S SEJ IZVRŠNEGA SVETA Problematika urejanja stavbnih zemljišč V osnutku je bil program urejanja stavbnih zemljišč za območje naše občine v letu 1986 predstavljen na eni izmed zadnjih sej izvršnega sveta. Sam dokument je dobro zastavljen, žal pa se je ob njem izkazalo, da bo potrebno dodelati vrsto sistemskih ukrepov predvsem na ravni me-sta. To pa pomeni, da je treba spodbuditi in doseči operativno deiovanje sklada stavbnih zemljišč na ravni mesta in s tem v zvezi tudi doseči praktično uporabo enotne cene urejanja zemljišč. Pri sami pripravi prostorskih izvedbe-nih aktov se mora posvetiti bistveno večjo po-zornost predvsem področju komunalnega ureja-nja zemljišč. Ob sprejemanju prostorsko izved-benih nalog - predvsem zazidalnih načrtov pa se morajo obvezno sprejemati tudi odloki o prene-hanju lastninske pravice, kar bo močno daljšalo odkup zemljišč. Na ravni mesta pa je potrebno vzpostaviti vsebinsko enak sistem za opravljanje industrijskih con kot velja za stanovanjske siste-me, saj se dogaja, da so investitorji v posamez-nih conah prepuščeni sami sebi, medtem, ko po stanovajskih soseskah odločitev SSS pomeni av-tomatično obvezo izgradnje primarnih komu-nalnih vodov s strani izvajalcev tako s poročja komunale kot tudi energetike. Sicer pa za letošnje leto predvidena vlaganja v opremljanje zemljišč tako za stanovanjsko po-slovno graditev, proizvodno-servisno graditev in ostalo gradnjo znaša milijardo 492 milijonov dinarjev. V danem trenutku ostaja vprašljiva realizacija v višini 282 milijonov dinarjev. Ta izpad bi bil delno omiljen, če bi uspela oddaja zemljišč v industrijski coni VP 3/2 Brdo (ni razrešen potek železnice) kot tudi oddaja neka-terih zemljišč na drugih območjih. Vsekakor si bo vsled te situacije potrebno bolj angažirati pri pridobivanju primernih in sposobnih investi-torjev. Izvršni svet se je zavzel tudi za določanje prednostnih nalog, te pa so po njegovem mne-nju: kompletno dokončanje industrijskih con RP-2 in VP-4 (kanalni vodi), urejanje tistih sosesk, ki v bistvu predstavljajo možnost celovi-tega zaključnega opremljanja, kar pomeni zmanjševanje dodeljevanja sredstev in usmeri-tev primarnih sredstev na območja, ki zagotav-ljajo v kratkem času kompletno dokončanje opravljanja s primarnimi vodi. In še nekaj pov-sem konkretnih pripomb: pospešiti je treba od-dajo zemljišč v VP-3 Brdo, izdajo odločbe pre-moženjskega pravnega oddelkaza VS-1/0 in VS-4/3, za področje trnovske soseske je treba opre-deliti nalogo izgradnje parkiriJč, v soseski VS-3 Žičnica je treba izvesti pripravo za blok 1-2, nakazati je potrebno uresničitev planskih opre-delitev v zvezi z vloge Peruzzijeve ceste kot povezovalne cesta na kar so vezane nadaljne akcije, v program pa je potrebno vključiti tudi ureditveni načrt za Dom Malči Belič in za Biolo-ško sodišče. . , . , ,., . O varstvu pred nesrečami z nevarnimi snovmi Pred časom je mestni štab za civilno zaščito (najbrže ni edini pristojen za to področje?!) pripravil daljše poročilo o izvajanju varstva pred nesrečami z nevarnimi snovmi na območju Ijub-ljanskih občin. Že bežen pogled v poročilo daje v KS, kako malo pozornosti kot širša družbeno politična skupnost namenja tem izjemno pere-čim problemom in kako malo se zavedamo, kakšne neslutene posledice lahko povzroči naš malomarni odnos. Za ilustracijo nekaj podatkov. V aporabi in proizvodnji je na obmoija Ijnblanskih obiin 5.710 ton stnipenih jcdluh snovi (66), 2.649 ton eksplozivne snovi, 43.934 ton vnetljivih snovi (258), in 2,04 ton radioaktivnih snovi. Podatki v oklepaju naj bi veljali za našo občino. Sicer pa ti prikazani podatki niso docela točni in so tudi zelo spremenljivi. Tako na primer ne vključuje-jo podatkov o radioaktivnih snoveh v Institutu Jožef Štefan in v številnih obrtnih delavnicah ter dislociranih skladiščih OZD. Pri tem je tudi razvidno, da je nadzor med možnostmi onesna-ževanja z nevarnimi snovmi na območju naše občine slabo razvit, saj že iz poročila izhaja, da potencialni onesnaževalci okolja v celoti sploh niso registnrani. Bistvene ugotovitve so: prevozniki in drugi uporabniki zelo slabo poznajo raednarodne spo-razume in predpise, ker se le-ti pogosto spremi-njajo in ker še vedno niso prevederu v naše jezike ali ker nekatere dopolnitve niso bile urad-no objavljene, pomanjkljivi so predpisi o var-stvu pri delu, posamezni predpisi so premalo usklajeni med seboj pa tudi sicer s predpisi o nevarnih snoveh se zelo pomanjkljivo ali pa neustrezno urejajo vprašanja pristojnosti in od-govornosti v zvezi z nesrečami z nevarnimi snov-mi. Tudi ekoloSko varnostni nadzor nad nalož-bami se ponekod izvaja še vse preveč pomanjk-Ijivo, v Ljubljani pa tudi ni institucije, ki bi se sistematično ukvarjala s spremljanjem vplivov nevarnih snovi na človeka in okolje ter nevarno-sti nastanka nesreč z nevarnimi snovmi. O tem porotilu je razpravljal tudi izvršni svet. Menil je, da je obveza vseh, ki ravnajo z nevar-nim snovmi prav to, da storijo bistveno več v izvajanju varstva pred. nesrečami z nevarnimi snovmi in na področju osveščanja vseh Ijudi, saj je ravnanje z odpadki tudi odraz dolotene kultu-re ljudi. Pozval je predvsem pristojne mestne organe, ki so zadolženi za varovanje okolja, da pripravijo enoten program ukrepov pri ukrepa-nju za preprečevanje takih pojavov kot tudi pri določanju lokacij za nove obrate zlasti z inšpek-cijskimi in drugimi pregledi in ustreznimi sank-cijami. Sicer pa je izvrfni svet podprl pripombe in poročilo s tem, da se bolj poudari problem sedanjega odlagališča - centralne deponacije na barju, da je potrebno bolj pospešiti delo na podiočju deponacije posebnih odpadkov ter sto-riti bistveno več na področju neciklaže odpad-kov, za kar imamo možnosti. Še to. Z oceno ogroženosti na območju občine - pripravlja jo občinski štab civilne zaščite pa bodo razpravljali na eni izmed majskih sej. Pobuda za »boljši« bencin Izvršni svet je ponovno sprožil pobudo za zmanjšanje vsebnosti svinca v bencinu, ker ni nobenega razloga, da stopnjo vseb-nosti svinca v bencinu ne bi pnlagodili ravni zahodnoevropskih stopenj, kar po meni ob isti porabi goriva štirikrat manjšo emisijo svinca v okolje O stanovanjski gradnji Podatki o gradnji stanovanj tako v Ljubljani kot tudi v naši občini niso pre-več zadovoljivi. Le 68,8 odstotka od pla-niranih stanovaj je bilo lani zgrajenih v Ljubljani. Vzroki, ki ovirajo načrtovano izgradnjo so: nerešen sistem financiranja stanovanjske gradnje (soinvestitor, pro-izvodni princip), nerazrešeni problemi v zvezi z oblikovanjem cen, v bančnih predpisih, v nesposobnosti financiranja graditve s strani proizvajalcev z vlaga-njem obrafnih sredstev, delno gradbeno zahtevnih zemljiščih, spori z bivšimi last-niki zemljišč . . . Ti vzroki veljajo v veli-ki meri tudi za zaostajanje stanovanjske gradnje v naši občini. Preden zapišemo nekaj podatkov, velja podčrtati, da tudi združena gradnja stagnira, zlasti zaradi zmanjšane finančne sposobnosti ob-čanov. V naši občini naj bi lani dokončali 361 stanovanj (314 v bločni in 47 v ind. grad-nji), a žal je bilo ob letu stanje 180 oziro-ma le polovično. Na novo naj bi lani pričeli z gradnjo 457 stanovanj v bločni gradnji in 139 v individulani, pristopilo pa se je le h gradnji 69 stanovanjskih enot. Podatki torej niso nič kaj spodbud-ni. Ob tej informacijr je izvršni svet od-ločno postavil zahteve, da občinska sa-moupravna stanovanjska skupnost pri-stopi k aktivnostim na področju prenove stanovanj v občini, saj ni bilo storjenega popolnoma ničesar.