinetijci, socialni demokrati, slovenski frontarji, komunisti in »državotvoren, je zbrala z najrazličnejšimi volivnimi gesli, med njimi so se čuli tudi »živijo Spanijac, za svoje kandidate 901 glas, v odstotkih Izraženo bi bilo to pičlih 20%. Liste slovenskega ljudstva so torej odlično odrezale. Povsod so sijajno držale svoje postojanke. Če primerjamo sedanje rezultate z volitvami v diktatorski dobi, moraino ugotoviti, da so liste slovenskega ljudstva zbrale še v silnejšem številu volivce na svoje kandidate. To je najraz-veseljivejši uspeh današnjih volitev. Nasprotne vrste so razbite na eelo vrsto strančič in skupin. Vse so pa enotne v pobijanju ciljev in politike slovenskega naroda. Danes govore o slovenskem zbiranju, to zbiranje obstoja pa samo v intenzivnem pobijanju slovenske skupnosti, ki je bila v zadnjih 50 letih poosebljena v naših vrstah. Kljub vsemu hujskanju in kljub tpžkim gospodarskim razmeram spoznava slovensko ljudstvo, da so njegovi interesi najbolje zavarovani v ljudski skupnosti, ki jo je nekdaj predstavljala bivša SLS in ki jo je sedaj prenesla v jugoslovansko skupno radikalno stranko. Večina občin, v katerih so se danes vršile volitve, leži na meji Slovenije. V teh občinah so komunistični nasprotniki, ki se skrivajo v Sloveniji pod plašč mafkovstva in ljudske fronte, pričakovali večjih uspehov. Kar na debelo so ozna-njovali, da so obmejni okraji v njihovih vrstah. Še snoči smo slišali komunističnega voditelja, ki se je pa nemoško skril za ljudsko fronto, govoriti, češ, jutri pa dobimo dve občini v svoje roke. Njegovo napoved je slovensko ljudstvo postavilo na laž. Z nad 80% večino je odgovoril slovenski narod pritlikavcem, ki ne razumejo in iz malost-nih razlogov nočejo razumeti velikih dogodkov, ki prihajajo, da hoče na svoji zemlji svojo slovensko skupnost. Le ▼ eni občini so navidezno nasprotniki dosegli neznaten uspeh. Nepoučenim je treba povedati, da so »e v tej občini vršile volitve v prečudni psihozi. Pred nedavnim časom so prav v tej občini padli streli in zadeli moža, ki je bil pri zadnjih volitvah nosilec opozicijske liste. Mož po svojem prepričanju ni bil naš, ali bil je Čestit. Slovek. Smrt tega moža je imela velik vpliv na izid današnjih volitev r tej občini. Splošno prepričanje je, da se tudi volitve v tej občini ne morejo oceniti kot afront proti politiki ljudske skup-uosti, ki jo predstavlja pri nas .JRZ. Ko pregledujemo ob nedeljah zvečer volivne rezultate, se z začudenjem vprašujemo, kje so danes tiste večine, ki jih je leta 1933 prezentirala Belgradu .INS. Ves svet je takrat vedel, da so vsi volivni rezultati od prvega do zadnjega ponarejeni. Danes ima JNS, ta »slavna< nositeljica diktature, vso svobodo, da stopi v volivni boj in se poteguje za zaupanje ljudstva. V resnici vsedržavna stranka nasilja je nastopila to nedeljo in dobila smešno število glasov, reci in beri 78. Kaj pravijo na vse te številke gg. senatorji dr. Kramer, dr. MaruSič In Janez Pufelj? AH tem gospodom ne bi kazalo, da bi se malo zamislili in rekli sami pri sebi: »Pojdimo tja, kamor »padamo, v senat gotovo ne več.t Majhna desetina županov gotovo ne zadostuje, da bi te gospode še nadalje vzdrževala v senatu. V naslednjem prinašamo rezultate v posameznih občinah: Mengeš, 30. avgusta. V Mengšu je bila vložena »amo lista JRZ z nosilcem g. Karlom Gregor-cem. Volilnih upravičencev jc bik) 625, od katerih se je volitev udeležilo 444 ali 71%. Lista JRZ je dobila vseh 18 mandatov. Bučka, 30. avgusta. Volilnih upravičencev je bilo 289, od katerih je glasovalo 219 ali 76%. Lista JRZ z nosilcem Ludvikom Komljancem je dobila 153 in 16 odbornikov, opozicijska lista pa 66 glasov in dva odbornika. Cerklje ob Savi, 30. avgusta. Volilnih upravičencev 557, od katerih se je volitev udeležilo 385 ali 69%. Lista JRZ z nosilcem Ivanom Ignotijem je dobila 307 glasov in 17 odbornikov, lista Frana Juretiča pa je dobila 80 glasov in enega odbornika. Čatež ob Savi, 30 avgusta. Volivnih upravičencev je bilo 643, od katerih se je volitev udeležilo 422. Lista JRZ z nosilcem g. Francem Zelnikom je dobila 183 glasov in tri mandate, opozicijska lista z nosilcem Antonom Kolarjem je dobila 239 glasov in 15 mandatov. Mokronog, 30. avgusta. Volilnih upravičencev je 570. Lista JRZ (Majcen Aleksander) je dobila 365 glasov, to je nad 64% in vseh 18 odbornikov. V samem trgu Mokronog je volilnih upravičencev 250, od teh jih je volilo 128. Od volilnih upravičencev pomotoma ni bilo izreklamiranih najmanj 8% vseh voldnih upravičencev. Nasprotniki niso mogli sestaviti liste. Raka na Dolenjskem, 30. avgusta. Današnje volitve v Raki so potekle v najlepšem redu in miru. Nosilec liste JRZ g. Matija Semič je dobil 251 glasov, nosilec liste JNS g. Šiško 78 glasov, nosilec liste dr. Mačkovih pristašev g. Šiibar pa 68 glasov. Lista JRZ je dobila torej 16 odbornikov, lista Šiške in Sribarja pa po 1. Vseh volilnih upravičencev je bilo 733. Studenec pri Sevnici, 30. avgusta. Volilnih upravičencev je bilo 379, od katerih se je udeležilo volitev 260 ali 68.6%. Lista JRZ z nosilcem g. Francom Stojsem je dobita 240 glasov in vseh 18 mandatov, opozicijska lista z nosilcem g. Zni-deršičem pa je dobila 20 glasov in nobenega odbornika. škocjan pri Mokronogu, 30. avguata. Volilnih upravičencev je bilo 1017, od tega je volilo 664, od katerih je dobila lista JRZ z nosilcem Antonom Marinčičem 554 glasov in 23 odbornikov, opozicijska lista z Antonom Barlovičem pa 100 glasov in enega odbornika. Križevci pri Ljutomera, 30. avgusita. V naši občini so bile volitve za 24 odborniških mest. Volilnih upravičencev je bito 1026, volitev pa so se udeležili 703 volilci ali 68%. Lista JRZ z nosilcem g. Matijo Vavpotičem je dobila kot edina vse 703 glasove in vse odbornike. Sv. Lovrenc v Slov. gorirah. 30. avgusta. Volivnih upravičencev je bilo 667, od teh je volilo 459. Lista JRZ z nosilcem g. Francem Hergom jo dobila 294 glasov in 16 odbornikov, lista združene opozicije z nosilcem Janežem Ivovaeocom pa 165 in 2 odbornika. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 30. avgusta. Volivnih upravičencev je bilo 417, od katerih »e je udeležilo volitev 298 volivcev. Lista JRZ * nosilcem g. Jakobom Tumpo je dobila 211 glasov in 16 odbornikov, opozicijska lista g. Franca Zuuko-viča pa je dobila 87 glasov in 2 odbornika. Vzorčna hmel$ska rastava V Žalcu je včeraj otvoril ban dr. Natlačen hmeljsko razstavo Žalec, dne 30. avgusta. V Žalcu, središču hmeljarstva Savinjske doline, je priredila Hmeljarska zadruga tudi letos vzorčni semenj hmelja, in sicer pod pokroviteljstvom bana drav. banovine g. dr. Marka Natlačena. Zanimanje za razstavo je bilo veliko^ Ze dosti pred otvoritvijo se je zbrala velika množica hmeljarjev pred razstavnim prostorom iti točno ob napovedani uri, ob 9 dopoldne, se je pripeljal na razstavišče g. ban. Pred razstavnimi prostori so pozdravili g. bana g. M i h e 1 č i č, župan celjske občine, dr. Zobec, okrajni načelnik, Lorber, žalski župan, in drugi. V imenu Hmeljarske zadruge je pozdravil gospoda bana celjski mestni župan g. Al. Mihe 1-č i č, ki je na kratko orisal razvoj hmeljarstva pri nas ter prosil g. bana, naj zastavi svoj vpliv na merodajnih mestih, da bo trud hmeljarjev vsaj pri prodaji poplačan. Pri tem so zelo važne izvozne olajšave. Hmeljar Savinjske doline živi skromno, vendar želi, da svoj pridelek proda po primernih cenah. Nato je govoril g. ban. Iz njegovega govora posnemamo: ^Prireditev vzorčne razstave je za nas gospodarskega pomena. Savinjčani so položili temelj hmeljarstvu že 1. 1885 in je to zanje največjega pridobitnega pomena. Pridne roke kmetov so gojile hrneljeko rastlino tako, da je danes zelo lepo razširjena v Savinjski dolini in da prinaša tej pokrajini letnih dohodkov od 50 do 100 milijonov dinarjev. Ze ta okolnost nain nudi dovolj dokazov o pomenu te industrijske panoge. Letno pride v ta kraj na tisoče obiralcev in odnese v svoje domove lepe vsote denarja, nekaj milijonov dinarjev. Hmeljarski zadrugi izrekam vse priznanje, kakor tudi vsem, ki so k tej lepi vzorčni razstavi pripomogli. Organizacija, ki je potrebna vsaki panogi, je nujno potrebna tudi pri hmeljarjih. Cim bolj boste hmeljarji enotni, združeni in organizirani, tem lažje in boljše bosto prodajali. Ustanoviti bo treba tudi hmeljarske poskusne postaje za zatiranje raznih hmeljskih škodljivcev, perono-spore, uši itd. Hmeljsko trgovino je treba konce-sijonirali, da se onemogočijo razni vmesni kupci, ki tlačijo cene in izžemajo hmeljarje. Pri sklepanju trgovskih pogodb z inozemstvom je treba upoštevati tudi naš hmelj ter izposlovati zanj znižane uvozne carine in uvozne kontingente. Za obiranje hmelja je treba preskrbeti cenen kratkoročni kredit hmeljarjev, da jim ni treba prodati pridelka na vrat ter s tem pokvariti cene. V slogi, skupnosti in organizaciji boste našli ključ do izboljšanja hmeljarskih razmer, v skupnosti boste tudi dosegli uspeh.t Nato si je g. ban s spremstvom ogledal vzorno urejeno razstavo ter se podrobno zanimal za razstavljeno blago. Tudi razstavljalci in ostalo občinstvo jc napolnilo razstavne prostore tar so se vsi o razstavi zelo pohvalno izražali. Razstavljenih je namreč nad 100 raznih hmeljskih vzorcev. Gosp. ban je nato zapustil razstavne prostore ter se z odborniki Hmeljarske zadruge še nekaj časa razgovarjal. Okrog 10 je g. han zapustil Žalec. Nov grob + V Kranjn je včeraj dopoldne umrl g. Franc Windischer. Pogreb bo danes ob pol 6 popoldne. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sož,alje! Na Bledu Belgrad, 30. avgusta. AA. Nj. kraljevsko Viso-čanstvo španska infantka Beatrice 6e je pripeljala s svojim sinom infantom Ataullom na obisk k Nj. Vel. kraljici Mariji, ki se mudi na Bledu. Vrsta ponesrečencev Ljubljana, 30. avgusta. V soboto tn danes v nedeljo se zgodilo več nesreč ter je ljubljanska bolnišnica morala sprejeti dolgo vrsto ponesrečencev. Na križišču Glavnega trga v Kranju je neki mesarski mojster, ki se je vozil z avtomobilom, podrl 23 letnega Antona Klemena, sina posestnlce iz Bele pri Motniku. Fant je dobil hude poškodbo po vsem telesu, zlomljeno pa ima tudi desno roko. Na Trati v Poljanski dolini je slatnoreznir.n v soboto odtrgala triletnemu kmetskemu otroku Matevžku Luznarju desno roko v zapestju. V finiartnem pri Litiji je padla z voza rudarjeva žena Marija Kosova. Voz se je namreč prevrnil in jo pokopal pod seboj. Kosova si je zlomila desno roko. V soboto je tesal 23 letni tesarski pomočnik Jože šušteršič v Blagovici. Med delom mu je tesarska sekira padla na noge ter mu odsekala prste na levi nogi. V delavnici Mizarska zadruge na Viču si je včeraj med delom po nesreči odsekal prslo na levi roki 60 letni mizarski pomočnik Franc Hlebš iz Vrstovškove ulice 14. Električni lok ga \e ubil Ljubljana, 30. avgusta. Noroj okrog 8 je mazal nameščenec električne Cestne železnice Bizjak Ivan na vrhu vota rogovi le na križišču med šišensko mitnico in reinizo. Naenkrat ga je udaril električni tok in ga onesvestil. Poklicali so hitro reševalno postajo in ga je reševalni avto odpeljal proti bolnišnici. Med potjo pa je Bizjak umrl. Pokojni Bizjak je bil rojen 25. julija 1892 na Verdu pri Vrhniki, kamor je tudi pristojen. Zapušča ženo in odraslo hčer. Stanoval je na Celovški cesti 78. Policijska komisija, sesto-ječa iz zdravstvenega svetnika dr. Lnzarja in policijskega dežurnega uradnika Ketteja, je na prošnjo pokojnikove žene odredila, dn so truplo prepeljali na njegov dom. Letalska nesreča dr. Staneta Rapeta Ljubljana. 30. avgusta. Upravniku ljubljanskega letališča dr. Stanetu Rapetu bi se včeraj pojioldne kmalu pripetila huda nesreča. Vendar pa ga je rešila smrti njegova duševna prisebnost, ki jo je dr. Rapo zbral v zadnjem trenutku. Dr. Rape je pilotirat svoje letalo, ki jc bilo svojčas last predsednika Ae.ro-kluba g. Rada Hribarja. Dr. Rape je letel nekaj časa nad Ljubljanskim poljem, nato pa se ob tričetrt na 6 pričel spuščati na ljubljansko letališče. Dr. Rape je si- Turška letala nad Bolgarijo Rim, 30. avgusta, b. Agencija Štefani poroča, da so se te dni vršili manevri med Burgosom In Varno v Bolgariji. Ko so se manevri najhuje razvijali, so se nn obzorju pojavila nenadoma lelaln, ki so krožila nad manevri. Teh letal je bilo trideset in vsa letala so bila lurška. cer izkušen letale«, vendar pa s« mil včeraj popoldne njegov pristanek ni povsem posrečil. Letalo je namreč zavzelo v zraku neugoden položaj ter se je tik pred pristankom v zraku prevrnilo, tako da so bila kolesa letala zgoraj. Dr. Rape je še v pravem času zaslutil nevarnost za svojo osebo ter je naglo umaknil glavo v oklop pilotskega sedeža, sicer bi mu jo pritisk ob pristanku na tleh gladko zmečkal. Pokvarjeno pa je seveda drago letalo, za katero se najbrže ne bo splačalo nobeno popravilo ve«. Priprave za občinske volit ,e Belgrad. 30. avg. in. V političnem pogledu ie bila današnja nedelja zelo živahna. Po vseh banovinah so priredile politične stranke in razni pokreti nešteto shodov in sestankov, na katerih so še povsod obravnavale predstoječe občinske vo-litve. JRZ je imela poleg številnih manjših shodov v moravski banovini večji shod na l'hu pri Belgradu. Mladina JRZ si je pa v Belgradu, /.<•-munu in Pančevu izvolila v vseh volivnih okrajih stalne odbore. Bivši demokrati so dane« zborovali v Nišu In Prokuplju. Govoril je tudi Ljuba Davidovič, ki je razpravljal o političnem položajn, v glavnem pa o občinskih volitvah. Isto temo j« obravnaval v Sremski Mitrovici Joca Jovanovič. Bivši zemljo-radniki so priredili ta shod predvsem zaradi tega, da bi pomirili tri frakcije te bivše strank*, ki se koljejo med seboj in se nikakor ne morejo ze-diniti. Več shodov je Imel tudi Hodjera, med drugim tudi v Despotov cu. TVecžel/sJci šport Ljubljana:Sofija 3:2 (1:2) Ljubljana, 30. avgusta. Za današnjo lekmo Ljubljana : Sofija je bilo razmeroma znatno zanimanje, zato so jc tudi na igrišču Primorja zbralo nad 1000 ljudi, ki pa niso imeli prilike videti prvovrstnega nogometa. Gosti so pokazali živahnejšo igro kot naši, bili so tudi ostrejši v igri. vendar je Ljubljani uspelo ravno na koncu doseči zmagonosni goi. Igro je sodil g. Lukežič. V začetku so ve? imeli od igre Bolgari, kar sp je kmalu pokazalo v prvem golu, katerega jo zabilo levo krilo Bolgarov Pačedijejev, gol je padel že v 6 minuti. Nato ie sledita dosti izenačena igra in je nato v 17. minuti Zemljič izenačil. Po izenačenju se je videlo še bolje, kako ležerno so igrali Ljubljanei. Nasprotno pa so gostje razvili veliko večjo živahnost. Dočim so Ljuldjanet za-strelili več dobrih situacij, so Bolgari po Pače-dijejevu, ki je zapustit mesto levega krila in postal duša napada, prevzeli vodstvo. Proti koncu prvega polčasa je bilo več nevarnosti za naše, toda igra je zaključila z rezultatom 2:1 za Bolgare. V drugem polčasu je bila ljubljanska postava nekoliko izpremenjena ter je vstopil v igro Lah. Toda igra je postajala vedno bolj 06tra. Bolgari so pokazali še vedno boljšo igro, dočim so sicer lepi streli Ljubljane bili brezuspešni. Pokazala se je tudi večja požrtvovalnost Bolgarov, dočim so Ljubljenci igrali liolj ležerno. Vendar jim je kljub tej igri uspelo doseči po Pupu v 21. minuti izena- čenje. Po izenačenju se je teni|X) igre stopnjeval, pa tudi ostrost in skoraj bi prišlo do incidentov, fiele skoraj neposredno pred zaključkom igre jo Zemljič zabil zmagonosni gol, pri tem pa se je bolgarski golnian nesrečno zaletol v drog, vendar je ostalo to zanj brni |(osledic. Drugače pa smo pričakovali od Ljubljane lepše in bolj živahne igre. Dočim so se Bolgari vedno trudili za žogo, dobro krili, so Ljubljanei igrali ležerno in niso pokazali dobre igre. Napad ni funkeijoniral dobro, zelo porabna pa so bila krila, med njiini zlasti Zemljič. ki je bil eden najboljših moi! na polju. Bolgarsko moštvo je bilo dobro vigrano ter je pokazalo razmeroma sistematično igro, ki pa ni dovedla do zmage. Igrali pa »o zelo ostro, česar seveda pri nas nismo vajeni. Zato je moral večkrat poseči vinps sodnik. Ostra igra je tudi povzročila, ila nismo mogli presoditi moštva ugodnejše kot najbrže zasluži. Veselilo nas je videti prvič v Ljubljani nn nogometnem polju Bolgare, pa tudi ljubljanske zmage ni podcenjevati, ker je to prva mednarodna tekma Ljubljane, ki jo je dobila. Pokazala nam pa je, da postajajo tudi Bolgari važen faktor v nogometnem šjiortu. Za Ljubljano pa velja, da I«) morala bodoče Igre igrati bolj požrtvovalno, ker drugače ne bo opravičila prizadevanj, ki so bila podlaga za sprejetje Ljubljane v tekmovalni sistem za državno prvenstvo, in nad ua uspehe v lem prvenstvu. Zopet 10 ur nad Blokami" iad'a'ncm Z Blok nam poročajo, da »o člani jadralne skupin« »Stična« dosegli ob zaključku iolanja zavidljive uspehe. Tako je član skupine g. Ambrožič startal na Pečniku nad Novo vasjo v četrtek, dne 27. avgusta pred osmo uro zjutraj ter cc v nepretrganem poletu vzdržal nad Blokami d<, pol 7 zv. Dosegel je ▼ trajanju poleta 10 ur in 35 minut, kar je doslej drugi najdaljši čas, ki ga je dosegel katerikoli jadralec v Jugoslaviji. Polet se je izvršil na letalu »Mari«, ki so ga zgradili člani skupine letalu I v Stični. — Drugi dan sta atajtala istotako člana ; omenjen« »Lupine gg. M. Sircelj in Osterinan ler i v krasnih krogih dmegLa vrtino do 100 m nad Novo vasjo. Prvi j« ostal v r.raku 5 ur, drugi ladralec j pa j« dosegel čas 2 uri in pol. Clai»i skupine »Stična« so letos dosegli na svojih letalih nad 53 ur jadranja, rezultat, ki dokazuje, da se je naše jadralno letalstvo letos razvilo do take višine, kakor je ne mor« beležiti marsikatera država v Evropi. Spominski dan SK Maratona Maribor, 30. avgusta. Slovenski športni klub Maraton je danes popoldne na svojem prostoru na Livadi praznoval 5 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki jc klub priredil v krogu svojih prijateljev in podpornikov lepo domačo športno prireditev. V zadnjem času so si Maratonci na majhnem prostoru napravili tekališce v krogu, ki meri okrog 150 m. lo tekališče kot tudi prostor, je le zasilnega značaja, ker imajo Maratonci v načrtu, da si zgradijo v bližnji bodočnosti veliko in krasno športno igrišče. Ob treh popoldne je bil začetek prireditve, ki jo je otvoril klubov predsednik ing. Lah s kratkim nagovorom na navzočne prijatelje in člane, nakar so se pričele tekme, ki so se končale s sledečimi rezultati: Tek enega kroga za najboljši čas 150.5 m: 1. Novak L 23.1, 2. Sojč 23.2, 3. Lončarič 23.8. Pripomniti j« treba, da so rezultati zato slabši, ker je krog premajhen itf se predvsem izgublja čas vsled ovinkov. Tek na 1000 m. juniorji: I. Cigler 3:03, 2. Stojn-šek 3:04.5, 3. Surkalovič 3:08. Met diska: 1. Novak I. 34.90, 2. Smerdelj 52.36, 3. Lončarič 31.27. Tek na 800 m: 1. Grmovšek 2:14, 2. Strucelj 2:14.1, 3. Hoš 2:25. Tek na 100 m, juniorji: 1. Novak 13.4. 2. Lončarič 13.5, 3. Filipič 13.8. Skok v višino: L Smerdelj 160 cm, 2. Verstov-šek 155, 3. Šurlakovič 150. Sledili so propagandni nastopi težkih atletov. Tek 2 kroga sub-juniorji do 12 let: L Gril 59, 2. Novak II 1.00.0. Štafeta 4x1 krog: 1. Seniorji (Košir, Vidic, Strucelj, Smerdel) 1:22:9. Pri tekmah so bili navzoči odlični predstavniki mariborskega javnega življenja, ki so z zanimanjem sledili poteku posameznih točk. Tenis tekma v Mariboru I SSK Maribor : SK Zagorae (Krapina) 22:1. Maribor je danes igral s prvakom Hrvatskega Zagorja, ki Ima v svojih vrstah nekaj dobrih Igralcev, kakor sta brata Bažur. brata Mikolec in Božič. Maribor je postavil junlorsko In seniorsko garnituro, vsako |>o 6 igralcev. Zmagali so vsi Mariborčani razen Gašperina. Tekma je bila dokaz, da razpolaga Maribor s precejšnjim številom odličnih igralcev, «aj je postavil II gospodov in 6 dam, ki so v»i razen enega zmagali proii dobremu nasprotniku. Zagreb. 30. avgusta, b. Hajduk : Jugoslavija S:1 (0:0). AMATERSKI SVETOVNI RKKOKD1 V DVIGANJU UTEŽI. V spolnji tabeli vidimo najnovejše rekorde amaterskih prvakov v dviganju uteži, ki so bili postavljeni do 15. avgusta t. L, v lažje razurie-vanje objavljamo, da j« peresna teža do incl. 60 kg, lahka do incl. 67.5 kg, srednja do incl. 75 kg, poltežka do incl. 82.5 kg, težka pa nad 82.5 kg. Enoročni poteg z desnico. Peresna: Baril (Francija) 76 kg. — lahka: Ha as (Avstrija) 85 kg. — Srednja: Lachmann (Avstrija) 92.5 kg. — Poltežka: Hala (Avstrija) 95 kg. — Težka: Rigoulot (Francija) 101 kg. Enoročni poteg i levico. Peresna: Schvveiger (Nemčija) 75 kg. — Lahka: Schubert (Nemčija) 80.5 kg. — Srednja: llutlncr (Nemčija) 87 kg. — Poltežka: Gietl (Nemčija) 90 kg. — Težka: Riesa (Nemčija) 95 kg. Enoročni sunek z desnico. Peresna: Rosi nek (Avstrija) 92.5 kg; lahka Haas (Avstrija) 107.5 kg; sirednja Haas (Avstrija) 112.5 kg; poltežka Hunenberg (Švica) 107.5 kg; težka Huneuberg (Švica) 113.5 kg. Enoročni sunek z levico. Peresna Rosinek (Avstrija) 84 kg: lahka Ja-quenoud (Švica) 92.5 kg; srednja Biihrer (Nemčija) 100 kg; poltežka Bie«-wirt (Nemčija) 100 kg; težka Jaegle (Nemčija) 107 kg. Obojeročni po^eg. Peresna Walter (Nemčija) 96 kg; lahka Fein (Avstrija) 106 kg: srednja Touny (Egipt) 12(1 k«; poltežka liostin (Francija) 122 kg; težka Wuhl (Nemčija) 130 kg. Obojeročni sunek. Peresna Richtfcr (Avwtrija 126 kg; lahka Men-bach (Egipt) 145 kg; srednja Touny (Fgipl) 152.5 kilograma; poltožJslopje posestnika Karla So-jiča. Pred leti mu je zgorela hiša, pa si je potem uredil zasilno stanovanje v gospodarskem poslopju nad hlevom. Sedaj mu je še lo postalo žrtev ognja. Zgorelo je dobesedno vse imetje sedemčlanske dru-I žine ter so si rešili le nočno obleko, v kateri so pobegnili pred ognjem iz gorečega poslopja. V hlevu sta zgorela konj in prašič. Sojič se je pri reševanju hudo opekel. Požar je naredil 48.000 din škode.