globi v leta pape`evanja. Ta nosi naslov: Leta papeške slu`- be. Naniza nam vse pomem- bnejše dogodke oziramo odlo- èitve, ko se je pape` vedno brezkompromisno odloèal za dobro. Tako je poèasi, kamen- èek za kamenèkom sestavljal mozaik, oltarno podobo, s ka- tero je iz sveta soustvaril sve- tišèe. Za ljudi pa prostor svo- bode. Dr`ave so se kar po vr- sti iz proticerkvenih spreminja- le v svobodnejše dr`ave. Ukla- njali so se re`imi vseh vrst in oblik: od ju`noameriških “de- mokracij” do diktatur kapitala in nenazadnje “diktatur prole- tariata”. Pri poljski osvoboditvi in posledièno demokratizaci- ji vzhodne polovice Evrope je pape` odigral kljuèno vlogo. Ni okleval, ko je èutil, da je dol`an zastaviti svoj glas. Tako je pisal tudi Bre`njevu, ki pa mu sploh ni odgovoril. Ker je Centralni komite spoznal, da se pape`a ne da utišati druga- èe, so se odloèili, da dajo od- govor svetu kar s pištolo. Pape` je podiral tudi zidove, ki so jih zgradili ljudje na podroèju ver- stev. Njegova prizadevanja so bila uspešna, zato je prišlo do nekaj odmevnih ekumenskih in medverskih sreèanj. Molitev za mir v Assisiju nam je vsem ostala v spominu. Nenazadnje je prepreke podiral tudi v Va- tikanu in celo ušel vatikanskim uslu`bencem ter šel na smuèa- nje... Pa ne iz kakšne lahko`i- vosti. Prav tako, kot je vse nje- govo `ivljenje prevevala globo- ka vera, tako tudi iz vsakega de- janja opisanega v tej knjigi veje moèna povezanost z Bogom in Marijo. Èude`no rešitev pred atentatorjevimi kroglami je pri- pisoval Marijinemu varstvu, kateremu je posvetil Cerkev. Znano je tudi, da pape` svojih moèi ni hranil za posmrtno `iv- ljenje. Do zadnjega je oprav- ljal svoje poslanstvo. In ko je obnemogel, je bil zgled še na- prej. Prav temu niè manj po- membnemu delu njegovega pape`evanja je posveèen zadnji del knjige. Ker prihaja èas, ko se nam bodo vse demografske piramide podrle, èas, ki ga mnogi imenujejo kar doba sta- rostnikov, je bil pape` tudi na tem podroèju svetla luèka v te- minah evtanazij in drugih sprevr`enih praks kulture smr- ti. Tako je dobojeval svojo zadnjo bitko za kulturo `ivlje- nja, za èlovekovo dostojanstvo in svobodo, èemur je namenil tudi veèino svojega plodnega `ivljenja. Vse svoje `ivljenje je delo- val, marsikdo bi dejal, da po- litièno. Bil pa je predvsem du- hovnik, to je èlovek Duha. Lju- dem je razkrival bo`ji obraz, èloveški obraz Boga. Za seboj je pustil sled ... Ob branju se lahko znova navdušimo, da mu sledimo! -.)0 Raziskovanje takšnega zgo- dovinskega dogodka, kot je osamosvojitev Slovenije, je prav gotovo velik izziv. Ne to- liko zaradi mnogovrstnosti zgodovinskih virov (dokumen- tacija RTV Slovenija, magne- togrami skupšèinskih sej, razni dokumenti itd.), paè pa tudi zato, ker je osamosvojitev Slo- venije glede na celotno zgodo- vino dogodek, ki spada v t. i. sodobno zgodovino, saj velika veèina akterjev še vedno `ivi. To pa tudi pomeni, da še ved- no obstaja veliko interpretacij tedanjega dogajanja, nekatere med njimi so si celo med seboj nasprotujoèe, kar se je pokazalo tudi na tiskovni konferenci ob izidu knjige, ko je prišlo do po- lemik v zvezi z dogajanjem pred plebiscitom. Ne glede na to pa je èasovna oddaljenost od dogodkov med letoma 1989 in 1992 dovolj velika, da se lahko zaokro`i vsaj okvirno podobo tedanjega èasa. Knjiga Osamos- vojitev Slovenije je tako rezul- tat veè let trajajoèega razisko- valnega dela novinarke in ured- nice dr. Rosvite Pesek, sicer av- torice nekaterih dokumentar- nih oddaj, kot so na primer “Projekt osamosvojitev” in “Demo(s)kracija”, dejansko pa gre za njeno doktorsko diser- tacijo, ki je bila za knji`no iz- dajo nekoliko predelana.       E C  ,  &2*2%1 2C   # Èeprav knjiga obsega pred- vsem obdobje 1989–1991, sku- ša zajeti tudi širši èasovni kon- tekst, osrednja rdeèa nit knji- ge pa je obnašanje politiènih subjektov v èasu osamosvaja- nja Slovenije. Vsako poglavje knjige je opremljeno tudi s pre- gledom dogajanja v tedanji Ju- goslaviji in v svetu, s èimer je dogajanje v Sloveniji postavlje- no v ustrezen kontekst. Prvo poglavje je tako v celoti posve- èeno dogajanju v evropskih dr- `avah, ki so se osvobajale ko- munizma, pa tudi dogajanju v Sovjetski zvezi ter na Kitaj- skem. Leto 1989 je bilo namreè zaznamovano s padcem berlin- skega zidu, ki je simboliziral dr- `ave vzhodnega bloka pod de`- nikom Sovjetske zveze, vendar pa je bil njegov padec, ki je po- menil konec komunistiènih re- `imov v Vzhodni Evropi, v re- snici posledica dolgotrajnih dru`benih, kulturnih in poli- tiènih procesov. Na Poljskem je pri prevratu odigral najpo- membnejšo vlogo sindikat So- lidarnost, Èeška je do`ivela `a- metno revolucijo in vzpon Vaclava Havla, medtem ko je Romunija do`ivela pravo krva- vo dramo, ki se je konèala z ob- sodbo in usmrtitvijo diktatorja Ceausescuja in njegove `ene. Dramatièno so se zapletale tudi razmere v Jugoslaviji, kjer se je z vzponom Slobodana Miloše- viæa (najprej na vrh srbske zve- ze komunistov, nato pa še na mesto srbskega predsednika) srbski nacionalizem preselil z intelektualnih memurandu- mov na ulice. Vpliv naciona- lizma in t. i. jogurtne revolu- cije je segel tudi v Slovenijo, kjer je republiška oblast prepo- vedala razvpiti in zloglasni “mi- ting resnice”. Knjiga prviè jav- no omeni dejstvo, da je odlok o prepovedi mitinga resnice napisal pravnik mag. Tone Je- rovšek, kasnejši doktor znano- sti in po osamosvojitvi Slove- nije ustavni sodnik. V naslednjih poglavjih se avtorica loti raziskovanja kore- nin slovenske samostojnosti, predvsem neposrednega misel- nega in mobilizacijskega pre- boja v osemdesetih letih s Pris- pevki za slovenski nacionalni program (57. številka Nove re- vije), tezami za slovensko usta- vo, Odborom za varstvo èlove- kovih pravic, Majniško dekla- racijo in Temeljno listino itd. Sledi poglavje o bitki za pravi- co do politiènega organizira- nja, pri èemer je opisan nasta- nek politiènih strank, tako de- mokratiènih kot tistih, ki so se oblikovale iz dru`benopolitiè- nih organizacij. Nazadnje je opisan tudi nastanek koalicije Demos, ki je dosegla zmago na volitvah leta 1990. Ravno pr- vim demokratiènim volitvam je namenjeno èetrto poglavje, ki obravnava volilno kampa- njo, volilno zakonodajo, izide volitev, konstituiranje tedanje skupšèine RS ter izvolitev re- publiškega izvršnega sveta pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Sledijo poglavja, ki se nepo- sredno tièejo procesa osamos- vajanja, in sicer najprej poglav- je o deklaraciji o suverenosti dr`ave Republike Slovenije. Nato sledijo tri poglavja, ki obravnavajo plebiscit in pripra- vo nanj, projekt Brdo (kjer je potekala priprava na osamos- vojitev) ter “veliki dan”. Gre za obdobje, ki je bilo najbolj na- peto in dramatièno, saj je šlo za usodne odloèitve, ki so mo- rale biti sprejete v pravem èa- su. Po tistem, ko je bil po na- pornih pripravah plebiscit vendarle izveden in je pokazal enotno voljo Slovencev za neodvisno dr`avo Slovenijo, je sledilo šestmeseèno obdobje do razglasitve samostojnosti. Kako dramatièno je bilo to obdobje, prièa podatek, da je nova dr`ava dobila svoje sim- bole samo oseminštirideset ur pred razglasitvijo suverenosti, pri èemer so se zgodili tudi ve- liki zapleti s sešitjem nove zastave, namenjene za slove- snost pred parlamentarno zgradbo 26. junija 1991. Deveto poglavje je name- njeno posebej slovenski vojski, ki se je formirala iz Teritorialne obrambe (TO), potreba po slo- venski vojski pa je nastala pred- vsem zaradi vse veèjih konflik- tov z JLA, ki je bila politièno povsem dogmatièen in okorel sistem. Tako je v poglavju opi- san nastanek prenovljene TO preko projekta “Manevrska struktura narodne zašèite”, za- konodajne spremembe vkljuè- no s proraèunskimi postavka- mi za obrambo, konflikten od- nos med JLA ter demokratiè- no slovensko oblastjo, ki je        imenovala novega naèelnika re- publiškega štaba (RŠ) TO le malo pred zasedbo RŠ TO, kjer se je dotedanji naèelnik obdal s specialci JLA, vendar je bil medtem RŠ TO v resnici premešèen `e na drugo lokaci- jo. Najbolj konfliktno vpraša- nje, povezano z JLA, pa je bilo povezano s pošiljanjem sloven- skih nabornikov v jugoslovan- sko vojsko. Opisana je tudi osamosvojitvena vojna, izredna tajna seja ter zmaga slovenske vojske v spopadu z jugoslovan- sko armado. Deseto poglavje se nanaša na dogajanje po koncu vojne, in sicer na Brionsko de- klaracijo ter njeno potrditev v slovenski skupšèini, enajsto po- glavje pa zakljuèuje projekt osa- mosvajanja z dogajanjem na mednarodnem prizorišèu, priz- nanjem Slovenije ter njenim vstopom v Organizacijo zdru- `enih narodov (OZN). Dva- najsto poglavje, ki je tudi pre- vedeno v anglešèino, pa vsebuje sklepne misli avtorice ter njeno oceno dogajanja v obdobju, ki ga obravnava. Temeljna dilema knjige je, kot je `e omenjeno, delovanje politiènih subjektov v èasu osa- mosvajanja. Kljub temu da se dandanes ob vsakoletnem praz- novanju dneva dr`avnosti (25. junij) ter dneva samostojnosti (26. december) zelo rado pou- darja enotni nastop tako naro- da kot politikov v tistem èasu, pa je vendarle potrebno razmi- sliti o tem, kakšno vlogo so v èasu osamosvajanja zavzeli po- samezni politièni subjekti, pa naj bodo to posamezne politiè- ne osebnosti ali pa politiène stranke ter civilnodru`bene or- ganizacije. Dejstvo je namreè, da bi bilo zlasti dogajanje pred plebiscitom in nato med ple- biscitom in “dnevom D” bis-   tveno manj dramatièno, èe bi celotna slovenska politièna sfe- ra tudi v resnici nastopila po- vsem enotno. Da je bil razko- rak med demokratiènimi sila- mi, zdru`enimi v koaliciji De- mos, ter strankami, ki so izšle iz komunistiènega re`ima, tudi v èasu osamosvajanja (pre)ve- lik, se je pokazalo `e leta 1989, ko se je tedanja komunistièna oblast s Temeljno listino Slo- venije, v kateri ni odmislila ne Jugoslavije in ne samoupravne- ga socializma, odzvala na Maj- niško deklaracijo, katere srèi- ka je bila izra`ena volja, da “ho- èemo `iveti v suvereni dr`avi slovenskega naroda”. Zato knjiga dr. Rosvite Pesek na nek naèin osvetljuje tudi sedanje politièno dogajanje, predvsem ko gre za odnos posameznih politiènih subjektov do sloven- ske dr`avnosti. 97-." “Lepa si, moja draga ...” / Visoka pesem (Vp 6,4), 2007. Risba s tušem na papir.