Leto XII», štev, lg
Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 8122. 3123, 8124. 3125. 3126 beerà tm oddelek: LjaMjan, ftalej» burgova uL - Tel 3492 ia 2492. ^»družnica Maribor: Aleksandrova eesta 8t 13 - TelefoD št 4255. ^družnica Celje; Kocenova ulic«
St 2. - Telefon št 190. Baioni pH pošt ček tavodih: LfoV Ijana št 11.842 Praha čiste 78 180 Wien šl 10R.241
Ljubljana, nedelja 18. januarja Iftf
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
K4nbtjaiia. Knafljeva uliea k. Teiefo«
št 3122, 3123. 3124 8125 in 8126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon ŠL 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3 Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rifu
Končno dobi tudi Ljubljana letaBsce
- Delo na prireditvi letaS-zraene zveze Ljubljane
Zupan dr. Puc v Beogradu šča bo pospešeno - Važne
Beograd, 17. januarja, p. Kakor smo
ie javili, sta se mudila včeraj m danes v Beogradu ljubljanski župan dr. Puc iti podžupan prof J are Tekom današnjega dne sta bila pri raznih ministrih, zlasti pri finančnem ministru, pri katerem sta intervenirala v zadevi ljubljanskega mestnega proračuna. Glavni predmet njunih intervencij v Beogradu pa je bilo vprašanje zgraditve modernega letal i.šča v Ljubljani m priključitev Ljubljane na mednarodne zračne proge. Intervencija župana dr Puca je imela u^peh in je Ljubljani letališče zagotovljeno. Ljubljana bo uvrščena v veliko mednarodno zračno progo Berlin—Praga—Dun a j—L iu b 1 ja n a—Sušak—Split — Dubrovnik. Proga bo otvorjena takoj.
ko bodo zgrajena letališča s potrebnimi pripravami v Ljubljani, na Sušaku in v Dubrovniku; nroga bo zlasti važna za tujski promet na Jadranu in v dravski banovini. Pozneje bo Ljubljana prikliučena tudi na mednarodno progo Dunaj—Benetke, obenem pa bo podaljšana dosedanja proga Beograd—Zagreb do Ljubljane, tako da bo Ljubljana v dogledni dobi priključena na vse važnejše zračne proge, obenem pa bodo možne najkrajše zveze z vsemi važnejšimi centri v državi, ker bo trajal polet iz Ljubljane do Skoplja preko Beograda največ sedem do osem ur
Župan dr Puc in podžuoan prof. Jarc sta nocoj odpotovala iz Beograda.
[miški proces vnovič odgoden
Za enkrat sta razpisana dva procesa proti komunistom k Julijske Krajine - Ozadje gospodarske panike v Trstu
Rim, 17. januarja o. Pred izrednim tribu-
Balom za zaščito države je bil te dni končan proces proti obtožencem tz raznih italijanskih pokrajin, kjer so se pred meseci v zvezd z odkritjem protifašistične zarote vršile šfviJne aretacije. Danes ie izredni tribunal nabil na svoji oglasni deski razglas, da se ho 22. t. m, začel proces proti onim 13 obtožencem iz Julijske Krajine, ki bf do sojeni zaradi komunistične propagande. Eden obtožencev je pobegnil v Inozemstvo in bo sojen v odsotnosti. Proces bo trajal pet dni, nakar se bo 27. januarja pričel proces proti drugi skupini 12 obtožencev kz Kopra in Milja. Dva izmed teh obtožencev sta pobegnila v inozemstvo.
Proces proti 60 obtožencem iz takozvane druge skupine tržaškega procesa, ki bi se Imel vršiti že lansko jesen, je zopet odgo-«Jen In še nI 7-nano, kda? se bo vršil.
Zagreb, 17. januarja, o. »Novosti« pa-očajo iz Trsta: Finančna panika ned tržaškim prebivalstvom je zadnje dni nekoliko popustila, ker je »Cassa di risparmio Triestina«, na katero je bil največji nava»! vlagateljev, izpolnila vse svoje obveznosti in brez odpora vračala vloge, ki so bile odpovedane.
Zaradi širjenja alarmantnih vesti so bile zadnje dni v Trstu izvršene številne aretacije. Policijske oblasti celo sumijo, da obstoja neka tajna organizacija, ki širi alarmantne vesti, da bi
vzbudila paniko. Med drugimi so se širile vesti, da namerava vlada izvesti prisilno posojilo na ta način, da bi od vsake hranilne vloge odvzela nekaj procentov, pri večjih zneskih celo do 80 odstotkov. Posledica teh vesti je bila, da so vlagatelji kar čez noč dvigali vloge.
Upravnik »Edinosti« konfinfrau na Sardiniji
Trst, 27. januarja o. Upravnik tiskarne »Edinosti« in bivši vodja uprave ustavljenega slovenskega dnevnika »Edinosti« v Trstu Henrik Pertot, ki je bil od kon-finacijske komisije tržaške prefekture obsojen na petletno konfinacijo. je bil te dni po odloku notranjega ministrstva eskor-tiran v Leisi na Sardiniji, kjer bo živel v konfinaciji.
Aretacije otrok v Goric!
Gorica, 17, januarja c. Kljub vsem intervencijam roditeljev in odvetnikov pri goriški prefekturi ni mogoče ničesar izvedeti o usodi 30 srednješolcev, ki so bili aretirani že pred tremi tedni iz doslej neznanega razloga. Aretirani srednješolci so doma večinoma iz Gorice ln Soške doline. Večina izmed njih ni stara niti 14 let, najstarejši pa ima komaj 16 let Policijske oblasti v Gorici jih obtožujejo, da so pripravljali atentate na italijanske spomenike. Policijske oblasti si še same niso na jasnem, pred kakšno sodišče bodo prišli ti mladoletni obtoženci.
Delo na čim tesnejših stikih med Jugoslavijo
in češkoslovaško
Izjava poslanika dr. Kramerja »Prager Presse« o nalogah hi smernicah njegovega dela v Pragi
čunajo n« najboljšo precfwporaiicrfjo na na»
ši m na češkoslovaški ßtrani. Kot minister trgovine im industrije sem svoječasno pod» pisal prvo trgovinsko pogodbo s Češkoslo» vaško in smatram zato za dober znak, da
Prag«, T7. temserj«, r. Današnja »Prager Presse« prinaša daljšo izjavo novega jugos slovenskega poslanika dr. Kramerja, ki pra» V3 med drugim:
»Ne prihajam ▼ Prago kot tujec, ker me s mnogimi češkoslovaškimi javnimi delav» ci vedejo 6tare prijateljske in politične ve* 7À in imam na vseh straneh poznanstva še Ì7 predvojne dobe. Študrral sem v Pragi in vedno sem b<il vnet pristaš čim globjih m čim intimnejših odnošajev med obema bratskima narodoma. Naravno je, da ni« mam večje in iskrenejše želie, kakor da bi bilo moje delo plodonosno za še večje oja« čenje teh vezi med obema slovanskima iiaioooma, ki oba reprezentirata konstruk* tivno in pozntivno delo slovanske rase na splošnem napredku v mirnem in prijatelj« akem sodelovanju kulturnih narodov.
Prihajam v Prago v važnri dobi, ko se pneenjajo pogajanja med Češkoslovaško m Jugoslavijo za izpopolnitev gospodarskih odnosa j ev, podajanja, ki sigurno lahko ra»
Pomembna svečanost v Beogradu
Beograd, 17. jan. p. Povodom JutriSnje«
razvitja prapora oblastne organizacije jadranske Straže v Beogradu se je vršila nocoj na univerz svečana akademija omladine. Otvoritveni govor je imel pred» Bednik oblastnega odbora admiral 'Vletod Koch. Za njim je govoril znani srbski književnik Bartulovič in kot zastopnik omladine akademik Simerli. Nastopilo je ! tudi akademsko pevsko društvo »Obilic«; Akademija je bila sijajno obiskana ter je uspela nadvse pričakovanje. K jutrišnjim svečanostim, ki se vrše pod pokrovteli» et vom Nj. Vel. kraljice, je že nocoj pri» «pelo mnogo gostov iz vseh krajev drža« ve. Zastopane so vse organizacije Jadran» ske Straže, tako da bo jutrišnja svečanost prava vsedržavna manifestacija za nase Jadransko morje.
Argentinski poslana pride v Zagreb
Zagreb, T7. Januarja č. Dne 20. t m. prideta v Zagreb argentinski poslanik v Beogradu Alberto Cambioti ter generalni konzul v Beogradu Barios. Proučevala bosta tukajšnje industrijske in trgovinske razmere, v kolikor se tičejo zvez med Jugoslavijo ki Argentino.
OSTIA NASPROTSTVA V ŽENEVI
Dva tabora držav — Zunanji povod konflikta je nemško-italijanska zahteva po povabila Rusije in Turčije — Nastop dr. Marinkovica
Ženeva, 17. januarja s. Danes dopoldne
se je sestal na včerajšnji seji evropske konference izvoljeni ožji odbor, ki je dobil nalogo, da določi podrobni dnevni red za delo konference. Seja je bila tajna, udeležili pa so se ie vsi člani ožjega odbora, med njimi zunanji ministri Briand, Henderson, Curtius in Grandi, ki so razpravljali zlasti o nemško-italijanski zahtevi, naj se na konferenco povabita tudi Turčija in Rusija, čeprav nista članici Društva narodov
O isti stvari je razpravljal nato tudi plenum evropske konference, ki se je sestal takoj po sej.t ožjega odbora. Tudi seja ple-numa je bila tajna.
Razpravo je otvoril kot predlagatelj nemški zunanji minister dr. Curtius, ki je zagovarjal najtopieje, naj se povabi Rusija, češ da ni dovolj puščati samo odprta vrata za pristop drugih držav, temveč jih je treba dejansko povabiti k sodelovanju v pripravljalnem odboru.
Norveški zunanji minater Mohwtakd Je poudarjal, da sta njegova država in Rusija sicer v zeio dobrih trgovinskih odnošajih, da pa je kljub temu proti Curtiusovem predlogu ker se tako važno vprašanje ne more kar nenadoma rešiti. Treba je časa, da se razpoloženje umiri, nakar naj se šele načne tudi to vprašanje.
Rumunski poslanik v Londona TMnlescu je izjavil, da sploh ne spada v pristojnost tega odbora vabiti eno in drugo državo vanj.
Angleški zunanji minister Henderson le
izjavil, da je načelno za. Curtiusov predlog in da nima smisla odlagati te zadeve na kasneje, temveč je treba takoj povabiti tudi vse izvenevropske države k sodelovanju in sicer ne samo k razpravi o sedanjih konkretnih vprašanjih, temveč sploh o vseh
možnih vprašanjih.
«
Tema predlogu, česar «resnfcenj« bi
«spremenilo evropsko konferenco v splošen mednarodni forum, se je odločno oprl rumunski minister Titu les cu. Po njegovem mnenju je treba najprej resiti 'evropska vprašanja. Isto stališče je zastopal tudi jugoslovenski rmrmer dr. Marinkovdč. Dr. Curtius je ponovno zagovarjal svoj predlog, nakar je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala popoldne.
Marinkovičev govor
Ženeva, 17. jan. AA. Zunanji minister dT. Mairinkovič je v svojem govoru dejal, da je treba najprej razpravljati o tem, ali ima evropski odbor sploh pooblastilo, da pošilja vabila državam, ki jih Društvo na» rodov ni povabilo. »Mislim, da odbor te pravice nima. Ni to konferenca vlad, tem» več navadna komisija, ki je bila sestav« ljena po želji Društva narodov z omejeni» mi pravicami. Naj g. Henderson dopusti to ugotovitev. Če bi Društvo narodov ime» lo v septembru 1930 namen povabiti sov» jetsko Rusijo in Turčijo k sodelovanju, bi ti dve državi tudi povabilo. V toku raz» prave o gospodarskih vprašanjih pa se bo pokazalo, ali je potrebno povabiti tudi sov« jetsko Rusijo in Turčijo k sodelovanju. Preprečiti je treba nevarnost, da bi se ta pripravljalni odbor ne razvil v organizem, ki bi tekmoval z Društvom narodov, zato se morejo pošiljati vabila samo preko Dru» štva narodov in svet Društva narodov po mojem mnenju je edini, ki lahko odloča o tem vprašanju.«
Popoldanska seja
ženeva, 17. jan. AA Na popoldanski seji komisije za evropsko unijo je francoski zunanji minister Briand izrazil mnenje, da komisija nima pravice povabiti Sovjetske Rusije in Turčije k sodelovanju, ker nista članici Društva narodov. To povabilo bi moral odobriti svet Društva narodov. Na predlog angleškega zunanjega ministra Hendersona je bil izvolijen pododbor, ki naj prouči to vprašanje. V pododbor so biM izvoljeni francoski zunanji minister Briand, angleški zunanji minister Henderson, nemški zunanji minister dr. Curtius, italijanski zunanji minister Grandi, predsednik švicarske vlade Motta in rumunski poslanik v Londonu Titulescu. Pododbor se sestane v ponedeljek popoldne k seji ter bo predložil takoj nato svoje sklepe plenumu komisije.
Resnost konflikta
ženeva, 17 januarja, d. Potek danafajc seje evropske konference je naredil izred» no mučen vtis v vseh onih krogih, ki ißlcre» no delajo za konsolidacijo in trajno pomir» jenje Evrope. Mnogi celo pesimistično na» povedujejo, da je bila današnja razprava že nekak labudji predsmrtni spev za vse« evropsko akcijo. Zahteva, da se povabita na konferenco Sovjetska Rusija in Turčija, je brez dvoma le zunanja formalnost, ki
se bo baš v času mojega dela v Pragi kon» calo to važno delo čim uspešnejše in na največjo korist obeh naših narodov Ra« zume se. da bom sistematično in z največ» jo ljubeznijo delal tudi za nadaljnje učvr» ščenje in razvijanje naših medsebojnih kulturnih odnošajev. Vem, da bom pri svo» jem delu užival največjo podporo ne sa» mo češkoslovaške vlade, marveč tudi celo» kupne češkoslovaške javnosti, saj spre je; ma ta v svoji sredini vsakega poslanika ju» goslovenskega kralja in jugoslovenskega naroda kot svojega človeka in v polni me» ri vrača čustva iskrenega prijateljstva in bratske ljubezni, ki bodo tudi meni osno» va in vir vsega mojega bodočega dela v Pragi.«
Metličani pri svojem novem banu
Osnovanje sreskega poglavarstva v
Metliki
Beograd, 17. Januarja č. Dane« dopoldne je sprejel ban savske banovine dr. Ivo Pe-rovič deputacijo iz Metlike, ki je zaprosila, da bi se občine Radatoviči, Sofice, živodina ln Ribnik tako spojile, da bi tvorile novo sresko načelstvo s sedežem v Metliki. Deputacijo je privedel k banu prvi podstare. šina SKJ g. Engelbert Gangl ter so bili v njej zastopani predstavniki v poštev prihajajočih občin ter tamošnji odiični sokolski delavci.
Jadranski sokolski zlet
Split, 17. januarja, č. Starešina splitske sokolske župe dr. Bujič je izjavil, da bodo na velikem sokolskem zletu na Jadranu obvezno sodelovale sokolske župe Split, èibe-nik Zadar in Sušak - Reka. Udeležili pa ss bosta najbrž tudi mostarska in cetinjska ° zanimanje kaže za ta zlet so-Kolstvo ▼ Zagrebu, Beogradu, Karlovcu, Sarajevu m Novem Sadu. Pride pa tudi mnogo Cehoslovakov in Poljakov ter je Adam Zamojski že sporočil, da pripelje večje število poljskih Sokolov. Tudi podstarosta če» škoslovaškega Sokola Stepanek je iaviL da te udeleži
Novi generalni direktor Narodne banke
Za generalnega direktorja je imenovan dr. Milan Protič — Pred glavno skupščino Narodne banke — Jugoslovenski bankovci
Beograd, 17. januarja, p. Danes se je vršila seja glavnega odbora Narodne banke. Razpravljala je o pripravah za glavno skupščino, ki se bo vršila dne 8. marca v Beogradu. Na dnevnem redu glavne skupščine bo med drugim izvolitev šestih članov upravnega in treh članov nadzornega odbora. Upravni odbor bo predlagal skupščini izplačilo dividende v znesku 400 Din na delnico, Nadalje bo stavljen predlog, da se votira 1 milijon Din kot dotacija v fond kralja Aleksandra za pospeševanje poljedelstva ter 1 milijon za fond, ki služi za uni-fikacijo in standardizacijo naših glavnih izvoznih pridelkov, zlasti žita.
Končno je bil na današnji seji glavnega odbora imenovan dosedanji generalni tajnik Narodne banke dr. Milan Protic ta generalnega direktorja. Napredovali so nada-
lje skoro vsi npravniki podružnic Narodne
banke ter večje število uradništva pri centrali in podružnicah.
Novi direktor Narodne banke dr. Milan Protič je razmeroma še zelo mlad človek. Star je komaj 32 let, vendar pa je na glasu kot izboren strokovnjak. Takoj po končanih pravnih študijah, ki jih je dovršil v Parizu, je stopil v službo pri Narodni banki ter se je v razmeroma kratki dobi povzpel do mesta generalnega tajnika. Dr. Milan Pro-tià je sin pokojnega državnika in voditelja bivše radikalne stranke Stojana Protiča.
Beograd, 17. januarja, p. Upravni odbor Narodne banke je na svoji današnji seji sklenil, da se dajo nove novSanice z napi» som kraljevina Jugoslavija v promet 21. januarja.
Proslava stoletnice slovanskega Sokolstva
Seja vseslovanske sokolske zveze — Proslava bo združena s praškim
vsesokolskim zletom
Praga, 17. Jan. Te dni se je vršila v
Pragi seja slovanskega sokolstva organiziranega v Zvezi slovanskega Sokola. Jugoslavijo sta zastopala g. Bajželj in gdč. Škalarjeva. Največ se je razpravljalo o devetem vsesokolskem zletu, ki se bo vršil prihodnje ìeto v Pragi. Sklenjeno je bilo, da sodelujejo na njem Sokoli vseh slovanskih držav in sicer pri prostih vajah kakor tudi v tekmah na orodju, smučanju, štafetah itd. Predsedništvo Zveze v katerem je zastopal Jugoslavijo E. Gangl pa je skle nilo, da se istočasno proslavi tudi 100 letnica Miroslava Tyrša. Proslavo bodo izvedli posebni prosvetni odbori s skupnim
predsedstvom, v katerem bo zastopal Jugoslavijo dr. Belajičič. Ker bolgarski »Junaki« še vedno niso člani Zveze, je bilo sklenjeno da se jim ponovno pošlje vabilo za pristop. Tej seji je po dveletnem odmoru predsedoval znani stari sokolski delavec dr. ScheLner Na znanje je bilo vzeto, da bo češkoslovaški Sokol nastopil letos na proslavi francoske mednarodne telovadne organizacije, da bodo Poljaki priredili izlet v Poznanju, Gdinju in Varšavi, Jugosloveni v Splitu, Cehoslovaki pa v Pardubicah in Filerovu Mesto dr. Verguna kot zastopnika ruskega Sokola je prevzel v Zvezi bivši poslanec Dume Gižicki.
Francija za preprečenje brezposelnosti
Nad pol milijarde frankov za olajšanje gospodarskega položaja — Komunistična interpelacija o vojaški organizaciji ruskih emigrantov
ruskih emigrantov v Franciji. Interpelant
Pariz, 17. Jan. s. Poslanska zbornica je soglasno sprejela zakon, s katerim se odobrava takojšnje izplačilo kredita v zneku 570 milijonov frankov za takozvano nacijo-nalno oborožitev, za olajšanje gospodarskega položaja, da se prepreči ustavitev obratov m s tem združen porast brezposelnosti Na zahtevo opozicije je finančni mini ster pojasnil, da bo mogoče to vsoto v prihodnjem proračunu še povišati, če se bo pokazala potreba.
Pariz, 17. jan. s. Na današnji seji poslanske zbornice je komunistični poslanec Dor-niau vložil interpelacijo, v kateri zahteva od vlade pojasnila o organizaciji armade
naglaša, da obstoja v Franciji ruska vojna akademija, ki je doslej izobrazila že nad 10.000 ruskih oficirjev in podoficirjev. Pod vodstvom naslednika umorjenega generala Kutjepova, generala Mül'lerja obstojajo baje v vseh evropskih državah vojaške organizacije ruskih emigrantov, ki lahko na dano povofje sestavijo armado 100.000 mož Ta armada je določena, da ob prvi ugodn-priliki nastopi proti sovjetskemu režimu Interpelant zahteva pojasnila, ali je res, da vživa ta armada ruskih emigrantov podporo francoske vlade. O interpelaciji se bo razpravljalo na etti prihodnjih sej.
naj prikrije prave motive. Značilno je
namreč, da najbolj trdovratno vztrajajo na tej zahtevi ravno one države, ki nočejo, da bi se ustalila in konsohdirala Evropa v današnji obliki, temveč streme za obsež« no revizijo mirovnih pogodb v pravcu čin» večje vzpostavitve predvojnega geografsko» političnega stanja.
Soglasnost Male antante
Ženeva, 17 januarja, č. Zunanji mimratri držav Male antante so se sestali danes, da se sporazumejo o skupnem stališču, kii ga bodo zastopali v pripravljalnem odboru za evropsko unijo. V vseh vprašanjih je bila dosežena popolna soglasnost
Predlog za evropsko carinsko unijo
ženeva, 17. januarja, s PredsedoA Itm
dijske komisije za evropsko unijo Briand je prejel danes obšrno spomenico odbo» ra za evropsko carinsko unijo, ki vsebuje zanimive predloge za odstranitev sedanje» ga carinsko»političnega kao6a v Evrop». Na unijo evropskih rarodo^ m ustvaritev ev« ropske državne zveze ir misliti, naglaša spomenica, dokler ni rešeno vprašanje nki» nitve carinskih zaiprek. Zato naj se študij« ska komisija Društva narodov v tem krat« kem zasedanju bavi predvsem s tem pro« blemom.
Konference državnikov
Ženeva, 17 januarja, s. Med zunanjimi ministri, ki se mude v Ženevi, »e vrši ii« vahna izmenjava misK o vseh aktualnih problemih evropske politike. Med drugimi je bil danes zlasti opažen sestanek angle» škega zunanjega ministra Hendersona in nemškega zunanjega ministra dr. Gurthisa. Kakor se izve iz krogov nemške delegacije, je dr Curtius pri tej priliki izrazil svojo zahvalo Hendersonu, ker je pristal na za* menjavo v predsedstvu sveta Društva na« rodov pri tokratnem zasedanju. Francoski zunanji minister Briand je imel daljšo kon» ferenco z avstrijskim zunanjim ministrom podtcancelarjem dr. Schobrom, 6 katerim je razpravljal o vseh aktualnih prob lesnik evropske politike.
Curtius poseti Duna)
Ženeva, 17. januarja, g. Nemški zunanji minister dr. Curtius je danes posetil ar« strijsikega zunanjega ministra dr. Sc hob r a, ki je med drugam povabil v imenu avstrij» ske vlade dr Curtiusa, naj poseti Dunaj. Curtius je vabilo sprejel in bo prišel na Dunaj meseca februarja.
Ban Marušič v Beogradu
Beograd, 17. jan. p. Danes se je mud3 v Beogradu ban drnvske banovine dr. Dra» go Marušič. Tekom dneva je posetfl več ministrov ter razpravljal z njimi o zade» vah dravske banovine. Njegove interven» ciije so se nanašale zlasti na banovmski proračun, o katerem bo v torek na svojem prvem zasedanju začel razpravljati banski svet. G. ban je izjavil vašemu dopisniku, da bo zasedanje ban skega sveta le kratko in da bo trajala proračunska razprava naj» več tri dni. Z večernim brzovlakom se jo ban dr. Marušič vrnil v Ljubljano.
Zakon o ureditvi avtobusnega prometa "
Beograd, 17. januarja, è. V ministrstvu trn. trgovino in industrijo so izdelali zakonski načrt o ureditvi avtobusnega prometa po vsej državi Sodelovali so pri sestavljanju tega načrta naši najboljši strokovnjaki. Z novim zakonom bo urejeno vprašanje osebnega in tovornega prometa na avtobusnih progah, kjer ni železniških zvez. Izdelani so tudi že pravilniki v svrho izvedbe tega zakona. Ustanovljene bodo nove avtobusne proge Skoplje - Niš, Beograd - Novi Sad-Subotica, Zagreb - Beograd in Beograd-Pančevo - Vršac. Merodajni krogi so sprejeli že ponudbe petorice inozemskih tvrdk za prevzem tega avtobusnega prometa. Imajo dvoje švicarskih, dvoje francoskih ua eno nemško oferto.
Zumbulovič poneveril 2.5 milijona
Beograd, 17. januarja p.BeograJska policija je danes aretirala in zaprla znanega prodajalca srečk Ln drž. vrednostnih papirjev Jakoba Zumbuloviča, b katerim se je bavilo že tudi ljubljansko sodišče. Aretacija je sledila na podlagi številnih ovadb, ki so prihajale zlasti iz dravske banovine. Zumbulovič je prodajal srečke in državne vrednostne papirje na obroke Pri tem pa je večino klijentov ogoljufal na ta način, da je inkasiral kupnino, papirjev pa jim nI nikdar izročil Pri zaslišanju je sam priznal, da je na ta način ogoljufal stranke najmanj za dva ln pol milijona dinarjev. Najveé oškodovancev je v dravski banovini.
Zagonetna smrt lS-letne mladenke v Zagrebu
ZagTeb, 17. januarja n. V zdravniških krogih je vzbudila veliko zanimanje neobičajna smrt mlade 18-letne Zagrebčanke Maje Kaufmann, dijakinje ženske realne gimnazije. Umrla je od možganske kapL Zdravniki pa so pri obdukciji ugotovili, da ni bilo nobenega razloga za kap. ker je bila deklica popolnoma mirna in zdrava ter je neumljiva prirodna tajnost, kako je mogla zdravi deklici počiti žilica v možganih, da se ie razlila kri. in povzročila smrt.

i «JUTRO« WL M
WwWJa, Ä L 1335
Naši rudar}! v NemcQi
V vseh državah divja teflca gospo-tarska kriza. StevMo brezposelnih naravnost katastrofalno narašča in ni izgleda na konec. Nemčija preživlja brez-dvomno težko gospodarsko krizo, vendar pa informirani krogi trdijo, da ima ta kriza svoje posebno politično ozadje. Nemčija je tipična država racionalizacije in modernizacije produkcije. Zaradi tega ni nemška produkcija niti malo manjša, kakor je bila pri normalnem številu delavstva. Odpuščene delavce nadomesti racionalizirana in mehanizirana produkcija. Nemški izvoz je v decembru preteklega leta znašal skoro 2 mMijardi mark več, kakor je znašal v prejšnjih letih. Vodilni nemški industrijski krogi, ki strme za tem, da doseže-;x> moratorij za plačevanje reparacij, imajo v načrtu, da vržejo čim dalje večje število delavstva na račun javnega skrbstva, na račun brezposelnih podpor, da s tem poslabšajo državne finance in ustvarjajo boljše izglede na olajšanje reparacijskih obveznosti. Baie se bo do konca februarja t. 1. dvignilo število brezposelnih v Nemčiji na 5 milijonov.
S to politiko bodo občutno prizadeti tudi naši izseljenci, ne da bi se pri tem smeta trditi, da tiči v tem kako neugodno razpoloženje napram našemu elementu. Naši rojaki so pač v sistem odpuščanja delavcev pritegnjeni kakor tisoči drugih nesrečnikov. Pri zadnji redukciji v westfalskih revirjih je bilo odpuščenih 600 naših ljudi. To na videz ni visoka številka, toda bati se je, da bo $e stalno rastla. Emigracija iz Nemčije t sosedne države, v Belgijo in Holandi-
jo ai več mogoča. Meje 90 strožje jn-
prte in tudi ti dve državi odpuščata čfen dalje večje število delavstva.
Preostaja samo eno: v Nemč® odpuščenim jugoslovenskim rudarjem je treba preskrbeti zaposlitve v domovini ali v Franciji. Cuje pa se, da se tudi v Franciji krčijo delovne prilike.
Po obstoječih predpisih dobivajo tudi naši brezposelni rudar» v Nemčiji brezposelno podporo, toda le v višini 30 odst. rednega zaslužka in le za Kratko dobo. Po preteku tega časa imajo za brezposelne skrbeti komunalni dobrodelni uradi (Wohlfartsamt), kateri morajo to podporo nuditi tudi inozem-cem, a jo lahko odklonijo, če ni podana reciprociteta. V tem primeru lahko odredijo tudi izgon. Pri nas ni recipročnosti in zato se dogajajo primeri, da nemški komunalni uradi odklanjajo vsako pomoč našim državljanom, ko se po pre-stanku brezposelne podpore obračajo na nje.
Naši rojaki v Nemčiji preživljajo zato težke dni. Prepuščeni so samim sebi brez sredstev in brez upanja na skorajšnje izboljšanje. So to večinoma Slovenci, pristojni v dravsko banovino. Banska uprava bi morala imeti te rojake v evidenci in misliti na nje tudi v banovinskem proračunu Skrbeti moramo z vsemi močmi, da jim nudimo vsaj najnujnejšo začasno pomoč, dokler se reducirancem ne omogoči izselitev iz Nemčije v kako drugo državo ali pa zaposlitev v domovini, kar pa bi bilo pri današnjih razmerah mogoče le z velikopotezno kolonizacijsko akcijo.
Podrobne določbe zakona o zdravnikih
Novi zakon uvaja med dragim obvezno zavarovanje zdravnikov za primer bolezni, nesreče, onemoglosti, starosti in smrti
Beograd. 17. januarja, r. Kakor smo že •včeraj na kratko poročali, je Nj. Vel. kralj podpisal novi zakon o zdravnikih. V na* slednjem oh javljamo še nekatere važnejše določbe tega zakona.
Druffo poglavje govori o zdravniških pri« pravnikih in določa, da veljajo za zdrav« iniške pripravnike v splošnem enaki pred« pisi kakor za zdravnike Prijavo za vpis v zdravniški seznam ie treba predložit' pri» «tomi zdravniški zbornici Pripravniška praksa traja leto dni ter se opravMa v bob nicah. pri šolah narodnega zdravja in pri higienskih zavodih. Polovica pripravniške prakse mora biti v kurativni, polovica pa v preventivni medicini. Po prošenji priprav« nika se lahko dovoli za t,o dobo denarna podpora v okvirju razpoložljivih sredstev Pripravniška doba se računa v službena leta za napredovanje In za pokojnino. Pp doktorski diplomi odsluženi vojaški rok se računa v pripravniško službo.
Tretje poglavje gpvori o pravici do zdravniške prakse, o izvrševanju prakse in o zdravniški molčečnosti Pravico do iz» vriSevani« privatne prakse imajo ven zdrav» niki. vpisani v seznam zdravnikov pri pri» stojni zdravniški zbornici Izvzeti so samo prr zdravniki v državni, samoupravni ali drugi javni službi, ki i<im je izvrševanje privatne prakse zabranjeno po drugih za» konirh.
V vsaki banovini «e oanuje zdravniška
ga izvoli glavna skupščina V upi a v ii cm odboru je poleg predsednika in podpred» sednika sedem članov in štirje namestniki. Odbor se voli za dobo treh let. Dohodki zdravniške zbornice se stekajo iz vpisnine, članarine, denarnih kazn*" ter zapuščin in daril Vse zbornice skupno tvorijo zvezo zdravniških zbornic s sedežem v Beo» gradu.
Nova je določba o zavarovanja zd ravni«
kov. Savez zdravniških zbornic je dolfan v roka enega leta osnovati zavarovanje zdravnikov za primer nesreče, bolezni, one» moglosti. starosti in smrti. Zavarovanje je obvezno za vse pri zdravniških zborni» cah vpisane zdravnike.
Osmo poglavje govori o discipliniran Ju zdravnikov. Predvideva kazni zaradi ne» rednosti in disciplinske kazni. Za neredno» sti so predvidevane kot k arni pismeni opo» miin in denarna kazen od 300 do 1000 Din, ki jih izreka zbornični upravni odbor. Dis« cipl-inske kazni so pismeni ukor ter de» name kazni od 1000 do 5000 Din za zdrav» nike in 100 do 1000 Din za pripravnike. Kazen se lahko poostri z zabrano privat» ne prakse do enega leta. Pripravniki se lah« ko kaznujeio s podaljšan iem pripravniške dobe za eno leto. Najstrožja kazen je bri» sanje iz spiska zdravnikov za dobo do treh let. Disciplinsko oblast tvpri izvolieno zbornično disciplinsko sodišče, vrhovna disciplinska ob'ast pa je disciplinski svet
■"bornica, ki jo upravlja izvoljemi odbor, ki ministrstva socialne politike.
Eazboriti romunski penzijonisti
BukareSta, 17. Januarja, p. V černovicab Je pri&lo danes do revolte upokojencev. Upokojenci namreč še do danes niso prejeli pokojnin za december ln januar. Zaradi tega so davi takoj po otvoritvi uradnih ur navalili na finančno direkcijo v takem številu, da jim navzoča vojaška straža ni mogla za-braniti dostopa. Stražo so razorožili, nato pa zaklenili vse izhode, tako da nihče ni mogol iz poslopja. Tričlanska deputacija je odšla nato k finančnemu direktorju ter zahtevala takojšnje ieplačilo vseh zaostalih pokojnin. Finančni direktor J4m je pokazal prazno blagajno ter po dolgotrajnem pogajanju obljubil, da bodo najkasneje v treh dneh vsi prejeli zaostale pokojnine. šele nato «o upokojenci odšli In so «rad nik i mogli pričeti s poslovanjem.
Pregrupacija bolgarskih strank
Sofija, 17. jan. A A. Člani bivšega fcvrš» nega odbora radikalne stranke, ki zdaj pripadajo Demokrat i č esk emu rgovoru, so imeli na stanovanju Vlkova sestanek, kjer •o razpravljali o vprašanjih koalicije Zgo» vora z nekaterimi sedanjimi opozicijskimi strankami. »Utro« javlja, da so imeli še ponoven sestanek, ker se na prvem niso sporazumeli. Nekateri želijo, naj prezza» me vodstvo nove koalicije Ljapčev.
Angleška volilna reforma
London, 17. jan. t. Maodonaidova vlada
Ìs včeraj predložila spodnji zbornici za* onski načrt o volilni reformi, ki je plod večmesečnih pogajanj med Macdonaldovo vlado in liberalci. Med drugim določa za» konski načrt talkozvano alternativno vo» lilno pravico, po kateri označi vsak voli« lec poleg glavnega kandidata, ki mu odda svoj glas, še drugega kandidata, ki naj pride v poštev v primeru, da prvi kandi» dat propade. S tem naj se preprečijo ta» kozvane ožje voliitve. Novi volilni zakon določa nadalje, da se smatra za izvoljene» ga samo oni kandidat, ld dobi nai nanj polovico vseh oddanih glasov v svojem vo» Htnem okrožju. Nadalje vsebuje razdeli» tev 11 velikhh volilnih okrožij, odpravlja dosedanjo prakso, da se »me razen v Ira» ju bivanja voliti tudi v kraju zaposlitve, odpravlja volilno pravico univerz, proPD» veduje uporabo agitaciiskih avtomobilov sa prevoz voli le er ter določa, da ne sme» jo volilni izdatki strank znašati več kakor 5 peneov v podeželskih volilnih okrožjih te 4 pene o v mestnih vodilnih okrajih za prebivalca*
Po potresu v Kcrintn
poplave
Atene, 17. jan. r. V okolici Korimta, kjer je nedavno povzročil potres ogromno sko» do, so nastale v zadnjih dneh zaradi de» ževja katastrofalne poplave, ki so uničile vse setve in tudi sicer povzročile obilo škode. Mnoge reke so prestopile bregove in poplavile polja v štirih okrožjih V me» stu Pal man ar es je voda porušila 20 hiš, 40 drugih pa je v nevarnosti, da se vsak hip porušijo. Prebivalstvo je pobegnilo v višje ležeče kraje. Železniški promet je popol» noma ustavljen. Škoda je ogromna.
Nesreča romanskega paraika
Dunaj, 17. jan. p. Na Dumera se J« v
bližini Pratra davi ponesrečil rum un ski to» vorni parnžk »Coczia«. Zadel je ob dno ter se tako močno poškodoval, da je vo» da naglo vdiraila v notranjost. Obstojala je velika nevarnost eksplozije kotlov. V bližini se mudeči jugoslovenski parnik »Brod« je takoj prihitei na pomoč, izčrpal vodo ter omògoèil pretovorjenje tovora na vlačilce, ki so bili pozvani na pomoč.
Epidemija hripe na pohoda
Madrid, 17. jan. g. V Španiji divja ka<ta» strofalna epidemija hripe, ki je zahtevala že veliko število žrtev. Obolelo je nad 1000 poštnih uradnikov, zaradi česar je do» stava pošte zelo otežkočena. Epidemija je močnejša kakor v 1. 1918, ki se je razširja po vsej Evropi in odkar je znana kot špan» ska bolezen. Zdravniki menijo, da je vzrok epidemie velik mm, zaradi kate» rega trpi vsa Španija.
London, 17. januarja AA. Ker le® nad Anglijo gosta megla, se Je hripa zelo razširila. Minuli teden Je umrlo ▼ veJlkih angleških mestih na tej bolezni nad 100 oseb.
Berlin, 17. Januarja AA. Tu Je obolelo 10 oseb na hrlpl. Smrtni primeri so zelo redki.
VBiarJ! na Severnem morju
Berlin, 17. Jan. s. Zaradi htrdlh viharjev divjajo zadnjih 24 ur po vsej Nemčiji ter nad Vzhodnim in Severnim morjem je trpel zjtestl pa ropi ovni promet, ld Je skoraj popolnoma «stavfleo. Mnogo parnfkov Je morate zaradi viharja pristati v pristaniščih. Več veffikfli parnfkov Je vflw pottsnfl na pristaniško zidovj«. MawJSe parnfke Je orkan premetavaj kakor orehove lupine in so se končno potopi«. V Hamburgu Je vihar odtrgal od pristanišča veWke prekooce-anske pa mike. Pa mik »Kalliope« Je brez vodstva zadel ob pamfk »Sesostrts«. Oba paruika sta bila težko poškodovana, tutt-
FrantSek Cirrate! f
Kakor smo ie poročali, je 16. t bl «mri v Pragi po dolgem trpljenju g. Fraa-tižek Chvàtal, bivši dolgoletni ravnatelj Kclinske tovarne v Ljubljani. Chvàtal )e bil naslednik ravnatelja Pukla, ki je po prevratu stopil v konzularno službo češkoslovaške republike in je sedaj z uspehom kot generalui konzul zastopal svojo državo v Zagrebu. *
Kot narodem Čeh in navdušen Slovan se je pokojnik z lahkoto vživel v ljubljanske razmere. Pristopil je takoj k Sokolu in drugim narodnim društvom, v katerih se je rad tudi aktivno udejstvoval Prijaznega gospoda, ki sta mu z lica sijala poštenost in dobrota, je kmalu poznala vsa Ljubljana in ga cenila. Prav rad se je pokojnik udeleževal narodnih prireditev in ni nikdar prišel praznih rok; vselej je globoko posegel v svojo denarnico in podprl z lepim darom dotično prireditev. Zato se ni čuditi, da je na njegova vrata potrkal marsikdo, ki je iskal pomoči. Največjo ljubezen je posvečal Ceškoslovenski Obci, ki ji je bil dolga leta požrtvovalen in delaven predsednik. Enako mu je bila pri srcu tudi Jugosloven-sko-češkosloVaška Liga, pri katere ustanovitvi je tudi on aktivno sodeloval. Versko je pripadal cerkvi čeških bratov, oni verski organizaciji, ki ji je tekla zibelka še v velikih Hnsovih časih.
Chvàtal je obolel pred tremi leti. Iskal je leka zahrbtni bolezni v Pragi in drugod Zdravila ni našel. Lani pomladi je stopil ▼ stalni pokoj in se s svojo soprogo preselil v Prago. V maju smo se poslavljali od njega. Vedali smo že takrat, da mu zadnjič stiskamo roko. Sedaj je smrt napravila konec njegovemu trpljenju. Plemenitega moza, ki je legel k počitku v svoii rodni zemlji, ohranimo v trajnem prijaznem spominu I
Trgovinska pogajanja
sČSR
„Prager Presse« objavlja daljši «anek o bližnjih trgovinskih pogajanjih med ČSR ln Jugoslavijo. Članek govori najprej o gospodarskem kaosu, ki je zavladal v Evropi .n v katerem skuša vsaka država za sebe rešiti, kar se rešiti da. List nato zagotavlja, da ni Češkoslovaška v zadnjih dveh letih sklenila nobene pomembnejše trgovinske pogodbe, razen pogodbe z Rumunijo, k je za obe strani ena najboljših pogodb, sklenjenih v zadnjem času. Velika nervoznost trgovinske politike je prišla še bolj do izraza zaradi tega, ker čaka na pr. pogodba med Poljsko in Nemčjio še vedno na ratifikacijo in ker je češkoslovaška zašla v brez pogodb en o stanje z Madžarsko. Nato prehaja »Prager Presse« na pogajanja z Jugoslavijo in pravi:	_
>V takem razpoloženj« m fri&mtwo pogajanja češkoslovaške * zavezn»ko ln prijateljsko Jugoslavijo, da se dokonča delo, ki je bilo započeto L 1920 z Ugotovitvijo okvirne pogodbe, ki pa je obtičalo pri sestavi tarifne pogodbe. Razmere na obeh straneh še niso bile zrele za ustvaritev ožje trgovsko-politične zveze. Danes smo gotovo že tako daleč ln vsaj na češkoslovaški strani moremo toliko nuditi, da lahko pogajanja hitro tn gladko pridejo do uspeha V primeri z drugimi državam!, v katere izvaža Jugoslavija, Ima češkoslovaška napram njej najnižje agrarne carine ter jI nudi tudi velike uvozne možnosti, češkoslovaška uvaža iz Jugoslavije 16.000 vago, nov pšenice ln 18.000 vagonov moke, dočim znaša n. pr. jugoslovanski Izvoz pšenice v Italijo samo 3000 vagonov. Ne tajimo, da je možnost oddaje našega blaga v Jugoslavijo še velika ln sposobna tepopolnive, kajti Jugoslavija obsega skoro dvakrat tako veliko gospodarsko področje kakor Madžarska to to področje nI nikakor v tako ve liki meri industrializirano kakor madžarsko, vsled česar bi mogla postati oddaja češkoslovaških Industrijskih proizvodov v Jugoslaviji mnogo večja 1n trajnejša.
Niso pa samo materljalnl vzroki, ki «ttl-Jo obe pogodbeni stranki k pospešen Ju sklepa trgovinske pogodbe. V času trgovlnsko-političnih težkoč In njihovega kaotičnega razvoja mora nuditi gospodarska razsodnost primer, ki bi vplival dobrodelno. Tudi v Jugoslaviji se pospešujejo stremljenja po uvedbi p referenčnega sistema med pretežno agrarnimi ln pretežno industrijskimi državami, tudi v Jugoslaviji vidijo mnogi rešitev v uresničenju tega sistema. Toda zaključek dobre, obe stranki zadovoljive pogodbe ne more tvoriti nobene ovire za uresničenje preferenčnega sistema, ki tana tudi pri nas svoje pristaše Morebiti more biti celo koristna prehodna stopnja.
Prepričani smo, da bo zaključitev pogodbe z Jugoslavijo mnogo doprinesla k odstranitvi napačnih naziranj, ki obstoje v Madžarski o smereh naše trgovinske politike ln da bo kmalu napravila konec brez-pogodbenemu stanju tudi ž njo V kaosu, v besnih interesnih bojih, ki pretresajo trgovinsko politiko Evrope, Je dobra pogodbena politika še vedno trdna toöka Napačno Je smatrati, da se more kriza ozdraviti z izpremembo carinskih tarif, z odpovedjo dobrih ln preizkušenih pogodb, z zamenjavo vrabca v roki z golobom, ki Je še na strehi. Krtea Ima druge vzroke ln se z ne prest animi trgovsko-polltlčnlml motnjami samo povečuje če se v vsej srednji Evropi odpravijo te motnje z zaključitvljo dobrih in trdnih pogodb, se bo kriza v svojih naj-ostrejših učinkih omilila za vse stranke.«
Odhod Jugoslovenske delegadfe
Beograd, 17. Januarja p. V ministrstvu za trgovino se vrSe zadnje priprave za trgovinska pogajanja s češkoslovaško. Jn-goslovenska delegacija, ld Ji bo načeloval načelnik trgovinskega ministrstva dr. Pi-lja, bo odpotovala v torek zvečer v Prago. Kot ekspert bo v delegaciji med drugimi tudi tajnik ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič.
Zahteva po tepremembl tari! s ČSR
Beograd, 17. Januarja AA. Gospodarske organizacije so poslale vloge, naj se dosedanja Jugoslovensko-češkoslovaška zvezna tarifa za blago spremeni in Izpopolni z novo ugodnejšo tarifo. Zaradi tega so začeli pri generalni direkciji državnih železni e zbirati material, na osnovi katerega bodo Se tekom tega leta začeli pogajanja s čeSkoslovafikimi državnimi železnicami.
Mezdni potrei r Angliji
London, 17. januarja AA. Snoči m Je vršila deseturna konferenca zastopnikov delavcev in podjetnikov bombažne Industrije v Lancashiru. Delodajalci bo danes odpustili vse delavstva
Krvavi izgredi irnfli skfh nacQsf&üsi
Pri žalnih manifestacijah htdjfsfcih naekmafistov zarsufä jVsört^dfs štirih IndfjceY y Pooni je doslo v mnogih mestih do krvavih nemir v
Bombay, 17. januarja, d. Včeraj je do» Slo povodom žalnih manifestacij zaradi jo»
stifikacije Štirih indijskih nacionalistov v Pooni do velikih izgredov. Manifestacij se je udeležilo tudi okoli 100.000 tekstilnih delavcev, ki so včeraj na poziv indijskega kongresa stopili v stavko. Zaradi napetima položaja je bila za vso policijo v Bombavu odrejena stroga pripravljenost ter ie po bpmbavskih cestah vzdrževalo red 5000 po* iicistcrv. Zaradi ponovnih napadov na po» licijske straže hodijo policisti po ulicah sa» mo še v četah po 40 mož. Javna poslopja stražii vojaštvo s strojnicami. Spopadi med demokratičnimi nacionalisti in policijo eo se vršili vse dopoldne do poznih popol» danskih ut. Ponekod je prišlo do pravih bitk. Do 3. popoldne je bilo ranjenih pri spopadih nad 100 oseb.
Velika napetost je bila tudi v Sbolapur» ju. Kljub izrecni prepovedi policije so do, macini proglasili dan žalovanja za justif:» oirame Indice v Pooni, ki 6o bili obsojeni
a« «rart »satnecfi «hskjks «agkiktà Ä-f«. Včeraj »o bäe ra* trifCFVWe t ShoJap«r >?i
zaprtft, ker so	tatok>na*isti
vedali trgovcem bojkot, ako bi tc uprli nri» hovi zahtev. Do večjih spopadov j: d oš o tudi v Ahmed >badu, kjer je biio ranjenih 150 deraonstjsnto-v
New Delhi, 57 j^waurle. AA. zbornica je na današnji «ejü tasepra-v!>-,a o velrkih nemirih, ki &o rehruhnik v mnr-?;'i mestih Indije. Ob tej priliki to bri e pro:» la-gane razne odredbe proti terorkrtščtii s k» cd ji indijskih nacionalistov. PocScral j lo: i Irwin je imel _govor. v 's».»-rem *** i-rr-» r0. svoie zadovoljstvo n*d *ačwnfr« «wr?/"5» mom. ki je bil dosežen tv* jjvfc k -rfe« renči v Londonu m ki <«3 je tnd:j;,ko preH» vaistvo torvo pozdrivflo.
New Delhi, 17. januarja AA. 5« predsednika indijske sktroSdine ie b<!I <?»- ^ voljen sir Ibrahim Rachimtoitih e 78 resovi proti ?"
Obupne razmere v Bolgariji
Sofija. 14. januarja.
Bolgarska Je (Hm«a pod naslino procina-rodmo viado »Demokratičeskega Sgovora« zašla tako daleč, da je v resnici težko govoriti o njej kot pravni državi, človek n« ve, kdo ima t rokah državno oblast, ali vlada aM ona nedosegljiva, nikomur odgovorna sila, ki Jo predätavlja VMRO, nou~a-nja makedonska revolucionarna organizacija, čije glasilo »Makedonija« Je ob priiiki procesa proti glavnemu vodji Vančotu Mi-hajlovn zaradi umora novinarja Pundeva jasno to glasno Izpovedalo, da ima VMRO svoje lastno pravosodje, v katero se nihče nima pravice vtikati. In v zavest! te svoje, od državne oblasti prtenavane pravice, — umori med makedonstvujuščlmi ln vsi drugi njihovi zločini ostajajo vedno nekaznovani — gospodari VMRO nemote&o t državi to le preöesto Je državna oblast s svojimi organi celo direktna izvrže valsa njenih želja to zahtev, kar se Je prav posebno pokazalo v znani zloglasni vohunski aferL
»Jutro« Je Se gotov*» obJavUo ve«t o najnovejšem zločinu VMRO, ko »t« v zgodnjem jutru pravoslavnega starega leta. padla kot žrtvi medsebojne mrlnje med »nti-hajlovisti« to »protogerovisti« Trajče Spa-sov Morjovče (bolgarski Morjovčeto, zara, di pritaknjenega člena; enako pridevek morilca čavčeto-čavče) to Nikola Janev Budakov, oba »protogerovista«. V Javnem lokalo, v kabaretu »Moulin Rouge« ao ju pristaši Mihajlova ustrelili — nič manj ko 13 strelov so testrellll nanj« — ln pobegnili, dasi J« stal v neposredni bližini orožnik. Ia družbe, ki se je nahajala v kabaretu, Je pohitel eden gostov, Stojaai Ka-toéer s kvestorjem kabareta, Vladimirom Simeonovom, po morilce. Ko se je vrnil, je celo še pozdravil M or jo vieta, a par minut nato so že na vratiii začeH pokati streli in Morjovče se Je zgrudil mrtev na tla, Budakov pa smrtno ranjen. Po Izpovedi šoferja, kl je pripeljal v avtu moriloe, se Je dognale, da sta morilca Boris Rošfcov to Slavče Načev s pridevkom čavče (čavče-to).
Morjorto se Je fteie p« «aar* *et*«raia
Protogerova priključil »protogerovistom« to je veljal za enega najodločnejših nasprotnikov Mihajlova, zaradi česar ga Je VMRO obsodila na »mrt. Toda znal se je varovati Ker ma »mlhajlovistl« niso mogli drugače do živega, so ga obdolžHl, da Je on umoril »tnihajlovista« Nanča Vi t! aro v a, ki je bil ustreljen na dan kraljeve poroke. Morjovčeta so zaprli, pa Je pobegnil b* zapora to se Je pozneje sam prijavil oblasti. Ker Je dokazal, da onega dne ni bil v Sofiji, temveč v Varni, so ga seveda izpustili, toda obsodba VMRO Je ostala v veljavi in sedaj je izvršena.
Morjovče Je ostal mrtev na »ca «na Budakov pa Je umrl v botolcL Oba sta bila oženj en a, zapuščata vdovi to prvi enega, drugi pa dva otroka. Budakov je Ml begunec lz Dobrudže, ki Je Bedaj romunska, to bolgarski listi neprestano pišejo o tamoš-njem rumunskem nasilstvu nad bolgarskim prebivalstvom. Z Morjovčetom sta bila ne-razdružljiva prijatelja in tovariša.
Oblasti so zaprle vse ljudi, ki m m ob času zločina nahajale ▼ kabareta »Moolto Rouge«, med njimi tudi dve kabaretni pevki, morilca sta pa Izginila! Odpeljala sta se z avtom v »neznano smer«.
Te dni se pripravlja g. Aleksander Ljapčev, predsednik bolgarske vlade, da cdpo_ tuje v ženevo na zasedanje »veta Društva narodov. In vsi bolgarski listi tolmačijo ta ukrep ministrskega predsednika, ki je doslej vse bolgarske diplomatske posle pre puščal ministru zunanjih stvari Burovn to finančnemu ministru Molovu, 1 njegovo željo, da stopi sam v osebne stike s predstavniki velikega političnega sveta to j trn razloži nujno, zelo nujno potrebo Bolgarske po izdatni finančni pomoči. Bolgarska se nahaja prav na robu gospodarskega poloma, če ne bo v najkrajšem času pomoči od zunaj, jI preti neizogiben gospodarski pogin. Zato naj ostane finančni minister Molo-doma, da kolikor mogoče zadržuje navzdol drseči voz državnega gospodarstva, g. Ljapčev pa naj bl z g. Burovom prepričal predstavnike velesül, da je Bolgarska ne samo potrebna, temveč tudi vredna njihove pomoči.
In g. I^upèor, perl ikAi u i ilc(j TMBO la prijatelj Vančeta MIh al lova — on «u* Je rodom iz Resna, ob cesti ts Bftolja v Ohrid — ponese s seboj v ženevo najnovejše podatke o mira ia redn na Bolgarskem, o sijajno w*)Jertlh pravnih razmerah, o prizadevanj« vlade, da se kar najbolj poglobe
pricaiasjskl od-ao^ajš i	ia i ar s;<v>
čvreteje E trdi »sr ae	&&
j temveč u«	»reijb Pa	ss;-
; sovejse d«»««, d« >» mx<	Uonov* ta
j VAI1ÌO «trtavfcjfciio popoia«»LsiA La vm j večne časei
\mtm
m izgimitai
devojka
Novi	»jen, ». RisajcS t*9gM0*e
dee Polkovnikov a Zagr&b-a je	vc-v
raj papoidae c<a nodosa<isk« izjavä, da je 4. t av :.. , n S f% Sada Zora Sensi, 1 Siete«. Z^rch;..*»*«. ' o izjavi Polkovnikov« je pnšlv -i t m. >••.;•.« Hca r Novi S'id, da si pooÀèe nà-.fctc >•«• nastanil-, v Ljubljanski u«.u-i OkdH 4. p v poldne je šla k aefdm	v j^ett.^»
varadin, >yd kocier se ni vsi- % m i*. Za n je prispel n Zagreba nj«? iaur».>čemr-. >• ■'■* kovnikov, ki jo je 19 iku brestasoefaM iekrd. Sumijo, da je Bvr§üa moraor «ii a«
pada pa tud; trjjovtee 1 b«im blafCMSh.
Smrt odìldse Ja vrte ckkyté v Zaijreisa
IT. Jsaitiiarja t	Jte «tsHtrite
v Sa^rsba keiäsiä	JugT^öcr^lta
Ana vdvra Kola, soprogi» šine hrvatskega Sokola Cr. Josipa Kcjtc^. Pokojnica Je bila zlasti zertss v m&t&tf Skih krogih kot odlična kar-žtattva«. c.:. r,»« ka.
PnKs^sto (NSSfayvissje
Steffmd, 17 jaauar>i .-	zc.sv&m*
franeessk« republika Je odlis ^ >■. ■.-. 3.r,-.;,. nika aotraztj&ga ministra Dofcx-iea» viča z oficirskim redom Sastca
Italiani Iščejo rv»?. % Iz v odvili drv ki
BMgiad, IT. Jsxu AA '/j&wz m • *> vanje «aamj« trgo-ztas je doi/ii -»J aa, konzulata v Milanu vest m iUOijal,-Ekih tvrdk zaniins. ssa tvrdke v rs.išl dr:'• ii, iti s« b&vijo z izv<aom drv to oglja ca s. nimajo trgovskih sve» v gf/ruji It*:-'i" h,-teresentl naj se obrnejo aa industrn^Ao-komercijalni odsek zavoda za pc.-'p-.rSew-i« zunanje trgovine v Beogradu pod št. 1C=9T«
Rtisfej tizio t Btr&ù..
Berlin. 17 jantarja <L S*koč> so ljali z brzov?i',kona v Berila -«tgr.»r>. c
v teži 8 ton in v vrednosti £1 6 astiijoacv mark, ki ga je poslala državna bari v - v Moskvi Transport
so sprtìJTi1 Jai ti 's ?i-* rTiiJvi. ruske državne banke. ZÙ. o ni blk> ;>oa>jarno preko Poljska, temveč prek« Lecocak» in Litve. Zavarovano je bilo pri ru.jkih zavarovalnih družbah. Pil sprej*-.'»: -a kolodvoru v Berlinu do bili ! goštevilni uradniki	država« beA-
i ke, detektivi in polickti.
i Šahovski tirnih* tm Sesfi
Secameriog, 17. januarja g ci reüici I udeležbi občinfrtva se Je da:»es poc^. irni-j narodni šahovski turnir. Dosici je snaaa, da je bila igra Tarta^ower-Suitan Kb am 42. potezi prekinjena ob boljšem položaju Tartakowe rja
Llcfradl*
Beograd, 17. AA. DireSccÉla értav^m žesezpic v Sarajeva razp»^^ ^ \-ar r-?cr-taino licitaci!© xa itabavkso piafeu za dr;..;
ne zastav« ia rasi»ne »Ti ofaA. Lsc*iacS« se vrSi 7. ÉPbnwrJi, ti li dopoidee v gradbenem oddelka -sTren-jenc direfccrie. NadaSje se vrše istotam d^ ;oiertalnt ficitacijs za nabavo branikov ic pos£nner. :;h delov, Upa »Kurbel ckie 5. ?ebr ob 11 dtop, Todni po«ofl se dobe proti 10 Dir. v *" matičnih znamkah v gradbenem oddelku direkcije v Sarajevo,
JüasTphlka vTem?T5«ka ns^roi danes t Oblačno, spremenljivo, topleje, posiabžariie vremena — Situacija vfera.'Snjega dr,«. Velika harometerska. depresija, ki	is nad severno Evropo, se J»> rarprostrLa ko juga in zavzela južna pokrajine do r»Ha .>.-.-ših severozapadnih predelov. Istočasne «e je ojačil minimum na Jadrana dočim se se anticikloni umaknili proti robom t-mitin«iv ta. Pritisk je v »plodnem zek> močno padel, in sicer za 4—15 mm. — Temperature *o padle v Primorju in narasle v vi?jih krajih Slovenije ter zapadne Hrvatske od 1 do 9 stopinj.
rhinajsk« vrwnwwafcai	«a os
Neiasno, pad-ivjne, rr#So
j« »m
fp^TtW
Žrebanje i
Razen ie včeraj javljenlh so bili v L razredu XXI. kola i3Žr»*foani še aa^ slednji večji dobitki:
Premi]o 290*000 Diu sreüca št»
Fa 500 Din «račke it: 955, 10.029. 10.29$,	J4.4S3.
50.SS6, 57.067, 61.490, 78.140, 74.432, 77.170, 88.865 in 98.4%5.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Lfisbffsna, St. F etra 19
Naši kraji in ljudje
Nemški pokret za spoznavanje Jugoslavije
Umetnost kot posredovalka med narodi - Lepa manifestacija ob otvoritvi razstave Josipa Arensa -- Ustanovitev novega nemško-jugo-
slovenskega društva
Od leve na desno: dr. Adolf Potthoff, študijski svetnik iz Gelsenkirchena, z gospo; dr. Schuhmacher, župan mesta Gelsenkirchena; vicekonzul dr. Vo-dušek in izseljeniški komisar dr. Deželic iz Diisseldorfa ;gospa županja dr. Schuhmacherjeva; dr. Leichter, študijski svetnik iz Recklinghausena, naš generalni konzul Brana Markovič iz Diisseldorfa; honorarni konzul Jugoslavije Viljem Paulus iz Essena; slikar Arens in urednik dr. Brepohl.
Gelsenkirchen, 16. januarja.
Lani v maju sta Jugoslavijo posetila dva »dada kulturna delavca iz Westfalije: novinar dr. Willy Brepohl in akademski slikar Josip Arens, oba iz Gelsenkirchna. Kot gosta 2>Jut.rove< redakcije sta si teme-\ito ogledala Ljubljano in lepote gorenjske pokrajine, njun glavni cilj pa je bila Južna Srbija, kjer jima je bilo posebno po naklonjenosti bana 2ike Laziča omogočeno, da eia obiskala vse znameniteiše kraje, nakar età se preko Črne gore, Bosne in Dalmacije vrnila po enomesečnem potovanju v Nemčijo. Njuna jugoslovenska turneja je rodila nenavadno bogate uspehe. Novinar dr. Bre« pohl je v svojem listu »Gelsenkirchener Allgemeine Zeitung« ter v raznih ilustriranih novinah objavil že celo vrsto opisov z močnimi impresijami, priredil je tudi več predavanj in je i preko radia izvršil naši propagandi za tujski promet zelo lepe usluge. Dvoje predavanj o Jugoslaviji je v radiu imel celo na oba božična dneva. Posebno ti dve predavanji sta vzbudili v Westfaliji Izredno zanimanje, saj jih je ravno o božič, nih praznikih poslušalo mnogo več ljudi kakor v običajnih dneh in dr. Brepohl je prejel tudi mnopo pismenih priznanj iz vse za-padne Nemčije. Istočasno je tudi mladi nadarjeni slikar Josip Arens, ki zna enako f.pretno sukati pero kakor čopič, napisal v raznih listih sila prijetno podane spomine f. potovanja po Jugoslaviji, obenem pa je pripravljal veliko kolekcijo svojih slikarskih del za špecijalno razstavo v Gelsen-kirebnu.
Razstava Josipa Arensa je bila preteklo nedeljo otvorjena v tukajšnjem muzeju (Georgshaus) in je vzbudila nenavadno pozornost. Za Gelsenkirchen, ki je s svojimi 400.000 prebivalci eden najvažnejših industrijskih in kulturnih centrov Westfalije, je
Hitite in poglejte si čim prej naš čarobni velefilm, katerega predvajamo
nepreklicno samo še danes t
GRETA GARBO
v prekrasnem, nepozabnem vele-filmu globoke vse odpuščajoče ljubezni
Hans Junkermann in Theo Shall
Najnovejši Paramountov zvočni tednik!
Predstave ob 5», 7. in 9« zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
bila otvoritev Arensove razstave izreden družabni dogodek, ki je nam Jugoslovenom prinesel tako lepe uspehe, kakor se tega pač nismo mogli nadejati. Slavnostni otvoritvi so poleg našega generalnega konzula Brane Markoviča, izseljeniškega komisarja Deželica in vicekonzula dr. Voduška Iz Diisseldorfa ter honor. konzula V. Paulusa iz Essena prisostvovali predstavniki najod-ličnejših nemških krogov. Sam župan Gelsenkirchna gosp. dr. Schuhmacher je otvoril razstavo in toplo pozdravil jugoslovenske goste kakor tudi številno navzoče prijatelje umetnosti. Za pozdrav se je zahvalil generalni konzul Markovič, nakar sta študijski svetnik dr. Adolf Potthoff m urednik dr. Brepohl podala kratek uvod v duševno življenje Jugoslavije, kar je posebno omogočilo razumevanje razstavljenih del. Kolekcija Arensovih umetnin je zelo številna in vse kritike soglasno poudarjajo njeno veliko vrednost. Slike so bizarne in predstavljajo pestre prizore iz življenja Južne Srbije in Bosne. 0 odlični umetniški kvaliteti posameznih del boino še izprego-vorili. Za enkrat pa je za nas najvažnejše, da poudarimo: Arensova razstava je spon« tano sprožila važen pokret. ki utegne posebno v tujskoproinetnem pogledu roditi za Jugoslavijo šc lepe uspehe. Ustanovljeno je bilo nemško • jugoslovensko društvo. 0 tem naj za danes prepustimo besedo samo tukajšnjim velikim dnevnikom.
Tako je v ponedeljek zapisala »Gelsen-kirchener Zeitung«: ^Opozorili smo že na posebno ozadje Àrensove razstave, ki jo moramo ceniti kot znak vedno bolj se uve-Ijavljajočih euvstev za gospodarsko in kulturno vezanost Nemčije in Jugoslavije. To so lahko čuje nekoliko tuje, kajti o kakih ožjih zvezah Nemčije z državo, ki je tudi mnogi naši inteligenti politično in zemljepisno ne znajo točno obeležiti je le malokomu kaj znanega. Da pa te zveze dejansko obstojajo, izhaja iz mnogih izjav pomembnih nemških gospodarskih krogov, ki poudarjajo potrebo ojačenja in razširjenja medsebojnih stikov Kakor znano, bo ravno Jugoslavija s precejšnjo gotovostjo igrala v snu-joeein se srednje- in južnoevropskem gospodarskem bloku veliko ulogo. Pri tem se ne more opuščati čim večje medsebojno spoznavanje obeh nacijonalnih kultur. Nam Nemcem ni treba hliniti. da tudi na naši strani vladajo še močni predsodki nasproti deželam, ki so se po svetovni vojni združile v jugoslovensko državo, predsodki, ki jih nasprotje v svetovni vojni seveda ni zmanjšalo. In vendar se nam predočuje ta del Balkana, ki smo ga doslej označevali stereotipno zsrolj kot .vremenska hišica Evrope', v povsem drugi luči. ako se potrudimo, da Jugoslavijo in njene ljudi resnično spoznamo. Le tako je mogoče, da zatre-rao naivne predstave o balkanskih puščavah, kjer prebivajo divjaki s krvno osveto. Le z resnim spoznavanjem se zavemo, da se da v Jugoslaviji marsikaj odkriti: Pokrajinske lepote z neslutenim čarotn, ljudje, ki so sicer drugačni kakor mi, toda potomci nič manj ponosne, od krvavih zasledovanj ogražane in vedno k luči se boreče močne kulture. Tedaj se nam tudi razodenejo mož« nosti močne gospodarsko - politične bodočnosti, ki je lahko tudi za Nemčijo izredno pomembna.. Te misli so bile pri otvoritvi Arensove razstave vsestransko poudarjene. Po otvoritvi se _ je vršil v hotelu »Hans Sachs« ožji družabni sestanek. Generalni konzul Markovič je nazdravil nemškemu predsedniku, čemur se je žuj>an dr. Schuhmacher odzval s primemo zdravico na čast kralju Aleksandru. Najpomembnejši uspeh otvoritve razstave in sestanka pa je ustanovitev nemško - jugoslovenske aružbe, ki bo s središčem v Gelsenkirchnu začela zbirati vse v poruhrskem industrijskem revirju bivajoče in na sodelovanju Nemčije in Jugo slavije interesirane kroge. S tem je doseglo tudi prizadevno dolgoletno delovanje predsednika Zveze jugoslovenskih delavskih ln podpornih društev gosp. Pavla Bolhe zasluženo priznanje.«
»Gelsenkirchener Allgemeine Zeitung« Je prinesla v ponedeljek obsežen članek pod naslovom >Umetnost posredovalka med narodi«, v katerem izčrpno poroča o slavnosti otvoritve Arensove razstave in poudarja:
>Otvoritev je bila posebno obeležena z navzočnostjo jugoslovenskih predstavnikov iz Düsseldorfa in tako se je slavje razvilo v pomembno manifestacijo prijateljstva med tukajšnjimi in jugoslovenskimi krogi. Naš industrijski revir je Jugoslaviji mnogo bližji, kakor vse druge nemške pokrajine — to iz enostavnega razloga, ker tu prebiva najmanj 50.000 Slovencev in Hrvatov. Zato je lahko razumeti, da so s tem tudi osebne razmere s posredovanjem teh Jugoslovenov nasproti Nemcem zelo ozke in raznolike. Ob
koncu otvoritve je študijski svetnik dr. Potthoff ponovno govoril o pomenu jugoslovenske kolonije v Poruhrju, za katero si je Pavel Bolha z neutrudnim delom v teku let pridobil velike zasluge. Nato je dr. PoffhofI aprožil misel, da se ustanovi nemško - ju-eoslovenska družba, katere naloga naj bo, da v prostodušnem sodelovanju služi sporazumevanju obeh narodov. Saj v zgodovinski usodi obstoja med Nemci in Jugoslove* ni gotova sličnost, a jugoslovenska narodna
pesem Je menda najpopolnejša ▼ vsej Evropi.«
Izmed ostalih pomembnejših dnevnikov v Poruhrju sta prinesla simpatično poročilo o otvoritvi Arensove razstave in ustanovitvi nemško-jugoslovenske družbe tudi demokratski »Generalanzeiger« v Buerju, kaor tudi katoliški centrumaški dnevnik >Buersche Volkszeitung«.
S svoje strani lahko navedenemu pripomnimo še tole: Nemško-jugoslovenska družba bo v obliki kluba delovala za spoznavanje Nemčije in Jugoslavije. Ta ideja je našla tako širok odmev in tako zanimanje, da tega nismo pričakovali niti v 10 odstotkih. Tudi je bila udeležba pri otvoritvi razstave resnično tako lepa in mnogobrojna,
da se nismo mogli načuditi. Jugoslovensko (rudarsko) kolonijo sta pri otvoritvi zastopala predsednik Pavel Bolha iz Essena m podpredsednik Doberšek iz Recklinghaus-na, kar je bilo s simpatijo opaženo. Pomisliti je samo treba, da so v muzeju v Gei-renkichnu imeli že najzanimivejše razstave, pa nobena ni bila tako obiskana, kakor ta. ki jo po pravici imenujemo: — naša. Publika je bila najizbranejša, prišli so tudi vsi prominenti tukajšnje veleindustrije. Delo se je pričelo in tako lahko pričakujemo pred vsem zelo lepe uspehe v tujsko-proinetnem pogledu. Treba je vnovič poudarili, da je Poruhrje srce Nemčije, in kdor se tega «r veda, bo znal prav ceniti prizadevanje novena društva.
&chti <Bcìes
nepozabni pevec „Rio Rite" pri de zopet in Vam zapoje svojo nežno ljubavno pesem
POSLEDNJI POLJUB
Očarljiva romanca hrepeneče ljubezni in zvestega prijateljstva. — Krasne arije, godba in pevke!
PRIDE v Elitni kino Matica
UStelju - veteranu v spomin!
Tako odhajajo naši učitelji-veterani drug za drugim — polagoma, toda nezadržno. Ni še temu leto, odkar je odšel v nepovrat nadučitelj Jakob Kopič. Sedaj mu je sledil njegov študijski tovariš ter dobri prijatelj, učitelj Jakob Kovačic. Kdo v Slovenskih goricah in preko njih ni poznal tega moža vedno vedrega obraza, še-gavega in dobre volje? Rojen 15. julija 1857. kot najstarejši sin malega posestnika na Ptujski gori se je odpravil študirat gimnazijo na bližnji Ptuj, odkoder je pozneje prestopil na učiteljišče v Mariboru. Tu je polagal maturo 1. 1879. in se potem ves posvetil svojemu poklicu prosvetnega delavca med narodom. Učiteljeval je spočetka v čadramu. nato v Ljutomeru in Slov. Bistrici, naposled pa se je zasidral — 1. 1890. — pri Sv. Trojici v Slov. goricah, kjer je po več nego 30-letnem služ-
bovanju nekoliko let po koncu svetovne vojne stopil v zasluženi pokoj. Udejstvo-val pa se je pri Sv. Trojici tudi izven šole, tako kot tajnik Gasilnega društva in blagajnik Učiteljskega društva, ki sta ga v priznanje za njegove zasluge imenovali za častnega člana. A največjo skrb izven šole je posvečal trojiški Posojilnici, ki ji je bil od njene ustanovitve 1. 1896. skozi 30 let tajnik in blagajnik. Dasi so bile narodnostne razmere pri Trojici težke, se je vedno s ponosom priznaval za zvestega sina svojega naroda, radi česar so ga spoštovali i narodni nasprotniki. Zato je tudi svoje sinove vzgojil v strogo narodnem duhu; enega — Mirka, učitelja v Selnici ob Dravi, — mu je žal ugrabila svetovna vojna in ta izguba mu je grebla v duši še skoro neposredno pred njegovo smrtjo. Bil je vnet čitatelj »Jutra« ter je kot tak paz-no zasledoval politično življenje, dokler mu niso začele pešati moči. Sedaj je odšel za vedno, ko zapušča več ko celo človeško generacijo, ki ji je bil učitelj in vzgojitelj. Zato uživa v njenih srcih globoko hvaležnost, za vse njegovo delo pa, ki ga je opravil kot učitelj-trpin, mu bodi ohranjen časten spomin!
Kozje nekdaj in sedaj
Kozje, v januarju.
Eden najstarejših gradov bivše štajerske in je bil brezdvomno grad Drachenburg, kjer so gospodovali vitezi istega imena. Na grbu so imeli stolp, okoli katerega se je zvijal kozji zmaj. Pod tem gradom, ki je stal na vzhodnem pobočju Kozjeka ali Kozjanske gore, ki se kot odrastek Bohora strmo spušča v dolino, je nastala tekom časa naselbina grajskih podložnikov — današnje Kozje.
Ta naselbina je že stara in ima prav pestro zgodovino. Kapelica v sosednji občini Ješovec nas še danes spominja na Turke, ki so v 15. stoletju ta kraj dvakrat oblegali. Leta 1573 in sicer 8. februarja je igralo Kozje s Pilštanjem zelo važno vlogo v drugem kmetskem uporu. V Bistriški dolini je bila tedaj huda bitka in je kmečki voditelj Ilija Gregorič le po srečnem naključju pobegnil, dočim je mnogo njegovih padlo ali pa prišlo v pest grajščakov. V XVIII. stoletju, ko je cesar Jožef II. razdelil preobsežno pilštanjsko župnijo, je postalo Kozje samostojna župnija. Par let pozneje pa je bila ustanovljena s pomočjo grajščaka Wintershofena in trgovca šmi-da prva šola v okraju. Tudi Napoleonovi vojaki so bili v Kozjem.
Pred približno 80 leti je dobilo Kozje svoje okrajno sodišče in davčno upravo, ki pa je bila pred par leti premeščena v Šmarje. Današnji občinski odbor se trudi, da bi prišla davkarija zopet nazaj. V Kozjem je deloval pokojni dekan Marko Tomažič 24 let ter ima velike zasluge za trg in okolico. Zlasti se je mnogo trudil za zgradbo ceste Sv. Urban - Lesično, ki je odprla našemu kraju pot v svet. Velike zasluge ima za trg tudi nekdanji župan Pod-
linšek. Tedaj so zgradbi vodovod, gasilski dom in še marsikaj drugega. Njegov vreden naslednik je sedanji župan odvetnik dr. Kloar. V njegovi dobi je dobilo Kozje tudi občinsko elektrarno. Nadalje so se prenovile tržke hiše in občina je kupila dve hiši, od katerih bo eno dvignila na tri nadstropja ter preuredila za sodnijo, uradniška stanovanja in telovadnico za šolo in Sokola. Gasilno društvo si je lani nabavilo motorno brizgalno, čitalnica pa radio aparat. Pridno deluje tudi podružnica SPD pod predsedstvom notarja dr. Jenka. Razvija pa se tudi industrija in obrt. Tako imamo moderno parno žago grajščaka Ko-bija. Kakor hitro bo občina preuredila svoje hiše za sodišče, bo ta podjetnik preuredil sedanje sodno poslopje v tovarno stolov.
Ker ima Kozje še merolzkusni urad, uradniško nabavljalno zadrugo, finančno in orožniko postajo, okrajnega zdravnika in dvoje hranilnic oziroma posojilnic, zasluži vsekakor naziv centrale svojega okraja. Škoda je le da ni več živinozdravnika ter si občina v imenu tržkega in okoliškega prebivalstva prizadeva, da bi se tu zopet nastanil živinozdravnik po katerega je treba sedaj hoditi v dobrih 6 ur oddaljeno Šmarje. Poleg raznih društev pa deluje vzorno tudi Sokol in je tako Kozje tudi v kulturnem in prosvetnem oziru prav napredno.
to in prav originalen Dolenje, kakor jih jc ljubil Jurčič, pa kremenit značaj je bil in pa izboren, napreden gospodar, skratka: vrl mož od glave do pete. Radi se ga še spominjajo stari prijatellH in pravijo: Škoda ga je bilo... Da, veliko prezgodaj ie legel v grob, star šele 49 let, in ie zapustil ženi dva mala otročiča in pa veliko doma-
Pri apnen ju arterij v možganih ir srcu
dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih s »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Bučarjeve mame 88. god
Kostanjevica na Krki.
Bučarjevo mamo — kdo širom Dolenjske jc nc pozna? In kdo vse bi se je ne spominjal, ki ga je kdaj pripeljala pot na naš lepi otok in jc zavil v Bučarjevo gostilno, — te vedno prijazne in postrežljive, tako simpatične stare gospe? Še je trdna in zdravaa. kljub visokemu številu tet Da, včeraj je obhajala svoj 88. god.
In je prav, da se je pri tej prilfki spomnimo s temile vrsticami in s tole sliko tu. Sliko, ki nam jo kaže za celih 48 let nazaj. ko je bila v naijboljši dobi in ko ji je še stal ob strani njen dobri soprog France. Bučarjev France, jako postaven mož je bil
či'jo, gostilno, mesarijo. Koliko breme za šibka ženska pleča! Ampak Bučarjeva mama ne bi bila ona, ko bi nc bila zmogla tega. Vse jc zmogla njena razumna glava, njene pridne roke, njena neupogljiva ener-žija in njena dobra volja — domačija je stala trdno in vse trdneje. Pa kaj bi mnogo pravili? Delala je in skrbela, Bog pa je dal svoj blagoslov.
Pa to, da obhaja zdaj žc svojo 88. letnico pri zdravju in močeh, je najboljši dokaz, da kjer se duša ne uklone, se tudi telo ne zlepa. In stavimo, da jih bo še obhajala nekaj takih godov. Želimo jih vsekakor od srca vrli gospe, ki je bila vedno tudi zavedna narodnjakinja in prijateljica naših listov.
Rodom je gospa Antonija Bučarjeva iz Rake nad Krškim, odkoder se je pred 65 leti Primožih na Bučarje vino v Kostanjevici. Vdovela pa ie 1. 1893. Imela je šest otrok, štiri sinove in dve hčeri, od katerih pa sta ji ostala samo še dva, hčerka Antonija (soproga notarja Mavrerja) in pa sin Lavoshv, sedanji gospodar na Bučarjevim.
w
CIIST 1IÌM "NAIRAYIEN €.1LA\S
VAM DAJE VAŠ RADIO APARAT LE TEDAJ, ČE UPORABLJATE PRVOVRSTNI ZVOČNIK. TAK ZVOČNIK JE
aMPUON
AC '47
KT PODAJA VSE GLASOVE ČISTO IN NARAVNO.
štiripolni magnetni sistem iz elek-trolitičnega jekla, ki magnetizma ne izgubi.
Membrana brez šiva ter za vlago neobčutljiva
IZDELEK ANGLEŠKE TOVARNE, KI IMA NA TEM POLJU NAD 40LETNO IZKUŠNJO.
Miklošičeva cesta stev. 5*
Kam za kruhom?-V tajno ai na jng?
Resno ntzm^janje oto <wvfe gofntoÉ o npctol	▼
aa^era rudniškem revtr$a
Sta
TilovTJ», ni
Ss M}« Čan M gonrori d* se pripravlja
▼ bližnj; bodočnosti velika redukdja, govori se o 600 rudarjih. V kolfkor je ta vest točna, ne moremo kotrolirati, ker se širijo take govorice že dalj časa; prilike v našem revirju pa so take, da je prav verjetna. Upati Je vsaj, da bodo prizadeti predvsem oni rudarji, ki prihajajo na delo v rudnik s kmetij, in pa mlajši, neoženjeni rudarji, akoprav bo tudi za vse te redukcija hud ndaree. Vsekakor Je pričakovati, da bo padla končna odločitev v marcu, k» »e bodo zopet vršila pogajanja med TPD in državo glede dobave premoga za državne železnice. Bridka čustva vzbujajo te vesti v srcih prizadetih, čustva žalosti, obupa, gnjeva.
Res, težko Je zapustiti dek», ki si ga bfl vajen, in »e podati r tuji svet negotovi usodi nasproti brez nade, da ti je zagotovljen obstanek v tujini. Težko je zapustiti svojce in dom. Delo, ki ti je šlo doma ročno od rok, se ti zdi v tuji okolici vse bolj trdo. Težke misli begajo prizadetim po glavi in jih pogrezajo v še večji obup. Morali pa se bodo v?;veti v ta položaj, kajti zaradi krize postajajo Trbovlje premajhne za toliko število prebivalstva. Sicer pa imajo tudi drugi stanovi podobno usodo. Prav malo nasje, ki bi mogli služiti v rodnem kraju, od sturi i ranih skoro nihče. Naj omenim tu predvsem dva stanova, ki prideta v najožji stik z ljudstvom: duhovniški in učiteljski stan.
Veliko let in stroškov morajo žrivovatl Študiju, zlasti učitelji morajo čakati dolge mesece na nameščenje. Marsikateri izmed njih je iz mesta, iz večjega kraja, a prva služba njegova je pogosto daleč od domačega kraja, neredko v samotnih hribih, kjer 00 zivljenske prilike povsem drugačne od onih, ki so v njih živeli doslej. Tu nimaš skoro nikake primerne družbe, često moraš hoditi ure daleč, da si nabaviš najpotrebnejše stvari, ure daleč imaš do železniške postaje. Ni kina, ne gledaliških dvoran in še marsičesa drugega ne.^kaj pogosto ni niti človeka, ki bi mu potožil gorje svoje samote. In vendar vzdrže. Ako vas jwjvede pot mimo samotne hribovske vasi z eno, ali največ dvorazrednico, se lahko orepričate sami, kako so se po začetnih težavah učitelji vživeli v nove razmere. Vso lepoto in udobnost, ki jih obdaja, so si ustvarili sami. Dvignili pa so tudi svojo okolico, po vso i se "pozna vpliv njihovega piod on osnega dela, vzljubili so svojo okolico in ona njih. In marsikateri ostane tu tudi potem, ko bi dobil lahko boljše mesto. — Enako težak položaj imajo tudi ostali študirani stanovi. Nekateri imajo v bližnji bodočnosti še največ_ izgleda za nameščenje v južnih delih države.
Kam pa naj bi vodila naše odpuščene delavce pot za kruhom? Kakšne »o razmere tam, kjer upajo dobiti delo?
V Nemčiji, v Franciji, v Belgiji Hve naši izseljenci večinoma v lepo urejenih, pogosto v boljšiii razmerah kakor doma. Toda tudi tam je marsikod kriza in brezposelnost, včasi še mnogo večia kakor doma. Kaj lahka se zgodi, da bodo mnogi naši izseljenci že jutri trkali na naša vrata in prosili zaslužka. Odveč bi bilo razlagati, kako težke so prilike za zaslužek v Ameriki. Kri--za in brezposelnost sta dosegli stopnjo^ ki v primeri z našo presega vse meje. bele oni, ki so tam na lastni koži izkusili gorje izseljenca, vedo prav ceniti to, kar so imeli doma, pa so zavrgli. Saj morajo mnogokrat opravljati dela, ki bi se jih ne bili doma nikdar lotili: izsekavati pragozde m ob pogrešanju vsega, kar nudi civilizacija in ob nečuvenem trpljenju izpreminjati puščavo v plodno zemljo, ki pa povečini niti ne bo njihova. Težke tisočake 90 žrtvovali, da so dospeli tja; sedaj povečuje njih gorje dejstvo, da se sploh ne bodo mogli vrniti, ker ne bodo zmogli sredstev za povratek. Izdani denar bi jim bil doma lahko za podlago nove eksistence. — Kje bi bilo lažje in boljše našim izseljencem, kakor v tej neprijazni tujini, kjer ni več kruha zanje? Ko se je poleti govorilo © tem, da bi dobili naši ljudje morda delo na jugu naše države, so bile te vesti spremljane od naravnost obupnih opisov o nevzdržnih ta-mošnjih življenskih prilikah. Stanovati bi morali v zanemarjenih barakah, spati po dva skupaj v eni umazani postelji, daleč od vsake civilizacije, zaslužek samo 30 Din «inevno...
Recimo, da bi bile vse te vesti resnične, in da bi bilo našemu človeku, navajenemu na snago in red, nemogoče vzdržati samemu v takih okoliščinah. Toda vzemimo, da bi jih šlo 30 skupaj, ali pa celo 100 ali več, ki bi bili organizirani pod okriljem kake delavske ustanove, pa bi imeli zase več barak, nekako kolonijo. Ali bi bile potem barake tudi tako zanemarjene? Kdo «i ni Se Ram pobelil kuhinje, v sili tudi sam opral? Tudi v Trbovljah je videti en ali drugi ta-kozv. >Burscnenhausc, ki je vse prej kakor prikupne notranjosti. Tudi tu 9o hiše, kjer imajo po 4 stranke eno kuhinjo, kjer je delavsko družinsko stanovanje iz ene same sobe v izmeri 4 X 4 m in še manjše kuhinje, kjer so po dve, največ tri postelje, a s»pi v njih 6 do 8 oseb. Tudi v Trbovljah obdeluje rudar skope lehe zemlje, majhne, da bi jih skoro pokril z rjuho, in na strmih pobočjih, kjer mu nalivi sproti odplavljajo prst, da mu rode par kolov fižola in košaro krompirja. Za nakup in snaženje perila morajo pa naravno tudi tu skrbeti sami.
Pred 50, pa tudi pred 30 in celo pred 20 Mi v Trbovljah tudi ni bilo tako, kakor Je danes. Največ se je storilo tu šele po prevratu v olepšavo trga in izboljšanje socijal-nih razmer, zlasti glede stanovanjskih prilik. Vodovod, kopališče itd. so najnovejše ustanove. Prosvetne domove, društva, sport in vse ostalo, kar jim lajša življenje, pa so si ustvarili delavci sami z lastnimi žulji in po naporni službi. Tudi tu si je nekateri delavec iz bornih sredstev ustvaril lastni dom, ki ga z vztrajnostjo in marljivostjo izpopolnjuje in olepšava. Ako je v Trbovljah za nekatere zaslužek večji, je pa zato tudi draginja večja; treba je samo primerjati naše tržne cene s tržnimi cenami drugod, pa vidimo, da so Trbovlje dražje od Ljubljane in Maribora. Saj plačujemo tu n. pr. kislo zelje trajno po 4 Din kg, pa tudi jajca, mleko in drugo je dražje kakor drugod.
Naj poročila o južnih krajih še tako pia» Sijo, ▼ enem se strinjajo vsa: da je tam ljudstvo dobro, življenje Jako eeoo in zem-lja rodovitna. Z isto pridnostjo bi delavnostjo si ustvarijo lahko naši mladi in odločni ljudje v teh krajih iste življenske prilike kakor njihovi predniki v Trbovljah. Treba je le poguma in odločne volje. Vsak začetek je težak, vztrajno delo pa rodi nedvomen uspeh. Takim delavskim koloni-
H h n dNi * maMf% fcf efrrfffi ko na M obrtafti tseh rrri, kl dos» oc morejo dobiti zaslužka hi tako ustanovljene slovenske kolonije bi bile lahko vzor vs^j okolici.
Po pravkar prtoMsat sfcsttsiSd m )» hrtu rodilo v Trbovljah 497 «strok, nmrk» p« 195 ljudi; torej je presožek rojenih nad 300. Jasno je, da se vsi ti tndi ob najugodnejših okoliščinah ne bi mogli preživljati doma m hidi v drugih poklicih ne, temveč bi se morali odločiti, da si poiščejo kruha drugod. Treba je samo pogledati, k»j »o ustvarili n. pr. Nemci pred svetovno vojno v svojih novih kolonijah v Afriki ob neprimerno težjih razmerah, v r.eprodirni divjini m med divjim ljudstvom, in kaj bi dali danes Nemci, da bi imeli naše južne kraje! Kako hitro bi jih napolnili tisoči marljivih kolonistov in kaj bi ustvarili v 5. do 10. letih 1
In: ali je naš jug, kamor se voziš kvečjemu dva dni za razmeroma skromen denar, brez vizuma in carine, res še tujina za nas? Ali ne govore našega jezika? Kaj ne prihajajo tudi doli redno naši listi, ki koloniste obveščajo o dogodkih doma in ki jim oni tudi lahko redno zaupajo svoje težave, svoj napredek in svoje uspehe? Časopisje je trdna vez z ožjo domovino.
Vsem onim, ki bi jih morda rade!« ta usoda, kličemo: Ne obupujte, pogumnemu pripada sveti	R. P.
Komunalne nadeve zagorske občine
Zagorje, 16 jnmutrja.
VScraj ofc pol 17. je otvoril g. župan ob navzočnosti 18 odbornikov sejo, na ka» teri je bilo rešenih več aktualnih zadev, med njimi najvažnejša, proračun za leto 1931. K zapisniku zadnje seje je pripom« nil g. župan, da ima obč. tajnik glede či» ščenja obč. prostorov veljavno pogodbo z dne 15. okt 1901. Glede ureditve rmrhovi» šča je rok podaljšan do konca marca. Te» daj se bo izjavil lastnik tega prostora, ali ga odproda odnosno da v najem.
Prečitana je bila okrožnica, da je treba izmed obč. odbora postaviti obč. blagajni» ka. Ker bi ta uredba pri nas najbrž ovi» rala brezhibno delo, kajti plačanega bla» gajnika občina ne zmore, je odbor pri'tr» dii ulogi, ki jo je naslovil župan na ban» sko upravo, da naj ostane po starem. — V občinsko zavezo so bili sprejeti Josip Antonič, Molan Blaž, Ivan Mlatkovič, Jo» žef Brvar in Celestina Jože. — Na ulogo g. Melhiorja Koš en in e in ki jo je sopodpi»
darin prosto, 8 % dolarsko posofllo SHS franko Ljubljana po bančni poslovalnici Thanslng & Schlesinger, Wien I, Tegetthoff* «trasse 4. Prospekti gratis«
(
B tS—S—9Z)
rak» 26 interesentov za ukinitev doklad n« zgradarimo, kako* je t» bilo popreje, se odgovori, da so po po današnjem stanju naših zakonov davki ne smejo di» ferencirati Kljub intervenciji pri g. banu ni mogoče ugoditi Ker se pa baje priprav» Ija tozadevni zakon, naj interesenti potr» pe, odnosno zavzamejo korake na višji in» stanci. Na prošnjo Fink er j a Leona, ki je zaprosil za kamnoseško koncesiio se od» govori, da sicer ni krajevne potrebe, a da ni zapreke zanjo. Za tem je bilo ugodeno nekaterim prošnjam za podpore.
Gospodarski odsek priporoči prošnjo Al. Ranzinger j a za zgraditev lesene lope s pogoji v posebnem reverzu. V seznam občinskih cest se sprejmejo cesta od Ko» privca do Potoške vasi v kotredežki obči» ni. Zvezala se bo z gospodarskim potom na desni strani Kotredežice. Sprejme se tudi obč. cesta od banovinske ceste pri Hauptmannu do banovinske ceste na j>o» lju. Po izredno nizki ceni naj se nabavijo od fin. drrekoije ponudene občinske mape Poizve naj se, koliko bi stala po načrtih strokovnjakov izvedena kanalizacija Za» goria in Toplic. Projekt bi se postopoma izvedel. Pri rudniškem mostu na kolo» dvoru bo treba svetiljke. Proučiti je tre» ba, kako bo najceneje izvršiti vodovodno instalacijo novih stavb proti Švepovni. Go» spodarski odsek se pooblasti, da prouči rentahilnost, če se izkopljejo odveč polo» žene vodovodne cevi od Zagorja do Me» criovška. (Ker so proračunani stroški za izkon 20 T>in od metra, cevi na po 60 Din, se bi prihranilo 40 dinarjev pri metru.)
Največji del seje je zavzel pretres ob» črnskega proračuna za 1. 1931. Finančni odsek je pregledal proračun, ki ga je se» stavil g. župan ter ugotovil, da bo prora» čunano vsoto 1,104.095.81 Din mogoče kri» ti z rednimi in izrednimi davščinami, to je s 141 odst. pribitkom na redne dajatve. Ta odstotek je za 9 odst. manjši od pre» teklega proračunskega leta, kar je raz» vesel i ivo. Pri raznih postavkah se je raz» vila daljša debata. (O tem, kakor proraču» nu bo sledilo prihodnjič točnejše poroči» lo.) FI koncu je bil predlagani proračun sprejet. Ker se pri slučajnostih ni nihče javil k besedi je g. župan ob 20.15 zaklju» čil sejo, ki je potekla v najlepšem so» glas ju.



Smeh!
Krohot!
Tako od arca »e Se niste nikoli smejati kakor ae boste prt sijajni zvočni veseloigri
»
kjer Vas bosta zabavala
Stan Laurei in Oliver Hardy
najboljša rvetcrma komika te humorista.
Predstave ob ^ P®* 5*»
larve» sporeda sijajna burka »Ljubo-	p<?l 8. ÌSJ 9* ZVe^ßff
s rman oste, v kateri nastopajo 5ov<>"'pe|efon 2"30
KINO DVOR
reči psi!
Nesrečna žrtev strupene šmarnice
Beg pijanega madžarskega krneta iz zidanice v Muro. - Pravočasna iztreznitev v Ledavi. — Žalosten, a dovolj poučen dogodek
se močno komentira med ljudstvom ln bo imel menda tudi avoj dober učinek na nepoboljšljive prijatelje šmarnice,
Dol. L/endava, 15. januarja
Kak strup je šmarniea in kake zle posledice povzroča, o tem se je že po novinah mnogo poročalo. Tako svojevrsten in žalosten dogodek, kakor se je primeril Dri nas, pa je vsekakor redek.
Madžarski kmet Jožef Antal i* vasi Mahonfa na Madžarskem ima v naži državi svoj vinograd. Kot dvolastnik je prišel te dni čez mejo pogledat svojo klet in pokušat vino. Večina njegovega pridelka je zloglasna šmarniea, ki pa temu ali onemu prav tekne. Tako je Antal, čeravno sam, prav pridno popival, dokler se ni popolnoma opijanil. Spil je preko štiri litre šmarnice, ki ga je popolnoma smešala, da je kakor ponorel začel razbijati v zidanici. Polomil je okna in stole, nato pa se je spravil nad sode ter izpustil vse vino, da je nastala v kleti pravcata poplava. Nesrečnež je očividno naposled le opazil, kaj je napravil, zato je sklenil, da si konča življenje. Se vedno pod demonskim vplivom šmarnice, se je slekel zapustil zidanico in stekel proti Muri. V Muri, v objemn hladnih valov, je hotel končati svoje življenje.
Med tem «e je storila noč ln Antal je bos in v spodnji obleki tekel čez zasnežena polja v smeri proti reki. Dosegel je prej potok Ledavo, kjer pa je bila voda preplitva in je imela ta dobri učinek, da je reveža streznila. Ves prezebel je prišel k zavesti in jel klicati na pomoč. Res so vaščani iz Pe-tešovcev slišali klice na pomoč in našli nesrečnega Antala na pol zmrzle-ga. Odnesli so ga t vas in poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da ima ubogi človek ozeble roke in noge, sicer pa da ni neposredne nevarnosti za njegovo življenje.
O dogodku so obvestfll Antalovega brata, ki je prišel čez mejo s vozom in odpeljal domov nesrečnega Jožefa, ki ga je šmarniea domala spravila v prerano smrt. Ta res žalostni dogodek
da spremene svoje nazore glede njene vrednosti, ali pravilneje rečeno; strupene škodljivosti.
Zadeve medvodskih občanov
Preska - MedTode, 18. Januarja.
Dela pri preložitvi državne ceste skozi Presko in Medvode so zaenkrat zaradi zmrzline ustavljena. Dogotovljeni to temelji za opore železnega mostu preko Sore na obeh njenih bregovih. Tudi nasipa za novo cesto je precej dogotovljenega, pogrešamo pa pri nasipu propustov za vodo, kar se utegne ob kaki večji poplavi maščevati. Sora je kakor hudournik, jeseni je dvakrat odnesla provizorični most ob novi cesti. Tudi leseni most, preko katerega vodi sedaj državna cesta v Medvodah, je bil že na tem, da bo šel zopet v Savo. kakor njegov prednik pred štirimi leti. Narasla Sora ga je že močno upognila. Popravili so ga za silo, vendar bo komaj vzdržal še eno leto. Zato je res že zadnji čas, da dobimo na tej tako frekventirani državni cesti res soliden in trden most
Sedaj lomijo kamenje » raost tn ossto v kamnolomu v Preski Delajo ■ kompresorjem, zato gre delo urno naprej. V četrtek popoldne se je ponesrečil delavec Franc Van. Kamen se je odkrhnil nad njim tn mu padel na glavo. Pri tem je Van izgubil ravnotežje in bi bol padel z višine zapet na skale, ako bi ga ne bil ujel pri padcu njegov tovariš. Prvo pomoč mu je nudil gosp. šolski upravitelj s šolsko lekarno, ki Je letos že v mnogih težjih primerih pokazala svojo potrebo in upravičenost Sploh so delavci v kamnolomu ▼ stalni, veliki nevarnosti, da se viseče, od razstreljevanja zrahljane skale ne porušijo nanje.
Naš Zdravstveni dora Je detoma i» (srečen svojemu namena Vsak petek tn soboto Je otvorjeno kopališče, ki ga vsi «lofi pridno uporabljajo, tudi šolarji.
Za vodovod Preska - Medvode » Svetje pripravljajo materijal ca vod oh ram, pomladi se bo pričelo z delom. Tudi nova Sola v Preski bo dobila vodo iz novega vodovoda.
Ljudje se pri nas vedno vprašujejo, kdaj
in kako se bo rošila zadeva s vodno moSjo
ob Savi v Medvodah, ki teče skoro neizrabljena mimo. Združene papirnice bi rade baje takoj zgradile veliko centralo in znatno razširile svoj obrat kjer bi zaposlile zopet par sto delovnih moči. Zanimale so ee pa tudi druge družbe za ta izredno ugodni teren, da bi zgradile tovarne. Naši delavci se vozijo dnevno v Ljubljano in Kranj, tu pa so dani vsi pogoji za večji razvoj industrije in vendar se nič ne gane z mesta. Na izrabo vodne sile od strani države, kakor se je tudi govorilo, skoro ne upamo. Mnogo komisij je bilo že tu, toda vse ostaja pri starem. Medtem pa se uvaža iz inozemstva v našo državo papir in celo surova celuloza.
Naše sokolsko društvo Je imelo ft. t m.
svoj občni zbor, ki Je biì zelo dobro obiskan. Opazili smo na njem veliko zanimanje in navdušenje za sokolsko miseL Upamo, da bo v bodočem letu uspelo Sokolu Medvode dobiti primerne lokale in da mu bo tako omogočeno razmahniti svoja krila in razširiti svoje delovanje. Tla so zelo ugodna, število članov gre že preko ISO.
Za boljše železniške zveze Gorenjske
Za tieperja se &iaj zazirma tudi policija» ki ga bo, če ga dobi, spravila kmalu za za* mrež ena okna.
Jesenice, 17. Po zadnjem voznem redu Gorenjska zri«
m« z drugimi kraji dovolj ugodnih želez» niških zvez. Jutranji osebni vlak št 911 zamudi v Ljubljan4 zaradi 8 do 32 nrrmrt zveze z vsemi vlaki in morajo potniki ki so namenjeni kam drugam, čakati v Ljub» Ijani po več irr. Brzovlak št. 1 pa nima zve» ze proti Mariboru, kar je neugodno za blei» ske letoviščarje, lri si večkrat žele v Ro* gaško Slatino- Osebm vlak št 913 pa nima zveze z brzovlakom št 605 kar je neugod« no za letoviščarje iz MadizaTske, ki radi posečajo Bled in gorenjski del sploh.
Tujcd cenijo v velik: meri ugodne želez» niške zveze, ki so zaradi tega zelo učinko» vita propaganda za tujski promet. D.j-bre železniške zveze bi dobila Gorenjska, če bi se sprejel m upošteval naslednji pred» log:
Iz Jesenic na] bi odbajal potreSbi vfak. ki bi bil prav za prav podaljšek vlaka št 921. Če bi pa to bilo težko izvedljivo, naj se vpelje mešanec iz Jesenic do Kranja s pri» ključkom na vlak 921.
V praksi se je pokazalo, da zveza brzeca 901 na osebni 913 n tako frekventirana. kakor se je pričakovalo, pač pa se težko pogreša zveza vlaka 913 na brzri 605 Oseb» ni 913 bi prav lahko odlhajal iz Jesenic ob tričetrt na 10 kakor že svoje čase in zve» za bi bila upostivljena.
Še nekaj: Izletniški vlak odhaja b Go» reniske prekmalu, tako da morajo i Joto viščarji i izletniki, poßebno pa turisti še pri belem dnevu v vagone. Vsem ppseb« no turistom, bo mnogo bolj ustreženo, ako bi izletniški vlak odhajal iz Bistrice — Boh. j. okolu 21., fe Jesenic okoli 22. ure. V Ljubljano bi prišel okrog polnoči in bi Zagrebčani še ve-ino imeli idealno zvezo na osebni št 611.
Kakor čujemo, so gorenjske «bSw brni predložile železniški upravi skupen pred« log v tem smislu ter prosimo, da se upo» štev a gornje spremembe, še preden so bo sestavljal novi vozni red.
Sleparije na račun dobrote
Ljubljana, 17. Jasmarj*.
»O, raboga kakšen revček je!« «o rxktì»
kali ljudje v Šiški, ko so ga ugledali sloneti ob steni hiše št 84 na Celovški cesti vsega prepadenega v obraz, bledega in tro» sočega se po vsem telesu. Zganilo se jc več sočutnih src, naenkrat jih je več po» hitelo do njega, da so ga podprli m tako preprečili, da ni padel Mladenič, ki je do» tlej slonel na zidu, se je komaj premakni! in ni spregovoril nobene besede. Ljudje so ga odvedli v bližnjo hišo, kjer šele je mladi plavolasec komaj slišno dahnil: »La* čen.. .c
*Moj bog. takoj, takoj .. ji )e hÄci» p>
arpodin j a in že kuhala čaj, Id ga je po nekaj trenutkih postavila pred onemoglega f*n» ta. Ko se je ta za sik) okrepčal, je jed prt» povedovati, da je dijak, doma iz Maribora, ki pa je moral v Ljubljano zaradi vojaške» ga nadorcgleda, na katerega mora čakati več dni
»Sem pa brca v«akäi sredstev to trpsra
neznansko lakoto.c je pripomni mladi dtp» jak. Ljudje, ki so se z&vzeH zanj, »o pričeli takoj zbirati denar, nudili so mu do» volj tečne hrane, potem pa ko »e jo do» dobra nasitil in okrepil, so mu pred slove» sem še ponovno zatrdili, naj kar zopet pai» de, če bo lačen.
»Hvala, lepa hvwial« se )• gtnjen nhw ljevad mladenič ter odhajal.
Mladenič je krenil proti mestu ta so ustavili v popolnoma drugem okraju. Tam pa mu je naankrait spet postalo slabo in spet je bÜ — lačen. Sledila je enaka kome» di j a, spet so mu priskočili na pomoč do» bri ljudjei, ki so ga znova obdarovali Sle» parski plavolasec je omedleval v Šiški na Krekovem trgu, na Starem trgu, na Tržaški cesti, t Vodmatu in sploh povsod, kjer jc videi, da so navadno zbira več ljudi Omedleval j« čisto po potrebi ta bii lačen ter sestradan, kadar mu je kazalo. Ljudje so v nekaterih primerih prirejah zanj na» ravnost zbirke ta mu poklanjali prav čed» ne vsote. Vsakemu se je pač smilä lačni dijaJc, ki Je moral toliko trpeti zaradi kri» vične usode. Posla so imeli ž njim tudi stražniki ki pa so ga takoj, ko se je od slabosti spet opomogel izpustili Pripove» doval jim je enako zgodbo, kot drugim lju» dom ta se legitimiral za 23»letnega dijaka Trgovske akademije Antona V. iz Maribo» ra, rojenega v Besi kovaču pri Splitu.
Plonoči pa je sestradani dijak Anton V. oživel Noč fem svojo moi in ta je Anto» na "opolnama prerodfla. Fant se je kla-tä z tekom dneva prisiepaajenhn denarjem po vseh pivska beznicah ta posedal ponoči po kavarnah do jutra. Sleparja so ljudje slednjič razkrinkali vendaT se še vedno nahaja na prostem ta bo morda, če ni že onozorjen, spet kmalu kje zaigral svojo znano komedijo.
Pomen in razvoj alpinizma
Je dr. Henrika Turne najzrelejše in najgloblje alpinistično literarno delo, ki gra jemljemo iz avtorjevih rok kot -ìekako darilo. Krepko izražena volja,* človeka obogatiti z dragocenim zmanjern in mogočno hotenje, govoriti resnico o gibanju, ki modernega človeka vedno silnejše zavzema, ki se ne da odpraviti z rekorderstvom, ali nekako moderno boleznijo, brezrniselnim pustolovstvom ali celo z bojaznijo pred resnostjo življenja, sta gonilni sili tega bogatega dela. Temo je avtor docela in do potankosti Izčrpal. Preko morfologije razvoja alpinizma od njegovih prvih začetkov do današnje stopnje, ki jo avtor prikazuje kot organično posledico kulturnega razvoja, sega do njegovih najglobljih korenin notranje strukture alpinistična ideje in jo ponazoruje na njenih idejnih predhodnikih in ziasti sodobnih alpinistih-ideologih. V tem pogledu je dr. Tomovo delo popolno ln ga je uvrščati saradi njegove univerzalnosti med dela prav redka tudi v alpinski literaturi velikih narodov, ki so pomen alpinizma nele v zdravstvenem pogledu temveč kot visoko etično vrednoto spoznali že davno tn ki danes m razmo-trivajo več o tem, nil Jc alpintetika sport ali ne &i se ne vprašujejo več po njenem zmlslu, marveč so intereslrani na njenem čim večjem razmahu in porastu alpinizma ter ga ne-le n» zavirajo, temveč ga sistematično pospešujejo ia «notreno podpirajo tako, da ee je med državami vidno razvilo tekmovanje v pospeševanju alpinizma. Do danes obstoje o alplnizani; 1« monografije — v naši domači Eteratvii so celo te i« malt^tevtia* in seio borit«. So to le razglabljanja o milsìu mlpinfama posameznikov ne glede na razvoj alpinska ideje drugih, zato bistva alpinizma ae morejo zajeti tako vsestransko in popolno, kakor se je posrečilo dr. Turni v tej kr.Jt-gi ki ni prezria nekritično niti najmanjšega, kolikor toliico pomembnega dela na polju alpinistične ideologije. V tem ieiu nam postane vse jasno, ko nam > avtor s svojo vsestransko In boguto ìzkuànjo tako blizu, ko nam s svojim globokim prepričanjem odpira p reo eie naše duSevnc-sti, M smo jih morda ie podzavestno zagnali. Knjiga »Pomen in razvoj alpimzum« upošteva vse motive, ki ženejo človeka v planine in ga vodijo iz okoeteneiosü 23vljo-nja k činu, ki je utelešenje čiovežkega prerojenja v smeri poplem^mtenia in pravega vrednotenja življenja Pri vsej spb^ nos ti dr. Tumovega dela pa ne morejo prezreti pisateljeve ortgmah.rajti ki pronica is zii&Efltvcae - kritične proooje zora o alpinizmu vseh pomem&nejšlh air Stilistov. Tu vidimo minuciozno analizo vs^-ga dosedanjega razglabljanja te ideje, ad katere osvaja avtor zrelo ie«3ro, k! rt t duhoviti sintezi pod cplivom lastnega doživljanja oblikuje t ijvoj nazor, pred fregar popolnostjo zastrmimo
Knjiga je dragocen dokururast s»~?e temveč tudi svetovne alpinistične nostt, obsegajoč v popolnosti dosedanja izkustva alpinističnega doživetja, saradi česar smo mnenja, da ta knjige ne Eins manjkati v nobeni knjižnici pravega planinca is jo zato vsem toplo priporočamo. Knjiga stane broširana 90.— Diu, v platno vezana pa 120.— Din. Dobi k je 7 vseh knjlgarnaii, eli pa naroči pri kluoa neposredno. Turistovskl kini» »Skala*.
Epilog krvave ciganska
ice
Novo meste, 17.
VČerraj dopoldne se >e vršila r mult dve» rani okrožnega sodišča razprav* ;m>e cš» gano Jožetu Brajdiča. ki jc ks« pod Emo» nom Ladi Ladi j« b3 roje» 4 aprila 1904 v jetnišnici Dašega sodišča, j« pristojen v ŠmihehStopiče, samski ta nepismesi ter brez stalnega bivališča. Neštetokrat je bÜ že kaznova-a, sedaj pa je obložen, d» jc 1» ni novembra t gozdu med Lučno m vohvo Bučno vasjo s sekiro naskočil d vas svoja rojaka Brajdiča in d« je ed ca od teh chrda še iste noči umri v boinäoici an poelodScsb težke rana
Ladi in Zvzhte&H LopL. ksfco* drugemu Brajdiča, sta bäa ž« dolgo óss» v sovraštvu. Loj*, ki Je pnšd s Kjftkogs obiskat cigansko taborišč« pri Ločni, »e je skušal z njim sicer pomiriti te? je oböolea» ca v znak spravo cclo podjubä. Kmara n»so pa je rišlo do pretepe in j« obtočenčev prijatell Körle streljal s karsbinJco. Ladi pa j« s sokiro enega ubil, drugega pa težko poškodoval Sodišče je odbilo »agovrsr sš» lobrana ta Jožeta Brajdiča obxxt'k) tw 10 let robije ta na izgubo častnih državljan» skih pravic.
Bern
pisalni strošek
najnovejši oaM popolnoma nov za Din 8500.—. Na ogled samo mod 12 ta 13. ura Naslov pove oglasni odd. »Jutrac.
Epflog potem Uri Konranova-
GroS'Jeva
Sa memento hudi Uaidcfe slaba moka, slabi žgancl, ■ najplkantnejšo zabelo — bodi maslo aH mast — tako M bi Šlo nikomur ▼ slast.
Prijateljica
Vai ino*
se vani	Teveri
ako m pazite dovolj ba nego svojega to-
lesa ta ako ta nI dovolj privlačna Poznana, mllovonjiva sol n izpiranje (Isla Spülsalz) vam pomore, da ostanete vedno zdrava, sve^a in mladostna, ako se redno njo poslužujete za svojo intimno toaleto. 340-1
Pestra zbirka izžrebanih „Jutrovih" nagraä
Vse raznovrstne lepe nagrade za rešitev „Jratrovih" ugaak so sedaj izžrebane. Oni, ki jih je sreča izbrala izmed mladine, so že objavljeni, odrasli pa se najdejo
na 9. strani
Nova sok v najvišji gorenjski vasi
Gorjuše, 17. januarja. To! ura hotia od Nomnja — prijazne go» renjske vasi sc med gorskimi velikani Tri» «lava vije steza v idilične Gorjuše. Abso»
luto a višina vasi kaže 1000 m. Izletna točka jc ta vas, smučarji poizkusite svoje diles na naših tleh.
Ljudstvo je prijazno, stresni po napred»
i i:, po izobrazbi Že sama ponosna nova stavba z lesketajoč ion napisom ».Šok« nam Vo dokazuje.
Pred tremi leti je mladina z Gorjuš mo» rala v pol ure oddaljeno sosedno šolo ▼ Koprivnik, zato je zrasla v srcih tamošnje» ga ljudstva misel po svoji šoli. Z vso res* post jo so se je oprijeli. Domači gostilni«
J Sar je z mariljivim delom vzpodbujal osta» c sosede k složnemu delu. uvedel je pro» [tovoljni kuluk. Mar mislite, da je" med Gorjušci bil kdo, ki se ne bi odzval z ve» peljem? Ne, saj je sleherni izmed njih imel pred očmi koristi svojih potomcev. Skrb ta mladino jih je združila pri skupnem plodonosnem delu. D-anes pa se veličastno dviga ta kulturni hram v ponos no izobraz* bi stremeč;m vaščanom. Tn kmalu bo spre» j eia ta stavba v svoje naročje mladino —• up in na do teh tako naprednih ljudi.
>ola je prav lično enonadstropno po» slo*1'e z visokim pritličjem. Že na zunaj kaže, da so graditelji pretresli vsa moder» na načela, ki naj bi olajšala otrokom biiva» nie v tem hramu. Velika okna nudijo šob sk:rr> sobam dovolj svetlobe Šola ima tud;
Krastniški kolporter xJairacc
Je Adelino Savioci, zadnji od onih 15 de* lavcev, ki jih je pred dobrimi 30. leti najel ravnatelj kemične tovarne iz Italije.. Eni so se vrnili v svojo domovino, drugi so po» mrli in ostal je samo še Ade!indo ali AI« b k, ki je star že 73 let in ima skromno
poKojiiiiiio ivot nciavec Kemične tovarne. Mož se je pri nas jx>.polnoma udomačil; pred kakimi 25. leti se je oženil, žena mu je že umrla, živijo pa trije krepki sinovi Vsi živijo v skupnem gospodarstvu brez gospodinje, katero nadomešča oče sam. Več let pa je tudi že prav priden in spre« ten kolporter našega lista. Lani je prodal
lasten vodovod. Graditelji so sledili členu zakona o narodnih šolah in uredili tudi prostor, ki je namenjen gospodinjski šoli Stanovanje, določeno za šol. upravitelja, obsega 4 sobe in kuhinjo. Prostor pred sa» mo šolo pa je namenjen vrtu, tako, da bo» do imeli otroci priliko sami obdelovati zemljo po navodilih učitelja.
Šolsko stavbo jc zidala smdbena tvrdka O g r i n iz Boh. Bistrice za ceno 292.000 Din, to vsoto nabrano iz rok malih ljudi bo nosila na svojih ramah šol občina Gor» juše Gorjušci, če ravno nepremožni ljudi e se niso strašili teh žrtev. Na tako odlični kulturni poti in plemenitem podvigu pa jim je samo čestitati.
Dokler stavba ne bo še gotova se pouču» je v privatni hiši Požrtvovalnost šolskega upravitelja g. Flajsa Franca je našla odzi« va pri vseh vaščanih. Njemu gre tudi veli? ka zasluga, da imajo Gorjušci svoj lasten prosvetni dom. Z veliko ljubeznijo se je u dejstvo val povsod, kjer je šlo za prosve» to. za kulturno delo. Skupno sta z gostil« ni carjem vulgo Boštetom in ostalimi do« macini prijela z vsem ognjem za plug, ki naj bi začrtal globoke brazde v plodonosna tla.
Vi vsi, ki ste gradili in gradite Gorju» šcem novo dobo narodnega življenja, ki s tako ljubeznijo sejete v duše mladih src nauke duševnih mogotcev, boste našli v teh mladih bitjih trajno hvaležnost in prizna« nje	R. B.
ob nedeljah Sn zrazniTcih 11.950 izvodov lista ter je vedno pridno na potu po naši dolini in na Dolu. Na sliki ga vidimo pred hišo g. Avgusta Dolinska, ki je uvedel kol« portsažo »Jutra« v Hrastniku in jo še danes vodi
»Solnce se vrača«
Kdo bi bil utegnil misliti, da bodo skav» ti stopili tako samozavestno pred javnost z izvirno, majhno publikacijo. Da, stopili so pred nas, hoteč nam povedati, da se solnce vrača, da se poraja rod, ki bo po» lagoma krenil na poljane večne radosti in veselja, vgozdove večne tišine in sieri v» nositi.
Lepo so pričeli. Obljuba skavtova in za» koni, ki veljajo zanj. O, da bi ti zakoni veljali za vse, za vse nas in za vse one same! Tedaj bi plaho pobegnilo zlo pred vesoljno lučjo, zlo, ki izhaja iz človeka samega in njegovih svojim Kako lepo mo» ra biti: skavt med skavti. Ali je res tako lepo, kot nam pravite?
Nj. Vel. kralj je najvišji zaščitnik ju» goslovenskih skaivtov. šest uvaževanj in moralnih podpor priča, da to zaščitništvo ni samo prazna beseda. Uniforma in zna» ki skavtov so zaščiteni, po vseh šolah je odobreno in priporočeno delo za skavt» stvo, tudi vsem srednješolskim profesor» jem in ravnateljem je priporočeno tako koristno udejstvovanje, njih delo ima ce» lo vpliv na službeno oceno; vsemu dija» štvu je sodelovanje pri skavtih dovoljeno in priporočeno, celo vsem oficirjem in podofieirjem je odobreno, da smejo biti skavti in slednjič, vse prireditve skavtov so proste taks. Tako uvažujejo to lepo organizacijo na najvišjih mestih, zato so skavti s ponosom prinesli na prvi strani sliko Nj. Vel.
Vsebina lično opremljene publikacije je dokaj pestra. Nekatere stvari so resne m zanimive, talko statistika, ki dokazirje uspehe skavtov v šoli. Pridni so ti dečki! Poučna ie črtica o ustanovitelju skavtov, razpravljanje o disciplini je sicer proble» matično, vendar se na tem temeljito dela Nekatere stvari bi utegnile biti za izven
«kavtski svet preveč entuziastično podane,
toda skavti so v svoji duši vedno mladi. Kdo bi jim zameril njihov zanos in udano vero ter prepričanje v njihove ideale, Tu* di o deklicah govore, — kakšna mora biti žena*planinka. Ognjevito o vrač a jo pred» sodek, da je skavtizem otročarija. —Skav» ti so tudi pesniki pa še celo v vojski na» šili zrakoplovcev imajo zastopnika.
Publikacija »Solnce se vrača« je vredna, da si jo zlasti vzgojitelji vzamejo v roke, so tedaj čisto odkriti napram sebi in sc vprašajo: »Koliko lahko jaz pripomorem k temu koristnemu prizadevanju?«
Skavtom, podjetnim in ponosnim, ki imajo polno srce zaupanja v svetlo bo« dočnost pa naš iskren pozdrav! še si že« limo slišati o Vas, še iz Vaših gozdov in z Vaših trat, kajti naše življenje je tako realno...
Napredek kranjskega obrtništva
K ran j, 15, ianuarja.
Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju je biia ustanovljena 1. 19U& Ln je njeno delovanje vsa leta jako obširno im plodonosno. uanes šteje zadruga približno 330 članov in članic in je vpisanih nad 25 različnih obrtov.
Načelstvo zadruge je v rokah g. Lovra Rebolja, krojača v Kranju že 9. leto, zve» sto mu stoje ob strani podnačelnik g. Josip Bitenc, blagajnik Franc Markič, tajnik Jo» sip Novak in še osem odbornikov in 4 na-mestnikl Poleg tega obstoji razsodišče, preizkuševalna komisija za pomočnike in vajeniške skušnje, katero tvorijo različni moistri in pomočniki V prošlem letu se je vršilo 12 rednih mesečnih sej, 4 vajeniške skušnje, 6 pomočniških skušenj, 3 prikro» jevalni tečaji za krojače, šivilje in čevljar» je. Te tečaje so vodili znani strokovni uči« itelji gg. Knafelj, Steiman, oba iz Ljublja» ne
Načelstvo zadruge je v minulem letu ob»
darilo budi nekaj revnih obrtnikov za bo» žične praznike, enaka obdaritev bo tudi za velikonočne praznike. Vsakoletno podpo» ro dobi od zadruge tudi obrtno nadaljeval«
na šola.
Dne 15. februarja se bo vršilo v pro»
štorih osnovne šole o Kranju predavanje za vajence o alkoholu, predaval bo g Puhar, uradnik Higijenskega zavoda iz Ljubljane. Tudi letos se bo Vršil Obrtni ples 8. fe» bruarja, dopoldne pa se bo vršil občni zbor.
Zadrugi rokodelskih rn sorodnih obr« tov, gotovo eni največji obrtnih organiza» cij na Gorenjskem, želimo mnogo uspeha
Sokolsko društvo v Sovodnjem
ki uspešno deluje v obmejnem delu Poljan« ske doline, je 6. januarja ob komorJtivni udeležbi članstva s starosto br. Maroltom, obmejne vojaške čete, finančne kontrole,
orožniške postaje in ostalega prebivalstva razvilo na manifestar)ten način pred So» kolskim domom državno trobojnico. Dru» štvo je najmlajše v župi Kranj in šteje nad 60 članov.
Kaj je z novim postajnim poslopjem v Gor. Radgoni
Gor. Radgona, 17. januarja.
Že večkrat smo poročali o razvoju iu napredku, pa tudi o nujnih potrebah našega obmejnega trga, ki ie v povojni dobi po pre vratu postal izredno važno obmejno g' darsko središče. Razifti nekaterih uradov, ki so obstojali že poprei ter so se zaradi potrebe še povečali in število uradniši pomnožilo, so se ustanovili še nekateri novi uradi kakor carinarnica I. reda, davčna uprava, poštni urad. meroizkusni urad, oddelek finančne kontrole, državno veterinarstvo i. t. d., da ne naštevamo ostalih številnih privatnih podjetij. Do leta 1923 je obstojala tukaj tudi ekspozitura sreskega načelstva, ki pa je bila vklijub ugovorom in protestom v tej važni obmejni postojanki ukinjena. Težnje prizadetega obmejnega prebivalstva in vse prošnje, da se zopet «postavi sresko načelstvo ali vsaj ekspozitura, o bile do sedaj brezuspešne.
Tako je ostalo doslej nerešeno tudi vprašanje glede postavitve novega po-stainega poslopja, ki je za obmejni trg Gornja Radgona ter tudi širšo okalioo neobhodno potrebno. Občina Gornja Radgona si že leta in leta prizadeva, da bi dosegla povečanje postaje ter napravo prepotrebne železniške tehtnice; že koncem leta 1924 je vložila na prometno ministrstva v Beogradu prošnjo radi naprave potrebnih postajnih prostorov. To prošnjo .ie sicer prometno ministrstvo v toliko rešilo, da so bili že pred leti od strani Direkcije državnih železnic v Ljubljani izvršeni razni komisijski ogledi na licu mesta ter zgotovljeni tozadevni projekti. VMiub temu pa ta nujna zadeva nc pride z mrtve točke, čeravno bi rešitev iste b la na ogromno korist vsemu obmejnemu prebivalstvu tukajšnjega okraja. Želez niška postaja v Gornji Radgoni je name-
ščena še vedno ter bo na ta način brez dvoma ostala še precej časa v leseni baraki Čeravno so posamezni lokali v tej baraki itak že zelo majhni, se razven postajnega urada nahaja tamkaj tudi lokal za carinsko poslovanje.
Trg Gornja Radgona, ta izredno važna točka naše severne državne meje, leži na desni strani reke Mure ravno nasproti avstrijskemu mestu Radkersburg. Med trgom Gornja Radgona in mestom Radkersburg vodita preko obmejne reke Mure dva mosta in sicer moderni železobetonski ter železniški most, preko katerih se vrši živahen osebni in tovorni promet, kar jasno dokazujejo naslednje številke:
Že pred otvoritvijo novodograjene železniške proge Ormož - Ljutomer - Murska Sobota, se je vršil preko Gornje Radgone velik tranzitni promet. Po otvoritvi navedene proge pa se je promet znatno zvišal ter se zvišuje vsakoletno. Vsa roba se odpravlja po večini v inozemstvo ter se izvaža in naklada preko te postaje letno
okrog 600 vagonov raznega sadja, nad 200 vagonov razne živine, okrog 500 vagonov lesa, žita in drugih poljedelskih pridelkov, pri čemur ni upoštevana ogromna množina kamadnih pošiljk kakor jajc. perutnine in drugih predmetov. Temu nasproti se uvaža preko te postaje največ premoga ter ko-madne carinske robe za vse kraje v Prek-murju in tukajšnji okoliš, ki gravitirajo na obmejno carinarnico v Gornji Radgoni
Ves ta promet se je vršil pred vojno preko postaje Radkersburg. kjer se nahajajo velika skladišča in prostori za nakladanje robe. V Gornji Radg>oni<i ni primernega skladišča, stovarišča in takisto tudi ne skladišča za carinsko robo, kar vse promet silni ovira in ie na škodo interesentov. Naravnost nujna in neobhodno potrebna bi biia postavitev postajnega poslopja, ki bi imelo
vsaj 2 pisarniški sobi (splošna in načelni-ška), pisarno za carinsko poslovanje, pisarno za obmejno policijo ali žandarmerijo, najmanj eno stanovanje za postajenačehi -ka in kretnika ter povečanje skladišča iu postavitev tehtnice.
To poslopje — baraka, ki služi kot sedanje postajno poslopje, ie bilo v predvojnem času in sicer v letih 1911/12 na prizadevanje nekaterih domačinov in takratnega občinskega odbora pod županovanjem pokojnega Clotarja Bouiverja, starejšega po večini na stroške okrajnega zastopa gorniegrajskega postavljeno iu namenjeno kot postajališče za mirno dobo. 'hkratnim razmeram in potrebam je seveda popolnoma odgovarjal'», ker se je vršil ves tovorni in povečini tudi osebni promet v mestu Radkersburg
Zgradba prepotrebnega postajnega poslopja, skladišča in železniške tehtnice bi bila v Gornji Rodgoni mnogo cenejša kakor kie drugje, ker se nahaja v neposredni bližini velika onekarna. ki bi lahko dobavljala
brez velikih tovornih stroškov stavbeni materija! — opeko, iz bližnje reke Mure pa bi se po ceni lahko dobival pesek in prodec za stavbo. Tudi občina Gornja Radgona bi gotovo šla železniški uoravi glede zgradbe nove postaje vsestransko na roko tako, da so pač podani vsi predp'osroii, da bi se z zidanjem čim prej lahko pričelo.
V torek se ie zglasila pri s. barra deputacija tukajšnje občinske uprave ter mu med drugim predložila spomenico tudi glede te zadeve, kakor seveda tudi glede ostalih nujnih potreb. Ne samo v interesu •obmejnega prebivalstva, temveč v splošnem interesu bi bilo želeti, da trud naše obmejne trške občine gornieradgonske ne bi bil zaman ter da bi tozadevne želje čim prei postale dejstvo.
Na zadnji strani je oglas:	Na	zadnji strani je oglas:	Na zadnji strani je oglas:	Na zadnji strani je oglas	Na zadnji strani je oglas**
Mi kupimo za Vas		Mi kupimo za Vas	Mi kupimo za Vas	Mi kupimo za Vas	Mi kupimo za Vas
iSrzofarfia
Pred prezidavo hotela smo cene sobam za 1§—Z0 % znižali. — Kopališče, restavracija, kavama gostom na razpolago.	HOTEL SLOM, LJUBLJANA.
Naročite se tudS na ponede^sta»
Izdajo »Jutra«!
Prvi dve številki naèe pooedeljsks izdaje so prejeli aa ogled vai »Jutro-vi« naročniki, jutrišnjo in prihodnje številke pa bodo prejeli 1« oni, ki »o se že &li m èe bodo posebej naročili tudi na ponedeljsko izdajo >Jutra« Naročnina 4 Dio na mesec m kraje, kjer se list dostavlja po pošti, 5 Dm na nieöex pa ta kraje, kjer dostavljamo list naročnikom na dom po l&atnih ras našalcih
Ker je ponedeljek* izdaja «ujm» dopolnilo rednega »Jutra«.. naročnina p& malenkostna, amo prepričani, da e« bodo na njo naročili še tudi oni naroč niki »Jutrac, ki tega doslej èe niso storili. Pošljejo uaj naročnino po po iožnici, ki je bila priložena prvi šte vilki, ali pa «poroče po dopisnici aa upravo »Jutra«., da ee naročajo tudi d« ponedeljsko številko, nakar jim bomo poslali novo položnico
Uprava »J atra*
*	Ban dr. Drsgo MartsšM » v t»eiek
zvečer oapotovai po slu&beuib opravkži • Beograd.
*	V odlitkov« értóì» v LJutriJaai Uua od svoje druge ae-rUa/Oc družbenih injig sta leto 1930. de oüoü 150 ttompieunh izvodov. Družba prosi poverjenike, da jpoxo re svoje za&nce in prijatelje, ki also člani VodniKove družbe da lahlto Se dobij«. kompletne izvode družbenih itnjig za leto 1930. Poverjeniki uaj te čiajie ta. K o J pri-glaae po dopisnici družu^iu pi&urni v LJubljani, Ki taKoj po prejemu vjbvestlia pošlje družbenemu poverjemiku snjige aa naknadno prijavljene član«, i^ahlto si pa naroČi vsakdo z dopisnico družine Knjige ctireKtno pn družbeni pi»arm v Lju01ja.m Nihče naj ne zamudi prilike, de sa ina! Kiissek 20 Din dobi i lepe knjigt- < Vodnikovo pratlko za ieto 1S31., »V send neDo-tičnikovv »V džunglah belega slona« u« povesi »IrrnaO. Prijatelj lepih itajlg, piffl še danes dopisnico Vodnikovi družbi v Ljubljani, da se priglaSaš za člana Vodnikova družbe za leto 1930 Navedite natančen naslov!
*	Duhovniške vrsfi. V mariborski tkottji Je Imenovan provizor fvas Jerič za župnika v Dolnji Lendavi, župnik Viktor KragJ v Franai pa je s«p"kojen
*	Advokatska zbornica v Ljaöfjssw ote-favija. Advokat v Cmotnij« dr Josip Poli ru j« i. t. m. umri. Za začasnega prevzem-nžta pokoiTukovt pisani« je postavljen dr. Rsiito luMiiai fci je bi 7. t. m. vpisan, v ■Deiuk advokatov s *fcdeiern v Črnomlju
*	Praktični politično »prave; irpjt tt aa~ pravil te drm pn banski ivpravi Savske banovine v Zagrebu dipi, tursst g, Zdravtke Kajnih, poutično-upravmi pripravnsk pn sreskem načeistvs v Klanje« v Hrvatskem Zagorju. Čestitamo!
*	Poroki. Poročil ss Jc Soštarsjski rojai X- Adel! àsor, trgovec v Dobrinčah, z gdč. Pepoo Gnanšičevo a 2užemberka — Da-Hca se na Brezjah poroči g Les z« Jwnuc, tajnik grscnijä tigovcev, t gdč. Bojaiiko Likarjevo. 0"bema paroma aaše čestitke!
*	Razpust društev. Banska oprava Dravske banov ei« je nizpusula Socsjalno go^po «barsko ta kulturno društvo v Ljub i; ara fces društvo že več te» bc dehn« a nona pobojev za prav?« obstoj. Akademsko društvo v Kočevja pa se Je na svojem tretjem red-aerr, občnem z«boru prostovoljni) razšio,
*	»Službeni Bst ea Dravsko banovino« objavlja v -4. številki med drugrm tako-a o ebòem upravnem postopanja, zako« o davku na neomenjene osebe si davčni oprostitvi oseb z devetEmi ah več otroci ter izpremembe 6!esi& 12. aredbe o razvrščanja m razporejanja uslužbencev drža vrni prometnih ustanov.
*	Nemški publicist e Jwgoslavlfl V (hi-»ajsks »Uran4i« je ce drs predavaj suni oe-mSki inorster fotograiske umetnosti aa publicist Kurt rti eis eher o svojem pestova-nju po Dalmaciji Crra gori, Hercegovini, Bosni, Srbiji se Maced<miiH. Svoje predavanje je pojasnjeval s krasnimi fotografijami. Ste viki! gledalci sti občudtrvaJS lcpo>«) našrii krajev. Predavtelj je pokazal največ slik z dalmatinske nvijere. Dubrovnik je imenoval simfonijo bujne vegetacije. Bofco Kotorsko pa združenje nordijske krasote lordov s sijajem francoske rs vije re. Orrse-nil je tudi da se nahajajo v mestih, kakor na primer v Splitu m Dubrovniku, gradbeni spomenfflrt najstarejše kulture.
*	Prebivalstvo Beograda. Kakor noe te poročali, se bo meseca marca vršilo v Jugoslaviji ljudsko štetje. Sodi »e, da se bo v Beograda naštelo nad 250.000 prebival-
cev. Po «adnjesm ljudskem žte>tjn lete 1921. k esci tteo£i<ud liO.ouu prebivülcev.
*	*Ju£03i0vcaski Glasnik« je thovn beo-grajski «luevmk. Ki je ie v kratkem času »vojega izhajanja ctokazai, da trna res prvvvrssu« «formaajt: od doma is a taji-u« List je prav dobro urejevau in piše dosledne v jug osjo venskem d«jhu. M.nogo ia simpatično poroča tinia o ra^-iiicrah m dv-godiLih v Sloveniji. Zato priporočamo »Ju-gosioveoski (i!«su3s. vsem svojim čdtate-Ijem, ki s« lahke aaroče ua Rak beograjski list Mesečna naročnina inaša &) Din, pošilja pa j«c aa upravo v Beogradu, Branki>-rs vk 12 Dobiva se tuda aa večjih kolodvorih tfl v trafikah vseh večjih krajev
*	Prva letošnja ekskurzija * Dalmacijo. V Spis-t je pnspela prva ietošnja ekskurzija nentókih cunstov, ki jo je p n redil biro lit u Dresdena Ta biro je napovedal M tekoče ieto 27 ekskurzij iz Nemčije.
*	Novi crubovL V Krškem i« umrl £e-teziiišta aradnik v pokoju i Peicr Poč v visok.) starosu Šl iet Pogreb pokojnika tn danes ob 15. — Za bežigradom v Ljub-ijait: ie jmrl rodbiffli Knstanov: petletni smčeK Acaa PoKopah ga Dodo v ponedeljek popoldne — V Krčevinu pri Mariboru ie umrla lòletna posestnrkova hči Vida Spnid-ierjeva — Pokojnikoni blag spomin, žaiu-jočJffi našt «ožaije!
*	Naši v 4ineriki Na svojem viomu v Milwaukeeju >e ie smrtno pouesrečii rojak àtetan >oršat Na nepojasnjen načm tc po stopnicah paoei v kiet kjer je mrtev ob-leiai Pr padcu ss je slomil vrat Pokojnik ic bi; samec, doma iz Vrhioga pn Slo-veusk1 Bistna Star je bi! 4t> let V Ame-nk, je bival jd ieta i912 Med svojimi rojaki je isit splošno priljubljen — Iz Ikrar-da v državi Ohio prihaja vest, da ie v kraju Dekalbu amr Anton tlornovec v starosti 70 iet LX>nia :e bij z Vrh ranke V Ameriki zapušča ženo tr; nčere m dv«i sma, v stari dolilo v'irti pa orata — V L-leveiandu je premami a Marcja Koprivmkova, rojena sonarjev« po rodu iz starega trga pri kaheku. stara 30 let V Ameriko J« prišla pred Jesetirn: leti — Istotam je umrla Ivana Mnavčeva. stara 5'J tet po rodu iz Velikih Polja-i pr Ribnici V Ameriki je biia 25 let Zapušča moža in tr, sinove. — V KoHom je preminil Prane Jerina, star 60 let doma iz Brezovic« pri Vrhniki. ~ Kakor javlja »Slovensk' tednik« glasik» naših rojakov v ^rgentin.. je v Buenos Aire su irniri Avgust Milharčič. po rodu iz liru-ševja pri Postojni. V Argentino ie prišel leto 1928
*	Übeni £&or odseka Kmetijske družb« ca p«ruiui(iars{ vo v Ljubijant Liled* aa o&olnost Ja »e uahaja večina članov odseka v bivš- inanborsk >biasti, se je določilo, da bo jbčni zbor odseka v Celju, n sicer na svečnico točno ob SO. dopoldne v Itotelo »Evropi«, Poicg >bičajnegž dnevnega reda bo predaval g Katoi o nalogah odseka si g Gosak o rjavi štajerski kokoši. Razpravljalo se bo tudi o vprašanju nabav? jajc rjave štajerske Kokoši pa vale aje. Sborovanja se lahko udeleže tuda nečlani
*	import inozemskih tekstilnih taoj-»trtsT. Svolčas srno poročali pod gornjim ELM-aSovom o vXlpustu nekaterüf tekstilnih mojstrov v tekstilni tvornici Dottx-r in drug * Mariboru ter opozorili na dolžnost naäih tovarn glede vzgoje domačih kvalificiranih moči. Ugotovili smo. da so nekatere tvorulce že vzgojile dobre domače tekstilne mojstre, aar bi laiiko storila tudi največja mariborska tekstilna tovarna Kakor nas informira Zveza industri jcev je dejansko stanje v tvornici Doctor tc. drug glede zaposlovanja Inozemskih mojstrov naslednje »Od ustanovitve tovarne pa do danes se Je IzveZbalo 36 domačin«» deloma za mojstre deloma za podmojstre ln praktikante v vseh strokah tk&istva Od tea je 15 na lastno željo izstopilo Danes zaposluje navedeno podjetje 8 domačih mojstrov h> 12 domačih podmojslrov tn praktikantov. Nasprotno pa zaposluje to podjetje samo 6 Inozemskih mojstrov. Podjetje se tudi nadalje prizadeva da tzvežba tn zaposluje kot mojstre tn podmojstre domače delovne moči To podjetje je že pred leti »tvorilo učni tečaj za inteligentne delavce. V tvornici Doctor in drug je na stroéke podjetja prakticiralo že več naših učencev, ki so posečali tekstilne Soie v tujini V preteklem letu so v podjetju prakticlraB na stroške podjetja 4 dijaki tekstilne Sole v Leskovcu. Popolnoma brez vsakega Inozemskega mojstra pa naše tekstilne tvorni ce še ne morejo izhajati. Zaposlitev po-edinib prvovrstnih inozemskih strokovnjak kov Je potrebna že zaradi čim temeljitej-
Fo to« p t* tre
fLOH'K - FA fi H neu tlllMI »vete I MJOgl
iro^em« KANC
UÜBUAAA
HAKIBOfe
Se praktične tzohmzbe dom&čega naraSfta-
ja. Radi objavljamo te informacije, da bo naÄa Javnost stvarno poučena glede zaposlovanja inozemskih mojstrov v tekstilni stroki
*	Odprava mostnin®. Kakor se ara dne
razglaša, je bau dr Maruš.č na podstav cafona o nedržavnih cestah ukimJ mostnino na banovuiskem njostti čez Savo v Radečah pn Zidanem mostu in raa banovto-skeiTi mostu čez Savo pri KrsXeni.
*	Odbor Podpornesa društva Biiančnlb ha drugih uslužbencev drz. uprave Dravske banovine v Ljubljani pripravlja za redni občni zbor, ks bo februarja. obšiTen načn za razšinenje bolniškega sklada na načm mestnih uslužbencev ter razširjenje P'Kl-pornega sklada po zahtevi občega materialnega položaja državnih uslužbencev Eno kakor drugo je nujno potrebno, da se dvigne kapaciteta društva v interesu član stva m se »udi ono, kar držami usiiužbeno v materijalnem oziru potrebujejo od našega društva Opozarjamo vse člane na tozadevno okrožnico, ki bo izšla pred občnim zborom, tako de bodo prišli člana na občni zbor žt informiram m prtpravljeni
*	Plw>m turnir ma orrenniTo Dravske Ite (»ovine b« v Ljubljani 7. marea » Kazini. Natančnejše sledi - Za vodstvo Jenko
*	Absolvente(tke) trgovskih akademij pozrva Klub trgovskih akadenukov v Ljubljani (Oosposvetska oesta S), naj takoj Javijo svoje nasiov« zlasti pa ki so brez služb, za katere klub tnxsreduje.
*	Pesmi Srečka Kosovela Je še nekaj na razpolago Dobe se v ljubljanskih knjigarnah. a le nevezane Zunanja naročila posreduje iz prijaznosti založba »Luč«, Ljubljana L, poštni predal 171 ki pošilja na željo tudi položnico. Knjiga stane s poštnino vred 21.- Dm
*	»Winneto»«. aaPepŠa Karl May«*»
knjiga Prv. zvezek iz.d* ub v^iicu u ai. Nato redno vsak mesec po l zvezek, tako da bo ob lioncu letu celotno delo, ki od-sega tr. knjige, katerih vsaAa bo anela 4 zvezKe, na razpoi-ago Mesečna naroenmu oa »Winnetou« Zfiaša 13 Dm. Oni uaroč-nlki, ki »e oodo prijavili v januarja io februarju tega ieta, bodo plačali samo deset obrokov aamesto dvanajstih. Zadnja dva zvezka bodo prejeli brezplačno. Vsak zvezek obseg2 IC tiskovnih pol ki okoü iS« strani; celo delo bo torej oblegalo 1800 strani. Ti uaročniki imajo fiauaije tudi ugodnost, da v&« dosedanjo knjige Cirilov« knjižnic« prejmejo s 25 odstotnim popustom. Pogieite uaš uglss aa zadnji »urani: Mi kupimo za vas!
*	Smrt pot» kolesi bjTovtaka. V ronnesn Stenjevcu v ragrebšk; oü<»lici se k pripetila strašna nesreča. Tridesetletni delavec Ivaii Poljak jt svojo svatKinjo spremil ua bližnje postajališč* Ko se je poslovil, je tMDci po najbližji poe zapustiti postajališče. Nt pia opdzfl, da se bliža brco v lak Lokoonotìva je Poljaka zgrabtia in ga grozno razmesarila. Nesrečnik jc ostal na mestu mrtev.
*	Ciganska aatftvga. h Rfbč prt Lai^ iwwn pišejo. Te diii So se zatekli v aaš okoliš cagani, ki so prtropotaJi s svojo šaro a okolice Vač Teh večnih .Ahasverjev je bi>. 6 voz m so bili vsi a rodovuK ciganov Go-nuuiov. Najprej se se »taborili v okoke-Ribe, kjer se sì postavil) àuto re Domačinom seveda oisc bili prav aič všeč. posebno ker so v gozd«, brez dovoljenja seveda, prav pridno podirali drevje. Ko so zvedeli za neljube goste litijski oroŽJito. so jim brž odpovedali »stanovanje« na svojem rajonu- Vso tsgausko karavano so odposlali nazaj, od koder je prišla, poprej pa so še morali poravnati del škode, ka so jo napravili v gozdovih. Prosimo pristojne čfeii-tetje, oa) ae dopuščajo poiiajk-ovsuua ciganskim karavanam, ti so zi as ta kmetske-mn prebivalstva le v breme m nadlogo.
*	Gramolo«isti Kvartet Glaseben« MatJ oe v Ljubljani Je zapel krasmb narodnih pesmi na plošče His M&ster's Voce Posnetek se Je izvrstno posrečiL Vsaka plošča Je zares Šlager Vabimo vas k ttakufru teh lepih plošč kakor Dud. drugih, na uovo do-§lih krasnih kompozicij umetne m lahke godbe »Grainoloo«, A R asberger. Ljubljana, Miklošičeva 34 (poleg glavnega kolodvora) Največja m najstarejša špecidalna trgovina gramofonov ta plošč v JogooiavTji Seznami plošč zastonj.
*	Vsa neprijetna obolenja dittafoni organov, ta se pojavljajo baš sedaj, ozdravite hftro in raajoenejše aa ta način, da p» Je te radensko zdravilno vodo > toplim mlekom.
*	Obleke fao klobuke kemično čisti, barva, plisira Ia Hka tovarna Jos. Reich.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke m označbo kraj« pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. »tanje barometra, 3. temperaturo, 4 relativno vlago v %,
5. smer in brzino v etra, 6. obLači^jet 1_10,
7. vrsta padsmn, 8 padavine v mm
Ljubljana: 7, 752.8, 2.3, 75, W6, 10, —, —; Maribor: 7. 756.6, 4, 82, NW6. 10, —, —; M os t ar: 7, 756.9, 7, 75 minio, d, —, —; Zagreb: 7, 750.9, 1, 76. W6, 7. —v -S Beograd: 7. 7523, 1, 92, SE2, 7. —, —; Sarajevo: 7, 756.2, 2, 96, E4, 6," —
Skoplje 7, 756.8, 5, 92, imrno, 10, _, _•
Kumbor 7. 755^, 9, 95, mirno, 5, —, _;
Split: 7, 756.1. 6, 84, NNE4, 6, — —• Rab: 7, 755.7. 4. 74, EZ 10. —; Vis 7 754.A 5, 92. N'Wö, 7. -s —.
Najvišj« temperatura v Ljubljani 6<A najnižje temperaiture: v L>ubljani A6, v
Mariboru 0.0, v Mostaru 5, » Zagrebu _3,
v Beogradu —4. v Sarajevu —2. v Skogxfyo
Soinee vzhaja ob 7.33, zahaja ofc 10.48, luna vzhaja ob 8.40, zahaja ob 17Ji
Danes prenilcfs f
Predstave ob S., pol	pol 8. ln 9.
EvvCert
Ken Maynard
v nozactjonaloj drami Divjega fajiad*
Karavana pustinje
Velen&petoi
Pustolovno:
KINO IDEAL
poa> routoviTnjnvoM nj. vkl.
KRALJA ALEKSANDRA l
V. reprezentančni ples
slušateljev Aleksandrove univerze
31. L 1^31	UNION
•	Za dobo mednarodnih zhnskosportnfh prireditev oddaja sobe v Bohinju samo » Putì »k« Tourist - OfSce, Ljubljana Dunajska cesta l Rezervirajte pravočasno!
♦	Darujte Podpornemu društvu slepih, LJubljana, Pod trančo 2-iiL
h LJubljane
■— Jamova razstava. V nedeljo 18. t m. dopoldne se otvon v Jakopičevem paviljonu razstava Jamovih novejših slik. Po večini so to pokrajinski m figuralm motrvj tz okolice Petnnje in Phtvnčkih jezer Razstava vsebuje okoli 80 del. Vabimo vse prijatelje umetnosti, da si ogledajo So razstavo enega naših naj<xlličri€!Ših umetnikov.
a— Eilm »20-000 milj pod morjem« bo oredvajaJa v kiou »Ljub .uiski Dvor« Zveza kulturnih dništev v Ljubijam danes po-siednjič ob 11. dopoldne. Oglejte si ta gran-dioznu tlim!
a— lz gledaR^ča, Danes bosta v dra/né dve predstavi: ob 15. tretja reprizu Go-lieve veseie pravljice »Pnncezka ai pastirček«, zvečer ob 20. pa Baizaoova komedija »Mercadet« Za popoldansko predsuvo bodo veljate običajne dramske, zvečer pa Uudske cene Aboment. C bxLo imeli v ponedeljek predstavo angleške drame »Sveti piamen« V sredo 21. t. tn. bo premijera »Treh vaških svetnikov«, kmečka Sala v treh dejanjih, katero sta spisala R-eai as Pernei igra skrbi od začetka do konca za zabavo, v prvi vrsta vsi tnje »vašta svetniki«, to so žimen Porenta, ti ga predstavna Cesar koiarska mojster Sunec. ki ga igra Lipah, m pekovska mojster bavdek. ki ga bo postavil SmerkoLj Zelo komično vlogo ima tudi ženm Jakec. katerega igra Da-aei Gksvue žetiske vloge »o v rokau ge Jirvanove. ki je ietta župan« a gruirtarja Porente, »i Mire Danilovx. ka je njsju hčerka. Naivno (rnietsko dekJe, hčerko kolarske-ga mojstra iMrnca Mar j anco, predstavlja Bojtarjeva mogočno Barbari. Lahajnarjevc pa Rakarjeva Tip klepeta ve kmečke žerac« v vlog? potovke Surle nam predstavi Gab-rijelčičeva Učitelja igra Jan, župnika Kau-kler ai zdravnika Kiepca Potokar Salo ie zrežiral Lipah prevedel pa Cesar Red E. — V open se bo pel drevi »faust« pri katerem nastopi kot redna člamca naše opere odličn« pe -Aa Zlata Ojurigjenac - Ga vedova v partij? Margarete Izven abonmaja pb KiiZanrti oenah V torek bo prvo gostovanje basista Betetta. Pel bc Lotharja v operi »Mignon«. Nasiov no partijo btj pela prvič na ni-cšem odru Gjungjenac-Gavellova Opozarjamo. da se vstopnice iahko tehetonič-no rezervirajo, oziroma dobe pri dnevni blagajm v open. V četrte« bo drugo gostovanje Betetta v Mozartovs operi »Cosi lan tutte«.
— MftrlcwtJi« gledans^ Ltnb!.}ansk?>gìs Sokola vprizori danea pravljično igro v oeimih slikah >Carobae goslU. Predstava bo v Narodnem domu (vhod z Bleiwel-aove ceste). Po ign bo predvajal brat Si-mončič rasne prizore m slike z beograjskega zle ta Začetek točno ob 16.
K gostovanju dunajske operete nani je poslala uprava narodne^ gledališča v Ljubljani: Zadnje gostovanje dunajske opesrete je presenetilo ua^t» javrmst ni nič manj «pravo Narodnega gledališča, ki i« tracia pred iklcpom polnih« o umetn'Ski kvaliteti tc igralske družine oaj'botjèa tele» fonsko zahtevana portala m tiskan« knti, ke Ravnatelja opere g Mirka Poliča, ki vo. di svoje posi c vestno m vešče, ne z avl ene sa to ßostov&mje nita najmanjša krivda.
a— Opozarjamo na današnje predavan}« pisatelja Flnžgarja o slovenskem kmeta. — Predavande priredi slavistični klub DSJ-T ljubljanske »nrverze v dvorani Filtiarmo-mčrae družbe tsa Kongresne» trgu. Začetek ob poi 11 Vstop prost
u— pO üfK'inostl flnAnrtnnJa telrenWkf prog« Kočevja—Su&tk«. V torek 20. t m cA 20 bo v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani i Simon Gregorčičeva ulica) zsn vse goapodarske kroge, slasti pa za naše Izvoznik« veievažno predavanje o možno stih financiranja te proge. Predaval bo g Bvgen Lovšin. Zveza trgovskih gremijev vabi ljubljanske trgovce, da se predavanja udeleže v čim večjem število.
■— Okrasno trmičje to drevje na ma bo predmet predavanja, fc ga bo imel v sredo 21. t m. v predavalnici mmeraloSkega ffl stftuta oa ani-verzi ob tn četrt na 20. opra-vttelj mestnih vrtov g. Tone L«p. Nad vse zanimivo predavanje bodo tolmačile krasne skioptiča* shke Ker ne bo vsoopume, saj predavanja nihče ne zamudil
■—- Društv« trgovskih potnikov ia zastopnikov v Ljubljani bo trnek) v nedelj* L februarja ob pol 9. dopoldne redim! letni obč« zbor v veliki dvorani Trgovskega doma ot> Grego rčičevi cesta t običajnim dnevnim redom. Občni zfeor Je sklepčen, če je pn-sotna tretjina vseh redinh članov. Ako pa občm sbor ne bi bil sklepčen ob napovedani an, bo pol are tento na istem mestu n z «stan dnevnim redom drop občni zboi, k| bo skiepče* pri vsakem števila ČSaiKnr.
a— MotokM) >L|iiM)aBa« «poroča Stemmi. da bo občni t bor v nedeljo 25. t m. oò 10. dopoldne v klubskih prostorih hotela Mfklič. Clam se prosilo za poinoštevUcm obusk
a— Sokol L LJnbflana - Tabor opozarja
članstvo, da bo glavna skupščina v torek 30. l bl ob 20 na Tabora
a— Članicam fcenskeg» akademMkega pevskega Ebora. Vaje se bodo vršile redno vsako sredo in petek točno ob 19. brez akademske četrti na univerzi v balkonski dvorani Tovariäice kl se še niso prijavile, a imajo veselje do lepe pesmi, se 9e lahko prijavijo najkasneje do 23. t m. ob navedeni uri.
n— Dela na mosta fie* OradaščVo /e-lezobetonski most čez Grada Ko Ležijo, ki pa stoji zaenkrat še * »uhem.
kajti šele pozneje bodo izkopal! pod nJim novo strugo, je QU \ grot>eiii Johoiičaii že meseca decembra Površina rrrostu meri skupi «j AtìJ m2 Zgradba bo d<>bila lično zunanjo obliko 21 se tudi zdaj vrše tam kamnoseška dela Polovica mostu je že okle sana, ostala dela pa bodo dokončana v teku prihodnjega meseca. Na pomlad prečno žt kopan novo strugo m bodo nadaljevali regulacijska dela Gradažčice pri čemer bo pridobljenih tam več lepih stavbenih parcel.
a— Kuhanje »a pfhia. Danes v »edeljo ob 17. priredi mestna phnarna poskusno kuhanje na plinu v šentjakobski š-oh (vhod iz Plorjanske ulice) Posebno u-j>ozariamo na t» kuharice ir. kuh njsko uslužbenstvo, ker bo predav..iHe v slovenskem jeziku.
n— Drevesa je sekal za kurjavo. Trgovec Osvald Perigov, stanujoč na Karlovški cesti 19. je crpazil v svojem gozdu Oolov-ou. da rrm k neznan človek p-.>sexaJ več mladih kostanjev ts odnesel iz gozda Posekanih dreves, kj so merila približno po 25 om v premeru, je bilo 12 Pengo* je skuSal storfiCa sam Izsledila ca sc rr» Je to rsn, tudi posrečijo iztaknii Je v osebi nekega o-brtnfka s bližnje >kolioe Mod be moral sedaj poravnan vso ?kodo pc vrha pa bo moral dajatj odgovor še prt sodišču,
b— Zope* okrad«« «vtorfii<>of3rt. ^dfeEte« n šoferja m lastniki avionfot-.iov msuw aa-rado, (ia puščajo svoje vozove fQc ü6 kraja ceste, ne da b< jèi zaprS, to se a»öö oddaljijo pc svojih poslih Tatov* p» take prilike h'tro Trabijo. Nedavno >e rtexifaa tat ukradel nekeimi §<>ferju pred »Zvezdo« okrog |00(J Dm vreden asnjat susknpč Enaka tatvina Je bila te dm arvršena as«J! pred «nščeni »Dinje« Včeraj pa Je razji-as;!! dr. Ladisiav Sajovic. da rn« je nefcö«. pra* m fistem mestu «kradel s avtomoOüi zc^ocsQ, z usnjem obšito odejo.
a— Aretiran s«sr amnit. V?er»j je (jpaz.ila rieka gi>spa, stanit)oč.s * Soseski, na stopnicah prvega ßadstropja ue-zzta/retra mladeniča kj «t w tam »kvariai s rtj^iso mladoletiK,- hčerko ist H skušal storti site. Cim pa je nesramnift žagied a! g-.^spo se le takoj >brriil cn jo jadrno popihal po s^»pniča h zopet na cesto O^ps je hitela z® njunv a ga ni mogla vjeft. ker s? Je hrtro sdtam skriJ. Ker pa ie prišel * hmenovainc Inšc Po nekih sjpravkih le gospa smain J-tsnn.'a, kdo m kaj fe. ter ga je polleria ie p»»poi-dne aretirala Bi! je to nek miad mehanik.
u— Pretep v PreenJ -lrirt. Včeraj popoldne Je nastai v MarlriSktrvi g-jstlhil v Pre> feil ulici hud preptr med neKirni delavci od katerih J« oilo aatveč	tjrrev»»
va!niče Prepir »e j« razvil v	pretep.
Najbolj je rogovi lil Dekl veiskan k5 )« v splošni zmedi potegnil nož tn prer>.-aaj 24-letnemu brezposelnemu delavcu Fraxicetr Petriču žile oa len roKi Petne», te j-močno krvavel so morali nemudoma <x?' praviti v spio§nt> bolnico, kjer so aru ra / zašili Napadalca, ki Jc nato l^iitJ, policija.
\ LL^^t t*


i "i.i
V slovanskih savrod^ih Ro^ah	^
auiirja LÜ31 » tuiior.ski dvunuti v Ljub*
liani.	17820
v !L, ji
bb*AIS
L FESHTIAEJA
na Taboru v Ljubljani
ritojg ol|e9
norveško prvovrstno dobite v drogwHJI A. 8ANC, Ljubljana, Židovska uücä. 209S

Kaplja za kapljo raz}e v tek časa najtrši granit,
akoravno moč posamezne kaplje ae po meni nič Tudi začetne tvorbe kamenčkov v Jetrih, ledvicah tn žolčnem mehurju st-malenkostne Domala nevidni drobci apnenca tn strupenih tzločin, ki se vztrajno nabirajo v teh organih, stvori jo s časom opasne kamenčke in ti lahko Izpodkop-Ijejo tudi najtrše zdravje Preprečite te po-— So naprej ter dnevne redno izpijte 2 dO 3 čaoe Radenske zdravilne vode.
cu
,,n.....uiiiiinrTr
PLESNE
n	L Din «40.— H
g	H. Din 560.— B
g	HI. Din 580.— B
□	do najelegntnejših dunajskih In par □
g	riških modelov. 2084 □
8	P. MAGDIC
LJUBLJANA.
□
_□
DnoaapacCTDaui^^
n— Tatovi povsod na preži. Trgovec Fran U. i Gline je poslal v mesto svojega bletnega sinčka Milana, ki ie imel nalogo, izročiti neki stranki dve veliki ščetki za snaženie. Mali Milan je sedel v avtobus, a dospevši na cilj, ni več imel zavoja s Metkami, ker ga je menda že na eni prejšnjih postaj odnesel neznan tat
b— Pevsko društvo »Slavec« se moti. če misli, da mi ne vemo, čigavo vmobow točilo na svoji imškeradi v nedeljo 1. februarja v »Unionu« Ce le na Silvestrovem večeru točilo vino iz Gradove kleti v Zg. kašliu m je bilo to vino boljše kakor povsod drugod, pač ni težko uganiti, da bo zdaj totìto isto Vino, ker ve, da bo marsikdo prišel na maskerado ie zaradi res dobre kapljice.
, Crno-beb rodata bo leto« M. februarji v v*«h prostorih hotela Uniona Vabila bodo razposlana do 26. t m. Reklamacije vabil od a do 14. februarja od 17 éo 19. v damskem salonu kavarne Emone
Edino zdravilo. Dajte si pred plesom porezati kurja očesa in zraščene nohte po strokovnjaku v kopališču hotela
»Slon«.	. . ,
Zakflnčnl vonček plesnih vaj taborske plesne Sole bo drevi ob 20. Vabljeni vsi ljubitelji plesa.
n_ plesne vaje ASK Primork bodo
danes ob 15.30 v kleti dvorane hotela Mak-iič.
B_ p«MbM pSees« «r* ▼ vseh drnJabnlh
iriesii daje plesni mojster Jenko t Kaaini (Zvezda) dnevno od 10. do 20.
.Tži5.A9aPl	,,	.	,
E_ Nedeljske popoldanske plesne^ vaje
Jenkove šole vsako nedeljo od 3. do 7. po pokdne t Kaiini. Pouk: slow - i»* ™ anick
a— AB že veste, da bo letošnji obrtni-tki ples v Ljubljani 7. februarja v prostori Kazine?
ITO zobna pasta najboljša!
*— Veselo razpoloženje na veselicah, pr odpustnih zabavah, plesih in podobnem ustvarja dekoracija. Manjkati ne smejo ghiande, serpentine, konfeti. čepice, ki povzročajo prijetno razposajenost Vse to ln pajpàmate krožnike ter servijete dobite naj-oeneje pri tvrdki M. Tičar, Ljubljana.
Iz Celja
e— Občinski svet celjski bo hnel redno
itjo v petek 23. t m. ob 18. v sejni dvorani mestnega magistrata Poročila odsekov.
e— Llndsko vseučilišče. Predavanje o vainäi poglavjih iz ginekologije un porodništva bo imel zdravnik g. dr. Josip Čerm jutri ob 20. v risalitici meščanske šole.
e^- Plačilo prvega obroka občinskih naklad. Mestno načelstvo opozarja, da je zapadel 1. L m. v plačilo prvi obrok samostojnih občinskih naklad (gostaščine. kanalske pristojbine m vodarine) Dokler ne bo<k> izvršeni novi predpisi, je treba plača« naklade na podlagi predpisa v preteklem letu. Stranke, ki so s plačili v zaostanku, se pozivajo, da plačajo zapadle zneske pri mestni blagajni najkasneje do 15. februarja.
Trigiavanskf ples. Dame hi gospodje, ki so sodelovali pri uspelem Triglavanskem piesu, se vabijo na zaključni sestanek v četrtek 22. t m ob 20.30 v Celjskem domu. Dnevna red: poročilo o gmotnem uspehu e— Smrtna kosa. V Celju je umrl magistralni sluga v pokoju Jurij Sdoutz v visoki starosti 90 let. V javni bobiioi je umrl 13tetmi posestnikov sin Josip Marovt iz Podvrha pri Braslovčah.
<Ples ^
tf^oe. namešceneee
€e#|*c	3t. t. 1934.
e— Usoden padec. 70letna občinska reva Marija Leskovškova iz Pilštanj a si je pri padca zlomila desni predlaket Zdravi se v celjski bolnici.
e— Mestni kino Danes ob i, 5-, 7. in 9. zvečer in jutri ob pol 9. zvečer senzacionalni zvočni velefilm »Hadži Mu rat« (»Be-fl vrag«), V glavni vlogi staviti Ivan Mo-žuhin. Kot dodatek izvrstna zvočna šalo-igra,
e— Ples trgovskih nameščencev, «dražeč s plesnim venčkom bo 31. t m. v veliki dvorani Celjskega doma. e— Plesna vaja trgovskih nameščencev
bo drevi v Celjskem domu.
Dunajski dekliški penzijonat in nadaljevalna izobraževalna
Sola (Wiener Töchter Pensionat)
Carola K«8t«ty, VTTL Lugegiwti AB
Vse vrste šolskih tipov (jeziki, glasba, gospodinjstvo, kuhanje, umetna obrt, ročna dela. slikanje sport,) Internat, polinternat, eksternat; najboljše reference. Moderno, higij. tekoča mrzla ln gorka voda.
Začetek semestra 1. januarja 1931.
Nadaljevanje pouka v počitniškem domu v Unterachu na Atterskem jezeru, po želji od julija do avgusta. __064
h Maribora
«__ Ljudska univerza. V petek bo predaval g. dr. Škerlj iz Ljubljane o temi: »Ali ia kako moremo izboljšati človeški rod.« V ponedeljek ni predavanja.
a_ Nedelja v gledališču. Dane« «b 15.
se bo ponovila opereta »Lutka« po znižanih cenah, ob 20. pa bo prva repriza izredno vesele burke »Odgodena noč«.
»— Lutkovno gledališče Sokola - matice ponovi danes ob 15. v mali dvorani Narodnega doma veseloigro v treh dejanjih »Ga-šperček čarovnik«.
a— Ljudska univerza v Studencih. V ponedeljek 10. t m. točno ob 17. bo učitelj g. Ivan Robnik nadaljeval svoje predavanje o človeku na potu k cilju.
a— Z delovnega trga v Mariboru. Od 1. do 17. t. m je iskalo pri borzi dela v Mariboru zaposlitev 77 moških in 47 žensk. Prostih službenih mest je bilo 94. Delo pa je dobilo 27 moških in 37 žensk. Ob koncu tedna je ostalo v evidenai še 876 oseb. Od 1. do 17. t m. je iskalo dela 785 moških in 293 žensk, dobilo pa je delo 55 moških in 77 žensk.
a— Bogojavljenje. V ponedeljek bo v pravoslavni kapeli svečana Hturgija, na kar odide okrog 10 dopoldne sprevod z godbo na čelu na Trg Svobode, kjer bo slovesna blagoslovitev vode.
a— Nezgode Zaradi neprevidnega ravnanja si je lSletni Josip Šamks iz Počekove prestrelil levo dlan. — Pri telovadbi v meščanski Solfi v Cankarjevi ulici je dijak Franc Lužnik tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. Odpeljati so ga morali v splošno bolnico.
a_ Posečanje gostilne Je za 6 mesecev prepovedalo okrajno sodišče pri Sv, Lenartu v Slov goricah Francu Kalohu, hlapcu v Mali Zimici, rojenemu 29. januarja 1908 Rok prepovedi se prične po odsluže-nju zapora s 27 januarjem.
a— V težki atletiki se je hotel v petek zvečer na Grajskem trgu producirati 32 -letni tkalski mojster Ivan štern skupno s svojim bratom Ernestom. Izzivala sta mirne goste. Ko pa ju je natakar Ikanovič pozval, na] mirujeta sta ga napadla in pretepala, pri čemer se je razvil splošen pretep Ko je prišel stražnik in prijel Ivana sterna, ga je ta zagrabil za roko in pendrek in za nobeno ceno ni hotel izpustiti. S težavo so ga gostje naposled premagali. ga vrgli na tla in zvezali. Na tleh ležeč je Štern vpil, da v Jugoslaviji ni pravice, pač pa v Moskvi. Preveč navdušenega težkega atleta so spravili z oratom vred k Grafu, kjer je Ivan kakor blazen suval okrog sebe, da so ga morali privezati.
Vse okrogla 11
Dramatičen lov za vlomilci. Ko je v
petek zvečer okrog pol 22 natakarica Se-nicove gostilne v Tattenbachovi ulici prišla v svojo spalnico, je našla v njej dva tujca. Stekla je nazaj v gostilniške lokale in takoj je bila avizirana bližnja stražnica. Stražniki seveda vlomilcev niso več našli v sobi. Na strehi kegljišča pa so jih zapazili, in sicer enega za dimnikom na hiši branjevke Kosove v Vetrinjski ulici, drugega pa v žlebu med kegljiščem in Kosovo hišo. Ko sta vlomilca videla, da sta opažena, sta pričela metati opeko, ki sta jo jemala s strehe Kosove hiše, kjer sta si na ta način napravila luknjo in sta zlezla na podstrešje, odkoder sta hotela pobegniti na dvorišče. Vendar ju je policija tam s pomočjo civilistov na stopnicah zasačila, zvezala in odvedla na policijsko upravo. Pri njiju so našli nekatere, v na-takaričini sobi ukradene stvari in štiri vetrihe. Identificirana sta bila kot 23-letni ključavničarski pomočnik Vid Karba in 28-letni mizarski pomočnik Rudolf Kranjc. Pri obrambi pred aretacijo je Kranjc mahal tudi z žepnim nožičem in je dve osebi lahko raniL Oba bosta šla k sodišču po plačilo.
a— Kinematografi Grajski: Samo Se nekaj dni »On aH jaz«. Prvovrstna 100 odstotna nemška pustolovina. Krasne slike. Napeta vsebina. V pripravi »Lažni feldmar-šal«, sijajna vojaška humoreska. Union: Od nedelje dalje »Vesela srca«. 100 odstotna zvočna opereta v nemškem jeziku. Apolo: Danes pustolovno - kriminalni filari »Temni Dunaj«.
Iz Kranfa
T— Sokolska žnpa Kranj bo Imela danes v sokolski telovadnici v Radovljici dopoldne predelavo prostih in tekmovalnih vaj za leto 1931. Popoldne pa bo istotam seja društvenih načelnikov in načelmc.
r— Vajeniške preizkušnje. V četrtek 22. t. m. se bodo vršile vajenske preizkušnje Zadruge rokodelskih in sorodnih obrti v Kranju v prostorih osnovne šole. Prijave se sprejemajo v pisarni zadruge.
r— Zabarikadirana železniška proga. Gaštejski klanec je zopet ovekovečen z nesrečo, ki pa tokrat ni zahtevala nikake žrtve. V petek proti večeru se je pomikal po klancu z velikimi zaboji surovo preje naložen voz tukajšnjega prevoznika Franca Sirca. V bližini vrha pa sta oba konja zaradi zledenele ceste nenadoma padla in nista mogla vstati. Voznik je takoj iz-pregel, hoteč živali dvigniti. Pri dviganju pa je premaknil eden konj podloženi voz, tako da je zdrknil kamen izpod kolesa. Voz je zdrčal po klancu, prebil železno obcestno ograjo in strmoglavil kakih 30 m globok na progo. Službujoči uradnik na postaji g. Toporiä je takoj obvestil tovarno »Tekstilindus«, lastnico svile, ki je poslala delavce, ki so kmalu očistili progo.
r— Tatvine v naših tovarnah so precej pogoste. Sama svila je na dnevnem redu, ker je pač presneti predpustni čas. Zopet
rati mladoletnega osumljenca Franca R,
delavca v »Jugočeski«. Franc Je med delom ukradel v barvarni okoli 47 m svile in jo vrgel preko ograje. Tatvino je opazil vratar in jo javil orožništvu. Pri hišni preiskavi so dobili vse blago. Fant, ki sedi v tukajšnjih sodnijskih zaporih, tatvino priznava.
Iz Škofje Loke
B— Namestitev. Za pisarniškega uradnika k davčni upravi v Kranju je Imenovan škofjeločan g. Viktor Ankele, usluž-ben pred časom pri davčni upravi v škofji Loki.
šl— Javna ljudska knjižnica SKJ ima
na razpolago celo vrsto zabavnih in poučnih knjig. Poslovanje je redno ob četrtkih zvečer m nedeljah dopoldne. Stanje knjig je: pesnitev 87, pripovednih knjig 942, revij 162, dramskih knjig 167, poučnih 231, hrvatskih za odrasle 115, za mladino 17, nemških 117, sokolskih 38, tehniških 112, mladinskih 306, skupno 2074 izvodov. Knjižnica se vedno izpopolnjuje. Knjižničar je br Rudolf Horvat.
šl— Tujski promet za lansko leto izkazuje le 60 letoviščarjev obojega spola, kar pa ne drži, ker so se mnogi odtegnili prijavi po prometnem odseku. Gostje so bili po večini naši državljani iz Beograda, Si-benika. Novega Sada, Subotice, Sarajeva, Splita in Petrovaradina. Najodaljenejši po-setniki škofje LoKe so bili iz Amerike in nekaj celo iz Rusije Vseh letoviščarjev je bilo gotovo več sto.
šl— Izbirne smuške tekme n. sestavo tekmovalne sokolske vrste priredi smuàki odsek Sokola v nedeljo 25. t. m. za člane in 2. februarja za naraščaj. Tekmovalo se bo na 10 km in 5 km. Prvaki dobe nove smuči, prvi trije zmagovalci pa še diplome.
šl— Občni zbor Sokola preložen. Zaradi raznih zaprek je občni zbor Sokola preložen na sredo 21. t. m. ob 20. Skupščina bo v mali dvorani Doma. Posvetovalni sestanek bo v ponedeljek 19. t m.
šl— Družina »Soča« iz Ljubljane bo go» stovala prihodnjo nedeljo v Škofji Loki z uprizoritvijo Molnarjevega »Vraga«, kome» dijo v treh dejanjih Efektni značaj duho» vite komedije bo v najvišji meri zadovoljil vse. Igralo se bo v Sokolani.
šl— Ujeta oila Zima privablja ptiee ro-parice v bližino človeških selišč. Orli so že nekajkrat posetili dom Kuraltovih v žabnici Da se domači za perutnino nevarnih gostov rešijo, so nastavili pticam pasti. V teku nekaj dni sta se ujela dva velika orla.
Z Jesenic
s— Glavna skupščina gasilnega društva na Jesenicah se je vršila v nedeljo 11. L m. popoldne na mestnem magistratu. Zbor, ka* terega se je udeležilo izredno veliko število članstva, med njimi tudi mestni župan, je potekal ob lopi iin stvarn; debati Poudar* jala se je nujna potreba graditve novega gasilnega doma, ker je sedanji v izrednp slabem stanju, tako da obstoja nevarnost, da 6e bo vsak čas pogreznila motorna bri galna v kletne prostore. Iz porpčil funk ci* jonarjev je razvidno, da šteje društvo 57 aktivnih članov, da je imelo 37.500 Din denarnega prometa i<n dia je med letom so» delovalo pri gašenju požarov v več prime« rih. V novo društveno; opravo so bili iizvo» Ijeni naslednji gospodje: Neuman Karel kot načelnik. Baloh Franc kot podnačehrik, Cu» fer Andrej ml. kot tajnik, Hafner Ivan kot b^gajnik, a Klinar Valentin in Pristov Jo« sip kot odbornika.
Z Bleda
M— Sokolska skupščina na Bleda. V ne»
del jo 11. t. m. se je vršila v mali dvorami novega Sokolskega doma redna 'etna glav» na skupščina blejskega Sokola. Udeležba ni bila preveč častna. Ko so podali posamez» m funkcijonarji svoja poročila je bil pred» lagan župni upravi naslednji odbor: za sta» rosto br. dr. Jože De Gleria, za podstaro» sto br. Jurij Ravnik, za prosvetarja br. Rajko Gradnik, za tajnika br. Janko Bara» ga, za načelnika br Stanko Lebar za na» čelnico sestra Jožica Kapusova, za odbor» nike bratje Lebar, Kržišnik, Juretič, Kli» mek, Ažman, dr. Češarek, Stare, Repe, Vr» hunc in Potočnik, za namestnike bratje Kuščar, Ulčar, Lesar in Pangerc, za revi» zorje bratje Plemelj, Papier, Jemc, dr Ja» nežič in Mali. V razsodišče so bili predla» gami bratje Maj er Ivan. Majer Frnc, dr. Češarek, Vovk in Kržišnik.
bi— Iz železniške službe. G. Leopold Legat, postajni načelnik v Žirovnici, je pre» meščen v Ljubljano na glavni kolodvor. G. Josip Mokater, prometni uradnik na po» staji Lesce » Bled, pa je imenovan za po» stajnega načelnika v Žirovnici
bi— Radovljiško učiteljsko društvo bo zborovalo 7. februarja ob 10. v osnovni šo» li na Jesenicah.
bi— Višek nesnažnosti. Preteklü teden je gnal neki mesarski pomočnik po Prešernovi cesti vola v klavnico. Žival je bila pokrita skorp od nog do glave z blatom. Ljudje, ki so videli žival v takem stanju, so 6e opra» vičeno zgražali nad dotičnim mesariem. ki bi lahko nrivoščil ubogi živali v hlevu vsaj malo stelje.
Iz Kamnika
ka— Občni zbor krajevnega odbora društva Rdečega križa v Kamniku bo 19. t.
m. ob 15 na sreskem načelstvu.
ka— Obrtniki hočejo postaviti v mestu top'o kopelj. Idejo, da bi imeli v mestu ko» pališče s kadnimii koipelmi, je pozdraviti.
ka— Sumljiv trgovski potnik. V petek je hodil po Kamniku trgovski potnik, ki je po» nujal ljudem po stanovanjih razno bla«io za obleke. Pravil je, da ima ob avstrijski meii veliike množine blaga, ki ga pa ne more spraviti čez mejo. Zaradi tega ga je poslal od tam po skrajna nizkih cenah. Ljudie so bili napram tujcu nezaupni in so ga prija* viMi orožništvu. Neznani trgovska potnik je zelo kurpulenten možak, ima črne pristrU žene brke in n,isi s seboj ročni kovčeg. Iz Kamnika jo je sumljivi tujec mahnil naj» brže kam v okolico, kjer bo skušal neved» no ljudstvo spraviti ob denar, blaga pa naj» brže ne bodo ndkoli vidSeli. Vsem svetujemo opreznost!
Iz Vistile gore
vg— Glavna skupščina Sokola ie js vr» šila v nedeljo 11. t. m. v društveni feio» vadnici v navzočnosti nad 50 članov Skup. ščino je vodil starosta br. Ivan Benedičič, ki je po uvodnem pozdravu podal 'emelji» to poročilo o našem društvu. Za njim je go-oriil župni delegat br Vinko Kocjan, želeč. da bi se telovadbe udeleževali tudi starejši brartje, češ, gibanje je živiienie. Iz tajniškega poročila br. Ignaca Nadraha je razvidno, da je imelo društvo m»d letom
FBI ZIMSKEM ŠPORTU, OB MRZLIH DNEVIH
NlVEA-CtttliE
In sicer poprej vdrgniti, predno greste ven na mrzli zrak. Nivea-krema pronikne popolnoma v kožo m ne pušča bleska za seboj, napravi jo odporno proti vetru in vremenu. Nivea-krema prepreči, da koža razpoka ali da postane hrapava.
Vdrgnite si, predno se podaste spat, vsak večer obraz in roke temeljito z Nivea-kremo. Z radostjo boste konstatirali, kako mehka in gibka je vaša koža, če jo potipljete, in kako zdravi in mladostni izgledate. Nivea-kreme ne morete nadomestiti, kajti ni je druge kreme za kožo, ki bi vsebovala kožo negujoči EUCERIT.
Doc« po 5, 10 ta » Dia — tato ps * ta M Dta
Izdelovatelj v Jugoslaviji: Jugosi. P. Beiersdorf & Co., d. «. o. j. — Maribor, Gregorčičeva it. 24
20 od borovih sej m da je štelo 31. decem» bra lani 68 članov brez naraščaja in dece. V preteklem letu se je članstvo poivovio. Po poročilu blagajnika Bregarja je znašal denarni promet 49.467.40 Din, cisto dru» štveno premoženje je cenjeno na 42244.H1 dinarjev. Brat načelnik Joža Rus ie po svo« jem poročilu govoril o vzgojno»ten.uči:cm delu v društvu. Tega pa ne more vršiti n«» čelnik sam, v to je poklican celoten odbor, vsaka posamezna družina kakor vsi skup» no. Sledila so še poročila gospodarja, pro« svetarja, knjižničarja in revizorjev. ab» solutori ju se je določila članarina za bo» doče leto na 2 Din mesečno.
vg— Naš Jakob Cesar, posestnik eoe najstarejših zgodovinskih hiš v Višnji gori, že delj časa boleha Vedno živahnega in čilega Cesarja je naenkrat zmanjkalo. Vse božične praznike je preživel v bolniški po» stelji. On, Jakob, po poklicu upokojen po» star, je znan po vsem kraju kot pravcat vseznalec. Sam si je napravil harmoniko, citre in violino. Ker nima v hišo vpe'ja» nega električnega toka, si je napravil sam karbidno razsvetljavo. Da ni kakega n<5» prijetnega duha, je iznašel enostavno, a praktično napravo. Njegova vrata se odpi» rajo čisto svojevrstno. Cela njegova hrfica sliči ljubki gajbici; vsepovsod sta vidini nje» gova roka in roka njegove skrbne gospo» dinje, žene Ane. Te dni ga je posetila hčer» ka Ana, ki je poročena v daljnem Milanu Jakob, ven iz posteije, ozdravi &malu. wj je predpust! Ze dolgo ni slišati akordof kitare iz tvoje sobice. Pridi zopet m*d svoje Sokole, ki ti iz srca žele skorajšnjega m popolnega okrevanja 1
vg— Sejem na Krki, znan v prejšnjih ča» sili po svojih živahnih kupčijah, je popod» noma odpovedal. Sicer se je kljub vsemu zbralo dokaj ljudi, vendar do znatnejših zaslužkov ni prišlo. Posebno obrtniki: čev» ljarji, krojači, klobučarji, manufakturisti s imeli slab dan. Marsikdo od teh ni ta» pravil niti 10 odstotkov onega prometa, ki ga je imel prejšnja leta na ta dan. Kupna moč našega kmeta je zelo padla.
Iz Novega mesta
b— Zanimiva statistika okrožnega sodb šča. Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bilo v letu 1929 javnih kazenskih raz» prav 557 ter 2 zasebni, lani pa javnih ka» zensfcih razprav 663 in 871 zasebnih. Pred» lanskim se je vršilo 395 glavnih kazenskih razprav, a lani nič man' kaikor 1341, torej trikrat več. Število oseb. pridržanih v pre» iskpvalnem zaporu, je bilo predlanskim iz» redno mnogo — 153, lam pa samo 95 Ob» tožnic, izvršenih po državnem tožitelju, je bilo I. 1929 465 in 1 zasebna, lani pa jav» nih obtožnic 438 in 763 privatnih Po obtpž» bi drž. tožilca je bilo v 1. 1929 obsojenih 367, lani pa po drž. tožilcu obsoieroih 389 pseb in po obtožbi zasebnega tožilca 144. Skupno število obsojenih v letu 1930 je 533. Diferenco kriminalnega statističnega pregleda med 1 1929 in 1930 je iskati v no» vem kazenskem zakonu in novem kazen» »kem postopku. Iz vsega pregleda pa je razvidno, da je število kazenskih zadev, ki jtih preganja drž. tožilec, zmerno nara» slo, dočim je porast zasebnih kazenskih za* dev ogromen.
n— Igračkanje narave. V podružnico »Ju* tra« je prinesla ga. učiteljica Lina Klemen» čičeva šopek razcvetelih jagod z lepim sve» žim listjem ter regratovega rumenega cvet» ja, dijakinji I. gimnazijskega razreda Ljud» mila Midorferjeva in Draga Jazbečeva pa šopek trobentic izpod kapiteljskega hriba.
n— Opasno sankanje. Ze nekaj dnii se otroci in odrasli sankajo na križišču cest v Kandiijii, kjer je največ prometa, in to zla» sti ponoči. Pot na teh cestah je že tako zglajena, da ni čudno če pešec, preden pri» de v dolino, parkrat prav pošteno obdrgne svoj nos ob tla. zglajena kakor porcelan. Starši naj otrokom sankanje na tem kraju prepovedo, zlasti zvečer, ko ie oesta vedbo polna avtomobilov in drugih vozil
n— Izpred sodišča. Zaradi raznih prestopkov in deliktov so bile pred tukajšnjim sodiščem obsojene naslednje osebe: Alojz Kramar, stair 26 let, iz Dol. Kartaljeva, zaradi bogokletstva ter hude m lahke telesne poškodbe na 1 mesec in 14 dni zapora; Ivan Hodnik, 21 let star, iz Orehovi-ce, zaradi hude telesne poškodbe na dva meseca zapora, pogojno na leto dni; AL Hrovat iz Radeč, ker je kupoval ukradene predmete, na 1 teden zapora, pogojno na 1 leto dni; Martin Vrvičar iz Radovice, ker je razžalil občinskega odbornika g. Režka, na 7 dni zapora, pogojno na 1 leto dnL
Iz Krškega
kr— Osebna vest. Tikajšnjemu poštnemu uradu je bila prideljena poštna urad» niča gdč. Binca Sotelškova iz Ljubljane.
kr— Imenovanje. Na tukajšnjo meščan« sko šolo je biLa imenovana strokovna učite« Ijica gdč. Angela Pucljeva, absolventka višje pedagoške šole v Zagrebu, doslej na osnovni šoli v Lokah prn Celju.
kr— Elektrifikacija Krškega. Kakor smo doznali, nam bo najbližja bodočnost ven» dar enkrat naklonda, da se bo rešilo vpra» šanje elektrifikacije mesta in okolice. To» zadevni razgovori se vrše s TPD, ki U dobavljala tok iz centrale na Senovem.
kr— Občni zbor Tamburaškega iruitva »Slovanc. Tamburasko društvo »Slovan« ▼ Leskovcu pri Krškem bo krnelo svoj rertni občni zbor v soboto 24. t m. ob 20. ▼ pro« štorih osnovne šole v Leskovcu.
kr— Bat'a v Krškem. V Krškem name» rava otvoriti tvrdka Bat'a prodajalno ia delavnico za svoje izdelke v prostorih se» danje kavarne, ki bodo v ta namen pre» urejeni
kr— Nai avtobusni premet. 2e pred
več meseci si je nabavil podjetni g. Je« senšek nov avtobus, vložil prošnjo na pri» s bojno oblastvo za koncesijo in «postavil prepotrebno zvezo mesta s Kolodvorom Videm*Krško. Od tukajšnjega zreškega na» čelstva je dobil začasno do/oženje za to zvezo, dokler banska uprava ne reši proè» nje za koncesijo. Neprijatno pa je iznena» dila vso javnost vest, di je začasno dovo» ljenje preklicano. Tako smo ostali sedaj v času največje brozge brez te skrajno po» trebne zveze, ker prošnja za definrtivno koncesijo še ni rešena Občinstvu bi obla* stvo zelo ustreglo, «*o bi zadnjo odredbo preklicalo. Za potujoče občinstvo Novo mesto—Krško je skrajno neprijetno, da no» vomeško avtobusno podjetje Kos ne sme voziti potnikov na postajo, ampak d« jih mora odložiti na krški st.ani savskega mo« stu, od koder je še približno četrt ure ho« da do postaje Prosimo oblastvo, da tudi tukaj ustreže potujočem i občinstvu.
kr— Nesreča pri sankanju. Pri sankanja »e je pred dnevi ponesrsč.l 11 »letni Vinko Mura iz Mrtvic. Priletel je tako nesreč» no, da si je zlomil nogo v kolku in je ino» ral biti prepeljan v bolnico.
Iz Litiie
I— Izpremembe v službi. T»
croAništva T litijskem sreza je žandarmerijski podporočnik Ličan g VTa» da P. Majstorovič, ki bo zamenjal doseda* njega poveljnika g. naTe>dnika*vodnika Fer« liiča. Novemu vodniku želimo v našem kra« ju prijetno bivanije! — Dosedanji litijski nadzornik železniške proge g. Miško Steiner stopa v pokoj. Njegov naslednik gp» spod Franc Ronko prevzema te dna' od svo« jega prednika vse objekte ob navzočnpsti komisije ljubljanske direkcije.
i— Važna gasilska seja za rsrdefltev podpor. Danes dopoldne, v nedeljo, se bo pričela ob 9.30 važna seja litijske gasilske župe. Z upa je dobila od banske uprave večji znesek, ki ga bo razdelila med svojih 16 gasilskih društev itz kresniškega, litij« skega in zagorskega okrožja. Znesek je na* kazala banska uprava iz gasilskega sklada. Na tej seji se bodo razdelile posamezne društvene edrnice v 3 kategorije; po tem ključu bodo dobivale odslej posamezne društvene uprave vse podpore. Merilo za razdelitev v katergoriije bo predvsem de» lovanje posameznih društev in njihove po» trebe.
i— Občni zbor Sokolskega druitva I>
tij a« Šmartno bo dam es ob 15. i— Toplo zimo občutijo predvsem naS
gostilničarji in mesarji, ki čakajo zaman, kdaj se jim bo ponudila prilika, da sd na» polnijo ledenice. Eni se še zanašajo na sv. Matijosledemjaka, bolj previdni pa so tu« kajšnji glavni založniki piva, ki so naro« čil več vagonov ledu celo iz daljne Kranjske gore.
i— Kino »Draga« bo predvajal samo dahneš lepo burko o moralnem ta nemoralnem življenju »Devojka z bičem«. Briljt-rata Anny Ondra in Werner Fueterer.
Iz Trboveli
t_ Redukcije. Podjetje Inž. Duktt la drug, pri katerem je bilo zaposlenih okrog 800 delavcev, je odpustilo 130 delavcev in delavk. Reducirani so po večini delavci n Hrvatske in Prekmurja
t— Pri SPD se je ustanovi! smučarski oda tek, ki bo vzgajal smučarje in prirejal tek» me. Ko bo zadosti snega, bo priredil v Ti» bovljah propagamdno smučarsko tekmo.
t— Pomlad v zimi. Prijatelj našega lista g. Fran Grebene nam je poslal šopek tro» bentic, ki jih je natrgal v zasavskih klan» cifc, ga. Tončka Smagorjeva pa nam je prinesla lepo rdečo vrtnico ki jo je utrgala na vrtu svoje matere v Radečah
t— Sokolska maškarada. Sokol priredi 51. t. m. običajno maškarado, ki pa bo
Varujte se pljučnega katarja
Ako opazite, da Vam pljuča niso v redu, namažlte prša s SLOAN-ovim LJNTMENTOM. Nepotrebno Je vtiranje, ker sam prodre v kožo do obolelega mesta ta mu dovede svežo kri, odstranjujoč bolečine ta neprijetnosti. Po končanem težkem dnevnem delu ali po bivanju na prostem za časa neurja je SLOAN odlično pomirjujočo sredstvo za bolezni mišičevja ta otrple sklepe.
Uporabljajte SLOAN proti revmatlzmn, lshljasa, bolečinam v križu, boleznim v hrbtu, bolečinam izvin jen ja ln kontuzije In proti vsem vrstam bolezni mišičevja.
Dobiva »e v veh LEKARNAH in DROGERIJAH
SLOAN-ov LINIMENT
j	ODPRAVI BOLEČINE
Mm po Mknrwqrii ptwegah ree
danje. Haäkarada bo pod geslom »V detail Faraonov«. Soaednja druàtva so naprošajo, da to upoštevajo ln ta dan ne
priredijo svojih zabav.
t— Kino SokoL Dane« ob 4, 6. t® R. ®re» 6a prvi Foxov zvočni fiim »Sedma zapo» vod« V glavnih viogsh Borzago, Gayoor, Fanrel Nihče naj ne zamud« tega res lepe» ga fiimal
Iz Bras!o?<
b«p— Stavbno gibanje. Pri postaji Polže» k»Braslovče bo postavili na lastni parceli novo hišo krojalki mojster g. Kiinčair s Polzele.
br— Ormanf* pozimi. V «redo ob 3. rjo» •faraj je močmo z&gnaek» kakor »redi poiet» ja Zares čudna je leto« rim». Sneg« nima* mo skoro nič. Mesarji m gostilničarji še nimajo ledu, a vse kaže, da ne bo več hu» dega mraza.
br— Nesreča avtomobila. V «rodo rve» čer »e je vozil po cesti s Braslovč prjti Gomiiskeimi avto g. Oseta z Vranskega. Na malem ovinku pri gostilničarju Rudi» nu v Kamenčah je avto zaradi poledenele ceste tako zaneslo, da je zadel z vso silo v jablano posestnika Blatnika, po domače Tončnika, m se močno poškodoval. K sreči se potnikom ni zgodilo nič zlega Ker avto ni bil spoeobesi za nadaljno vožnjo, so «e podali šofer ki dva potnika peš do Gomilskega, na ka* jih je taks: g Kose» nine peljal na Vransko. Pokvarjeni avto so za silo popravili šele v četrtek in se odpeljali z njira na Vransko.
br— Najdeno kolo Prejšnji trden je go« »tifaiič&r Pavline od Sv Matevža na poti proti Gorili j »kan našel prav dobro olirà» njeno kolo tn klobuk. Najbrže je neki ko» lesar malo preveč pogleda i v kozarec in prenapolnjen z vinskimi duhovi vse skupaj enostavno pozabil ob poti Lastnik kolesa rutj se zglasd pri imenovanemu gostilni carju.
Iz šsštanja
8t— Zadnji znak Industrijskega podjetja he Jxgrabila bivša kemična tovarna v fio-ét&nju. Železniški tir, ki vodi do tovarniškega poslopja, je namreč kupil trgovec g. Detiček iz Pesja. Uporabiti ga namerava pri zgraditvi lastnega lesnega nakla-dališča na postajališču v Pesjem. Tovarno je zgradii ob koncu preteklega stoletja usnjar Ivan Vodnjak. Ko je ta prenehal s fabrikacijo usnja, Jo Je kupila družba Agraria, ki jo je preuredila v tovarno kemičnih izdelkov Zadnja lastnica, Kemična tovarna d. dL, jo je, ko je leta 1925. ustavila obrat, prodala tvrdki Franc VVosch-nagg. Z nakupom bivše >Agrarije« ai je ta tvrdka osvojila deiavski trg in pridobila z novo električno centralo na vodni pogon cenen vir električnega toka za svojo tovarno usnja. Hidrocentrala prispeva namreč k kalorični centrali v tovarni 520 voltov. Tovarniško poslopje, v kolikor ga ne zavzema hidrocentrala, se pa postopoma predeluje v stanovanja za delavce. Sedaj je zasedenih 19 stanovanj, 8 pa jih še čaka na izgraditev.
Iz Gor. Radgone
jfr— I sprememba poseati. N« jami draž» fei, ki je biU pri okrajnem »odiàòu ▼ Gornji Radgorss 15. t. m., je kup*! gostilno pri »Ve. seli kmetici« pod Gradom Alojzij Pučko mesar v Veržeju, za najvšji penudek 53.000 dinarjev. Kupljeno stavbo namerava nov lastnik temeljito popraviti in izvrševati go= stilno še nadalje.
gr— Preložena javna dražba. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je na 19. t. m določeno javno dražbo zarubljenih srebrnih predmetfyv, ki so bili odpeljani iz gradu grofa Chorinske^a in najdeni v skrivališču kakor smo pred kratkim poročali, preložilo na nedoločen čas.
Z Vranskega
w— Jzprememba področja občinskih mej. Mkuster za notranje posle je izdal urodbo. po kateri se od upravne jbčine S-/. Jeronirn v celjskem okraju izločita ka= tastralni občini Gornji Motnik m Zapla» nima ter se pridružujeta: katastra Ina ob» črna Gornji Motnik upravni občini Mot» nik, katastralna občina ZaHanma pa uprav» ni občini Trojane, obe v kamniškem okra» ju.
Iz Ptuja
f— Predavanje e socialne» zavarovanja
prvi pomoči in obratni higijem priredi OUZD iz Ljubljane v prostorih ptujskega gledališča v nedeljo 25. t. m. z začetkom ob 9. dopokine. Predavanje bodo poj-asnje» vale slike Vstopnina prosta Interesenti, udeležite se važnega predavanja polnošte» vaktol
Iz Ronfio
nj— Dve novi sokolski četi. V kratkem »e ustanove po konti Sitem Sokoln dve novi kmetski sokolski četi, in sicer na Stranicah in v špitaliču pri Konjicah, povsod na pobudo tamošniega učiteljstva. V Ptuj pa gredo že pred ustanovitvijo na vadi-teljski tečaj lz teh vasi vrli kmečki fantje, ki bodo v novo ustanovljenih četah vadili članstvo. Sokolska ideja si polagoma usva-Ja vasi, kar z veseljem pozdravljamo.
nj— Dravinjska podružnica SPD v Konjicah priredi planinski in lovski ples 31. t. m., konjiški Sokol pa maškarado 14. februarja v dvorani Narodnega doma v Konjicah.
nj— Iz zapnščlne ps Antona StraSnfkn,
bivšem posestniku na Prevratu pri Konjicah, je kupil njegovo gostilno Soderž-nik Alojzij, gostilničar pri »Medvedu« na Goliču pri Konjicah. Gospodarsko poslopje pa Je kupil posestniški sin Jože Solar iz Tepanja. Za to posestvo Je bilo mnogo Interesentov.
Otroška maškarada
O}, čujte, le čujte, ve mamice ah, »Atena* Vas vabi, tako Vam veh:
Pripravite maske za vse svoje male, otroška se spet mask erada vxàL
Sai] dece potrebno oble« nI ▼ arilo,
mal košček saten« in pisani trak, Ie malo blaga je potrebno za krilo, celo iz papirja napravi se frak.
Naj (Mimtee beffjo I© d gtavtoa,
prebrskajo skrinje naj svoje skrbna, iivwiko naj sukajo spretno ročic«, pa mask« gotov« kaj arčkafia bol
Na tmstno nedeJ)o p« le s« zbei lino, j
v dvorano tj« v Union pojdimo vwl ki z d eco vred srčno veseli bodi mo, par ur pozabimo vse tvoj« skrbi. '
glav«, kaj bo leto« 1 ledom. NaJbo4> m Je odrezal mesar g. Penič, ki si Je nabavil
iz Nemčije aparat za izdelovanje leda.
Iz Zagorfa
»— Delavsko zborovanje. Dsaos dopo!» dne ob pol 10. bo t Dekvskean domo v Trbovljah zborovanj» zastopnika»* v*efa
strokovnih organizacij. Zborovanje je sklicala Delavska zbornica. Razpravljalo se bo o težavnem položaju delavstva in se bo obenem sestavila resolucija na oblastva, ki naj store potrebno, da se sta* nje delavstva še ne poslabša.
z— Dramska predstava. Drevi ofc pol 20. se ▼prizori v Sokolskem domu pravljična spevoigra v 5. dejanjih »Trnjulčica«. So» deloval bo mladinski zbor Glasbenega društva -Pridite!
z— Tržni prostor. Občinski o<fbor je e« sf ' oetek med drugim unesel v pro» fačon tudii postavko za ureditev tržnega prostora, fci bo nekje v centru med Topli» carni in Zagorjem.
Iz Polfčan
po— Ledenice se polnijo. Kakor lanska tudi letošnja zima ne kaže, da bo prehuda. Zato že dve leti primanjkuje ledu in mora» jo interesenti naravnost ujeti ugodni tre» nutek za led. Zato so ga te dni lomili, če» prav je dosegel kpmaj 3 do 4 prste debeiine. Prvi je udaril po njem g. Gajšek, za njim založnik piva g. Malhtsch m slednjič še ho» teiir g. Mahorič. Pa so todi res ujeli prav: čas, kajti ko so ga spravljali v ledenice, je nastopilo južnejše vreme.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Iz Lovskega društva, katerega odbor je zboroval 12. t m., posnemamo naslednje važnejše podrobnosti: V jesenski dobi (od 1. oktobra do 31. decembra km) so se ob nedeljah ia praznikih vršile skupne brakade v vseh desetih društvenih loviščih, ki so pa bile od strani članstva dokaj slabo obiskane. Nezanimanje za izvrševanje lova in za gojitev lovišč izvira predvsem iz pomanjkljivosti strokovne izobrazbe. Zato namerava odbor organizirati nekoliko potrčnih predavanj. Na brakadah se je uplenilo skupno 125 zajcev tn 2 lisici. V vseh loviščih je opažat; norast števila srajadi in jerebic. Z januarjem nastopa doba odstrela in zatiranja roparic, ki so se povsod opas-no zaplodile, in doba sistematične gojitve in zaščite koristne divjačine. V ta namen hoče društvo prirediti še nekoliko pogonov na lisice, poleg tega pa po potrebi polagati strup. Za vsako lovišče se je določil po en član z nalogo, da nadzira svoje področje in skrbi za krmljenje divjačine v trdi zimi. Ob konca februarja hoče društvo uvesti tudi nekoliko družin fazanov, k: bodo v idealnem terenu m ob primerni negi sigurno uspevali. 14. februarja priredi društvo v Okrajni hranilnici svoj 3. lovski ples.
sb— Ustanovitev krajevne protftnberkn-iozne lige. 11. t. m. se je v hotelu Beograd vršil oste. _>vni občni zbo- PTL na pobudo šefa mariborske ekspoziture OUZD g. Sle-kovca Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik lekarnar g. Mondina, podpredsednik komandant mesta podpolkovnik g. Proha-ska, tajnica ga. Feiglova, blagajnik g. Ar-zenšek, odborniki gg dr. Jagodič, župan dr. Schaubach, Vaupotič. Mlinar in Rurnež. Statistika umrljivosti sicer kaže, da pri rras jetičnost ni razširjena in da je SI. Bistrica s širšo okolico ostala doslej obvarovana pred to ljudsko kugo, vendar bo krajevna liga lahko našla dovolj hvaležnega posla drugod, predvsem seveda z vzgojnim in izobraževalnim delom na polju splošne hrigl-iene. Poleg tega pa naj bi se udejstvcrvala še v socijalnem im varstvenem skrbstvu v obče.
Iz Ruš
ro— Nove krajevne tablice hišnih šte» vilk za v®o vas je oskrbela občina. Tabli» ce so enotne: modrobeli rob, rdeče podje tn beli napisi hišnih številk in Ruš.
ru— Cene kruha so bile nekaj dni zni» žane, kakor je predpisala kr. bamska upra» va. Pekovska zadruga v Mariboru p« je mnenja, da je žito še predrago in je pred» pisala zopet prejšnje cene, talko da imamo zdaj zopet stare cene za kruh.
Iz Dolnje Lendave
dl— Odposlanstvo Sokola pri g. banu.
Ob priliki poseta g. bana v Lendavi je pozdravilo g. bana in g. podbana sokolsko odposlanstvo, obstoječe iz bratov staroste Peternela in načelnika Miklavca lendavske» ga društva ter Medveščka, staroste beiti®« skega društva.
di— Novi most Izročen prometu. Dne 14. t m. je bil prevzet in izročen prometu novi most na cesti Dobrovnik«Dolnja Len» dava pri vasi Zamostju. Od tega dne se vrši promet po novem mostu.. V pretek» lem letu so bili na področju lendavskega cestnega odbora zgrajeni štirje novi mo» stovi, dva po 5 m odprtine, dva pa po 2 m odprtine. Vsi novi mostovi so za pro» met velike važnosti. Novi most je prevze» la komisija, v kateri so bili bivši načelnik cestnega odbora Žerdin, inž. Poniš in cest« ni nadzornik Cigan.
dl— Analfabetskl tečaj v Preknrnrjn. Kaj čudno se sliši, a je le res, da se te te <*ni pričel v občini Pmoe pri Lendavi analfabetskl tečaj. V Pincah 10 let ni bflo rednega šolskega pouka, zato je mlajša generacija v starosti od 10 do 20 let nepismena. Občina je po večini madžarska.
Éjudò&a Samopomoč
v ffltartßoru
naznanja vsemu prebivalstvu Drav ske banovine, da je ustanovila z nc vim letom 1931 Četrto skupino 2 od delki A/m, B/m, C/HI, DUI. \ katere se sprejemajo zopet vsf zdrave osebe od 51. do 90. leta, toda le samo v omejenem številu.
Zahtevajte torej nemudoma tozadevne pristopne izjave.	1993
Poslovni uspeh Narodne banke v preteklem letu
Narodna banka je pravkar objavila svojo
bilanco za preteklo leto z računom izgub«» in dobička. Glavne bilančne postavke »e ujemajo z zadnjim izkazom Narodne banke od 31. decembra preteklega leta, ki smo jih že primerjali z odgovarjajočimi postavkami iz L 1929, zato je predvsem zanimiv račun izgube in dobička. Ta račun kaže nasproti prejšnjim letom znatnejše izpre-membe.
Kusmati dobiček je t preteklem let« sna-šal 123.9 milijona Din, nasproti 130.9 ln 123.1 milijona Din v predhodnih dveh letih. Kosmati dobiček je torej nazadoval za nekaj manj kakor 7 milijonov Din. Značilnej-še izpremembe pa opažamo pri posameznih postavkah dočika kakor tudi izgube. Za-ladi znižanja diskontne in lombardne obrestne mere za pol odstotka v maju pre teklega leta je dohodek od meniènili Ionu bardnih obresti, ki je bil že r ietu 1929. ponosno precej nazadoval. To nazadovanje pa je tudi v zvezi z okolnostjo, da je bilo v preteklem letu povprečno stanje meničnega portfelja znatno manjše kakor leto prej. Od februarja do avgusta preteklega leta se je zaradi velike likvidnosti na našem denarnem trgu gibal menični portfelj stalno izpod 1200 milijonov in je dosegel v marcu najnižje stanje 1.080 milijonov, dočim se je leto prej v Ì3tem času gibal med 1200 in 1400 milijoni. Tudi Iombardna posojila so bila povprečno manjša kakor v letu 1929. Vse te okolno-di so povzročile, da so dohodki od obresti meničnih in lombardskih posojil znašali skupaj le 84.4 milijona Din nasproti 96.7 v let« 1929. in 101.0 milijona Din v letu 1928. Obresti od posojil pa tvorijo kakor danes glavni vir dohodkov Narodne banke. Obresti od meničnih posojil so lani znašala le 68.4 milijona Din (77.9, 80.8), dohodki od obresti lombardnih posojil pa 16.0 milijona Din (1Ö.S, 20.2).
Navzlic temu, da so se dohodki od obresti posojil zmanjšali za preko 12 miiijonov je primanjkljaj skupnih dohodkov znašal le 7 milijonov Din; to pa zaradi tega, ker opažamo letos ponovno znatno povečanje dobička na raznih poslih, ki izvirajo iz pozicij, kurznih razlik in raznih drugih obresti ter taks. Ta dobiček od raznih pošlo?, ki je leta 1928. znašal komaj 16.5 milijona Din, se je že v letn 1929. d riunii na 27.5 milijona Din, r.& lansko leto pa snašajn že 32.5 milijona Din, torej še enkrat toliko kakor pred dvema letoma. Ker v provizijah, raznih obrestih in taksah ne more biti tako velike razlike je gotovo, da ere povečanje te postavke v glavnem na račun večjih tečajnih dobičkov v deviznem poslovanju.
Tudi račun izgube vsebuje znatnejše Izpremembe. Predvsem opažamo stalno naraščanje režijskih stroškov. Ti stroški so že leta 1927. znašali 31.9 milijona Din, leta 1928. 34.5. leta 1929. 39.4. lani pa so dosegli že višino 41.4 milijona Din. V treh letih so se torej režijski stroski Narodne banke povečali s« 10 miiijonor Din. n« da bi se istočasno v enakem obsegu povečalo poslovanje. Od ostalih postavk izgube je omeniti : amortizacijo nepremičnin in premičnin v višini 7.1 milijona Din (v letu 1929. 6.8,
1928.	5.8 milijona Din), odpis sumljivih terjatev 6,9 milijona Din (9.7, 3.7), tanti jene 4.1 milijona I).in (4.5, 4.7). Državna udeležba na dobičku se je zmanjšala na 38.7 milijona Din nasproti 42.3 milijona Din v letu
1929.	m 44.6 milijona Din v letu 1928; čisti dobiček za razdelitev med delničarje pa je letos padel na 25.8 milijona Din nasproti 28.2 milijona Din. v letn 1929. In 29.8 milijona Din v letu 1928.
Promet zagrebške borze
Zagrebška borza je pravkar objavi ln po» datke o svojem prometu v preteklem letu, iz katerih je razvidno, dn. se je promet te borze lani navzlic gospodarski depresiji obdržal na predlanski višini in jo celo nekoliko prekoračil, dočim beležita ostali dve borzi, tako beograjska kakor ljubljanska, malenkostno nazadovanje prometa. Skupni promet zagrebške borze je lani znašal v devizah in efektih 3.481 milijonov Din m ie bil večji kakor zadnja tri leta. kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v uiili-onih Din) :
devize, vaL		efekti	skupaj
1925.	4.108	333	4431
1926.	3.595	253	3848
1927.	2.966	254	3220
1928.	2.875	335	3210
1929.	3.136	262	3398
1930.	3.146	335	3481
Kakor je iz eorjnega pogleda razvidno se je devizni promet le za malenkost povečal in se je v glavnem držal na višini pred-hodnjega leta. Izdatnejše pa je povečanje efektnega prometa, ki je narastel za 73 milijonov Din. To povečanje efektnega prometa Je navidezno v protislovju s splošno padajočo tedenco, ki jo opažamo zadnja leto skoro na vseh inozemskih efektnih tržiščih. Če pa pobliže primerjamo posamezne postavke efektnega prometa, tedaj vidimo. da gre ves ta višek na račun promet» v dolarskih državnih papirjih, ki je znašal la-skoro 81 milijonov Din in ki v statistiki sa leto 1929.. ko tega prometa še ni bilo, ne najde nikake protipostavke. V ostalem pa se je efektni promet zagrebške borze lani gibal t malimi izpremembami na višini kakor v letu 1927. Promet v dinarskih državnih papirjih je znašal 230.1 milijona Din (v letu 1929. 238.4), promet v delnicaö denarnih zavodov 13.0 milijona Din (13.7) in v delnicah industrijskih podjetij 10.9 mt-miliiona Din (9.8). Od državnih papirjev Je bilo na borzi prodano «a 219 milijonov Din obveznie ia vojno škodo, za 8.5 milijona Din obveznic 7% investicijskega posojila, za 2.6 milijona Din agrarnih in begluških obveznic za 19.1 milijona Din 8% Blairo-vega posojila, za 44 milijonov Din 7% Blàirovega posojila in za 17-9 milijona Din 7% dolarskih zastavnih listov Državne hi-potekarue banke (Seligmanovo posojilo).
«■« Detnantlrana vest « gradbi železarn*
v Bosni. Pred dnevi so skoro vsi Seški listi prinesli vest, da se vršijo med češkoslovaško železarno v Vitkovicah in našo drža-o pogajanja za zgraditev velike železarne bližini Sarajeva, ki bi stala 500 milijonov č in bi naša država odplačala investicijske troške na podlagi dolgoročne dobave železne rude. Kakor poročajo sedaj iz Beograda Je po informacijah na merodajnih mestih ta vest netočna.
= Amortizacijsko žrebanje Vojne Škode. Dne 16. t m. se je vršilo v Beogradu žrebanje za amortizacijo 2Vi% loterijske rente
m vojno Škodo. Izžrebanih Je bflo 90. aeri]
po 1000 obveznic. Amortiziran« obveznice se izplačajo po nominalni vredooatL, t» }e
po 1000 Din. Izžrebane so bile naslednje serije (vsaka po 1000 številk): 94, 734, 8{>4, 948, 1034. 1140, 1241, 1318, 1352, 1749, 1823, 2036, 2197, 2339, 2342, 236S, 2018, 3106, 3175, 3189, 3219, 3471, 3760, 3931, 4005, 4227, 4355, 4413. 4491, 4652, 4660.
= Tuji strokovnjaki. Prejeli smo: Te dni se vrši pod okriljem Zavoda za T01 v Ljubljani tečaj za napravo in preizkušnjo strelovodov, na katerem predava inšpektor ob rtno-pospeševalnega nrada na Dunaju inž. Braum. Ker je zavod za to predavanje najel inozemskega strokovnjaka je potrebno ugotoviti, da imamo tudi pri nas dovolj domačih strokovnjakov in je bilo povsem nepotrebno, da je omenjeni zavod angažiral drago inozemsko moc.
— Kreditiranje državne trošarine na jrt^*. Centrala industrijskih korporacij je obvestila vse pivovarna rje, da je s sklepom finančnega ministra pivovarnarjem dovoljeno kreditiranje trošarine za 5 mesecev. Pivo-varnarji, ki hočejo izrabiti to ugodnost, se morajo s posebno prošnjo obrniti na ministrstvo.
-- ženevska konferenc« « agrarni kriri. Te dni je bila v fceiievi zaključena koti?*-
renca kmetijskih strokovnjakov, ki }o j* sklicalo Društvo narodov in na kateri se p; razpravljalo o sredstvih in ukrepih za pobijanje agrarne krize. Delegati raznih držav so stavili števiine predioge, ki so se razlikovali glede na različnost agr*rne strukture posameznih dežel. Na kooferer.ci j'* kot predstavnik naše države sodeloval tudi načelnik kmetijskega ministrstva dr. Velimir Stojkorié, ki se je v svojana referatu predvsem bavil z organizacijo produkcije pšenice, kakor tudi z organizacijo prodaje in s povečanjem konsuma. Odločno se je 'postavil proti predlogom nekaterih delegatov, po katerih naj se prisilnim potom znatno reducira površina posejsna s pžeiu-co. Sistem produkcije v državah srednje in vzhodne Evrope po mišljenju dr. StojkoviSa ne bi dopuščal izvedbe takega ukrepa brez težkih perturbaci]. Dr. Stofkovič je nadalje v svojem referatu obrazložil konkretne ukrepe, ki bi jih bilo treha izvesti, da »5 agrarna kriza reši brez večjih pretresljajev, pri čemer je podal poročilo o vsem tem, kar je bilo tozadevno storjeno v naši državi m v ostalih evrojxskih agrarnih državah. Razpravljal je nadalje o možnosti postopno m šitve tega problema na podlagi mednarodne organizacije izvoza pšenice. Glede na brezposelnost in zmanjšanje kupne moči v industrijskih državah je dr. Stojkoviš na koncu svojega referata pi ed irai za čim temnejše sodelovanje industrijskih in agrarnih držav v smislu medsebojnega povečanja tržišč na podlogi reciproc-itete. Kakor je bilo pričakovati, konkurenca ni dovedla do končnih sklepov glede ukrepov, ki bi bili sklenjeni za omiljenje agiarne krize.
Pogajanja Avstrije z Madžarsko te Jugoslavijo, Od torka 13. t. m. so se vršila Dunaju trgovinska pogajanja med avstrijsko in madžarsko delegacijo, ks pa so bila že v petek začasno zakijaCeca is m boéo na podlagi dogovorjenega programa v kratkem nadaljevala v BudtimpeJti. Dej» aa proučevanju predloga za četrto avstrijsko carinsko novelo se z nagiico nadaUuii, ker hoče Avstrija na podlag; te no vete skleniti nove pogodbe tako z Madžarsko kakor tudi z Jugosiavšjo. Glede na okolnost, da ne bo mogoče tako naglo doseči odobrenja parlamenta za to novelo, namerava sed»j avstrij ska vlada najvažnejše carinike pozicije \z te novele uveljaviti naredbenim potom s pristankom glavnega parlamentarnega odbora, kar je sedaj mogoče po lanski ustavni reviziji. Pri tem pa je potrebe« pristanek dveh tretjin članov rlavnega odbora. Na merodainih mestih na Durra ju se pričakuje, da bodo že v začetku februarja končana pogajanja z Madžarsko, na kar s« bodo pričela najbrže v prvi poiovici februarja pogajanja z Jugoslavijo rta Dunaju ki s Češkoslovaško v Pragi. Tudi z Rumunijo bodo potrebna čimprejšnja nova pogajamja, ker velja dosedanja začasna avstrijsko-nmìiwi-ska pogodba le do konca februarja.
= Nemčija največji izvoznik gotovfh fa-brikatov na svetu. V nemških gospodarskih krogih se v zadnjem času mnogo komentirajo statistični podatki o gibanju nemškega izvoza gotovih fabrikatov t primeru z izvozom Anglije in Zedinjenih držav. Izvoz gotovih fabrikatov iz Anglije, ki je bila doslej vedno na prvem mestu, je letos znatno nazadoval. Navajajo se podatki za mesec september, v katerem je znašal angleški izvoz gotovih fabrikatov 700 milijonov mark (v septembru 1929 1000 milijonov), izvoz gotovih Tabrikatov Zjedinje-nih držav v istem mesecu 510 milijonov mark (795 milijonov mark) in izvoz gotovih fabrikatov iz Nemčije 810 milijonov mark (910 milijonov mark). Nasproti istemn mesecu leta 1929, ie torej nazadoval izvoz go. tovih fabrikatov iz Anglije za 30%, iz Zje-dinjenih držav za 35%, iz Nemčije pa le za 12%. Tako si je Nemčija navzlic poostritvi konkurence na mednarodnih tržiščih za enkrat pridobila prvo mesto kot največji izvoznik gotovih izdelkov na svetu. Seveda je vprašanje, če bo Nemčija mogla to pridobljeno pozicijo tudi držati. Pri tem je zanimivo, da je nemški izvoz strojev lani na» zadoval le za 7 in pol do 9%, dočim kaže angleški izvoz strojev nazadovanja za eno tretjino in izvoz strojev iz Zedinjenih držav nazadovanje za eno četrtino. Tako je Nemčija za enkrat postala tudi največji izvoznik strojev na svetu.
= Boj za prvenstvo med ameriškimi v®-lebankami je bil v preteklem letu zelo oster. Do srede leta 1930. je držala new-yorška National City Bank prvenstvo, ki ga pa je morala junija odstopiti Chase National banki, ki se je združila z Equitable Trust Comoany in % Interstate Trust Company ter jè tako postala največja banka na svetu. Ob koncu preteklega leta je imela ta banka 2.074 milijonov dolarjev vlog (117 milijard Din). V zadnjem času pa se je pričela naglo razvijati tudi newyorska Cuiranty Trust Company, ki postaja za National City banko prav nevarna konku-rentinja. Po stanju depozitov ograža sedaj Guaranty Trust Companv že prav resno pozicijo National City banke, kot druge največje ameriške banke, kajti 31. dee. pret leta je imela Guarantv Trust Company 1342 milijonov dolarjev vlog. National City banka pa le za 118 milijonov več, to je 1460 dolarjev. Obe banki skušata sedaj z nadaljnjimi fuzijami okrepiti svojo pozicijo in tako nastaja zanimiv boj za drugo in
tretje mesto ssad trmi največjimi hanhzi-HXi tavod; Amerike.
= .^ttaiiwvaEj«	F»
pr&vku »*a»i*vijem suturi.- 1« >> !r-ni blagovm promet ? tržaški ttilti 43 3 milijona. met. stote t ui-proti 54.3 milijon« stolov r leto 1923 Naiadovaiije zna:-a u^ej okrog 20%. Dovoz z želexn.ico * i.i;-:c» ;e znašal lani 10.8. dovoz po morja pa 15.4, skupaj dovoz 26.2 milijona sioiov i,, i 9 32.»); odvez po železnici pa je znašal 9.5 iu po morju 7.4. skupaj 17.1 iu»iijouii met. stotov ( 11/29. 21.5).
Pöfüühj na naših hur^h
Ljnbiiana. 17. januarja.
Na ljubljanski borzi je bil pretekli Jen devizni promet prilièno vei.K; i • 18.2 milijona Din nasproli 14.5, 214 17J in 18.6 milijona Din v zadnu!) štirih ■ • . Tečaji deviz so se tekom tedna v *	>n
nekoliko okrepili, vendar	?j;'-re
niso velike. Med afekti je prLik» edino v Kranjski industrijski po 304 I niče Tvomiee za dušik v Raš;th so br >s meta popustile od 235 — 255 ofc» ko;::u njega tednn ns 200 — 230.
Na zagrebškem efekta*?» trti**« m Ji Vojna «koda pri slabem zsnt,<uü»jz< dri^j: na nespremenjeni v,Jim 4Lu.:> — J?v4;V p-tek pa se je rràilo ainort'^r «šl : re' «-nje obveznic ui je za rs di tèi • ter*« ..rion &-Učno nazadoval na 418 —	.i.
pedia snmnost amortizacij?-1- - « šu tt. :-. OsUiM državni papirji se « draai? a« *wpr»-menjem stari višini. Investi«*if t «*•• ... se je trgovalo po SO. ■ . .-ad : Hlairovo po 79.5 — S\) » Seligoisnno-vn 7y.25 — 79.37&.
Na tržišču b&nčnffc «redme* i&t- s* pomembne j àiU	- - j-- «
skia« delnicami pe je pr«c«5 (<«>p».i. -bove! je ka, ki a« Je i« pred H obi vaia fio 860 — &"Q, pr«ü do sc-0, dočt» |e t mts^knh '--casa . ' Jem prometa popr»ti]a »a ?,-') — Gutmacn je tekom tedna nasaKlo^U »d na 121 (zaključki). V «rtaìes» » i«' snet r Dravi po 285, v	«b j»	»
Tvonrid vagonov po * Siac». -i-j <-\> -v StavatLiu po 50. ? Ihibrovački po	r
Oceaniji 200, v Danici po sO — a v Un ionu Osijek po 33.
LjiMjNH f?rowß twe-s-..-»»>	-
22.77, lioriin iS.tö^i, B -pcéta &.SS7";. Cwrüi	th.:/.*«
London 274.80, Ne^york 56.40, Prage 167^8, Pariz '221M Trsi 2&Q.2 >
Cnrib: zagreb 9.1270, f >< b s i^m-doa is.ok, Kevyork 516.75, b-r&aš^ Jfilaa 27.f M 75. Madrid öS.—, Aa»trsrd«i« 2ct7iß, Berlin 122.75. Dvrnaj Praga 1ä.2950, Sofija 3.7375, VarŠa-ra 57ixi, BuciimpostÄ V0.22G0, Bukareàta S.. .J.
ŽHni %r%
blago*«» IKSJ-ì«. (fi. L Tendenca eiisax. Promet: 2	^ r®sg. joSt» -sa
ktnut, £2	i
ÌXV» im t WSfiÄwU. ! Jska. oso{ie*	Smi 1*199
do 155; ba«ka. potiski,	79 •>-*
157.5 - 160; gornjobeSka. 79	155
160; gornjebanaika. 79 -80 kg	-
sremska, 78 kg. «k<^:ca .-Ječmen: baški in sromskL fcS 04 »s • • do 112.5.	baški m
do 142.5. Koraza: baška in 95 — 100; aova 75 - SO. ss janaa. dc 8»), sa mar« • ap umetno saSeoa 90
>0gg< 245 - 2*55, 215 _ 230, >6« do — 115, Oirnhi: ha5kn 98 — 97.5", srejn-100 — 1U5, Otrobi: baški 95 —	»rem-
aki. banaški 90 — 95
t m.). t«a<len<» fjtjjaa. sati .o'.-t.. Pšenic*: n mstre 14.40—14.41, m «satj 14.77 do 14.7S; rt: aa war« 10 ?3 <io 15. tU koruza: «a maj 12.43 do 12.5$. tranzitna «a maj ltì.y* «io lö.lO.
VTNO
-f vìbsh trg. Z jag-^sicmmffkfh *ìnsfcib tržišč prihajajo s&dnje èa«e	••*•>-
vina popustila, kar «e delooa pripisati f-'.i-žanju izvozne premije od V': ■ Dsa hektoliter izvoženega vina	i r Ba-
natu poročajo, da je zar.-.n . :«ozem»tva zadnje te<lne slabo. Zato so oene nekoliko popustil«. Pred ßo£i&n« ** ■■ ; c-«.-običajnemu belem« vino	— t
Din za iiter, sedaj m * <iori- tako ftom ps 1.25 — 1.35 Din. Med vinogradniki te trgovci je mnogo ^>orov «n® toga, kd« razliko zaradi smiian»- prtrxn,t\ pn ärr.r^i-jah, ki so bi» sklenjen« pred znižanj»»m. — Tudi v Dalmaciji je sadnj« iedn* kupčija slaba, vendar te cen»- zaenkrat drsijo. Za belo vino plačujejo 20—22 Din za hek-tolitersko stopnjo, za boljša vina pa 3; do 35 Din.
______— -mocum*—"—" -----
Primorske rsevke
Wovl goriški prefekt Tleogrj j«. Tolmin, kjer je bil zeì<; eiovesrno mrrv^L Navzočega te büo aiöogr, *< >v so«iceg» ljudstva. Tolminski žur;at dr Maraan ;-« pozdravil prefekta v Imenu prebivalstva in vseh, ki delajo z& utrditev fašizma ob mejah domovine. Prefekt se je potenj informiral o potrebah tolminskih kr : e»
V Pazinu so otvorill >zav->? f&Sistian«» kulturo«. Tam s« bodo vrnila raz?ia predavanja. Prvo je Imel znani tržaški novinar Mario Nordio, ki je razlagal oxüadim poslušalcem, kako ja Balkan nevarno vznemirjen.
Na postaji v Cerovii Ji Istri p»idei železničar Fran Peček pod vlak, te gK je razmesaril. Peček je kot >drugoroaecv moral sltiž?t! dalje časa v starih provincah, slednjič je vendar dosegel, da je prišel zopet domov, kjer pa ga je ugrabila smrt.
Fašistični tisk zahteva, da morajo prihajati v obmejne državne službe samo ki uradniki, ki se bodo obvezali, da ostanejo s svojimi družinami v novih krajih v svrho razvoja nacljonahieg-a jezikovnega elementa vzdolž granice. Uradnikom se mora zagotoviti določeno službeno napredovanje in pomagati se jim mora v vsakem oziru, da bodo megli nehoteno vršiti svojo misijo Zgraditi bi se morsi-? ra me tudi primerne hiše. >To bodo itaujansk* družine, k! n? zapusti več teh krajev, marveč bodo tvorile in širile v niih v bodr«' h generacijah krajevni nacijonaino perfe'rr\.l element«. Sedaj je ÄKo. da dobri uradniki ze'o neradi pri ha j? ® v službe na rr«eio in gledajo, da se ob prvi priliki preselijo zopet v svoje domače krajši.
Nagrade so izžrebane
Na pet božičnih vprašanj v „Jutru" smo prejeli blizu 3000 rešitev in med tednom je bilo izžrebanih IS srecnikov, katerih imena objavljamo danes obenem z nagradami, ki jim pripadajo
Mordà mi sreča mila bo naklonila gramofon, sicer pa tudi s smučmi prav zadovoljen bom.
Tako slove najnovejša narodna pe-pom — o »Jutrovih« božičnih nagradah, in kdor ne verjame, da je prišla iz ljudstva, lahko poišče njenega avtorja v Ptuju. Mi mu izrekamo zanjo kar na tem mestu priznanje in zalivalo — njemu in njegovi za vse koristno
vneti Muzi.
In zdaj naj ugotovimo, da so nas reševalci skoro zasuli s pismi. Pošta je izvršila ogromno delo že s samim do-sta vi ja niem pošiljatev s pripombo »Pet vprašanj«. Lahko si torej mislite, koliko dela ie imel »Jutrov« stric, tisti, ki ima »čez« uganke, zanke in podobne reči, ko je odpiral pisma, citai odgovore in razvrščal reševalce po rešenih in nerešenih vprašanjih. Da — tudi nerešenih. Kajti proti našemu pričakovanju so se našli med reševalci tudi taki, ki so se mučili in rešili vseh pot vprašanj, a čudno vse narobe! Naj se potolažijo! Zavest, da so tudi tisoči takih, ki so reševali z uspehom, deležni enake usode kakor oni, jim bo gotovo v bodrilo, da prihodnjič spret-neje vzamejo v misli podobna vpraša-nja.
Prejeli smo 2943 rešitev m ugotovili, da je rešilo največ interesentov po tri vprašanja, in sicer tretjo, četrto in peto nalogo. Precej manj reševalcev je pogodilo drugo vprašanje, prvega pa so reševali na toliko načinov, da bi n tem lahko napisali dve strani »Jutra«, pa še no bi prišli stvari do kraja. Zato bomo omenili le nekatere skupine, ki se nam vidijo značilne za mišljenje večjih čitateljskili krogov.
Posebno nas je razveselilo dejstvo, da so se udeležili reševanja naših božičnih nagradnih vprašanj po veliki večini preprosti ljudje, čitatelji in naročniki izven Ljubljane in drugih mest, ljudje, ki so se z lastno bistroumnostjo in pridnostjo zasidrali v življenju. Re.-?, zelo smo bili veseli, ko smo n. pr. videli, da je vseh pet vprašanj pravilno rešil obrtnik v provineialnem mestecu, ki bi s svojo prirodno inteligenco delal čast vsaki »boljši« družbi Jako lepo rešitev z ganljivim pismom smo preirli od nekega preprostega delavca s številno družino, in od reveža rudarja v Južni Srbiji! Vsa čast tem našim prijateljem, ki so nas potrdili v veri, tla je naše ljudstvo zdravo in močno v t-voiem jedru, da ga še ni izpridila mla-čnost, ki jo tolikokrat srečamo na topih vsakdanjih obrazih mestnih ulic. Na stotine in stotine pisem z dobrimi rešitvami smo prejeli dalje s kmetov, iz gorskih vasic in zatišij — dokaz, da se praznične številke našega lista prebirajo z vso vesnostjo in natačno-stjo tudi tam, .kjer bi človek mislil, da je doma »drug svet«. Vsem tem reševalcem se zahvaljujemo za zanimanje in trud in za lepe nasvete, kako naj pri taki priložnosti postopoma v prihodnje, da bo še bolj kakor sedaj prišel mali človek na svoj račun.
Naše prvo nagradno vprašanje se ie glasilo:
Ali čutite v sebi kaj detektivske žilice?
Na cesti stojita dva potepuha in se o nečem živo pogovarjata Mimo pride stražnik in sliši zadnje besede Jožeta, znanega uzmoviča:
»... pri Crlinu? Pri moji veri, dvajset tisoč je že lep denar' Manj se ne izplača!«
Stražnik pa, ne bodi len, pristopi k možakarjema in odpelje braneča se osumljenca na stražnico.
O čem sta se potepuha pogovarjala
in kaj sta na stražnici izpovedala? *
Vprašanje je bilo namenoma tako postavljeno, da je kazalo na kriminalni čin ln res, mnogi reševalci so mu nasedli. Skoro polovica reševalcev je codila, da sta se potepuha pogovarjala o vlomu pri Crlinu, češ, manj kakor 20.000 Din se ne izplača odnesti. Nekateri so še pristavili, da je prišla beseda na Črlina zato, ker so tam zadeii dobitek državne loterije. Srečen domi-slek, kakor bo pokazal konec obravnavanja prvega vprašanja. Zato pa so drugi zašli na stranpot, meneč, da sta se potepuha pogovarjata o vlomu, ki so o njem pisali listi. Priložnost za vlom so v potepuhih podpirali bližajoči se prazniki. Nekateri reševalci so prišli do zaključka, da imajo pri Crlinu »prive rižene denarje«, drugi zopet, da je nekdo priigral 20.000 Din, nekomu je celo prišlo na um, da sta se potepuha pogovarjala o izsleditvi blejskega požiralca. za katerega je razpisana nagrada 20 000 Din — za manj se to iskanje ne izplača. Tudi kombinacije o umoru določene osebe proti nagradi 20 000 Din so precej številne, med tem ko govori neko pismo o Amerikaneu, ki je kazal denar pri Crlinu in katerega sta nameravala potepuha okrasti. ople-niti in morda celo umoriti. Na stražnici pa sta se izgovarjala, da je neznanec ponudil Jožetu 20 000 Din za posredovanje pri prodaji oziroma nakupu nepremičnin.
Druga, precej številna skupina reševalcev govori o ženitvi pri Orlinovi hiši. Potepuha sta se pogovarjala, da
bo imela Crlinova hči 20.000 Din dote, »kar je že lep denar«. Manj se ne izplača ji dati, ker je nevesta znana kot »stara devica«. Ali pa: Ko je stražnik privedel potepuha na stražnico, se jc izkazalo, da se je Jožeta in Janeza kolega Peter zaročil pri Crlinu in bo priženil 20.000 Din. Ali: Potepuha sta se pogovarjala, da ima vdova, gospodinja, natakarica ali njena hči pri Crlinu 20.000 Din dote in da se moži. Za manj kakor 20 »jurjev« se ne izplača izgubiti samskega stanu. Ali: Uzmo-vič Jože se je ženil pri Orlinovi hčeri. Oče je dekletu obljubil 20-000 Din dote in to je Jože povedal prijatelju s pripombo, da se za manj kakor 20.000 Din gotovine ne izplača vpreči v zakonski jarem. Itd.
Tretja skupina govori o »Jutrovem« zavarovanju zoper nezgode: Potepuha sla se pogovarjala na cesti o »Jutro-vem« zavarovanju zoper nezgode pri zavarovalnici »Triglav«. Na^ stražnici sta izpovedala, da sta pri Crlinu gospod in gospa naročena vsak na svoje »Jutro« in s tera zavarovana za primer smrtne nezgode vsak za 10.000 Din, oba skupaj za 20.000 Din. Ce bi se obadva smr'no ponesrečila, bi v primeru, da sta poravnala naročnino vsaj do 14 dni pred nezgodo, izplačala zavarovalnica »Triglav« dedičem 20 tisoč dinarjev odškodnine. Ali: Potepuha sla se pogovarjala o zavarovalnini »Jutrovih« naročnikov. Pri Crlinu sta se namreč ponesrečila dva naročnika »Jutra«, katerih sorodniki dobe sedaj 20.000 Din.
V četrto skupino smo uvrstili razne odgovore, n pr.: Potepuha sta na policiji izpovedala, da nista imela v mislih nič slabega ampak sta govorila o tem, da namerava ljubljanska mestna občina darovati 20 000 Din za podporo brezposelnim »Pri Crlinu« pa pravijo oni baraki pri klavnici, ki služi revežem za ogrevanje pozimi. Ali: Potepuha sta se pogovarjala o inkasantu znane tvrdke, ki ie poneveril 20.000 Din in so ga aretirali pri Crlinu Ali. Govorila sta o Crlinu, ki prodaja svoje posestvo za 20000 Din Ali: Pri Crlinu sem stavil za 20 000 Din, da bom jutri skočil s frančiškanskega mosta v Ljubljanico In končno še: Moj stric-župnik mi je obljubil za primer, da se poprimem poštenega dela. 20.000 Din nagrade Res, značilna rešitev za današnjo dobo!
Sele peta skupina se je rešitvi približala ali jo zadela N pr.; Ce imajo pri Crlinu trgovino ali banko, ne vera. Postavimo, da je tam banka Potepuha sta delala načrte kako bi jo okradla. Jožetov drug je pripovedoval prijatelju, da je v blagajni 20.000 Din. Ko ju je stražnik prijel in odvedel na stražnico, sta izpovedala, da je uzmovič rekel, da misli staviti v loteriji, a zadeti manj kakor 20000 Din se ne izplača. Ker ja banka prodajala srečke, so po-tepuhovi izjavi verjeli in osumljenca izpustili. Ali: Potepuha sta se pogovarjala, da so pri Crlinovih zadeli srečko za 20-000 Din in sta to povedala tudi na stražnici. Ali: Potepuha sta se pogovarjala, kako bi vlomila v blagajno, na stražnici pa sta izpovedala, da je Jože pravil, kako hoče kupiti srečko državne loterije in zadeti najmanj 20.000 Din, kajti manj se ne izplača. Ali: Pri Crlinu so zadeli loterijski dobitek 20 000 Din. Potepuha sta' se pogovarjala, da bi se izplačalo vlomiti, na stražnici pa sta povedala, da sta se menila samo o splošni krajevni senzaciji — Crlinovem dobitku.' Ali: Potepuha sta se pogovarjala o dobitku 20.000 Din, na policiji pa sta. povedala, da sta skupaj pila pri Crlinu Itd.
Pravilna rešitev:
Potepuha sta se pogovarjala o zadnji tomboli, na kateri je oni zadel glavni dobitek 20.000 Din, srečko pa kupil v Orlinovi trgovini, kar jc zaslišani tigovcc tudi potrdil.
IT.
Kako se boš odrezal?
Za teboj priteče človek, ki se smatra v znanju do tebe za napol prijate-lja.Ustavi te in hiti pripovedovati:
»... in tako mi je zdaj nujno potrebno 1000 Din. Kje naj jih dobim?«
Kako mu boš odgovoril, da. ga r.e cd-biješ in da ti ne bo treba »posoditi« tisoč dinarjev?
*
Na to vprašanje se ne da odgovoriti čisto določno. Rešitev '/avisi od duhovitosti reševalca. Večina rešitev s;e je glasila: Ravno isto sem hotel prositi jaz tebe. Ali: Pravkar sem bil namenjen k tebi po istem opravilu. Iz nekaterih objavljenih odgovorov na vprašanje se bodo čitatelji lahko prepričali, da se da odgovoriti tudi bolj nevsakdanje in manj banalno.
1.	Prijatelj, od srca rad bi ti posodil, toda oženjen sem in odkar sem oženjen, nisem več lastnik svojega denarja.
2.	Prav rad bi ti posodil, toda denar imam naložen v banki, geslo pa pozna le moja žena, s katero že kakih 14 dni ne govorim.
3.	Ne vem, kje jih boš dobil. Jaz bi ti jih dal prav rad, ampak ti rabiš nujno, jaz pa imam denar v banki na > e-zano odpoved.
4.	Težko vprašanje, dragi prijatelj! Svet je v gospodarski krizi, ti si z njim v gospodarski krizi in gospodarska kriza je v vseh žepih. Še s pametnim nasvetom je križ in kriza. Poskusi mogoče pri starinarju, v zastavljalnici, potrkaj pri denarnih zavodih — vrini inseratek v »Jutro«, najbolje med »Dopise« ...
5.	Pravkar hitim na pošto brzojavit očetu, naj mi pošlje vsaj 2000 Din za prvo silo, kajti še to bo premalo...
6.	Spremil sem ženo na postajo. Ona je vzela s seboj vso gotovino do zadnje pare.
7.	Posodil bi ti rad, ampak sam iščem prijatelja, ki bi mi posodil.
8.	Glej, baš hitim v zastavljalnico, kamor nesem zlato uro in nekaj prsta-
• nov, da si lahko privoščim priboljšek za praznike.
9.	Prijatelj X mi je dolžan prav toliko, kolikor potrebuješ. Pojdi k njemu v mojem imenu!
10.	Posodil bi ti, a denar imam v hranilnici ter moram denar odpovedati tri mesece pred dvigom.
11.	Srčno rad, dragi prijatelj, a ključ moje blagajne ima žena, ki pa je ni doma.
12.	Pošlji mali oglas v »Jutro«, posojilo dobiš prav gotovo!
13.	Potrpi trenutek — zdaj grem k šefu in če mi da 13. plačo, dobiš takoj posojilo.
14.	Kaj, 1000 Din? Jaz iščem na posodo samo 10 Din, da kupim papir in pero ter sporočim »Jutru« odgovore na božična nagradna vprašanja
15.	Nimam pri sebi. — In doma? — Hvala za vprašanje, doma so vsi zdravi. Zbogom!
16.	Dobiš jih takoj, če mi prodaš svoje motorno kolo za 10.000 Din in pri-držiš od te vsote 10 odstotkov.
17 Pošlji nemudoma »Jutru« dobro rešitev božičnih nagradnih vprašanj, pa boš dobil nagrado, ki presega 1000 dinarjev. Tudi jaz bom storil isto!
18.	Denar dobiš v posojilnici — samo pripelji dva požrtvovalna poroka.
19.	Najboljše bo, če stopiš naravnost v oglasni oddelek »Jutra« ter vložiš mali oglas z naslovom; Iščem 1000 Din.
20.	Prijatelj, prav rad ti pomagam! Pridi k meni v stanovanje, a pomni, da me ni doma med 1. in 24. uro. Drugače sem ti na razpolago.
21.	Prijatelj, to zadevo pa bi rad opravil brez tebe!
22.	Posodim ti, če sem zadel v loteriji.
2-3. Prav rad bi ti posodil, a državni uradnik sem in sam iščem nekoga, ki bi mi posodil nekaj tisoč dinarjev, da bi si kupil pohištvo.
24.	Dragi moj, najprej moram gledati, da sam spravim koga na limani-ce ter izvabim od njega 1000 Din.
25.	Na žalost, sem reduciran.
26.	Prijatelj! Stopiva tjale v krčmo in zvrniva polič vina, da pozabiva vsakdanje skrbi!
27 Ravno pričakujem strica iz Amerike. Ce pride, ti posodim gotovo!
28. Tisoč dinarjev? Malenkost! Inserirà] ženitno ponudbo v »Jutru«, pa boš dobil cel kup odgovorov in se boš seznanil z »eno« izmed »bodočih«. Tako ti je posojilo zagotovljeno.
29 Posodim ti jih takoj, če prevza-meš mojo taščo.
30. Z istim namenom sem jaz iskal tebe.
Pravilen odgovor :
Pri moji veri, astrasil sem se že, da me hočeš navrtati!
III.
šifrirana brzojavka
K temu vprašanju nam piše čitatelj: Nisem se udeležil svetovne vojne, za mesto Reims pa vem zato, ker mi je šef generalnega štaba g S. Mier sam povedal. Sicer mi v začetku tega ni hotel izdati, ko pa sera ga postavil na glavo in mu zagrozil, da ga živega na meh öderem, se je io vdal in mi povedal
Mnogi so smatrali za nesrečno mesto, ki mu je namenjen napad s strupenimi plini Gorico, Kobarid. Ljubljano, Beograd, celo Pi rot., dalje Verdun, Benetke, Milan, Verono, Dunaj in P?e-mysl.
Pravilna rešitev slove: REIMS.
IV.
Otok
Rešitev »Otoka« je čisto praktična in enostavna: Gospod Janez položi prvo desko na oba konca prekopa, drugo
V Pariz! V Pariz!
Prvo potovanje bo na blnkoištne praznike, o* . do 31* maja — Prijave se sprejemajo še za vsa potovanja
V novoletni številki smo napovedali, da bo priredilo »Jutro« letos več izletov v Pariz, kjer bo od pomladi do jeseni svetovna kolonijalna razstava. Skupna potovanja se bodo vršila od maja do septembra, vsak mesec po eno in to v skupinah do največ 25 oseb. Že na naš prvi poziv se je prijavilo tepo število udeležencev, saj pa so pogoji tudi izredno ugodni. Stroški za celo desetdnevno potovanje so proračunani na okroglo 3200 Din (vožnja iz Ljubljane v Pariz in
mesnil sredi slovitega Vincenskega gozda je določeno za razstavo okrog 201) oralov zemlje. Na tem prostoru bo mogel posetnik spoznati življenje in kulturo tudi najbolj oddaljenih in najbolj eksotičnih narodov sveta. K temu pa pride še privlačnost Pariza samega, ki nosi še tudi danes s polno upravičenostjo ponosni naslov metropole svetovne kulture in civilizacije.
Določeni stroški so za tako dolgo in lepo potovanje izredno nizki, seveda mnogo manjši, kakor pa oi bili. ako bi
Pariz. Slavolok zmage.
nazaj, prenočišče in (prehrana v Parizu, vstopnice in napitnine).
Na podlagi dosedanjih prijav rn izraženih želj smo določili za prvo potovanje binkoštne praznike (od 22. do 31. maja). Odhod iz Ljubljane bo z večernim brzovlakom, prihod v Pariz drugi dan zvečer. Pot bo šla v direktnem vagonu čez Gorenjsko, Avstrijo (Beljak, Inomost) in Švico (Curih, Basel). Podroben program bivanja v Parizu bo mogoče določiti še le, ko bo v aprilu otvorjena svetovna kolonijalna razstava in se bo videlo, kakšni dnevi bodo za obisk razstave najugodnejši.
Že v svojem prvem razpisu smo opozorili na ogromen obseg in izredno zanimivost svetovne kolonijalne razstave, kar jih je bilo v Evropi po vojni, in gotovo najbolj zanimiva od vseh dosedanjih svetovnih razstav. Ob jezeru Du-
p o to val kdo sam. Ker bo vodil potovanja priznan strokovnjak in poznavatelj Pariza in Francije, se samoumevno mirno lahko priključi tudi vsak, ki ne zna francoščine. Prosimo one čitatelje, ki se zanimajo za naša pariška potovanja, da čimprej prijavijo svojo udeležbo na direkcijo »Jutra« v Ljubljani. Tudi za prvo, binkoštno potovanje še lahko sprejmemo par prijav. Kdor hoče potovati v kasnejših mesecih, naj v prijavi pove, kak čas bi mu bil najugodnejši, da bomo lahko čim prej določili tudi termine za potovanja v juniju, juliju, avgustu in septembru.
Vsa potrebna podrobna navodila za prijavljene udeležence bomo pravočasno objavili deloma v »Jutru«, deloma pi bomo obvestili prijavljence direktno.
„Jutro"
pa tako, da se z enim koncem dotika otoka. Deski sta položeni v obliki črke
T
Za pravilne smo šte!5 tudi matematične rešitve, ki kažejo v primeri s praktično rešitvijo neko razliko.
V.
Pismo
Za rešitev »Pismac ie bilo treba v/,eti prvo in zadnjo črko vsake vrste, kar da stavek:
Pridi v torek ob treh pred Prešernov spomenik.
Tudi to nalogo so nekateri reševali uprav fantastično. Kako so prišli do zaključka, da bo sestanek na božični večer pri polnočnici itd., ne vemo. Naloga je bila ena najlažjih, zahtevala je le nekoliko pazljivosti.
Ljubljenci usode
Nešteto priporočil smo prejeli med rešitvami in vsakdo se je priporočal za čim lepšo nagrado! Radi bi bili vstregli vsem, a v našo veliko žalost, je bilo rešitev blizu 3000, nagrad pa samo 15.
T. nagrado, krasen gramofon od tvrdke Rasberger s 4 ploščami je prisodil žreb
Miri Hočevar, Ljubljana, Gerbičeva nI.
Zaman je bil torej vzdih iz Plevlja v Sandžaku: Ob. ta gramofon, kako mi ne da spati! Zaman tudi želja neke čitalnice v Herceg-Bosni, kjer so si želeli gramofona in plošč za kratkočase-nje svojih članov. Srečni izžrebanki v Ljubljani želimo obilo zabave zdaj v predpustu in tudi pozneje v postu. Gramofon naj dvigne v našem oglasnem oddelku v Šelenburgovi ulici proti iz-kazilu.
2.	nagrada, kompleten fotografski aparat z vsemi pritiklinami za tem-nico pripade
ing. Leu Knafeljcu v Skoplju, Kraljice Marije ul. 40/1. Uprava mu ga pošlje po pošti.
3.	nagrado, serijo letošnjih iz-danj Tiskovne zadruge, in sicer: 4 zvezke zbirke »Sodobni roman«, 2 knjigi zbirke mojstrov, 2 knjigi slovenskih pisateljev-klasikov in 3 knjige slovenskih pisateljev sodobnikov, vse vezane v platno ter revijo »Ljubljanski Zvon« v mesečnih zvezkih prejme
Tea Gliha, soproga rudniškega inže-njerja v Ljubiji pri Prijedoru, Bosna.
Izbranega štiva bo torej vse leto v hiši dovolj na razpolago. Dostava po pošti.
4.	nagrado, lnksusno kaseto »Elide«, ki nam jo je poslala tvrdka G. Schicht, d. d. Osijek, dobi
Lila Roš v Hrastniku. K prekrasnemu darilu ji še posebej čestitamo! Pošiljatev pride po pošti.	i
5.	nagrado, par smuči za odrasle j je določil žreb
Valentinu Copu, strojniku v elektrarni Mayr in drug v Kranju.
Nagrado naj izvoli dvigniti osebno proti izkazilu v oglasnem oddelku »Jutra« v Ljubljani, Šelenburgova ul.
6.	nagrado, komplet vseh dosedaj izišlih 7 knjig popularne tedenske revije »Življenje in svet«, dobi
Otmar Zidarič, krojač v Celju, Kapucinska ul. 3. Naj se izkaže z legitimacijo pri podružnici »Jutra« v Celju, kjer mu bodo knjige izročene.
7.	nagrado, Sienkiewicz, Z ognjem in mečem, Potop, tri ilustrirane v platno vezane knjige prejme
Igor Samec, Maribor, Majstrova ul. 17/1- Naj se legitimira v mariborski podružnici »Jutra«, kjer dobi nagrado.
8.	Osem utešnih nagrad, po ena originalno vezana knjiga »življenja in sveta« odpade na sledeče:
Ivan Kolenc, Boljevci, Srem.	5
Boris Šijanec, Razvanje, p. Hoče.
Tilka šušteršič, Crnilug čez Delnice, Gorski kotar.
Anton Knez, okrajni gozdar, Videm pri Krškem.
Vlasta Trstenjak, Subotica I., pošta.
Angela Lengar, p. Moškanjci pri Ptuju.
Franc Štrukelj, davčni sluga, Radovljica.
Janko Žnnko, žand. narednik, Lož.
Knjige j>rejmejo po pošti.
Pet takih, ki jim je nadomestila srečno usodo uprava „Jutra"
Vrhu tega smo sklenili dodati še pet nagrad, ki niso bile razpisane.
Lovro Verčko ml., Kragujevac, Prestolonaslednika Petra ul. 53, prejme 8 knjig Jutrove mladinske knjižnice. Pošljemo po pošti.
Adolf Hoffen, Ljubljana. Tržaška c. U dobi prekrasen Jutrov album Slovenije. Naj ga dvigne v našem oglasnem oddelku, Šelenburgova ulica, osebno proti izkaznici.
Ladislav Jeler v Sevnici ob Savi prejme 3 romane iz Jutrove knjižnice in 8 knjig Jutrove mladinske knjižnice. Pride po pošti.
Martin Bobek, rudnik Vrska Cnka, pošta Zajcčar, prejme 3 romane Jutra.
Margareta Klembas, učenka IV. razreda ljudske šole v Zagrebu dobi 8 knjig Jutrove mladinske knjižnice. Prosimo jo, naj nam sporoči svoj natančen naslov, da ji knjige dostavi pošta.
Vsem izžrebancem in nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo mnogo prijetne zabave, ostalim, ki topot niso prišli na vrsto, pa voščimo več uspeha v prihodnje!
„JUTRO"
Marce* IU91
Evropski gospodarski
problem
Prot Ocori Bernhard, eden izmed redfcfc •vropskaJi specialis tov, ki do teaneija poznajo zamotani kompleks rospodarskih vpraSaoj, je začel aapad na tradicionalni režim trgovskih dogovorov, ki urejajo izmenjavo biaga med narodi; pokazal je ne-zadovoljivost in celo nevarnost znane klavzule maj večjih usodnosti, ki je do danes glavni leijuč k vsem trgovskim dogovorom, ter se je s svojo običajno razboritostjo in jasnostjo zavzel za sistem preierenčmh porodih. Z drugimi besedami: Bernhard predlaga pravo revolucijo v trgovski politiki, k-akoršna se je izvajala v Evropi v teku zadnjega polstoletja. Vsi čitatelji, ki vsaj približno vedo, kaj je trg. dogovor, bodo neposredno razzimeli važnost in pomen misli, ki jo je načel Bernhard. Problem tiči v resnici v gospodarski razorožitvi in v zhli-iianju med evropskimi narodi, problem, ki te z njim bavijo v trenutku, ko pišem ta öanek, državniki in tehniki zbrani v Ženevi.
O razorožitvi v trgovskem pogleda govor m» lahke 1 isto pravico, kakor e vaiassi razorožitvi. V načel« si k ves svet edin, da je razorožitev v eni afe drugi panogi neobhodno potreben pogoj za čim tesnejše sodelovanje med evropskimi državami Težkoče nastanejo v trenutka, ko prehajamo k praktični izvršitvi in se nam odkrije izredna zamotanost naloge, ki jo imajo odgovorni b kompetentni možje, ako hočejo biti graditelji in ne samo rušitelji. Georg Bernhard sam priznava, da je v današnjem trenutku in brez dvoma tudi še za dolga leta nemogoče ustvariti »a vso Evropo en sam celinski tre. Zato hoče ubrati počasno pot realizacije preko zaprek in predlaga ustvaritev regionalnih trgov, ki naj bodo širši od državnih in nad bodo osnovani na načelu p referenčnih pravic, ki si jih bodo vzajemno dovolile države, pripravljene vstopiti v regionalne zveze. To b; bilo toüko časa, dokler bi se ne ustvari ra vse države eoo<ten trg.
Izven vsakega dvoma je, da «o regionalne gospodarske zveze realnost bližnje bodočnosti in da jih ne moremo več smatrati za enostavne hipoteze in teorije. Vsaj dve izmed teh skupin sta na potu ustvaritve, ustanovitev zveze agrarnih držav Srednje i«n Vzhodne Evrope, na drugi strani pa zveza, ki bo lahko združila skandinavske države, Nizozemsko in morda tudi Belgijo. Ni-k-ako prizadevanje narodov, ki bodo ostali zunaj teh rvez, n« bo moglo za daljši 6as onemogočiti njih nastanka, kajti te zveze so v scgiasjo z globoko željo narodov ter so nuova fei stvarna potreba. Predilo sem se udeležil anV.etfe gospoda Loucheurja o srednji Evropa »1 c Baikann — teg^a bo že sedem mesecev, — sem sam označil gnrpa-cije srednjih jc malih narodov kot edini lek, ki lahko olajša krizo, v kateri so ti narodi ši katere še niso prebrodili Ne more se mi tedaj očitati pomanjkanje simpatije za način, ki ga priporoča Georg Bernhard.
Vendar pa se jaz bojžm, da ie problem regionalnih gospodarskih zvez mnogo bolj zamotan nego ga predstavlja moj odlični nemški tovariš v svojem kratkem izvlečku. Prepričan sem, da lodi sam to dobro ve. r>okaz, da je ta problem prepoln težkoč je izredna počasnost, s katero napredujejo pogajanja v Bukarešti a v Varšavi, ki se vrše ie šest mesecev. Sistem regionalnih zvez vsebuje gotovo mnogo težav is« zadeva ob številne zapreke. Bojim se, da se važnost teh zaprek ne bo zmanjšala, ako postavimo v ospredje, kakor to dela Georg Bernhard, dve izmed najbolj perečih vprašanj: vprašanje preierenčnih dogovorov ta vstop velikih narodov v skupine manjših držav.
Načrt zveze, ki ga sedai proučuj e] o «rednje- in vzhodnoevropske države, nud! neizmerno ugodnost, ker zbližu&e za ustvarjajoče gospodarsko delo narode, ki so si staii nasproti še nedavno na bojnem poliu ter na ta način raiičuie strupene kali, ostale iz vojnih časov Če pa se zbližanje stvori na temelju preierenčnih tarifnih postavk je treba vzeti v poštev, kaj b» se rodilo kot posledica. Pogoj m cöj dogovora je izmenjava oerealij, Id jih proizvajajo agrarne države, za proizvode industrijskih držav; ta izmena se vrši med državami, ki so v isriš gospodarski zvezi. Po skušnjah, ki jih imamo pri vsakih trgovskih pogajanjih, ni težko predvideti, da bodo države, ki so v zvezi skušale podrediti preferenčnemu re-
žimo kolikor mogoče velike kontne svojih poljedelskih in industrijskih proizvodov m bodo tedaj v praksi zamenjale vse poljedelske proizvode ene strani za vse industrijske proizvode druge strani. Poljedelstvo in industrija bosba tedaj ohranila svoje inozemske odjemalce le v toliko, kolikor jima bo to mogoče Tako bomo videli v Evropi nastanek državnih skupin, ki bodo obdane z visokimi pregradami in od katerih bo vsaka skušala zadostovati sama sebi. Tekmovanje teh zvez bo stopilo n-a mesto dosedanjega tekmovanja posameznih narodov, ne bo pa ni<ti najmanjšega povoda za ukinitev umetnih industrij in nekoristnih kultur. Taka koncepcija se ne giblje v prav-cu modernega razvoja ter svetovne pro-dxikcije in izmene blaga. Taka tvorba zaprtih ki tekmujočih skupin, ta povratek k neki vrsti gospodarskega srednjega veka bi nas pripeljala k stari koncepciji zvez in evropskega ravnotežja, ki ga obsoja Društvo narodov. Ta tvorba bi nadomestila sedanje tekmovanje z neko drugo obliko nereda in ne pomeni napredka.
Toda to še ni vse. Ako se majhni narodi Srednje im Vzhodne Evrope talco zvežejo na temelju preferenčnega načela, bi veliki narodi s to izključitvijo izgubili velik del svojih odjemalcev. Francija, ki izvaža relativno malo v evropske poljedelske države, bi izgubila v bodočnosti s tem vsako možnost, da razvije svojo trgovino v onih pokrajinah celine, ki so še sposobne razvoja. Za Nemčijo pa je to še slabše. Doslej je izvažala 30 do 45 odst. svojih industrijskih izdelkov raznih kategorij v poljedelske dežele Evrope, ki se šele gospodarski organizirajo. Ali naj samo trenotek verujemo, da se bo prostovoijno odrekla tem odjemalcem? Gotovo ne, pravi Georg Bernhard, kajti Nemčija bo vstopila v skupino držav, ki se hočejo združiti na temelju preferenčnega načela. Za njo je to tem potrebnejše, ker je njihova soseda in ker na eni strana lahko brez težav absorbira morebitni previšek poljedelske produkcije te skupine, na drugi strani pa iahko pomaga kriti potrebe dotične skupine po industrijskih izdelkih. Toda na ta način smo dospeli zopet k »Srednji Evropi« Friedricha Naumanna, Pavla Rohrbacha in drugih teoretikov predvojnega pangermanizma, s kakršnimi demokrat in pacifist, kakor je Georg Bernhard, gotovo nima nič skupnega. Srednji in mah narodi se gotovo ne skušajo združiti, da ba s tem napravili korist tej ali oni velesili. Ti narodi pa gotovo tudi ne slutijo, da bodo nehote postali predmet združevalne ali razdruževalne poiitike, ki bo Evropo vnovič razdelila v dva tabora. S tako perspektivo ne bo mogoče zamamiti držav, ki niso v zvezi, da ji pristopijo, niti da se zlepa odpovedo klavzuli najvišjih ugodnosti v korist skupini
držav, ki prisegajo na preerenòno načelo. *
Pri vseh svojfh razglabljanjih o gospodarski organizaciji pridajamo vse preveč važnosti vprašanjem carine in carinskih tarif, medtem ko nam vsak trenutek stopajo pred oči novi vzgledi skritih uvoznih prepovedi in dutnpingov, ki nam kažejo, kako iluzorna je često carinska zaščita. Dr. Schacht, bivši predsednik nemške državne banke, (ki ni imel vedno tako srečnih domislic), je dejal nekega dne zelo dobro, da je treba organizirati delo, da ga nam ne bo treba kasneje ščititi. Tako so nekoliko let vsaj deloma postopale številne panoge industrijske produkcije za aluminij, jeklo, kemične produkte itd. Te industrije se odslej lahko norčujejo iz carinskih ta-rifov iz klavzule o največjih ugodnostih in iz preference, ker združujejo v svojih kar-telih velike in male sile po potrebah in ne glede na svoje zerniiiepisno sosedstvo Sistem lokalizirane preference je nekaj zastarelega.
Vi ste tedaj, me bo vprašal marsikdo,
proti regionalnim gospodarskim pogodbam? Nikakor, kajti te lahko res postanejo Staniče za bodočo evropsko enoto, vendar le, ako se člani združijo v modernejšem, smelejšem rn širokogrudnejšem smislu. Naj se ne obračajo po pomoč na eno samo velesilo, marveč naj kličejo na pomoč in sodelovanje vsakogar, ki jim bo hotel pomagati; predvsem pa naj se ne ustavijo samo na vprašanju carinskih tarif. Naj mislijo predvsem na racijonalnejšo organizacijo svoje proizvodnje in prodaje ter na šte-
lo m
i finske preferenCne codi. Ta sredstva pn fK bon tingenti rani« lipwskefs biaga, dobre pogodbe s zunanjimi državami, mednarodna ftoaočn» porno.! za transport, za skladišča ta an kredMe na dolg termin. Bistvena potreba pa ie, da so državne zveze čhn manj ozfcognjdne ter da jih preveva evropski duh, o« pa duh domačega zvonika.
K programu tesa leta
V	nedeljo zvečer bo lep glasbeni nžStek: Beethovnova IX. simfonija v prenosu lz Prage. — Ponedeljkov večer izpolni domači rudio-orkester. — V torek zvečer bo nastopila ljubljanska drama z Lipahovo igro »Glavni dobitek«. — V sredo opozarjamo na literarno uro, pri kateri bo podal prof. France Vodnik nekak pregled literarnega leta 1930. Zvečer pa bo predaval g. dr. Stanko Vurnik o slovenski narodni pesmi tn njenem slogu. Predavanje bodo spremljali zgledi. Besedo strokovnjaka bo vsak ljubitelj naSe pesmi z napetostjo poslušal. — V četrtek zvečer bo prenos opere »Morana« lz Brna. — V petek je solistični večer ge Skvarče tn g. živka. — Sobotni večer je pester kot ponavadi: najprej bosta peli gdč, Meze ln Ga. Golobova v duetu slovenske narodne pesmi, potem bo igral na harmoniko gosp. Rakuša. — G. 2upec pa bo zapel nekaj prleških pesmi
Nova postaja ▼ ČSR
Letcw junija bodo dogradili orjaSko Ce-gko postajo, ki bo oddajala s 150 kw. Poslopja so že zgrajena. V novembru preteklega leta so postavili antenske stolpe. Letos pa bodo montirali aparaturo, ki je naročena iz Francija
Postaja MüMadter
IS dni po otvoritvi radio postaje Strasbourg ao o tvorili Nemci nedaleč od francoske meje postajo Mühlacker. Smo pač v dobi, ko se vrši borba za povečanje energije, za razširjenje območja kulturnega vpliva raznih narodnosti Nova postaja nadkriljuje postajo Königswusterhausen tako po oddajni jakostl, kakor tudi po razširjenem slušnem območju. Zgradila jo je tvrdka Telefunken in se nahaja med Stutt-gartom in Karlsruhe. Oddajna energija znaša 75 kw, valovna dolžina pn 360 m. Antena je napeta med dvema lesenima stolpoma v višini 100 m. Postaja Je po kablu zvezana s Stuttgartern ta Karlsruhe.
V	Berlinu poslušajo lahko postajo z detektorji. Oddajne naprave vsebujejo 12 orjaških elektronk po 20 kw.
izvleček iz programor
Nedelja, 18. januarja.
LJUBLJANA 8: Kmetijska ura. — 9.SO: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Pregled evropskega gospodarskega trga. — 11: Koncert radio-orkestra. — 12: Napoved časa ta poročila.
—	15: Predavanje o kmečki ženi — 15.80: Plošče. — 16: Humoristično čtlvo (Mfl-činski). — 16.30: Koncert radio-orkestra.
—	20: Prenos simfoničnega koncerta lz Prage.: Beethovnova IX. simfonija. — 22: Napoved časa ln poročila. — Haway-Jazz.
Ponedeljek, 19. ianuarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.«: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Italijanščina. — 19: Poljščina» — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: V. Bučar: O sokolskem delu. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 9: Prenos lz Saborne cerkve. 10.30: Plošče. — 12.30: Koncert Jugoslovenske glasbe. — 17.30: Narodne melodije. — 18: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Koncert na citre. — 20: Pevski in klavirski koncert. — 21: Lahka glasba. — 22: Poročila. — 22.20: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Budimpešte. — 22.40: Prenos inozemskih postaj. — PRAGA 16.30: Orkestralen in pevski koncert. — 17.40: Program iz Brna. — 19 40: Kabaretni program iz Brna. — 21: Ciklus romantičnih pesmi. — 21.35: Koncert na čembal. — 22.20: Jazz-band lz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage.
—	19.40: Kabaretni program. — 21.35: Prenos programa iz Prage. — 22.20: Jazzband iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Gil-bertova opereta »Sramežljiva Suzana«. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče.
—	15.20: Popoldanski koncert orkestra.
—	19.45: Mozartove violinske sonate. — 20.30: Poljuden koncert orkestra. — 23: Jazz-band. — BERLIN 18.40: Madžarske narodne pesmi. — 19.30: Lahka godba orkestra. — 20.30: O čem se govori. — 21.10: Sluhoigra. — 23: Mešan program. — KÖNIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 18.30: Komorna glasba. — 19.30:
— 90 JBOi Ko£-ževni večer. — 21.10: Izvajanje opera. — 22.30: Godba za plea. — MÜHLACKER 16.30: Popoldanski koncert. — 19.45: Instrumenti orkestra. — 20.15: Dramski večer. — 23.05: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert godbe na pihala. — 17.10: Koncert dunajskih pesmi — 19.30: Prenos koncerta filharmonične družbe iz opere. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Prenos koncerta komorne glasbe lz filharmonije. — 20.40: Koncert lahke glasbe.
Torek, 20. januarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Predavanje o teži nažo zemlje. — 19: Mladinska ura. — 19.?0: Nemščina — 20: Lip&hova veseloigra »Glavni dobitek«. — 21.30: Koncert rad'o-orkestra. — 22: Napoved časa m poročila,
—	22.15: Haway-Jazz.
BEOGRAD 11.25: Narodne melodije na ploščah. — 12.45: Koncert radio-orkestra.
—	16: PloSče. — 17: Jazz-band. — 18: Narodne pesmi. — 19.30: Veseloigra. — 20.30: Koncert solistov. — 21.45: Narodne pepml s spremljevanjem na kitaro. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert operetne glasbe. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert- — 20.30: Koncert godalnega kvarteta. — 21.30: Koncert solistov. — Praga 16.30: Prenos koncerta iz Brna, — 19.30: Koncert šlezkih narodnih pesmi — 20: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Klavirski koncert — 21: Lahka godba orkestra. — 22.20: Koncert lz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.30: Koncert orkestra baiala jk in moäkegs Zbora ruskih študentov.
—	20.30: Prenos koncerta lz Prage. — 22.20: Lahka glasba iz Moravske Ostrave.
—	VARŠAVA 17.45: Poljuden simfonični koncert — 20: Klavirski koncert — 21: Lahka godba orkestra — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Odlomki lz operet — 12: Koncert orkestra. — 15 20: Popoldanski koncert — 20: Operni večer. — 22.40: Orkestralen koncert lahke glasbe. — BERLIN 19.30: Prenos koncerta iz Königsbergs. — 21.20: Prenoa koncerta bs Lip-skega (glasba od Corelllja do Krelslerja).
—	KÖNIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert — 18.30: Plesi za violino in klavir.
—	19.30: Koncert lahke glasbe. — 21: Veseloigra. — 22.30: Večerni koncert lahke glasbe. — MÜHLACKER 16: Popoldanski koncert — 19.45: Koncert Jesae-love glasbe. — 20.45: Dramski večer. — 21.15: Večer narodnih pesmi — 22.80: Godba za plea. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncret godbe na pihala — 17.20: Koncert ciganske kapela — 19.20: Plošče. — 20: Pevski koncert — 21.80: Koncert komorne glasbe. — Ciganska godba. — RIM 17: Mešan glasbeni program. — 21: Prenos opera
Kino
Lažni feldmaršal
V Pragi m po drugih velemestih Bvrope se predvaja danes z ogromnim napetem tovrstna žaloigra iz vojaških krogov »Laim feldmaršal«. V filmu igra glavno ulogo deški igralec in komik Vlasta Burian, ki Je s tem filmom postal mahoma slaven in ga že danes po vsej pravici primerjajo z najboljšimi svetovnimi humoristi in komiki. Zanimivo je, da sodeluje v tem filmu tudi znani pisatelj Roda Roda; oba omenjena igralca sta tudi v pogledu dialoga kar najboljša in tako ni čuda, da je film, ki je izšel pod režijo Karla Lamača, sprejet vsepovsod z največjim odobravanjem.
Fabula filma je popolnoma prtmithraa, vsi prizori so podani s tolikim situaeijskim humorjem, da se mora človek smejati od začetka do konca.
Alojzij Bušek, stotnik v pokoja, je sAno
užaljen, ker 90 ga čisto malenkostne «device, zaradi prepevanja prepovedane pesmi o »feldmaršaiu« upokojili. Nekega dno, ko mu njegova nemirna vojaška žilica ni dala miru, pograbi svoj kovček in odpotuje v posete k svojemu nečaku Rudiju daleč v malo gamizijsko mestece na gališko - ruski meji, v tej garniziji služi namreč pri nekem konjeniškem polku. Poročnik Rudi je do ušes zaljubljen v malo in srčkano Gusti, hčerko svojega komandanta in tudi Gusti ie Rudiju bolj naklonjena kot nad-poročniku grofu Medaku, katerega bi Gu-stina mati najraje imela za svojega zeta.
Nenadoma je napovedana inšpekcija gar-nizije in polka in ker feldmaršalov sluga, ki je prišel v garnizijo par dni pred prihodom svojega gospoda, ne najde za visokega častnika nobenega primernejšega stanovanja v malem mestecu, se zadovolji s skromno Rudijevo sobico, katero mu je ta dal za ekscelenco na razpolago. Medtem pa prispe tudi Rudijev stric, upokojeni stotnik Bušek in ko ta zagleda v Rudijevi omari generalsko uniformo, jo obleče in se tak jw>-javi v vojašnici. Seveda nastane velikanski alarm. Vsi mislijo, da je dospel pravi feld-maršal in stotnik Bušek se tudi izdaja za takega. Poročnik Rudi je kot nečak eksce-
lenee prldobf! na a »oje« sgieda take pr! svojih kolegih, še bolj pa pri častihlepni materi svoje izvoljenke in tako je gospa polkovnikova prav rade volje dala svojo hčerko Rudiju za ženo. Končno pa prispe pravi feldmaršal in sleparija pride na danj toda stotnik Bušek je pri svoji inšpekciji imel srečo, da je odkril veliko špijonai-no zaroto in ne samo. da ni bil kaznovan za svoj prestopek, temveč je prejel za ta svoj čin celo najvišjo zahvalo, reaktivacijo in ja povišan v majorja.
Vlasta Burjan je kot >lažm feldmaršal« izvrsten tip, nenadkriljiv v svojem humorju, v vsaki gesti. Njegovi dovtipi pri nenadnem posetu malega garnizijskega mesta, njegov nastop napram komandantu polka, vsem oficirjem, zlasti pa mipram polkov-nikovi ženi in tudi napram vsem civilistom, ki so ga častili kot visokega gosta, vse le edinstveno, takih nrizorov doslej še ni bilo ua filmskem pia <;u.
Zvočni film v Angltji
Kakor po vsem svetu, je Kuagai zvočni film tudi na Angleškem in to še prav kmalu, tako, da najdemo danes tam le malo podeželskih kinematografov, kjer se predvajajo nemi filmi. Zvočni film je v Angliji pokazal do danes neverjetno velik razvoj. Navdušenje Angleža za zvočni film je velikansko. Tudi cene prostorov so v kinematogra» fih, zlasti v večjih, p ni v gorostasne v primeri z našimi razmerami Angleška filmska industrija stoji danes aa prav lepi vt-èim. Angleži imajo že lepo število lastnih produkcijskih tvrdk, ki ugotavljajo vsako leto precejšnje število lastnih filmov. Izpo-četka so Angleži Bnemaii dobre v»«ek>igre in operete, ki so bile deljčasa aa »i*>reda večjih gledališč, da«ee pa delajo s pra* prisebno vnemo na fi 3 m rt; ju roamenitejsià kriminalnih romanov. Od inozemskih filnv-skih produkcij predvajajo danes v Londo-nu filme »Pojoče mesto*, »Atlantik-, »Valček ljubezni«, »Sonji anjrei«. Radii Mvrat«, »Nesmrtni potepuh< itd. Vse te filme an napravili Nemci Od francoskih pnxtufcefl igrajo sedaj v Londonu v francoskem kn film »Sous ie» toits de P&rj-K Poe^.be» pozornost vzbuja v Londona	kinema-
tografsko podjetje, ki predwf» «roii hhsh» zvočne tednike. Od 11 dopoldne do 11. <;*»• noči se vrste predstav« za predstav^. ?m so razprodana, tako. da je prava arere, èe dobiš vstopnico in to sa vstopnino, kj jrred-stavlja v naši vrednosti 15 Dai gìeds* («s» oelo uro najnovejše dogodke vsogü sveìa sa platnu pred seboj. Angleži so se prv-''«tavam v tem kinematografa ta&o privadili, kakor smo mi navajeni na rtrij« dnevne &»-sopösje. Ree je pa tudi, da vkiil lahke t teca kinematografu b* fiitì prod »oboj dogodke, ki so se komaj prejšnji dar, vršil! r Ameriki, Avstraliji ia r najoddaljnejšfk delih sveta. Tr xvoèns tednike oskrbujeta po večini ameriški filmski družbi Fos ia Paramoont. Od ameriških Fhnwv vidimo v Londona celo vrste največjih «jneriikfk filmskih del Največjega zanimanf» je d etažen film >Na zapadu niž novega«, ki s«' predvafi v kino Alharobrs še skoro po) in so vse preti stave dnevno raasprodnne lo priljubljen je tudi Maurice Chev.-Mer. ki zlasti	v filme »LjubavBa para.'a«.
BKSSU»!
Prekali je üi ber&ä
V Krakov» » je c<5graia te d: J zs» bavna zgodba, ki kale, da ne izgubi;» Zidje svojega značilnega trgovskega duha tudi tedaj, če postanejo berači Dr. Rafael Landau, odvetnik In sia predsednika krakovske izraelitske ob* čine, je obhajal svatbo s hčerko ž i* dovskega milijonarja Silberbacha. Po» ročenca sta dala objaviti poseben oglas, ki je na svatbo vabil vse okoliške berače. Po židovskih nazorih je namreč zakon tem srečnejši, čim več beračev so pogostili in obdarili ob poroki Povabljenci so se odzvali v tako častnem številu, da so jih našteli na* posled preko 3000. Ob določeni uri se je zbrala vsa ta armada okoli L.olske* ga poslopja, kjer so ji bili pripravili kosilo. A ostala je kljub strup ■ nema mrazu zunaj. V hišo so stopili Suino beraški zaupniki, ki so višjemu rabin» cu izjavili, da zahtevajo z oziroio na zimski čas in potovalne stroške po 5 zlotov (75 Din) za osebo. Če bi gosti» telji to zahtevo odklonili, so sklenili berači takoj zapustiti svatbo in ge ne bi udeležili niti kosila. 2enin in neve» sta sta se zgrozila Takšni izdatki! A če bi berači res odšli, bi to bilo dabo znamenje za bodočo srečo mladih po ročencev in sploh kako bi izglede!a svatba brez beračev? Rabinec je p*j» sredoval m po dolgem barantanji, so se stranke zediniie. Berači so prejed po 3 zlote darila in zasuli po kosila ženina z nevesto s svojimi, za srečo nujno potrebnimi voščili
AH ste že staroéetil nm
..ŽIVLJEN.TF IN K^^ET"?
J. O. Curwood:
Medved Tir
Ze zgodaj zhrtraj se je mali medvedek podal na nova pustolovstva. Tudi lačen je bH, pa ni našel mč pravega za zobe. Samo sočno travo — te se ni mogel najesti. Nazadnje je zapazil, da Pi-ponaskov vneto grebe ob bregu potoka. Muskva se je takoj zagnal na malega grizKja m gTozeče zarenčal: »Ali se mi spraviš takoj s poti! Tukaj sem jaz gospodar!« Piponaskov ni dal, da bi mu dvakrat rekel; stitoil je rep med noge tn jo žalostno odkuril. Muskva se je ta-kaj vnelo spravil na delo in kmalu izkopal mehko, belo čebulo. Jedel sicer kaj takega ni bil še nikoli, ali poizkusi pa le lahko, kako taka reč tekne! O — izvrstno! Saj to je bilo skoro Še boljše kakor riibe. Bog ve, če je tukaj kaj več take robe. Pač, hvala bogu — tukaj je balo še vse polno takih čebuNSkov. Muskva je grebel in gTebel, da so ga že skoiro noge bolele. Nato pa je kupček belih čebrsljSkov, ki jdh je bfl zložil pole« sebe, hitro izginil v njegovem praznem trebifščku. Zdaj je bil pa tucM sft.
Tako je minil dan. Niti Tir nati Iskvao se nista prikazala iz goščave in Muskva se je pričel strahovito dolgočasi-
ti. Nenadoma — pocaio popoldne — je čul Muskva iz goščave, kjer se je potikal njegov orjaški prijatelj, grmeč ba-s. Mali črni medvedek je naglo skočil na noge — to je bil 'lirov mogočni glas! In nato je zatulila ona tuja medvedka. Ta dvospev je trajai precej časa. Muskva je postajal čedalje bolj živahen: to je mogel biti samo znak spopada s Piponaskovo materjo. Zdaj je končno napočila slavna ura, ko ji bo Tir upihnil življenje. In sedaj je tudi zanj znova prišel pravi trenotek, da se ozre po Piponaskovu. Bojaželjno je pogledal na okoli. Pravkar se je bi'1 Piponaskov brez vsake zle slutnje priplazil iz bližnjega grmovja. Še preden se je zavedel, se je Muskva zakadil vanj. Trkljala sta se sem ter tja "m se preku-cevala čez skale: Piponaskov je tulil smrtno prestrašen in Muskva ga je na vse kriplje obdelavah Končno se je Piponaskovu posrečilo, da se je otresel z oper nega sirovega črnega medveda in zbežal. Piponaskov je dirjal in skakal kakor da mm gre za življenje. Naravnost v goščavo in zopet na plan, ob pn-toku navzdol in spet navzgor. Mtrekva je sopihaje bevskal za njim, nazadnje mu je pa le pošla sapa. Težko sopeč je obstal, bežati je znal oni le bolje od njega. To pa je bila zanj tudi prava sre-
ča, zakag drugače bi ga kar takoj zadavi1.
Pa končno se bo zato že Se našla pripravna prilika.
Tedaj pa se je razgibala goSčava ln
prikazala se je orjaška postava. Tir! Neskončno začuden ga je pogledal Muskva Tir? Resnično je bil to Tir! Počasi se je bližal in videti je bilo, da je prvič od drevi zapazül Muskvo. Ah tako, ta je bil še tudi tukaj? Na malega medvedka je že skoro pozabil! Grizli je stregel po dolini navzgor tn navzdol. Nato se je hitro odločil in krenil v bregove, odkoder sta prišla.
Muskva je bfl vzradoščeo, obenem pa ni vedel, kaj da naj prav za prav stori. Ali naj skoči še brž v grmovje in raz-mesari kožuh mrtvega medveda? Ker mrtev je moral biti na vsak način! Ali pa naj še hitro zadavi Popinaskva? Ali pa naj — seveda to bo še najbolje! Po bliskov© se je zapodil za Tirom.
1 Tako je končal Tirov tjubavni doživljaj ki Mttskvin prvi boj. Krenila »ta o roti vzhodu, ne da bi Strt tla v kako nevarnost se podajata.
Kmalu nato, je stopila tudi Iskvaoja iz goščave in krenila, s Poponaskom zaha-, jajočemu solncu napjoti
XIV.
Psi so prišli.
Tir ni nameraval potovati prav daleč Prav nič mu iti bilo do tega, da bi spet zapustil svojo Iskvaojo. Domenila sta se le, da si poišče ta trave ter se spet se-staneta čez dva dni, da se po skupaj prebitem dnevu zopet ločita. Takšno življenje je trajalo vsako leto tri do štiri tedne, bele potem sta se za leto dni razšla.
Pa kokor ljudem časih usoda prekriža njihove načrte, prav tako se žkodi tudi živalim.
Muskva seveda o vsem tem ni nič vedel. Zanj sta bila Iskvaoja in Piponaskov odpravljena in samo žal mn je bilo da ni tega strahopetca spravil oa drugi svet.
Medveda sta potovala do večera. Na jasnem nebu so žarele zvezde in Mu-skvi je to potovanje prav dopadS, kajti čez dan se je dobro odpočH. Zagonetno mu je bilo edinole, kaj Tir prav za prav išče. Pa tudi to Je kmahi izvedel. Prišla sta na strmo pobočje, zdrčala po pečini navzdol hi se ustavila v majhni dolinici ob vznožju gore. Muskva je bil presenečen — travniki vsepovsod. kamorkoJi je segal pogled. Travniki, koder je cvelo aa tisoče pasjih vijolic. Ce je morda Tir
«rradl njfi prišel semkaj? Prav a-resl Takoj je pričel izkopavati sočne gomolje teh cveCMc m očividno so mu šli fe-borno v slast. Muskva ga je nekaj časa opazoval. Lačen ni bil, kajti še vedno je bil sit Miijinih čebuljčkov. Truden pa tudi ni bil in je zaradi tega sklenil, da se ogleda malo po okolici.
Prav mn je bilo, da je pravkar rzha-jal mesec. Tako velike lime ni še nikoS videl. Muskva je strmel v veliko žarečo kroglo navzgor. Saj danes je izgledal kakor velik ognjeni krog. Tako rudeča in pretesine. In ko je mesec končno priplezal izza gorskega grebena in sijal naravnost v dolinico, jebilo vsepovsod svetlo kot po dnevi. Malo jezerce na pobočju gore se je bleščalo ko čisto srebro in potoček, ki se je izlival vanj, je bleščal v stoterih barvah.
Dolgo se Muskva z opazovanjem teh naravnih prizorov ni mudil — bil je okreten medvedek. Najpreje se ie ogledal kje bi našel pripravno torišče za svoje početje. Raztreseno po travnikifc je povsodi ra stilo nizko grmičevje, pomešano s smrekami in jelkami. Ali naj si ogleda to pobližje? Dobre volje je odrini? na kratko pot in skrbno je preiskal vsako goščavo, vsak grm in vsako drevesno kotanjo.
KRALJESTVO MOBS
arm»«* fnf«k«if«
Lgps maske
MsSBrarad» je Iraker žodežsa pravda.
2& nefcaä er je daua človeku možnost, da »itoäz svoj iasas »i-az« ist st kratek čaj žaba^ kot drugačno, srečnejše bitje. Čudež kartk v zia. rxi omogoča, da Uvi eksistenc® ÄyesKäka, vsesfcoza alkoholizmu»« stekieoi-cc Šampanjca «k bleščeče fcvijenše prace-ririe ah... ali... » ga tak« popolnoma fcctrga kc vsakdanjosti.
2e sam* 0BSSS aa nov iswtota oa« iatet« «sbava sa sraä dei«® ««feie. Kajti: Moj kastam »« sni mora srvrstao prilegati, esc« kostum mora hrti aajboll erìgioaiea ia saj-bol-i posrečen v celi dvoraal —« «a ker taka; eismo vezani ae na Čas, ae sa modo, niti aa itwk, iah&o iščemo vde$o sa kostans v dob. med pradavniao io megleno prihodnostjo.
Sevetì» «sera pcfes	»toteftaft«
lastnosti vsjtìk errala rad« kostnai predstavila* Izvrstne posrečeno fate Sa vsled tesra predragar>c«a kostima asso as mesta, kad« 'e zabava primitivne stvari dosežejo popoka »äaefc Tudi »e uro ran» inofibad prenežnftB ® mcsSim barvam. T asočsii električni razsvetljavi yndete te ghraitse barve do Izraza Nekaj dobrih tde! za kar-ceviisk') sezone \4a?rrw aa naši
Veselega »momarcka« aa prvš skici oetv* limo a širokih pižanTsklh hlač Öd jüi poicO lahaoo aporstbrmo ▼ kopaine »vrhe) s barva-
s%u irritato progo ofe stranek K tesna ansimo Sa&ozvare »veslaški iivotcc«, la seveda m iz tnkoja, «rnveč U svSe » viUftai pssamnt progami. Na «lavi je * curasi astiai trakom prišrjeaa mala mornariška čepica iz srebrnega teméja
Temnofcaskasa aajboS pmiote tp*a<tìa kostum, ka ga napravim« ia rvetìorjave svile in na dolnjem robo opreoas» s piaa-cšofi resami Vwok ovratnik )e t« ia je sklada z ioigirrt rokavicami. Predaji <leJ obleke je okrašea s pusankiš cvetiičranu oroamenti. Seveda spada k opremi frrok Španski giavnik (sL 2).
Jako sčirtko-vit je »kitarski k*««®»« v »topfBČajtth volanih z markaffBam tekaškim pokrivatom (siika 3).
Najbolj zabaven kostum aa aa& stSfcl Je nedvosnno »kmetica«. Vaino 1« krilo iz grobega piatna, aa katero prilepimo vaSse pokrajino ia pisane«» papirja. K tenia spada baršunavt život r živi barvi te bakmasfl rokave iz pikčastega ma tentali. Živo rdeča rata izpopokäuk opremo.
Tradicij on efes péerroteki testen M9» r&t*> iz Sme svilene pižama vrat ia Seske aa rokah «prembno t nabranimi progami & «premane svile. Rdečo t*j«oo dKS pisano pane pere. Ce obštjemc kostum s rdeča» papirnatim» srci, srno astvaiiB za b&vne ta ačtafcovfeo mask» (jrawkija sìikaX
lapucfešid plaäf
ra aasnovejti sporUS jtfaS? baSelaa
tx karirastega maUertiala v raglansfc aS paietom: cbi^i ia opremljat z «igrnalco
Nora večerna krezaska
sfi ssSbw^a gr. s&siania aa «evinto sina
te pondarja vitkost postave. Taka »ocm>-
empirska« obleka k popolnoma dolga te op r orni jena z malo vlečko, kS Je podčrta vi
irxsMca. ICapoca te ot?fuS)Bwa •
ao a predsavlja v visečem stanj« origma-ovratnik. V snežnem vremean jo lahke potegnenso tez teiobtik. Tako tvoit praktično ta mekavno pokrivalo.
3MIEX
Prédéric Bootet?
Zatiralec
Dbri Lenrerdierjevt je bfte osemindvajset let, ko se je odločila, da napravi rz težkih skušenj svojega življenja
roman.	^ ,
Nagibov, ki so Jo prtvedl aa to mtsei,
je bilo več. Ko je še hodila v šolo, so učitelji zelo hvalili njene stilistične zmožnosti. To jo je navdalo z napuhom in v sanjah je že videla natisnjeno svoie ime, čeprav si je za takšno priliko izbrala psevdonim. Nepremagljiva pa je bila njena želja, da bd njeno delo črtal nien mož. Na ta način mu je hotela povedati, kako neusmiljeno zatira meno inteligenco, kako ovira njen življenjski razvoj, kako tiranski je, kako nepravično postom z njo in kako se je že naveličala njegovega nezmiselnoga zatiranja
m zakonske tlake.
Da, morala je toliko pretrpeti! Pred šestimi leti se je omožila. Takrat je menila, da ljubi svojega moža Leonia Leverdierja, ki je zaslužil mnogo denarja in ji je bil zvest kakor malokateri zakonec svoji družici. Saj ni imela vzroka za pritožbe, a vendar, vendar! Vse tisto, kar je imela Dina v čislih kot hrepenenje po nečem višjem, vso finočo «teše — to Je on »zatiral«. Bito 5 Je tega
ddi aarejef* la mehke to voijae rvSe aS
pa x finega rvHenega baržona. Otoleke » razen umetne cvetlic« ob terezo popolnoma negami rane, da čimbolj učinkuje njih apart-na linija, K taki obleki s« dolg« rokavica nekaj samo ob sebi amevnega.
PANFLAVIN-
PASTI E» JR
Zdravniška posvetovalnica
SL m J. Japonska ali noodžnrska
gliva (kombuša) vsebuje, kakor izkazujejo kemične analize: alkohol, ocljervčev dvokii (CO.,), mlečna in maslena kislina, glioertn, prav maio tanina in nekaj neixpremenjene-sa sladkorja. Razun tega precej vitamin» B. Da bi nastajal v kombuhi jod, na to al misliti, ker od nekod bi se morala vzeli prvina ali spojina joda Vaša bojazen je torej neutemeljena. Glavno nlogo imajo razne bakterije, ki povzročajo vrenje. — G. A. M. r C. Najprej nekaj načelnega: posvetovalnica ne pošilja receptov in je brezplačna
—	Po našem mnenju so Vaše sedanje teä-koòe od kroničnega vne<ja črevesa, katera diagnoao se Vara itak ugotovili na kliniki. Dokler bo èe trajalo vnetje, toliko časa pa bodo težave od strani debelega črevesja Takšno zaprtje, pri čemer odhajajo sluzaste mase, razlaga popolnoma Vaše težava Vaša »krb naj bo torej, da imate redno a mehko stolico in da se poslužujeta raznih odvajalnih sredstev. Ce pa bi bile bolečine neznosne in če ne prenehajo po toplih ob-kladkih, adorata pač k zdravniku, da se Vam bolečine lajSajo * lekom, ki ga pa prejmete le na recept Skrbite ra telesno gibanje in se nikdar ae bojte črevesnega raka
—	D. K. Milrrh Ad 1) Le osebna preiskava more ugotoviti prave vzroke, verjetna bo sluznica vneta (katar). Ad 1.) Nam ni jasno. So to običajne ozebline ali je koža tak» občutljiva, da odgovarja na nižjo tempera-tare i onimi spremembami. Je otrok riabo-krven? Morda pa vendar nagiba k ozeblinam »oper katere bd priporočali tople, a izmenoma vroče in mrzle ročne kopeli, jod, tinkturo joda, thtijol, ev. obsevanja — G. T P. ▼ Z§. Š. Po sladkih jedeh bi priporočali, če ne že iz drugega vzroka kot v lastne tolažbo, izpiranje ust t navadno vodo, ev. sdruženo s čiščenjem zob, kar v obče pa jedi. Tako edoad« tudi ta-ie skrb. — >Bfb«—K.< Omijte kožo za enkrat bolj redko in a toplo vod« hi jwštupajte }o z rumenim prahom ter suho obvežite. Ako w ne bi ranica tekom tedna sacelila, takoj k zdravniku. — Gèna H. K. t Lj. Ad 1) Belo perilo je suak, d» je sluznica v maternici vneta ali pa jo povzroča splošno slabo ta-lesno stanje. Včasih preneha po primernem izpiranju s običajnimi dezinfekcijskimi sredstvi, ki Jih moran» močno razredčiti, včasih pa ga bo moral leciti zdravnik s posebnimi medikamenti. Kronične takšne vnetje je včasih zek» vztrajno Ln kljubuje marsikateri terapiji Po našem mnenju je najboljše, da poiščete strokovnjaka n ženske bolezni. Ad) 2) Zaradi polipov v aosa ni treba v Zagreb, ker jih naši specialisti » Ljubljani tudi operirajo. Posvetujte se a katerim od njih — M. IL 3®, Trbovlje. Ad 1.) Takšne ©debbi» m dado, ake te sploh treba, la s aperaeija edstrairštL Ad 2.) fcirok bo vrat ®d povečaae zleze - fóitoiee ta Ja sir** okusa, kdaj imenujemo te golšo. Leča-nje »e ravna po bolezni dotične tlesa Sama pri nekaterih s«neino dati jod v prav malih dozah. Morda je Vaš slučaj sposoben aa oh» sevanje s Röatgenom. V skrajnem slsčap pride operacija ▼ poàtev. Končna odlo&taa pttds sioprav pm esebni sdravniškl pretoka wL ~ G. L • m V. Prikijačfano sa sanala sdnrvDlka ki sasdaga Vaie tei«*« te acs» Tomosti To jtfamitl a«nj a®maij«a V Vaših letik s* aa brigajte nikakor sa takšne skrbi «Mje Je poauej« doaö tes Bavite se hrtemzivnej» • sporiora te »dte-snim gibanjem spioh. — S, A. R. » J. Stasaste mrene t blata s» »»k vnetja deòal»-
črevesja, edneene spioioc potrebne kaj «kreciti proli «te takšne ume« ter Rh pokažHc éowaèeaa tdramlka ki Vaša ss. trebeo ksk. Osebni pregled je is saradl sags potreben, 4a as tečne agotovtja, kakim as was mrena - fl. 1 B. C« spasajeta te ? (spanja tekd» sfbanje aH mahanje te |a drugače otruk sdrav, bo vsa stvar bws p»-nena. Takšna stereotipna gibanja sa pa-nunraba sama od sebe. Ake bi sa pojavil tafi afi kaj podobnega, toda) morate seseda k idravniku. Nikar ne obljubljajte »rare* otroka, ker si ob te »porrmi te kaja kapital t* «ake malenkosti Opoaorila, rilo, pretnja s kazni]®, ampak na tgra&a ali sladka rile kot nagrada! — G. H. A A4 t L) Nadaljnje knr» se bodo tefihs Saas to-vaja la da poetaneja r&ts preiskava aagattv-* ne. Zaradi tega morata bi« pod irta h» zdrav, j aiško kontrolo, najboljše pri 6pecfiaR«ta ▼ celoti traja zdravljenje par tei Ad 2.) Samo pod gotovimi pogoji Ad 8.) Vprašajte ma to xdravnika, da ne ekužite dragih. Veé-kratna preiskava krvi mora biti povaeas
FRI GIHT1CN3H PRSTIH
Tam da oSaJSanje to «Mnliavt]ea>
kura s Pistyanak'm blatnim obkladkons »Gama-Kompresa«. Dobi se v vsaki lekarni in drogerijt SkiadiSče: Drogerijn Gregorift, Ljubljana, PreSernova ulica S.
OKO&É Z <X Z. TEBOTUZ
V »mmn cast/sswma občini**m Im Trbovefj, Hnfltnfk*, Zagorja te blttnflk rtfadno naznanjamo, dm tmo z današnjim dnem otvoriii v popolnoma prostorih biviega kina »Trbovlje*
m raemi fotografatemi potrebščtnamL, lepotfintmt mrdrtvt, kirvtgX» * te higtjensktmi predmeti, kemikalijami, zdravilnimi zelišči itd. interesna skupnost s celjsko in ljubljansko *Sanitas« omogoča, da zagot&ß tvojim odjemalcem vse ugodnosti, ki izvirajo iz nasi h velikih ntibar; j«te tudi v Trbovljah stalno založeni
% vedno svežim blagom ob nafs&Sfl cent,
V prijetnem upanju, da tmo z otvoritvijo nov« tvrdke ustregli resnični pm fcsM, zagotavljamo vsakega, tudi najmanjšega kupca vestne in solidne postrežba
Z odHčntm spoštovanjem: DROG E RI J A »SAMIT AS*, dražba z m. a
negata—su Ad i) Ker )» awpefc adravtjeaja relativne agodeo, se te bolezni ni bati. Ce bi sa pojavljali znaki, je ie vedno čae za malarijsko kuro, ki obeta dobre uspehe. -Sitnosti z iekxieem so verjetno posledica tablet, ki Jih ne prenese vsak želodec. So Vam bile priporočene od zdravnika? Iz lastnega nagiba ne jemljite takšnih medt-karoentovt Bolečine v stopalu pa ategnejo
tzrtratl he eena««e telesni, te sa >svx?a rad-ne ponoä. SIcer se pa Ggiasits pri evojecn
zdravnika — G. V. L t Lj. 0 poetav.ku te forme raka ne vemo ničesar zanesljivega. V anamnezi (zgodovini) bolezni je travma (udarec itd.) včasih edini pozitivni me» rnect Pač pa je misliti na to. da se razvije poznepi rak iz prejšnje brazgotine, ti maligno degenerira (v buio).
Fred
Je tu
In mi §
p??
WagajWo -vcM harroonflOL KrepM t*V skl v čisto zimsko juti«, vmes poJunja mažnariev. Spočiti kocji, ▼ ertvah pis®-«i Bale, krskajo xadovoÖoo pooosaa prod okrašenimi kočijami
Prošeroo sedi v prvi t teaek bunuus» vriiuko v kota osi, stavnico za aèesom. Na glavi svetk> svileno ruto, okrog pasu oiz sretrmih kroa» se košati pole« oje ga vama družica. V dru» kočiji stoni Wecta nevesta, v nakodranih laseh vpletene vejice nune. Otožnovlažae oči »a poslavljajo od srečnšži tfekliškSi dni V »egotovo bo-doč;iost romajo tnisH ln ne slišijo svata poleg, ki jo poitòaje o sveleni obreda. Na tretjem voza je žen» ves rasa poglobljen, lahek oWak ikrbi &a ponosnem hca. Svat poAeg «jega prenda^ ja, koliko bo treba fantom za podokea; Ne preveč, ne premalo! V zadnjih vozovih sedijo zgrfedjetri starci, razoraai od debi ln žene, Bea pretkaoa skrbi in prečutih noči Očetje ia matere. Vesdil» družic ao pc^ni rosovi Blažen nasmešek na Hcih, čmrstmjejo dekleta v srčno bodočnost, ko se tedi b&h tapodci srca hrepenenje.
Na kmm mat vrv to «sto napete. Na sred! ceste atea. Na aM »opek, kupice il stekteotoa flabtna starta«» Gruča fantov, postrani klobuk, v pražnS obleki Kočije se «stavijo. Kooji nernir-oo kopßejo neg, bežko brzdajo mišičje trepeče.
Goiutčet poišče famtta al PresaSI ženin bo cvaiAo® aa svojo prazno ri
IWjm
am «sne \m s
brsfifl jo pred vSta^i Prav aeradi vsem jo damow ker jo prav cesiti znamo*« Starešina.;
»Kz troé val éoiEotste én zdrav« .te tako ki z&kti Nas'Ve fxaiifl zzsyo ckite. Nekaj pranaknerr, |az s ate^e ta odšteje osem fcov, Stiri primaknejo svatje. Fantje polnijo kozarce in vodja teroči nevest» šopek:
»M! adia vja, iS faha Ito se od tobe posiorfen« Daj Bog Ö trm<^gc ka v zakoaa svelerà prcžtrvft« ffcvesta Siti ia s briše objokan e8L CaSe zsntvealjo. Vrv » spusti ta konji potegnejo v diru. Harmonika ksoovn zavriskjk, sa aio rmtje^ fcmtje ta mož-narfj.
Še éa!e6 Ses zaaaeefeea po^i fe arsrv^ nfke sprecrtQa svate fntorsha pest®; »Adijo pa zdrav« ostani, podaj asi Se enkrat n>ko..^s Ttefeo se si! žesrkno te prod^anw veste, kakor so f?h davni pradedje, a vemo, da exrr rod opasti vse to ta ogas» tre Se celo agognia ... Jasrico Kač.
ReHter ferlžalfMs „CvctSca^5
PtevpäötMN 1. ma; Z feste, A tato, 4. tH & V^oöca; SL ser; 9. Safran; K ojajl doz 9. sen; 28. te»; SL ea; PL a; 25. dete; tk. ria; A vrabca; 8. resovi; dO. oda»? M, Sara}; 86. te, m-, Ä Eva.
Tadaraiws A tet; 6. a&i T. a(; & attfe9| ML ea; a. t it El apostei; Il ui & te & sil IT. te; IS. anrieC^ea; ZL d; 2-\ go-itfa; 2Sl drevored; & e?!; od; 33. tast; JB. T«4; 3? Aiacosa.; 58. tri, 39. »c: 40. ž« 4L flavt 42. te.
Križal|ka nSnmiEa^
Oval, «-
_____ alpinist, a fiv&lsM gtea,
MX. vrh v Karavankah, 11. prebivalec Istra. IX fcemteai mak sa Iridi j, 14. kemltnl znak aa bismot, 15. drsalna figura. 17. nepridiprav, IS. veenlfc, 20. Stevntk, a. medvedja alaSäca, XX delniSka družba.
že preveč. Zdaj nI hotela več molčati, sklenila je bila, da pride z resnico enkrat temeljito na dan.
Najpoprej si je izbrala primeren psevdonim: Claude Verdier. Tudi naslov za roman je takoj našla. Delo naj bi se imenovalo »Zatiralec«. Glavne osebe so bile poleg nje, ki je nastopala pod imenom Michelina, ntjen oče, skromen urad-niček, ki je zrasel v literarnem načrtu do ministrskega svetnika, mena mati, potomka zelo ugledne nčenjaške rodbine (dasi je bila v resnici samo hčerka perice) in Avgust Dumaurier, tvorničar avtomobilov. Pod tem imenom je bila skrila svojega moža Leona Leverdierja, ki je v resnici vodil tvornico za kemične izdelke.
Ko je bil načrt gotov, je začeta pisati Michelinino prvo srečanje z Avgustom je odpravila prav kratko. Zato se je tem delj ustavila ob glavni junakinji, ki je imela vse prirastke, ki so manjkali živi vzornici: bila je lepa, da, krasna, plavi lasde so se svertili kakor zlato in dehteli liki opojno vino, oči so ji bile črne, da bd vtopljenec več ne našel poti iz njih . . . Skratka, njena junakinja je bila cela boginja. Zato pa je bil naslikan Leon Leverdier s tem bolj kričečimi barvami. Dasi v resnici zelo energičen, strame« w bister dečko, nadarjen za
vse praktične prijeme v žMjeote, j» bfl
prikazan v romanu kot nespreten, tog, omejen m samo ljub en človek. Dina Je vešče zamolčala, zakaj je božanska junakinja vzela ta štor za moža. Kajti č« bi bila načela to vprašanje, bi bila inorala priznati, da je to storila zaradi tega, ker se ji je zdela ta partija oprav odrešilna. Leon Leverdier jo je bil namreč vzel za ženo vkfrub temu, da ni imela niti prtička dote. Iz tega vzroka je Dina čisto kratko absolvirala poročno potovanje in kar je bilo pred njim, ter jela razpletati niti svode zgodbe šele pri povratku novopo ročen cev v Pariz.
Zdaj se je namreč šele mogla znašat! nad »zatiralcem«, ki niti sluti? ni, kaj se dogaja v MicheHmi Ta butec ni nfč vedel ln shrtil o njenem izbranem okusu, o nijenih umetniških sposobnostih, o njenih tajnih željah po idealnih stremljenjih zakonskega življenja. Nalagal jI je svojo voljo, jo ranil s sleherno besedo ter ustvarjal v mej razpoloženje mržnje. Živel je po načelu: Moja žena si, torej moja last! Reva Michelina pa je morala živeti kakor je velevala njegova volja, njena tlaka mu je bila v radost ta zadoščenje, ona pa ie pri tem hirala !n propadala od dne do dne.
Roman je brzo napredoval Saj je Imela Michelina ▼ njem toliko povedati 1 I«
___________ je postatala čedalje
bolj nračna. junakinja je tako rekoč Škripala s «obrni, da so bralci odletah. Monda se je silno krotiti, da nI postala žrtev živčno krize. Avgust Dulaurier pa je polagoma postajal ogromna oošast V aaslednfh poglavja se je Dina posvetila t vso dušo opisovanju te«^ neznosnega razmerja. Zdaj se ni več dolgočasila, o ne, zdaj jI je bik» vse kar Je pisala, v zadovoljstvo ta zadoščenje. Saj se Je vendar IzžMjala! Ah, nepopisna radost jo Je prešmjala ob misli, da se bo zdad tako temeljito osvetila svojemu možu. Žrtev Je bila silno nesrečna. Kmalu nI več nikomur prikrivala, da bo to njeno delo mojstrovina. In ko je priSla do predzadnjega poglavja, ni mogla odoletl skušnjavi, da ne bi o zadevi povedala svojemu možu.
Avgust Dalaurier, v življenju Leon Leverdier nI bil malo presenečen, ko je irvede! za početje svoje žene. Ona pa je bila naravnost satansko radovedna, kako bo to reč siprejel. kako ga bo stvar ugriznila.. Gotovo bo raztrgal rokonis na kosce! si je dejala Zato je d^la roman prepisati ter mu Je pomolila pod nos eno temed kopij. S tem je hotela preprečiti popolno katastrofo svojega podjetja.	<	^
Neko popoldne fb vretfDa stvari taka,
tev kluba, izgovorjava sogiaanika, 4. pcR amerikaaske rasa, & poljski deteveo, f,
povelje konju, S. dežela na balkanskem polotoku, 13. dolina v Julijskih planinah, 14. znani smučar in plezalec, 16. vpraÄalnl astme k, 18. snov za ire pregni ran j e smuči, ia, starejši sorodnik.
da jo je mož zaloti pri piantai trma frodi dela. _____
»•Kaj pa naj pomenijo fi tool wrft^^s
Je vprašal Leon.
»Roman pišem,« ©dvrrrfla Dfesa.
»Kaj, roman? Ti pišeš roman?« »Nu, kaj pa je to posebnega?.. j* »Olej, prej bi bfl mislil, da se boi varala v svoja dekliška leta.«
Dina je pihala kakor mačka. Potem je Leon rekel: »In končno... Saj nknaS male Nu, dobro. Pa piši roman.«
Presenetilo jo je, da je tako malo ževal njeno delo. šele pri vratih se je astavfl. icloCi »Oprosti, še nekaj... Kaä pa obravnava tvoj roman?« Dina je zrasla v svoji osvetožefinosft »Ce žehš,' prosim, tukaj Je, posodim ti ga, pa čitaj!«
Leonu se je zdelo dobro. Vzel Je po-nitdeni prepis, odšel v svojo sobo in citai dve debeli uri. Dina je ves ta čas razmišljala v budoarju, kakšen vihar bo nastal, ko se Leon povrne k njej. Domišljala si je najneverjetnejše prizore, da, ugibala je celo o tem, če ne bo predlagal ločitve zakona.
Minili sta dve uri. Potem Je ftula Dina težke, premišljene korake svojega m o-
Oh, ta rdeči
Original, kakršni Izumira)«
Na oašfh gorenjskih scjmA taiike
srečate n>ed drugimi inešetarp tudi orjaškega oekaj aad 60 let starega krepkega možakarja, znanega pod uucm>ra >rdeči Jaka«. Recite kar hočete, mož je v resnici tega imena vreden Le?) ie, debel m okrogel, pa lepo rdeč kakor kuhan raik — samo oos trna piav aH višnjev, kar očitno Kaže, da ga je že precej spravil pod kapo ...
Večkrat sem si želel priti z Jako v stSs tn razgovor, a do zadnjega sejma v Dobu se mi ni posrečijo. Ko bi ga slišali kako1 «me govoriti ! Kjer vkü da bo kaj kupčije, se pridruži, najprej s« po kranjsko pridušl nato pa jame prigovarjati: »Ti, kaj pa misliš, da ne udariš? Le posioj! Zdaj ti svetita dve soio-ci: eoo od Boga. drugo pa od tega moža. ki d'narje dal
Tega Jako sem torej dofgo oprexo-red 5i šele i>kn>g poldneva sem bil tako srečen, da sem se rrni približal Ke je slišal mojo željo, da bi mi kaj povedal. je reke!: *Nu fant. kar l menoj pojdi, pa ti bom povedal eno afpa dve — vse taike, da ob njih čk>vek« aa ssneö gre.
Tako sva zavüa ▼ gvv.fmo. Ko sa je Jaka privezal dušo — pomislite, kar /edrk k udarec žgane pijače je izpraznil! — se je pnmaknti k urcm. me kaikor v fedi malce stresel za rame
—	jaz revež sem že po tleh gledal, č« ? ne ležijo kosti razmetane vsevprek — J ki ko sein se prepričal, da sem še sreč- ■ ju lastnik vseh svonh udov, «e Jaka a«- j rccii še eno mero »ta občinskega», kakor pravijo žganju, pa začd:
Torej n bi rad kaj sbiai imsre ara. pa n bom povedali Zrasd sem &v sem paseJ ovčrce v Črnem grabnu aad Blagovico. Pozneje sem sliržri za hlapca Ko sem pa prišd od vojakov kjer sem služil pr; dragoncih. sem bil tako fesi fant, da so vsa dekleta pritiskala za rnano.
Prišedši od vojakov, «ra jo mahati
po svetu i«n sem m tja m tako sern postaj — Bogu bodi potutemi — aba raba» .. Zdaj. ko sem mak) v letih, sem se lotil posredovanja ali mešetari-je, kajti jezik imam še vedno namazan Boš že videi (Jaka >e pri teh besedah zopet zvrnil merico). Nu, m zdaj poslušaj ti in vsi, ki me želite sfršati! Povedal bom eoo od predmestnega časa Zopet se )e začel oredpusi in to, ki jo bom povedal sem sam doffA pa je že tako adimiačena da prtja povsod, ka-mer se z a jo postaviš Zdaj bom začei
—	da bi e v gšažku §e fcas fm<?l!
Rasisrjd sem. kara Jaka taco merii, pa sem brž oaročtl. naj pnoeso àe eoo merico. To je Jako ca ko vzxadostìio, da se je zasmejad m začel:
Zdaj prodpustsn čaa «razum, ko Človeka čk>vei vzduitc ìli z medom k ni oatnaaom ekroc aa svoje rame. Kako se marsikatera pwro&e veseli ko pa tnme oi&k) časa. s« nevesta ž&iu&t»!
Pa pos^ušajn«^
po/^brt OK da/m© ka, stari očka modrujte, _p*> pravna pripoveduje: Ljudem se zekj čudno Štrena, meša, ko pravtjo da vera peša. Naše ženske več oe znajo tihe ra ponižne bit' vse i jezikom (X/brwtÄjo — sain'ga zkKÒa be z naie i altaa fcrotitl Mladina zna malo rnoüt' a prav dosti prt. Starejših nočejo več poshtfetf z njimi hočejo le grdo ravnat*. Tako pnde k hiši tožba m prepàr, s nje pa cz gane zlati rim. Goijarfija ?n sovraštvo se k:ptri, malo se govori o sveti veri Zato je na svetu prav hudo ffvei, ker ga ni. ki bi botd poštceo živet". Kaj pa ve. dekleta? Tudi o vas nai bo pesem «speta f
Vse se hoče po mestno nostf
bi na kmečno nošo pozabit'. Mesto danes že vsaki diši kmečko delo pa najbolj smrxä. A koliko iz mesta domov jih pristoka mati brez žegna ziblje otroka... K aa pa tan t je. vam naj povem? Kamorkoli grem slššrm, kako preklinjate. Opustite to grdo navado, ne poštenim ljudem, ne Bogn drago. Fati t moj :
moli, delaj, varčen bo<fi,
pa boš srečo ffnei povsodi!
Zdag pred pustom tudi mak) veselja
mora biti zato ga dajano kakšen giažek zvrniti Z dekletom tudi lahko govon&, samo gfej, da je n« koncu ne
zapustiš !
À Ì3S& vs, deöetsu s<: i ljubeznijo oe
jgrajte
Si trn vsakomer premotit5 ee (tette!
Zaponmrte si
da bi oe zemifi še vedrpo bS r*i če bi Àdasc m Eva zapoved »pogojevala,
tako pa ga m, ker sta se g retro vdata Tako pa imamo zdaa vseh sort križe
ari teža ve, od i&ndti skrbi so težke nam rte ve. Vedelo moramo potrpet' a nazadnje šc urnret' ... Pa s to pridigo zdaj končajmol Sam ne veni, kje bi začei.
M poproj konec
ali od kraja afti oa sredi, ali oa kmetih. pn potni skledi. Klobasa b on krožnika aekaj vetta, čeprav Ena koDc& d va. a špiko je zvezama — o, kako diši, ko je rrezanal Pa tudi tianciru a» bobi se nam ne
vprejo,
ko tako tepe dišfjo! Najbuij veieJ pa je pusml dan, takrat tudi ponoči no nihče zaspan, samo po pameti se ravnajte E t vesedjem opolnoči prenetw^ta.
Potem pa pride pepeirnčJia sreda — oj kako žaJostou marsik<tiera skozi
okno gleda ... Trsta, Id se al mož?la joče kej je piofc dobäa. Ampak dekleta, čeprav vas je nesreča zadela ne bojte sel Spel bo kukavica zapeia. pa se takrat oašd bo mož — k glej, da ga ljubka boš! Zdaj bodi konec p red p ustne vße, Jaka vzame kozarec btliže as ga vase rvni« — ptranec se trikodi ne teprccfcnw... Jaka Je vedno ai vedno »zsxiva pfl feo nsiHvai. Glava mu je počasi Jela lesti med pleča, začel je dremati. Napol dre-maje je govoril: »Sain vrag je prinesel to žgano pi.račo na svet. Dunes ne povem nobene več. nadaljevali bom dn>-ipč. če me bo volja
Ko sem odhajal h Krčme, sem si mts-1Ü: »Oj ti rtesrečna pi.rača, koliko mož si že tfbrb Sn ka<ko podiraš tudi naše najtrdnejše korenine!
Na operno tane jo ? novi svet
Pìsm© temwteta dr. Adriana s potovaenfa od Berfhis do NewyorSsa
C&s hin, ha j d ilaije! N« «tax u »«» ck> Häiiiöurga! 2* ^>d daicč r;daa ^ruét Iji^ di to t Qjcj ptu 2uunih /Of.i/.'o* Čhai aaše turneje, ki pojdejo y \nicriko Z «a.U'»jia. vlakom ki priapc bt rsvau pjav ared .ni-hodom fto.ro.ika. w k »a pnpelj aii Na p«f»mi njihov, sorodufki, ieiie -c postav» ij&jo i solzmmi oimi ud mui tu oToci poskakujejo. ker bi radi àli i otciutn na Löurje	Sprevodnik Aapar» Tagunai.«
rra.lt. ta žc fx>hitiu»o prot Hamburgu V o ž» nja J« dolgoč&saa. rrc.nc easpttR« oicgia »e razprostira po planjavi.
V Hamburgu aas ie ò&kejo neiužbcoci hjiijc »L oited Stato» Lineas«, ki »ozi red» ao od Hajuburgt do Newa aiLzaj Prorawjucjo a-ašo prtljago B rs m ptnia» «no od kok*dvora pcè do bhžii Jot?» urada wuesTiäke hnije Ton» ee vsi vpišciao. ki sm>j dueipeh.. daj-ó rutsu Mvudila tn as« oaro<Ji» jo aa petti imi pupokht« Intenso èc 4 ure das«, da m maio »preltodiia pu asesru füior àe ni »:dd rečernega življenja » St Pauh, a« m, ka) je morsko meato! St Pauli je haniburdka pomorska Uxka. Sre» 6ujtss achtete pt«fjor»čake i <mch dekrv sveta, tjä-n aajdoA ica^ega *poia sääüjp» oke vseh aarodiov tja »c pride sabav&l tnjofc, kl gn posd skrved« » Hamburg tja
«nejc doroaòim, 6s *c jms» hoče t-iK»t« BS »e» fass parknrt * ten» xmtorakexi Mbavtàéu. toda è« st šara a« veà, kan» bä »e podal, toliko rasisovrwtHc» ga nudi ta del n-.cot» RocooecrbaiiB »e fine-auje glava^ altea, ki ociscva » blesku »lx> u»oòc* tarme, d* 0 Jesnije v~<t Cz utmctó b «ri» ài na. ti te nni pO tej: ubcah se B kaj htthko praien, da a« pri» deš več nazaj
Pod sodstvom doinaifrin« smo biti v krta J» skih tajnicah tn v »kr tih bcziucah, kjec Ti ckkìijo ^iadkoopojnega opija Pornorš^aki ki »o bd1 ««nogo mesecev na morju, hitijo * St Pauh ki si ščejo «abave — Popol» Jne ob <ol 4. sc polni kavama aa »Jung-Tvsriertni« oö vodi Alster, ogromna kavarn aa. luksuMostao opron>ljena i vsem inogo» Sun komfortom. Voi eodb s»ira m vab Joste (m že je kavarna kmalu oatrpano 'Xjkia üleßantne. več ab manj krasn« de» ojke. Tilade, stare. nabSpane, da si »ploh r aiorež frodatavi jati. kakšne »c v res» r' Vsaka .cdi t>ri svoji mizici komaj je naročila čaj ali k«v<o že si pnžge cga» reto puha kakor Tirrčhj in čaka da pn« ' cm, roanec ali p« tudi neznanec .. (Vb 5. ic «beromo aa dokiCenons icestu avtoòi» r.pj* -nj »koTi, oDourm vožnji prtf>elje <ic parnika: America Parnik je omm, z 21 Cj»oč tonami Poiščemo T; s '-abine in jmo ve&eli. da »mo že n* Potnikov je tako malo da je polovic« kabin praznih saj je pred fV)ž;čem m nik« iki (t ? tem času o« podaja aa pot če m ravno primoran
Medtem ko sedimo pri večerji ▼ lukseri» atzno opremljenem velikanskem salona, parnik mirno odpiove, a« da bi potniki sploh čut ii da se že proinikan»o. Vozimo se vso noč mrirno un popoldne prtNtaneino na angleški ob ab Southampton. Mesto je zavito » tenko m-egk», ixidaleč »e vidijo visoke hiée m iv<oniki Zopet prespimo eoo noč na ladji m pristanemo v CherbourgD (francoska obal) Vožnja pr, posavskem «alvij j« mirna m tako je razpoloženje potnikov nfi>boljše Parnik krene prot It» ski »s tn )e radnja ^tacija, kjer vstopijo fiotnfld sa Amoriko. Mod dru^trm »e k n«am praiTirži tudi 7 katofišk^i redovne, ki šredo preko vel&e luže.
Nedelja Je, kxasen dm, aa kremi amo öre» po vznikov, autnee prigreva toplo Glej. po a-akih paAnikih se paaejo krave Hišice, ki >ih rtd mu, bo lične, lesene Nai parnik ne more pristati v luki. ker je obal skalo vita in se je pred letom dna haé aa tem meatu potopil velik pemik. ki >e v megh sadei ofe akakrvje Kot svar io moli 4e sedaj lesen jambor potopljen« ladje is morja.
Ko wpwtìmo k«AJ otok. m poekrvimo
od remije, od trdnih tal; do Ne^ryorka se bomo ie morati sprija^nM • samim mo<r» jem. CeHh osem dni aa voefil V aadi, da bo Ho lepo kakor doaedaj, smo t veseljem pričakovali nadaljmj h dm. Toda veselje nI trajalo dolgo. Že prihodnji dan se ie Po» £«Jckm, bog morja, raztogotfl in ladja se )e pričela «bati, i »jo pa tudi naji žek>d> d Nalra-vo so podleffle žene Valovi so vodno bolj togotno pljuskali ob ladjo. — kmalu sem vide! vse polno bledih obra» r»-"- okoli sebe. Prihodnji dan sem marsika« terega pogreša! pri zajtrku, kosilu kn ve» ietrL Todi meo) J* satei želodce pirati,
ža. ki je zaprl vrata svqi« suö« m pošel v budoar.
»Veš kaj,c je dejal Cisto nedolžno, »saj ta reč ni tako slaba Mislil *em si, da bo bolj zanič, kakor Je ... Sodim, da rmaš nekaj lalenta. Ce želii, se potrudim. da uajdem založnika. Delo bd mogoče potegnilo.*
Pogledala ga je brez besede. Kaj, aH fera komedijo? se je vprašala. AK jo je resnično priznal? Ona pa je videla v njem pošast, ki bi ji brio treba odsekati glavo. Zelo se je čudila, da ra bi! uhš najmanj ogorčen zaradi moraHčnih od-
^ leznica, tram vanj. avtobusi, ki imajo tndi j L nadstropje, m nazadnje ivtotaksi, vse
j-,	. .	,---- -- Ito vrvi m hiti. da je groza! Pravijo, da »e
tik njene junakinje. Ah .. Celo dobro ! j« Berta. že im>óno amcri&antónd! Kako JI je delo to, kar je bil reke! ... Seveda I bo šel« v Newyorka?
se je tO Zgodilo le V okorni obilici ... ! Statist ka pravi, da se je v aa (kijem òami Leon je nadaljeval v naravnem torre: i štev k> brezposelnih v Nemčiji silno po»
»Le nekaj bi rad vedel... AS se ti ne vidi ta Michelina nekoliko preneurnna gos? Saj rad priznam, da je ta njen mož Dalaurier butec, tepec, če hočeš, čema ga vendar prenaša? Sicer pa manjka še zaključno poglavje. Mistìm, da W Lilo najpametnejše, če bi se dah» ta tvoja Michelina ločiti...«
Dina je pogledala moža z nejevernim pogledom. Tepec! je pomislila, saj res nisi ničesar razumel. Torci se mo ni prav nič osvetila?
Skomignila je z rameni. «Ločttev?« }e TKrnovila. »Ne. To vendar ne gre! Michelina se bo maščevala — s tem, da se bo možu izneverila.«
Se enkrat se }e ozrla vanj.
»Nu. kakor hočeš, to }e pač tvoja vrv Tj'a.« je deia! Leon. »A vsi bralci bodo gotovo sodili, da je takšno maščevanje celo banalno.«
■V« Oceanu, pred (HtóKem.
D» aadaij ujum ■♦vojc prvo pisuto aaj obudim ie aekatere »poinmc m vtise iz fk-rhna pretiec ca n t operno skup oo kre» olì OA bsurje a« turaejo po Se venu Ajuc r*kl
Barrii «'tos botei Excelsioc je tako at>*v tesi, da se gotovo zgubià na partii v svojo »obo ic ce b; bile aa hodnikih fci jih jc aa ftyimt caM'.ce x nap'som da te ta hodistk dovede »o sobe 230 -öO <xa pa do s«jbe 4i5—35 rtd Dobii	sotx v pn»
tličpii lodi hodil sem celo večnost da sem p rek-i ctei svoje številke Kc sem sa» h tediai raòuu »a dvodnevne bivanje, no tal aa-računal 4 markt sa dva lajtrka ki jih ameni povžii v hotelu ani pa k « mestu v kavami. To ?s celih 52 dsnarjev S taktm vraéunavajije tz primoi-ajo v vseb een»» ških hotehh da v n rih Podi fcftjtrkujeà! Ker pa »ern »e pr.ivrtil da rendar a« boat plačal sfvan ki ;« sploè nisem »preiel (de« rs>d nem Slovenec i« »e dam kas tako a-gnati!) so mi takoj .»goditi v toliko da ses» dobil kot <ak v-hrniant precrj&njo vre» Č-&j dje Ksi pot faòotika EKtruKse. ontsf »e .
Z »«fa riako«	Jaa «e * tKli ht
Prage »npeSjab v Berli» tud; rart čni kri» t&i sb Jiasb ci eron ti te to rvečer prt» s-iatTrovaii v berlinski drŽRvm oper pre» rvijem eovc operse »Fremd4: Erde«, aelo aekoga Poljaka Ja» iaJ at»eni rswgei v opero	«sns bil po runstovsko naprav»
tj tari fhlač-e do kolan te so s« potovanje rtkiadno tnjuja ob loka m Jc b?U že o* pod v Haji»t>tW^) Tstrcj seta Jc ^latrasi v vr.rete »StaJa* » ?cr naatof«jo najb^rl jSi ardisti Velika dvr>ra»ia razprodana wme prvovrstne točike krobati po rečmi, pa tu<h plesalke fi irestirm ikti Zonglerstvo pa j« ponehalo kakor je videti Pač tt, hneh glavno toiko ■slovet?, mje bratje» cli/wTO fratellini A tudi ta otroka »e je Že preživela odkar je lei v pokoj najzna* menrtcjš njeii »redsta vntk. Mister Grock fci »em ga ndcl lun aa njegovi zadnji tur« aeji Na, mojster Onick ni bil navader. ,:lowii bil je umetnik prve vrste m pri n et?ovifa nas; h ga m bilo poslušalca in ^leddc k; ga Grock ne pretresel do dna duše"
Pse rhu je kakoi »eKkisrM&:: arrite. ? ka»
t ort-m kolo neusmil ieiKj' .nei je Vrt se. vr» ti z velikansko nasiico ws vs< rdrobi pod ve boi rvdo? pride nepripravljen v ta rnetež je ^ubijon! Takoj zajame kolo in z,- ó V a ! Vs-c »riti na csn človek avto se*?tita žoieanicjs. k«koi sla dirkajo za ž v« 1 »je Kai |?rrni< te to vrvenje m tudi teb; se mudi in hitiš nezadržno pc ulicah
Za človeka ki je bil navajen veliko« HMsatnega življenja ti» Dunaju je Berflin *ele pravo veliko mesto m Dunaj se mu zdi kakor tnirno provmetjalno gnezdo Na Dunaju Te le še »Rmg« in »Kärntnerstras« se« spominjata na velikomestni promet V Berlinu pa drn življenje a neverjetno hi» Proatjo, v»« okoli Tebe hiti; nikdo nima časa da bo jfcst&i le za trenutek hi iele podzomska železnica! Vsako minuto pri« drvi vlak na električn pogon par sekund zadostuje, da izstopijo hi novi zopet vstopijo m že jo piha naprej! I® tak'» do 12 ab 1 pottoòì, a ob 6 zjutraj * vse začne znova Podzemski via k, mestna že»
množilo Nad dva milijona brezposeln h mora podpiran država KaikSne so te p<xi» pore, je obèe znano: živeti se s tem ne dà; zato pa se mcože tatvine, ropi, uboji Itd. hi kar je najhujše: kar tik te velike mi» tenie je že drugi svet, kjer se šopiri de« ganca m nadutost Tu žrvrjo ljudje t ogrom» nam bogastvom, v največjem hiksuzu. žive razkošno in bohotno življenje. In siromak ki irima koščka kruha ra svojega otroka, vidi v svoji okolici 6p mzkoéje, in stì*ne pesti . zaične premišljevati in prtde d» zaklju&ta. da )e edina pot do reSitv® — samopomoč Ko črtamo v aovinah o takih dogodkih, se začu-efrmo, da Je colSko nasi« Ija na svetu, ne vprašamo pa po -Trrokfh, ki lež jo na cilanri . Toda ko+o se vrti. in »4 je sile, ki M ga osta vita. SUbotneža pa zdrobi mimogrede, brca ustavljanja Tàko Je življenje!
* Grock živi sedaj na svojem gradu bfi» ra Gene ve. ki <ri «a je kupaJ n nekoliko Bilijona* Erankovi
la t asin*Jo eaergljo seu, ostal pri atV
£X O, bäi «o hudi dnevi. Ncskuter; potniki »e sploh nj&u reč prikazali a kabine ... Takole peC dan K je a>or)e pom »rilo, do» t>f» volja se Je vrnila m potzab h smo vse A ta K.ratki premor je tnl le kakor za àalo. Ponoči je bdo zopet kakor v peklu, ^rozo» vrt*» je treskalo ob ladjo, da je kar škripa» te v vseh koncih. Vstal sem a postelje, da pogiedaiin skon oikcnce, toda vrglo me je kar ob steno; no, ta bo pa lepa! Gro» zen vihar razsaja, buči tn tub element, kakor podivjan Sredi oceajia! Čuden obču» tek zelai je konec, ne moreš se reš ta na suha tla, sama voda in razburkano valov» jel . Proti jutru pa se je orkan le pole» gel tn utrujen sem latisnil oči . ..
lX?tx>k!ne je nato zopet vnc mirno, po časi se zberemo na krovu tn želimo, da bi bili že km*du v Newvorku, Se dva dni — in bl;ža.mo se ca!ju! Prot 4. un popoldne uzremo z dajjoogredoni prve konture ce»
botiénflkov. NI Se Newyork, kako» tr, vaak
tnislil. iinpak pred mestom njiseibine, ki pa ? Evroi>ejca že pomenijo Ne\*yorà Na desno in levo -»olno parnikov Sovoniih. osebnih, vel kih, majhniix nK.'ton«h 0*)i» nov, policijskih, ki švigajo kakor itreia po 'ladini m iščejo tihotapske ladje! Na obali pa visoke stavbe, ki te tiho pozivajo ia daljine ..
Newyork! K : reseA tK vesetrea pn?»»
kovanja! Ze sl je stemnilo m mil-joni lu» čič se bleščijo ored teboj Nc verjameš svojim ->čeni! Kakor da je na biižnjeia večernem obzorju ogromna bakliada V tem ko nervozno zaključujem to svoje dru<*o pismo, ladja že pristaja ob — novi zemlii . ..
P S: V ■.ewyork smo prečno orispeS 23. decembra in se nastanili v hotelu \Ve'» li .gton Mesto, da mi šuini v glavi O vt;sih doživljajih in naši turneji — pri» hodniii.	Dr. so Adrian.
t
Glasba v Zagrebu
Z.agreb, 13 januarja.
▼ sntea svojih prvLh pl3em sem poročaj o Koncertni tn glasbeni krizi, ki Je — kakor Je vsa karalo — as.vladala v naÄem koncertnem tlvijenja Da taka krtza res obstoji.	ae bo menda nihče tajil Vziic
texiui pa se kažejo uinugostr&nska prtaade-vaüja, dn «e krtzl pnlije vsaj na zunaj nekoliko živijenja, po vsem tem sa vidi, kakor bi oilo vse v najboljšem redu. V resnic. J« stva: drues^a Zadnji meseci ao zagrebškemu občluatvu caiiogo nudili — bila so gostovanja tujih gledaliških ansamblov bili ao koncerti tujih umetnikov, — Loda zan.1-caanje Je bilo dokaj sluoo; gledališke pa tudi koncertne dvorajie so bile le prepogosto prajciia. tn vsa bujnoert in živahnost Je 1« navidezna. Za Kulisami tega varljivega rtdt^&a vlada povsem drugačno Sivljenje Krtia Js očitna m večja nego si Jo lahke sa-oiiallmo bojimo ä Ah prid« nekega dne popoln polom Odgovornost aani bo Sla rovEjS jnim. Ki nudijo občinstvu umetniško nezrele prireditve ln ki s kričavo reklamo mnogo obetajo, v resnici pa bore malo dajejo Tisto znalo denarja kar gs ima dance aoAc občliidtvo sa ivoH duševne pJtre la, m tv smali izvabljati s prireditvami, tet nimajo duhovne vrednosti, zakaj tako pita nje občinstva z manjvredno arano mu Jemlje asanlmanje z& prave umetnuSke prireditve ln tiato trohico zaupanja ki ga še Ima v dobi bombastične reklame Potakem ne am» eoo vedno valit! krivde oa občinstvo, ki aa re» žrtvuje, kolikor more, če se pa kdaj o peča. Je naravna, da se poslej bolj varuje ...
Pred dnevi Je te&ei v ackern s&grcbfifcesE itnevniku u&pačen ta nezaaiifian napad na ■agrebSko občinstvu Neki £&greočaxi J« s polnim imenom priobčil članek >Neka ee stidl aauzikainl ÄagTeb!«, kex predavanje Dragana Plamenca ni bilo dobro obiskano. Tako pisanje nepoklicanih oseb Je treba obsoditi, lem boi J, ker tudi tega pisca m videU aa vseh naàlt prireditvah. Ni üaS sramota g& Zagreb da «e al bU kai iziti na Piamente vo predavanje kajti pivtC, gre tu aa zgodovino glasbe ki nemara «anima predvsem strokovnjaka t» drugič Piamenčeva predavanja ae prenašajo po radiu, kaj čuda torej, če si Je del občinstva izbral ceneJSe, «do stavnejfte te udobnejše poslušanje doma. Prav v tem primeru as fca bilo treba tako jstro udanti po eagrebškem občinstvu; bolj bi moglo ogorčenje veljati asa Muzičko akademijo ki naj W prva upilvala na avo je slušatelje, da tri obiskaveü predavanja o ».goduvinsk. glasbi.
Tako ooia karati rcivKrtml t«8 o tr«t>e«a agodoviiisko-muzlkalij««a rečeru drja Dragana Plamenca. ki Je to pot govori) o klav-aistlčni glasbi 16.-IS stoletja V dvorani je bilo komaj 70 oseb
V	gledališču smo imefi goetovaaje p^vk« Armande Libei"Us-Rebaiie. ki Je pela tri va-čere (Alda Carmen Trubadur j Poznamo jo te izza prejšnjih gostovanj, naàl stari znanci ee pač vedno radi vračajo k nam.
V	vrsto starih arianccv lahko Štejemo tudi 2H>ji donsklh kozatkov, ki »o priredili t ZagTebu v zadnjih desetih ietlh te šest koncertov. ßrez dvoma ima t& zbor zanimive odlike; največji učinek doseza. ko poje resnobne cerkvene skladbe Kmalu pa pade v oanalnost in prejšnji umetniški dojem do-malega sa briše Tako torej Donski kozaki oalansirajo med pravo umetnostjo in cir-kusijado Sa hip osupnejo slušatelja^ kmalu iato mu pokvarijo naatrojenje, dokler zopet z močnim umetniškim zaletom ne popravijo prejšnje motnje. Knotnega dojma potemtakem ne sapuščajo: po na j več nas presenečajo s svojo tehniko in le tu in tam nas ganejo s samim podajanjem. A vedno Je sllnejša ona umetnost ki se človeku dotika srca., nego ona, ki ga samo fasclnira.
Cisto nezadosten vtisk je izpustil plesni večer ruske plesalke Olge Solo v jo ve tki tudi v LJubljani nI imela uspeha Op ured. >. Ta plesalka nima čuta za ritem in ne moči, da bi ritem ustvarjala. Vse to je v največji meri diletanisko, neresno in neumetniško. Čudimo se. kako je Olga So'ovjova mogla s t&kim-le znanjem pred občinstvo! Edina prednost te plesalke je. da Ima izredno lepo razvito telo, a to je Se vedno premalo, da zbog tega prireja javne plesne večere. Tudi ta produkcija je bila sila slabo obiskana.	®lga Hirschler.
še o krizi moderne dramatike
Krtea dramatike Se vedno zelo zanima vse književne to gledališke kroge: tudi pri nas utegne marsikogar interesirati. Nedavno smo na tem mestu prtobčili izvajanja največje češke avtoritete v kritiki, P. X, Sade. D&nea navedimo še mnenje dramaturga praSkega Nar divadla tn izvrstnega esejista drja Pr. Götza (pisec teh vrstic Je obširneje poročal o njem lani v LZ).
Götz Je mtiran teden predaval v Pragi o »Izdaji dramatikov« (naslov je aluzija na sloveči spis J Bende »Le Trahison des Olers) Poglavitni vzrok sodobne gledališke krize je dramatska tvorba, ki je izdala svoje poslanstvo: biti tvorec vrednot tn vest svojega časa: postala je njega golo zrcalo, ki pasivno odraža njegovo zmedo, destrukdjo In otrulenost Goetz Je r svojem predavanju pokazal, da se sodobna drama ni mogla prebiti od destruktivne in negativne umetnosti, kakor sta bila ekspresionizem in povojna groteska do nove konstrukcije, marveč Je po ražkroiu vrednost sačela razkrajati tudi stvarnost, ae»-
PC? F ,
M && «4*É àtnt Maš i
be tn forme, aajsi bo to v Plrandenoveni
in Sarmentovsm lluzijnnlzmu » Lenormgn-tìcva drami poUzavestnega ali v dramah tišine ln civUijsma K: p jsia.vijajo pasivnost in tako odstranjujejo lz dramatike to ka? je nje pravo ln resnično bistvo; kociflikt ia boj.
Izhod >» im km« dram^tskeirn. janjs Je po Gótzu z tnc strani reportažna tn vojna drama ki ee vr?.ča k covi drusa boi realisti in k človelai ter nekateri dramatiki v katerih se og!a5a stari dra.-matskl be« in ki namestu konformlams sla. bičev zopei povzdiguje osnovne sestavin« dram« — konflikt in individualnost t Steve, Passerir L dr.) Pravi preporod giedali^a pride stoprav tedaj, ko se bodo dramatiki 20. stoletja sopet aavedb aaiog* ki ae jo vršili AJshii enako kot EOelst Calderoa pr-av tako kot Ifc»en, Sh.skesspea.re ta Strindberg, Corneille tako kot Shaw h» ki je večna naloga dramatikov i>cknva.ts čar su njegova- pravo obtlčje dvigati b. ay^jf» vegt kaosa osnovi^ Vsd?v> 'm ga rsprcdm®-ti ti kot tipično asódo Dramatik moru vsekdar razločevati iogos trenutka, s^odo.-vine. življenja Biti dramatik ne poir^nij samo odražati resnitoost ali izmišljat! dru--m«, take aapietijaje ai^^rveč bits ukE vi»-dara« gl&a fel ]x«na scu&ei dob« tn fc tuz* na lesn spoznanju poKa2-at% kaj Je ékrvtà v tem svojem času. kaj je n/,vrgovo Svitanje, kaj svet ta stvarnost Oa i boč« drama sl>pet polastiti »vojs Juhovn« slad* a* ara« biti pomirljiva S»	amrveé
bojevita m polna aktivnosti, ne stm ^ 'Ogibati človeku marvač napraviti te človeške osebnosti ogujlsée svojih bov0s «a? Nekoliko dramatikov ia ca poti is i» krta», (Po M. Rutleiu \ »NA*. j^BžSh»
Novosti f francoskega
j	knjižnega trga
j ? BSedisrprpvjBK aakAn'^lv», ia t»ia, ua««^. fpse L)&
ki «s bavi t vprašaj«*» ek^ìaumàaa^a fwvuijb oìiMstnikov Le Um u-.itrtjc Gutjfči/ boriti g pomanjkanj««!*, S>«io m dorn, pc vtsidiaj a* pokopljejo arojib tunei-aiških ambi«) y rotutn u srr>èu	vrste
ttnsetmìurt, kako* ft, b pr	Siiisotw»««.. kl
si »kifc kruh i leranjess aa go&k » koiI^-vih boka rih. pr. tem pa komoooirs smoter àka d aia ta jih izvaja pre*1 »bétru^.^oi^. ki g* razume Podpiraj ga ivesti jsnjaio. Ifi iffl	napravijo h kjc^s» «jclni.V-
*tičnoi»a bojevnika. Vse uueé£aia<t«« m«»8ts «be- postavi toper sje^fa Too* v &tsas, K& povuuins kiubujv "t«5»iis	an, kš
X* »t«ia;£/o fs aa eno4raj rasi raj« dt kot tvorwe ie eipiHo«, v srvoj««a dora oitkriv» re«ino vtrf tujih rzorw m 6t*iaij« boij dvorni s lastni izvimos-ii Goorx« Ds« ria sliks i jasnimi konturam* cw-tre ^fortse f lovincijalnega siesta i niegovia ìapifeta malomeščanstvota ia hote posla vije v onpr»-dje slikovite tipe. ki Hb zasie>luj« * jetno natančnostjo Jezik tm ie ljudski, to» kaiea. a karakteristično i>.ibr*a.
Po<lobnc Eijrxioo droua* buriaajti}» jwrap®-v»^iuje Josf-f>L Jotinoa v evofi knjigi ^toires de Corpustju* Junak	rwnam /e
nogometni i ara è. ki mora prebiti dolgo tnr&-ia spletk; avtor tu bistro rgsčkmja ae maso njegovo psihologi jo. marv^ tudi éuievnogt vse oko!ice svojega junaka
Franc Helleuns ki je pc«ieu	tsmv
sella najboljši francosko - belgijski fvrfcpe»-vednik laiinje^a razdobja m ki '«mb je v spisu	Naiv< bistroumno poda! psihoie-
jo tnia«ie daklic«, je lidai prt ?«K? atr*» knjigo >Les filles» dn	v ka'-i»n ìti*-
lixira mo rn in i razvoj vec žema, ta se jejo s svojimi ljubimci; ptaee razélet-,}» ìj»
1 betonsko občutje dveh različnih »pokrv na celi vrsti različnih primerov. V au»r«ièesE. nas spominja St end hala . .sic© p» jt<j Je pr». prost, «san, skoro da klasičen.
Marie Le Franc je izdala pn K lede't* knjigo »Inventairee. V nji sku§a ansati do-bo, ki >mxV biti lirična»:. ZnaéìLrvo Ja. da avtoriee vpo«1ablja te neliriin« riobi> (i^kaj lirično, revolti ra	njo, vpleta v pripo-
vedovanje vrsto meditacij lt> vzklikov, ki a» polni sen sfb il nosti pov»xi » pojavlja flo-vesko čuvstvovanje te nadarjene pisateljica^ Mai Borgueü je pisal vojni mnaa muh» eux la-bs»t. roman beknjske vojn«, id » marsičem spominja na Remarques» resna »Im Westen nichts Neues<,
Zveza francoskih pisa-teiiev ft^ca écrtvwT»» réimio. Pana VL) je telala nntolosfijo «o* dobne ruske poezije Pesmi 90 preveb A» Adamov. Maksiniov. Mikwlavski bi dr V narkraj?iem času iwdeta entok><riia madžarske in italijanske poezije sedanjosti. (f® dr. V. Kork L)
Javi pr«™*?! h Pretenta. ▼ bewsTatsM
»Misli« (zvezek za januar) je Izšel T Gjtv kiča prevod Prešernovega soneta »Sanjalo se mi je, da v svetem raji*.
Fin ri ca vtvn RandeiMapetti,
ška pisateljica katoliške smeri, j« slavil« pred dnevi 60 letnico. Njena elavna dela SO »Meinard Helnaperwes denkwürdiges Jahre »Jesse und Maria«, Die arme Majv. gare»th«, xStephana Schwertner« L dr.
Konjere» slovanskih knjisarnarjav hi •»•
ložnikov v Varšavi. V Ivovskem >Rucho Slowianskem« ritamo. da poliska Xveza ta-ložnikov sklicuje za junij l 1932. v Varcavo slovanski kongres knjigarnarjev tn za» ložnikov knji?. Kongres naj bi sku&al najt! pota. kako bi se med (»osameznimi slovanskimi narodi bolj prodajale knjige v slovanskih jezikih. Ob tej priliki bo prireiena tudi velika razstava poljske knjige. Mednarodna komisija izdajateljev knjig bo ob tam časa takisto zasedala t Varšaal
Fr. Kiwflgt
Skrivnostni preganjalec
gospoda žalaja
Zgodba, Id bo ▼ tetrtea poglavju čltatelje presenetila,
▼ prihodnjem pa 5e bol)
Btsd geapod SuSaJ se je mate krepčal s konjakom, i» sem n Troll k njemu ▼ soba Uprl je vem* pogled poln nestrpnega pričakovanja, a tudi plahe skrbi.
—	Hitro ste prišli nazaj... Ne bo nič, »a? je vpraševal s negotovim glasom.
Jaz pa «sem se vrgel na svoj stol in se kakor globoko oddahnil. In šele čez čas
sem spregovoril:	^ _
—	Opravljeno je, go^od «ulaj, «cm <to-Sal, zadovoljno se mu smehljaje T začudeni obraz. — Ali veste, kaj je hotel tisti človek? Enkrat vsaj sedeti pri vasi mizi! Samo to in nič več. Lačen je tako.
—	Lačen? se je zavzel gospod Žulaj. _ Da. in pa žejen! sem po trdil. —
JKuto sem ga, na podlagi vašega poobla-scila. da opravim za vas to zadevo... lem ga povabil nocoj k vam na večerjo. Upam, da vam je tako prav, gospod Simla j!
—	Prav mà je fa, kaj pa àem, samo
Èia s® g» odkrižam, primoj-citA, je dejal ft»?pod žul&j in je bil tako vesel, da ni
pozabil poriniti zamorčku v usta 10 para. — Ainpak hudiča, to je: ne mislim no-eoj večerjati doma. V Zvezdi imamo Bx&jfeno aisvnoet
—	Nič sato. Naj pa moS večerja sam. ge bo lahko še bolj po mili volji najedel
O?avo glìsnjzmj med ptečn, komete« od nebrih.. pesti naprej kakor dVa odbijača — laka /» pvgumno naproti neznane» sesa, skrivnostnima sovražnika..,
Sa raspa. Treba pač govoriti * Marina, gospod Zulaj. Pa brž prosim. Vaš gost
bo vsak Čaa tukaj.
—	Ta je prava, }e gadovoljiao prikima! gospod Zulaj in posponi! Marini Potlej me je pa dobrohotno pogledal; kar videlo se je, da res dobrohotno, in... pomislite, kaj mi je rekel gospod Sulaj! Rekel nai je, da sem mu všeč, da sem brilitna glavica, da imam nekako pravi »grif< in da bi bil še nemara dober za agenta. In da je Skoda, da je že prodal svoja podjetja. Prečkaj bi me angažiraL Priraojduš da res!
Kako mi je laskalo to priznanje fes tako strokovnjaških ust, ko si lahko predstavljate. Kar napihnil sem se tam na stolu. Ir. bi se bil nemara še razpočii, da
ni pojavila Marina:
—	Gospod želijo?
—	Gosta dobiš, Marina. AB Imaš kaj
pripravljenega ?
—	Za muralo večerjo je vsega dosti, >9 javila Marina, — gnjat, pečena račka, postrvi so tudi Še... jih je treba kar pojesti, jutri že ne bodo več dobre.
—	Pa dai najorej postrvi, Marina, Je •velel gospod Zulaj. — Potlej pa drugo, kakor mu bo dišalo. Na desert tudi ne pozabi: holandski sir, banane, kar imaš pri rolri. In pijače kakopak. Piva je še kaj v hiši ? Vino pa... Daj mu tistega imenitnega semičana, ki smo ga zadnjič dobiii, da bo mož imel še več apetita^ in da ne bo kaj bolan jutri. Pa na turško kavo r.e pozabi. Marina, in na cigare. Naj ima nobel večerjo, primojduš.
—	Bravo, gospod Sulaj, sem pohvaHL ■— To bo kraljevska večerja. Saj se še meni slii ia cedijo ...
Ta moja opazka je kar privzdignila gospoda 2u!aja in po vsi sili je hotel zdaj pogostiti tudi mene. Komaj sem se ubrani] z izgovorom, da mi je predpisana najstrožja dijeta, ker imam zajamčenega raki na želodcu.
—	O hudiča! se je prestrašeno odmaknil gospod Žulaj.
—	Prava reč! sem rekel malomarno. — Sa j ga imam celo na duši Več ko polovico mi je že požrL
Na to se je gospod 2ulaj silno smejaL Silno se je smejal. Sploh je bil zdaj iz-borne volje. Cisto drug človek.
—	Prosim, kje pa naj pogrnem? Je vprašala Marina, ki se je tudi diskretno smehljala.
—	Tam v maS sobi mo pogrni, Marina, da bo lepo sam zase. In se mu ne bo treba kaj sramovati svoje revščine. Ali ne ? se je obrnil k meni gospod Zulaj.
—	Prav je tako, gospod Zulaj, sem pritrdil, — da se mu ne bo treba sramovati svoje revščine.
—	Pa ga kar tja pel$, Marias, kadar pride. In glej, da na kaj ne pozabiä. Tudi kako buteljko mu lahko prfneseš, če bo še žejen ... Tako je še enkrat zabičil služabnici gostoljubni gospodar, üroko-grudno gostoljubni gospodar.
Preden je Marina odšla, je vprašujoče pogledala mene. Skrivaj sem ji pokimal ta položil prst na usta. Razume se, da
bfl ie prej, ko sem ss vrafl s ceste ▼
hišo, napovedal Marini prihod gosta in jI dal neka navodila. Na Marino sem se lahko zanesel.
—	Veste, kaj U s» ie spodobilo, gospod Zulaj, sem dejal zdaj. — Par stota-kov takole v kuverti pod servijeto. V imftTiirnih hišah je to navada. V takih primerih, se reče. želo nobel bi bilo to od vas, gospod Zulaj, res. Videl sem, mož ima hudo slabe Čevlje ...
Ta moj predlog pa je gospod Zulaj kar nekako preslišal in me je opozoril, da nisem še nič povedal, kdo in kaj je prav za prav ta človek ...
—	Vam bo že sam vse povedal. Glavno je, da je lačen, sem kratko odvrnil in sem vstaL
—	Tak ma je ìe laico«« gledala b oŠ! s» je grohotal gospod žulaj. — Jaz sem pa misiil, bogve kakšnega hudiča ima, in sem se ga èe bal Primojduš, da je človek včasi prekleto čudno udarjen.
—	M tako, gospod Zulaj, sem dejaL
—	Pravijo, da najbolj presunljiv je pogled lačnega A kdaj ga vidi oko sitega ? Siti lačnemu ne verjame, bogatin siromaka ne razume. Zato pa stoji zapisano : da pojde prej kamela skoz uho šivarute kot pa bogatin v nebesa. In kaj ti pomagajo milijoni, če te pa nazadnje le vzame hudič... Ker vas, gospod Zulaj, pogled lačnega èe gane, je to znamenje-, da še niste povsem izgubljeni in pogubljeni ... Samo se morate dobro paziti!
—	Pa zbogom, gospod Zulaj! sem po-mignil z roko v slovo. — Veseli me, da se je vse tako hitro in srečno izteklo. Pa dobro se imejte in pridno se pridušajte, da bo čimprej tam doli v afriških puščavah ...
V tem hipa se je oglasil hišni zvonec.
Krepko, odločno, kakor zapovedujoče je zadrdral trikrat: Dohtar Kunde se je najavil v goste.
—	Ostanite ie malo, prosim vas! je zastokalo tam iz naslanjača, in videl sem gospoda Zulaja napeto in z nekakim strahom prisluškovati glasovom zunaj.
A ni bilo slišati nobenega glasu več. Nobenih vrat, nobenega koraka Skrivnostna, tesnobna tišina je naenkrat zavladala po hiši...
Pa ko je gospod Zulaj slednjič ves nestrpen hotel pozvoniti Marini, sem mu ubranil: — Pustite jo zdaj. Naj postreže gostu.
Nekaj minut je preteklo v togem,
težkem molku, potem je spregovoril gospod Zulaj, ln glas se mu je zdaj tresel:
—	Rad bi ga pogledal... Moram ga videti enkrat od blizu, da me mine tisto... A me ga je kar strah, kar strah... Pomagajte mi ! Obupno me je pogledaL
—	Mirno, mirno, gospod Zulaj, sem mu prigovarjal. — Seveda si ga morate pogledati. Temeljito! Samo potrpite, da se mož nasiti. Da mu izgine tisto iz oči. Da ne bo spet presunilo vašega mehkega srca...
A v gospodu Zulaju je čedalje bolj naraščal nemir. In strah. Takšen strah, da se niti pridušiti ni več mogel. Pa me je spet zaprosil, naj pozvonim Marini; sam ni več mogel, tako se mu je tresla roka...
Tiho ko duh se je pojavila Marina.
—	Tako je z gostom? sem vprašal potit em. — Vse v redu? Ali ima apetit?
—	Postrvi je že pospravil, zdaj obira račko... in liter semičana je tudi že udušil. Je šepetaje javila Marina in hip-ček je hotel blisniti čez njen obraz še-gav nasmešek, a ga je strog moj pogled takoj utrnil. Pomignil sem Marini in spet je izginila ko duh.
—	Kaj je to? je vpraSal gospod Žulaj.
—	Zakaj sta samo šepetala? Zakaj je vse tako tiho?
—	Saj vi tudi šepetate, gospod Zulaj, sem odgovoril. — Zakaj je vse tiho? čudež se godi, berač sedi za mizo bogu ti-novo...
Cez čas mi je pošepetal gospod Zulaj:
—	Pa če je že pojedel posti-vi.,. šest jih je bilo, lepih... in če je že pri raci, bo zdaj nemara že malo sit... toliko, da ga lahko pogledam, aa? Ne morem več zdržati...
ftmpné Suh], |nb yt
—	Ms tekaj, ss tokaj, pa m je spet tossii gospod Zulaj. — Samo oddaìeé... pada on ne bo videl mora. Tjate r salon
ga pel jite, Marina naj prižge vse lud, jas bom pa pogledal iz temne sobe zraven... sa zagrinjalo se bom skrfl.
Nato me je poprosil gospod M4 naj
mu pomagam na noge.
—	Takole me vselej krtavHS ob takem vremenu, je potožiL — Zdaj mi je pn menda še ta reč stopila v ude... uh!
Pa sem mu rad pomagal, spodbujajo ga oddaleč:
—	Bo že šlo, gospod Zulaj, bo ie ilo... Kako ste se pa takrat vzdignili, ko ste šli s palico nadme? Le korajžo: Zobe stisniti, pa krepko se upreti... tako! Bravo.
Ko je stal gospod Zulaj spet na nogah, so se mu nekako povrnile tudi moralne sile. In glavo stisnjeno med pleča, komolce ob rebrih, pesti naprej kakor
dvoje odbijačev — tako je pogumno šel naproti neznanemu, skrivnostnemu sovražniku ...
Tiho sem stopil v kabinet, kjer se je gostil dohtar Kunde. In tako je bfl zaposlen v mastno raco, da me niti ni takoj zapazil.
—	Dober tek! sem se ogiasSL
In veseli holali mi je potrdil, da je to re3 dohtar Kunde — saj ga skoro ni bilo več prepoznati zdaj, ko je bil obrit.
—	Pozdravljen, amice, holali! se je vzdignil od mize in me hotel objeti, v eni roki račje bedro, v drugi vinsko čašo.
—	Strašansko sem vesel, da ste mi prišli delat druščino. Saj mi je bilo že kar malo čudno takole samemu. Povejte no, holali: kje pa smo pravzaprav? Ali smo v zakleti palači? Tako je vse tiho tukaj kakor na luni. Tale bela avbica, ki mi tako lepo streže, je menda mu tasta. Na vse, kar jo vprašam, se samo rajsko smehlja in tišči ročice na prsca... Princesa interesantissima!
—	Filozof, sem dejal in ga posadil nazaj na stol, — pravi modrijan in četudi ima samo štiri semestre, nič ne vprašuje, odkod mu je priletela v usta pečena račka, ampak jo veselo použije in jo tudi spodobno zalije... Nalil sem čaše. — Na zdravje, dohtar Kunde!
—	Na zdravje, prijatelj rajski, živio! Bliskoma je zlil v grlo, nato pa je enako bliskoma slekel suknjič in ga z elegantno kretnjo vrgel tja na otomano. — Tako je; prav imaš, prijatelj rajski, je dejal.
—	Alah je velik. Ce smo v raju, pa ne gremo več ven, holali!
—	Saj ni neumen dohtar Kunde, da bi šel iz raja! sem se smejal in mu pomenljivo pomežiknil.
To ga je spravilo še bolj v ekstaza
Zasukal se je na peti in si zavihal rokave srajce ; to se pravi : kolikor se je pač daio zavihati tisto, kar mu je v capah viselo z ramen. Nato si je ovil servijeto okrog glave in dvignil čašo:
—	Holali, jaz sem maharadža Paneurope. Slavna gospoda ... mesdames et messieurs ... Meine Hin- und Herschaften ... Sire!
—	Stop, visočanstvo! sem ga ustaviL
—	Napitnice boste govorili potem. Lahko vso noč, če vas bo veselilo. Zdaj pa imava majhen opravek. Prosim, nataknite spet svoj frak in stopite malo z menoj. Greva tjakaj v salon. Gospodar te hiše, vaš gostitelj, vas želi fotografirati Ima to navado, da fotografira vsakega svojega gosta. Se pravi: kolikor jih je pogostil siromakov. Debel album jih že ima ubogih Lazarjev. Potreboval bo to na sodni dan za izkaznico... Prosim torej !
Tu pa se ni niti hip obotavljal dohtar Kunde.
—	Holali! je dejaL — To pa to. Saj
bi ga rad videl, da se mu poklonim in zahvalim. Noblesse oblige. Jaz že vem, kaj se spodobi. Jaz sem kulturen delavec.
Pojasnil sem mu nato, da velikodušni gostitelj ne mara nobene zahvale in da se zato svojemu gostu tudi nikoli ne pokaže.
To je bilo dohtariu Kundetu pa še bolj všeč. Se izobraženemu človeku vsaj ni treba poniževati, je dejal.
Šla sva. Držal sem ga pod pazduho, ker n: bil več trden v nogah. Pri garderobi mu je Marina na moj migljaj ogrnila še pelerino in posadila čepico.
—	O rajska deklica! je vzkliknil iu razprostrl roke.
Pa sem ga stresel in mu šepetaje zagrozil, če zine le še besedico, da bo pri tej priči zletel ven iz raja. — šele tam v svoji sobi smete spet govoriti, in magari na plunko brenkati in psalme prepevati, sem mu siknil v uho.
Nakar je dohtar Kunde pokorno zami-ial in se sključil v dve gube.
Po prstih sva vstopila v salon. Marina je tiho odprla in zaprla za nama.
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.)
Neka] veselili
iz lovske torbo
m
Zgodbe Iz zelene bratovščine
»»Oti mahmdU Pwvropaj Slavna gospodamssdama*
Tavfcirt tei It Se nÉnio, kar je mren — s trdo abili... Le pridite enkrat med razbortt« lovsko
tovaitišijo; ... sol le dajte! Takih se boste nabrali, da JRi ponesete domov v zvrhanem košu. In pa kako boste doživi} aH ob pripovedovanju izkušenih lovskih strokovnjakov!
Sam svett Hubert, čislani lovski patron, M se je osfdnal pred Učno poslopje gradiča na Ponovičah hi Jih bil vesel, teh svojih pristašev.
—	Kaj, svd Hribert?...
—	Ali oc poznate lont^si pati ona. Ce se potrudite v ponovišk! gradič, pol are od Liifije vštric savske strug:«, vas bo pozdravi! pri vbodu oa vrt svetnik tn Ttjegov or-JaSki Jelen, — kaj redek spomenik ▼ naših krajih... čeprav le lovščina nad vse razvita. Pridite In ga boste videli ,
Pa kaj bi vam pravO. O, saj ste »a že videl, seve (K na eadnfl lovski razsfcrrt v LJubManf >e sta! prav na častnem mesta te si jsa Je ogledalo vse, gotove tmÄ vi Vid»te. pa smo skupaj!... Kaj pa Trjeppovfh varovaneev, naffli <ffč-rtih pripovedovalcev ne poznate? Preveč i ih Jc, da bi vam J?h naštevat Naj govore
namesto n|5h doživljaji •
Najprej ena • Martinica, Cesti* krvskl
gröL
Mož je dohrodnšo» lovska korenina Čeprav je že močno v križih pa Je še ves
ntiadeniški in iz gozda, koder lazi a divjačino srka zdravje, krepčilno mladost Tale Martinek ie že doživel kaj zooegavtje-nih sto ri j, skoro bi rekei da ran nagaja sam gozdm škrat, toföko ma Je že Slo narobe. Na primer zadnjič, ko je že zapadel sneg in je Martinek imel nekaj opravka tam nad Slapnico, pod Jančami.
V gozd je šel. Na rami Je nosfl puško, pod pazduho pa sekiro. CBavni opravek mu je bfl tisti dan fes, pa tudi po takem posla ne gre lovec, kakor Je Martinek, brez pihainika v goščo. Posebno Se, ker se je raznese! glas, da se potepajo tam okrog, med Stango in Trebeljevim divji prašiči.
Preden jc odložil Martinek železno cev, jo Je vestno napote H s patroni O tem se lahko priduši in priseže. Res! Ce le hočete! Po ^em pa je začel gfedafl s sekti« v roki tia po hostL In se je možak prav verno zamaknil v svode deta.
Sekira je pridno odjeikala e4 debd, tedaj pa je sredi dela začul nedaleč prašičje kruljenje. Martinek Je ve« ▼ borbenem razpoloženju iskal t očrni zaželenega gesta.
Crnš rüfec se ms te hip nato Is prtkasai
Za prvim tudi drugi!... Martinek Je še držal sekiro v roki Pa Je z nek ai krepkimi skoki že segaj po svoji poSki
Merjasca sta za hip obstala, frepo ste. se zarila s pogledom v nepričakovanega gozdnega pohajača... Martinek pa Je že držal puško »aa gotovo«... pritisnil na petelina... in ... .., la ...
... in ni Mo — rfč! Marfnck >e prffflnÄ
na drugega petelin* — možak ima dvooev-ko —— ... te ... ki zopet
—	»Tristo zelenih, kosnroflk, weaßh*.
se ie krvavo pridušil Martinek. Kdo pa se tudi ne bi!? Pihalmk ma Je odpovedal v najbolj kritičnem trenutku.
Potem je razjarjeni lovec odprl puško Bdla je brez patron... Brez patron, čeprav jih je vložil v d^xjccvfco. Koga to ne bi zjezilo?
Martinica )c prav
gotovo m preden si i e opomogel od prepade ros ti, sta jo oba črna ščetinarja že popi^ hala v zasneženo pokrajino!... Tristo zelenih, kosmatih, roga<tJh! Čudna
je ta storija, res čudna, a — resnična. •
Z doma Je M lovec, ▼ Smarski oko Bei
prav znana oseba. Namenjen Je bil v kres-niške hribe, pa jo je mahmii kar jz Šmartna preko Sitarjevca. Hotel je pihniti življenje srnjaku, ki se je klatil zadnje čase po njegovem revirju. Krasna žival Je bila to, kakor so mu pripovedovali ljudje, ki so Jo večkrat opazili odličnega gosta.
Pa jo je mahal možak s pihaWkom in najlepšimi nadami po stezi v SitarJevec. Zatopljen je bri v svoje misli in se je že veselil svoje zmage. B.1 je trdno prepričan, da bo podrl srnjaka. Saj Je sklenil s *vo-jirm tovariši še celo prejšnji večer stavo, da bo pade! srnjak ta dan pod njegovo puško.
Lovec je bil leJe na začefleo svoje poti, do konca revirja je knd prav dobro uro
hoda. Brezskrbno je pešačil skozi Stimo, in se je v rmslih zdel säm sebi zelo Imeniten, ko se bo ob prvem sestanku pobahal z novo lovoriko. Šššš!...
Udarile so veje, ginÄevJe, te Je stresto
tedaj pa se Je nenadoma nekaj «stavilo pred njim. Lovec je osupel obstal, pred seboj le uzrl krasnega orjaka, žival, ki Jo je šel pravkar iskat Srnjak pa ma je prišel naproti.
Iz oči v oŠ sta se pogledala, tolTko sta
bila vsak sebi, da bi ga lovec skoro prijel z rokami.
Krasen stvor. SrrtJak - os me rak. In prav tisti, katerega si Je bil želel. In sta se nekaj trenutkov motrila. Lovec od nenadne prikazni niti pomislili ni, da bi snel svojo puško, srnjak pa Je bufili vanj izzivalno, te se im je celo široko za režal, kakor se Je dozdevalo presenečenemu lovcu. Nato pa... kakor bf pritisni? kdo sa električni gumb: Stasfta žival je okrenfla loven svoj hrbet dva. tri skoke... te je ni brio nikjer. Nikjer, čeprav je preplezal spehani lovec ves gozd v vse smert »Hudič Je bdi to,
sam hudič« Je meuff kasneje lovec, k» Je plačeval Izgubljeno stavo, ia se ga njegovi tovariši privo-
iSBi zaradi Srokoostenja, da ma ne iride nobena žival. Še mnogokrat je šel kasneje za njim, pa brez uspeha. Tudi drugim ni prišel osmerak več pred oči Zato pa je opeharjeni lovec čim bolj prepričevalno trdil, da je bil zagonetni osmerak sam hudič» ki ga je prišel — skušat
Pa bo menda le res to, da Je padel osmerak v roke divjemu krven, ld se nt prav nič obotavljal in Je jadrno potegni! za petelina ... redka žival pa je padla v nenasitni lonec prevedenega tatica.
•
Lansko poletje )e prav knenitoo sparti
savske lovce zvitorepi gams. Najbrže jo je prisekal v vas preko reke, domovinsko pra-vioo pa je Ènei r skritih kooòk h Ž&mboha, ki de!, polšoiške revirje od savske soteske. Kakor ve>do lova, hrani 2amboh še nekaterega takega redkega gosta, ki mu jc sicer prava domovina ie Gorenjska.
Kar sredi dneva, bil Jc zelo topel m lep julijski dan, se Je mašel rogatec prav oa savskem kolodvora.
—	»dej, jej! Gau* Je n fcökxhro*a, pravi Svi gams« je zastokaj ves ▼ lovskem navdušenju siati lager Anfoon, ki um h ràteo tik nad postrjo h Je ngfedal redkega po-
• hajača tačas, ko K nekai delal pred hišo. Kar golorok je pridirjal možak na peron. Gam& pa se ga ni prav »ič cbai Nit mar mm oi btl došlec in se Je rogač obnašal tako drzno, kakor bi ime! v »žepu- s pravim denarjem plačano peronsko karto.
Na obupne Ankoaove »je». )ej!« rftee aa pastah pozorni na redkega gosta delavci, ki so fenels opravka tam v bliža*, tttpoma so se zgrnäs na pere« v največjem razbus-jenju: »AJi ga bomo!?...
—	»Skoči k nam domov pa puSko*, t» pn-mignrl Ankon mlajšemu fs»tu, ta pa to ucvri kakor blisk proti Amfconovt haä.
Gams pa se tudi množice radovednežev si prav nič prestrašil.
»Ali ga sploh smerne rtrefSaS t tem Bn* ra? je menil medtem edes aavsoäk. Krfc-fflearjev Joban, prav tako aavdrtšea iovee, ki je že ve» v navdušenju trepetal, kdaj bo njegov prijatelj Ankon podrl redko sverà» Je vpadei vmes: »To pa lahko takoj pogledamo« in Je segei v žep svojega suknjiča, ki Je visel na bližnji ograji S tresočimi prsti je skupina glav iskala po besedilu v lovsk' karti, kjer je staio črno na bedem, da Je dovoljen odstrel gamsov še te « L avgustom še le s prvfen avgustom, gams pa Je prišel v vas že — Jnisia
»Ti, vrač, tli« »e Je rezimdg A»tea. ki te medtem ie dvigal po&n, 4» b» t toa ptmü gamsa, U n m kSMb ts* ges« si še prav afcamor modSe.
Pa Je omahnMa začuvši • ievopualn pre-navdušenerrra lovca roka. Tedaj k Je odločil gams šefe aa odhod V slegatene» loku je skočil preko ograje, pred strmeč irmi očmi lovcev se Je vrgel navzdol pe bregu dio savske struge, ki Jo Je dosege! z d verrei, tremi dolg&nd te vzornimi skoki. Nato pa se ie še za bip okreml Kakor v slovo od presenečene skupine opazovalcev; ki ma je vso pot prav verno sledite z o Nato pa se Je zagnal skakač z vso silo v savske vrtinčine, ki J& Je prereza! s tako eleganco, kakor b! tekmoval kot favorit aa mednarodnih pJavahifh tekmah Nate ra se je ves osvežen, dospevši na nasprotn* breg, pognal kakor strela v Štrasov hrib. Jn tè ga bilo več pred radovedne oči savskäfa lovcev.
—	»Kaj prave?« J« menH fcmnefo, ke si Je družba opomog#a od neobičajnega prizora, stari Amkon tovarišu Johann, »Zakaf je ta pošast toliko časa mirovala tn pred našimi očmi, ko bi ga vendar teWcc na mesta ubil...«
»I, Ankon« w m« «dvrnffl hndormtirrSri. »Kaj bi bežal, ko pa je vede! a^lj zagvišno kakor ft, da hrta — »šoncajt«.
m
M že bmfir, rea, če 1 prtfc pred noa
zverina, fi si pa brez vsakega orožja. Takrat pograbi človeka sveta jeza, res, sveta jeza; taka, kakor je tistega duhovnega gospoda iz naših krajev. Ehrfiovnega gospoda m navdušenega lovca.
Gospod kaplan je sameval doma. Stopi Je pred cerkev in se Je šeta! 30 trati. V rokah te stiskal brevir in polglasno črtal iz njega. Tako le opravilo je najrajši spravljal, če se mu je paslo jesensko sokice po debeli knjigi. V svoje molitve zatopljen je začul za seboj naraščajoči šum. Ko se ie okrenil, ... ta prikazen! AH more biiJ za lovca kaj zapeljivejšega!... Nekaj korakov pred njim je čepel zajec-do!gouhec m Je z vso svojo topoglavostjo buljil v presenečenega duhovnika.
Molitev se Je ostsvfia svečeniku, »rs v hipni le vsi i strasti pa jc zasikal skozi zobe: »TS nemarni skušnjavec! zdaj ie prihajaš, ko sem brez puške!«... fe ste se za hip zrla tz oči v oči... Pa k prijela duhovnega gospoda vsa skrita lovska strast, «1 se je tepozabil...
Močno je stisnil roko, pe zrak» Je opi'saf lok, v skušnjave» pa Je treščil — brevh-.
slovenska knjiga!
Josin Fr. Knaflič t
TRI ROŽE
pravkar izSla.
Velezanimive agodbe znanega ln priljubljenega pripovednika.
Dobite jo v apravi »Jutrac In v vseh knjigarnah.
Cena Din SO.—, ves. Din 42.—.
za
seda
bo
SOKOL
IMpravc gorenjskega Sofooflshra iupcd smuški Izlet in župne smuške tekme
Smuflcf odsek sokolske žtrpe Kranj s éezesn na Jesenicah ie pridno na delu, «cvede v poku men svoj zimskosportni program, ki si ga je nadel v tej zimski sezoni. Razposlal je na vsa društva in na vse članstvo, ki goji zimski sport na Gorenjskem, okrožnice, na katerih je točno navedeno razmerje med Sokolstvom in JZSS v kolikor se to tiče smučarstva in organizacije večjih sokolskih zimskosportnih prireditev ki so v glavnem naslednje:
V sobou 24. m v nedeljo 25. t m. se frršal izlet vseh gorenjskih sokolskih smu čarjev preko Mrzlega studenca, Rudnega polja in Boh. Srednje vasi v Boh. Bistrico Vsi Sani in članice, ki se nameravajo udeležiti tega zleta, naj iz svojih odhodnih postaj vzamejo cel vozni listek do Boh. Bistrice, ki bo veljal tudi za nazaj, ako bo prošnja za polovično vožnjo ugodno rese ma.
Vst wMeteaä Uteta, razen enfit i« Bo tokijskega m Blejskega kota, naj izstopajo na postaji Podbom, odkoder se bo šlo preko Oorij na Mrzli studenec, kjer bo prenočišče v kurjenih sobah po 5 Din na razpolago Vsak »letnik naj pc možnosti vzame s seboj posteljno odejo, potrebna živila in posodo.
Naslednje jutro ob devetfti Je odhod vseh »»čarjev prod Rudnemu polja in od tam dalje preko Praprotnice in Uskovmce v Bohinj. Izleta naj se posluži članstvo vseh forenjskih sokolskih društev kajti izlet ne bo napora čeprav znaša višinska razlika okrog 700 m usmerjen je v najlepši predel triglavskega predgorja po visoki planoti Pokluke. kjer so sedaj snežne razmere najbolj ugodne.
Za župne smuSke tekme, predvidene v «godnih snežnih razmerah v Kranju ozir. v Mojstrani 15. februarja se tudi vrše obsežne priprave. Člani tekmujejo v patrulnih tekmah na 12 km. Vsaka patrulja šteje 3 tekmovalce in po enega namestnika Društva postavijo lahko po več patrulj, katere pa je treba čimprej sestaviti io skupno vežbati
Članstva »e priporoča, da prtspe po možnosti na predvečer tekem v Kranj odnosno ▼ Mojstrano, lahko pa dospe tudi drugo jutro na kraj tekem vsaj do 8. ure, ako so bili doma zdravniško preiskani
Članice, moški in ženski naraščaj pa tekmujejo istočasno v smuškem teku na S km po drugi progi
Izgledi na veliko udeležbo tekmovalcev »o zelo ugodni, saj imajo skoraj vsa sokol-»ka društva na Gorenjskem svoje smuške odseke, nekatera celo zelo močne; kakovost skup m in posameznikov bodo jasno podale župne smuške tekme v patruljnem teku m v sntuških skokih.
Sokolsko društvo v Šiški je imelo t ne»
dleljo 11. t. m. svojo glavno skupščino Društveni starešina br. Zakotnik je otvoril z nagovorom na prisotne člane skupščino, pozdravil župna delegata bT dr. Fuxa un br MHosta in predsednika društva za zgradbo sokoiskega doma v šiška br. Dolinska Sle» dala so poročila društvenih funkcijonarjev za preteklo leto Br. tajnik Klavora je pre« čital ppslanioo Saveza SKJ, podal nato taj« miško poročilo, v katerem je omenil vse važ« ne dogodke v preteklem letu. Br blagajnik Rotar je podal razveseljivo blagajniško po« rpóiìo, ker je društvo brez dolga in ima v blagajni še nekaj prebitka. Brat matrikar Kogovšek Maks je poročal o stanju član» stva. Društvo ima sedaj 300 članov in čl a» nie, tei ravno toliko naraščaja in dece Dru« itvene matrike se sedaj na novo nalagajo, da bo imelo društvo čimbolj točne podatke o članstvu, ker so bile sedanje matrike po« manjkljiive. Brat matrikar predlaga, da naj društvo spremeni svoje ime, in sicer naj se v bodoče imenuje društvo SOKOLSKO DRUaTVO LJUBLJANA--ŠIŠKA, to pa ra, di tega, ker imamo v sosednji Zgornji š!ški novo ustanovljeno sokolsko društvo da tako ne bo zamenjav. Občni zbor je ta predlog sprejel. Nadalje predlaga tudi, da naj se članarina poviša, odnosno da članu sami plačujejo savezni in župna davek, kot imajo to že druga ljubljanska društva. Pp kratki debati je tudi ta predlog občni zbor odobril. Brat gospodar je podal poročilp o društvenem inventarju. Stanje inventarja se je sedaj znatno zboljšalo, odkar ima društvo svoje orodje v novo zgrajeni hiši« ci na letnem telovadišču. Vprašanje za sebe je društvena telovadnica. Društvo je sedaj brez telovadnice in se je telovadilo v po« letnih mesecih ria letnem telovadišču. Ravno tako nima društvo svoMh lokalov za seje, predavanja itd., kar močno ovira raz» mah društva. Te razmere se bodo menda z letošnjim letom izboljšale, ker bo društvp za zgradbo sokoiskega doma v Šiški pričelo t gradnjo doma, ki je tako potreben za uspešen razvoj Sokola tn vseh drugih kul» turnih društev v Šiški, fai so sedaj takore» koč brez strehe. Končno ie občni zb.or pred« lagal župi novo društveno upravo in sicer starešina br. Zakotnik. podstarešina br. Je» sih Jakob, tainik br. učitelj Klavora Hinkp, blagajnik br. Rotar, matrikar br. Kogovšek Maks. načelnik br. učitelj R upn i k ter ostali člani in namestniki uprave. Pred zaključ» kom skupščine je pozdravil zborovalce še župni odposlanec br dr. Fux z daljšim nagovorom in pozval članstvo na složno de» lo v Sokolu, nakar je br starešina zakliučil uspelo g'avno skirnščino.	—frc.
Občni zbor Sokola v Mostah se je vršil 4. t. m. v navzočnosti častnega števila članstva in delegata sokolske župe br dr Subica v sokolski dvorani Uvodoma je br. starosta Pavčič pozdravil navzoče, sporni« njajoč se umrlega br Feranta Br dr. Su« bic je izroč'1 naj-pesrčnejše pozdrave župe ter v izbranih besedah opisal važnost kra« Ijevega manifesta za Sokolstvo. Pozval je vse k najboljši morali in materi:jaln.i pri« pravi za vsesokolski izlet v Pragi. Iz vseh nadaljnjih poročil posameznih funkoijonar« jev se zrcali smotreno delo v društvu, ki bi pa uspevalo veliko bolje m z večjim uspehom, ako b; društvu priskočili na po« «noč gotovi sposobni člani, ki se sedaj iz neznanih vzrokov odtegujejo sokojskemu delu. Sokolski manifest je odprl pot v »o» kolske vrste tudi vsem dosedanjim nasprpt« pikom: Sokol podaja vsakemu svoje src«
ASPIRIN
in roke, ki je pripravljen delati za blagor domovine! Pereče je materialno vprašanje društva, ki ga je skušalo omiliti z mnogimi prireditvami. Temeljito popravilo je Jo-a« kal oder in druge potrebne reči. Društvo je kupilo tudi klavir. Treba ie popraviti dom. ozir. dvorano, ki bi v resnici odgovarjala sokolskim zahtevam in potrebam. Društvo je tukajšnji šoli hvaležno za šolsko telo« vadnico, kjeT se vežba okoli 250 moške in ženske dece, 100 moškega in ženskega na« raščaja in okoli 70 članov in članic. Pač lep napredek v društvu. V nadaljnjem ča« su bi Wo dobro, ako bi društvo prereše« tavalo in rešilo vprašanje o tovarniškem delavstvu društvenega delokroga in Sokol« stvu. Tudi večina omenjenega delavstva naj bi vstopila v vrste našega največjega brata Tyrša in s tem dokumentirala zaved« nost in skupnost občine Moste. S pozivom na intenzivnejše in vztrajnejše delo je za« ključičl br. starosta lepo uspel sokolski občni zbor.
Sokolsko društvo v Boh. Bistrici je Ime» k> dne 6. t. m. svoj letni občni zbor, kate» rega je otvoril ob navzočnosti 48 članov in članic starosta br Zmitek. Iz poročil posa« meznih funkcijonarjev posnemamo: Dru» štvo šteje 97 članov, vršila se je 1 svečana seja, 12 rednih in 6 izrednih sej. Priredilo se je: javni nastop doma pešizlet z nasto« pom v Srednjo vas in akademijo prvega decembra. Na zunaj pa se je udeležilo žup= nega izleta na Jesenicah, vsesokolskega iz« leta v Beogradu in društvenih nastopov v Gorjah, na Dobravi in Javorniku. Društvp »ramu in je bil odboru izrečen absolutor: je delalo v polni meri po začrtanem pro V novi rirlKnr so
Žmitek Franc, podstarosta: br. Dobravec Valentin, tajnik- br Avšič M -Vv ičeln;l br. Novšak Avgust, nam. načelnika: br Kofol in Konič. načelnica: s. Kutinova prosvetar: br Požar Metod v odbor pa br Bučar. Grobotek, Miiler. Tomažič. Pav« Kč, Rozman Avgust, s. Požarjeva, br Voj« voda, Zakrajšek in Škrt: namestniki: br Prester!. Črnigoj. Rozman Jaka st. Stare in Brumen: pregled računov: br Bizjak Belinger in Curie namestnika: br. Rozman Jaka ml in s Pogačnikova V prihodnjem poslovnem letu ima društvo težko nalogo Nujno ie potrebno napraviti ob strugi bu« dloumika Belca obrežni zid ker sedai voda odnaša svet in s tem msniša velikost so« kolskega letnega telovadišča K zgraditvi zidu prispeva tudi banska uprava V* stro« škov Dalie je treba domu prizidati oder. radi katerega je sedaj prosvetno delo ne« mogoče. Da se ta dela izvrše. je občni zbor izvolil šest članski gradbeni odlbor iz vrst članstva kateremu je poveriena naloga iz« vršitve Zal. da je pri tem blazina premalo težka za kritje stroškov, rad' tega se po* zove članstvo že sedaj na kuluk premožnejše na se prosi za brezobrestno posojilo Treba bo pridno priieti za lopate in kr-'m« pe ter nekoliko poseči v žep in tudi to de« io bo izvršeno v korist celokupnemu član« stvu.
Sokolsko društvo Dol pri Hrastniku bo
imelo svoio glavno skupščino v nedeljo 18. t. m. ob 15. v telovadnici šolskega poslop» ja. Udeležba obvezna.
Sokolski predntaški društven! tečal v Celju se je pričel in bo traial 14 dni Ste« vilo obiskovalcev priča, kako potreben je bil posebno za tako veliko društvo kakor ie celiski Sokol Pritegnili so se tudi stran« sfoi strokovnjak' in bo vsa snov ki bo pre« delana, telovadcem mno«o pripomogla do nadaljnjega sokoiskega dela
Sokol na Pobrežju pri Mariboru «e je
ustanovil 11 t m. ob rekordni udeležbi Po* brežanov in okoličanov Predsednik pri» pravljaJnega odbora, br. Volk Matija, je z zanosnim nagovorom otvoril zbor. Mia» do društvo so iskreno pozdravili starosta župe Maribor, prof. dr. Kovačič Maks, starosta br. dr. Boštjančič, starosta sok. društva Studenci, br Hren, starosta so» kolskega društva Tezno, br. Toma '.'i, za»
*miik snujočega se društva Krče vina br. Cvetko ter zastopnik pobrežbe občine g. Tončič, Idejno predavanje prof. dr. Ko» vačiča o nalogah Sokolstva je ostavilo v vseh zborovalcih globok vtis m splošno odobravanje; takisto govor staroste Mari« bora Matice, br. dr Boštjančiča. Jako le» r. ■ in stvarno je govoril starosta Sokola na Teznu, br. Tomažič Lep in poačljiv govor so imeli bratje Hren, Cvetko in šol» ski uprav. br. Klemenčič. Tajnik br. Vezjak Daniilo je orisal dokaj izčrpno delovanje pripravljalnega odbora. V društveno upravo so bili predlagani: starosta br. Volk Ma» tija, podstarosta br. Pšeničnik Anton, na* čelnik br. Kavčič Janko, načelnica Prime Rajnelda, tajnik br. Vezjak Danilo, bla» gajnik br. Renčelj Milam, prosvetair br. Klemenčič Jožef. V ostali odbor so bili imenovani bratje in sestre iz vseh slojev članstva, tako da je že sestava odbora jamstvo uspešnega vzajemnega dela. Do» sedaj prijavljenih članov in članic je 127.
Občni zbor Sokola v Lendavi se je vršil v nedeljo 11. t. m. Udeležilo se ga je 112 članov in članic Starosta br. P eternai je po» ročal o delu in uspehih društva v pretek, lem letu, omenjal je težave, s katerimi se mora boriti naš Sokol in pomanjkljivosti v organizaciji. Dotakni! ee je tudi odlnošajev Sokola do tukajšnje manjšine Iz tajniškega poročila je bilo razv'dno, da šteje društvo 130 članov in 21 članic. Telovadcev je 18, močno se občuti pomanjkanje dobrih pred» njakov. Telovadba se mora vsekakor upo« števati v večji meri. Vendar pa je bilo pre» teklo leto v moralnem in materijelnem po» gledu visoko aktivno. Na občnem zboru se ie izbrala nova društvena uprava. Želimo vsi, da v našem Sokolu zavlada pravi so« eolski duh bratstva in složnega dela vseh vratov in sester na osnovi jugoslovenske ideologije.
ROGATEC Sokolsko društvo v Roga-t» eu bo imelo svoj občni zbor danes v ne» del jo ob 14. pri br. Marincu. Udeležba članstva obvezna!
SPORT
Pristopa H** h Vodnikovi družbi!
Poziv JZSS Javnosfl
Jagoeloveaski zimsktpspormi savez je te»
dal na jaivnost tale poziv;
Pod pokroviteljstvom Nj. VeL kralja Aleksandra I. priredi JZSS v Bohinju ve. like prve mednarodne teJcme v smučanju m drsanju. Na prireditvi bodo sodelovali najboljši smučarji Srednje Rvrope, svoje sodelovanje so obljubili Čehoslovaki, Po» ljaki, Nemci, Rumuni, Francozi, Avstrijci in Norvežani. Poleg civilnih športnikov se vrše v tistih dneh tudi smuške tekme naše vojske ter je sestavljen ves program na» stop no:
29.	jan. sprejemi gostov.
30.	jan. smuška tekma na IS km.
31.	jan. vojaška patrolna tekma na 30
kilometrov L febr. skakalna tekma in drsalne tek» me.
2.	febr. smuška tekma m 30 km ki vo«
jaške tekme poedincev na 18 kilometrov.
3.	febr organizirani skupni izleti Prireditev bo dosedaj največja športna
prireditev v državi ter bo nudila prvovr» sten sport Zadivili bodo skoki na tehnič» no dovršeni Hanssenovi skakalnici v Bo» hinju.
Da se rxogne vsem nepnfikam, Je vsa
prehrana in oddaja stanovanj centralizira« na pri »Putniku«, Ljubljana Vse cene so enotno določene in sicer za posteljo v kur» jenih sobah v hotelih Din 20.—, v tujskih sobah Din 15.—, v kmečkih prirejenih so» bah Din 10; celodnevna prehrana v hotelih Din 50.—, v gostilnah Din 40.— in 30.—. Za vse dni morejo interesent» kupiti pri »Put« niku«, Ljubljana nakaznice po gornjih ce» nah, s čimer se jim za&igura ' hrana i sta» novanje v razredu, ki je na razpolago in ki ga žele Direktno v Bohinju se bo oddajalo le tedaj, ako bo preostajalo kaj sob Zato pozivamo, vsakogar, ki se namerava udel žiti prieditve, da si v naprej zasigura sobo in prehrano. Izven Ljubljane sprejemajo naročila za nakaznice vse pisarne Putnika v državi Po železnici je dovoljena polovič» na vožnja za vse vlake razen ekspresnih, v tej obliki, da se kupi cela karta, a s po» trdilom se z isto karto vrača.
Vsi gostje tekmovalci in funkeijooarji bodo imeli viden znak ter prosimo j a v» nost, da jim je z morebitnimi informacija« mi vedno na razpolago.
Prireditev mednarodnih zàmko»»portaih tekem ima namen dvigniti zanimanje za to najlenšo športno panogo, za rimske sporte in pokazati tujcem krasote našiih krajev v zimi kateri si morejo baš z zimskimi spor» ti pridobiti tudi stalno zimsko sezono, ki bo mogla dvigniti gospodarski položaj na» šsh krajev.
Bogat program triglavskega pododbora kol. saveza Jugoslavije
Na rednem letnem občnem zbora je bil določen naslednji spored kolesarskih dirk za sezono 1931.:
12. aprila: SK. »Vrhnika«: otvoritvena (Brka;
19. aprila: SK »Disk«, Domiate: Otvoritvena dirka;
26. aprila: SK »Bratstvo«, Jesenice: med-
klubska dirka; 3. maja: SK »Zagorje«: otvoritvena dirka;
10.	maja: Koles, klub »Ribnica«; otvorit-vema dirka;
14. maja: SK »Disk«; medkitrbska diika;
17.	maja: SK »Bratstvo«: medklubska dirka;
25.	maja: koles, klub »Novo mesto«: otvoritvena dirka;
31. maja: pododbor: zvezdna skupinska
dirka k otvoritvi velesejma; 4 junija: MK »Ilirija«, Ljubljana: medklubska dirka; 7. junija: koles, klub »Ribnica«: prvenstvena klubskia dirka;
7.	junsja: SK »Vrhnika: medktafoska dirka; 14. junija: SK »Disk« klubska dirka;
21. junija: SK »Zagorje«: klubsko prven-venstvo;
21. junija: kol. klub »Novo mesto«: klubska dirka;
28. junija: SK »Vrhnika«: klubska dirka;
28.	junija: MK »Iiirija«: klubska dirka;
29.	junija: pododbor: propagandna dirka na km 200;
5.	julija: pododbor: »Zvezdna« dirka ▼
Celje;
12.	julija: SK »Disk«: klubska daljinska dirka na km 250;
19.	julija: kol. klub »RSbnlca«: medktabsk gorska dirka;
26.	julija: MK »flirfla« medüCWbsfct »Handicap« ;
2. avgusta:: SK »-Zagorje«: medklubska
gorska dirka; 9. avgusta: SK »Disk«: klubsko prvenstvo;
9. avgusta: SK »Vrhnika«: medklubska
dirka;
15 avgusta: kol. ktdb »Novo mesto«: klasifikacijska dirka; 16. avgusta: kol. klub »Ribnica«: klubska
dirka;
28. avgusta: cestno prvenstvo pododbora;
30.	avgusta: prvenstvo Slovenije;
6.	septembra: državno prvenstvo;
8.	septembra: kol. klub »Novo mesto«; prvenstvo Dolenjske;
8. septembra: SK »Vrhnika«: prvenstvo Notranjske;
13.	septembra: SK »Bratstvo«: medklubska dirka;
20.	septembra: pododbor: prvenstvena gorska dirka;
27.	septembra; SK »VrbnSka«: gorska dirka;
4. oktobra: SK »Bratstvo«: medklubska dirka;
11.	oktobra: SJC »Dfek«: zaključna klubska dirka;
11. oktobra: koi kkÉb »Novo mesto«: zaključna diika;
18.	oktobra: SK »Vrhnfta«: zaključna (Krta*
18. oktobra MK »Oirija«: klubsko prvenstvo.
Klubska vodstva se nujno opozarjajo, da
se ravnajo strogo po vrstnem redu. Točne razipise je treba objaviti 14 dni pred določenim dnevom za dirko. Upravni odbor »Triglavskega pododbora.«
Službeno iz LHP. Prihodnja seja upr. odbora bo v sredo ob 18.15 v damskem sa» Ionu kavarne Emona. Na dnevnem redu so izredno važne zadeve, zato prosim vse ce= njene odbornike, da sigurno in polnoštevil« no prisostvujejo tej seji, osobito, ker bo to predvidoma zadnja seja pred glavno skup« ščino. — Predsednik dr. Maver Ernst.
A. S. O. V ponedeljek ob "18. važna seja odbornikov akademske smučarske organizacije.
Iz SK Ilirije. (Hazenska sekcija). Jutri ob 18.30 se bo na plenarnem sestanku v klubovi sobi v Emoni izvolila nova uprava in istočasno določil športni program za ha» zesno in žensko lahko atletiko Vse članice polnoštevilno! Zadržane morajo javiti to na naslov sekcije, kavarna Evropa. Člani« ce, ki v bodoči sezoni ne nameravajo več aktivno sodelovati v sekciji, naj javijo to tekom jutrišnjega' dne na sekcijski naslov, po možnosti še pred sestankom, ker je od tega odvisna sestava tekmovalnega pro» grama za bodočo sezono. — Lahkoatletska sekcija ima redne treninge zopet vsak to» rek in petek od 18.30 v telovadnici gimna» zrje, Tomanova ulica, vhod z Gaieve uli» ce. Prihodnji torek sestanek vsega član» s t va v isti telovadnici takoj po treningu. Obravnavale se bodo sekcijske zadeve Clami bodo prejeli tudi izkaznice ra 1931. Udeležba za vse člane obvezna.
Akcijski odbor JTTS za dravsko ba> novino (službeno). Za jutri, dne 18. t m. ob 18. sklicujem sejo akcijskega odbora table tenis saveza za dravsko banovino. Seja se vrši v kavarni Emoni Važno radi verificiranja rezultatov prvenstva banovi» ne Blagajnik naj pripravi poročilo.
SK Grafika sklicuje za ponedeljek 26. t m. ob pol 19. letni občni zbor v društve» nih prostorih Delavske zbornice Članstvo se poživlja, da se polnoštevilno in točno udeleži občnega zbora.
ASK Primorje (plavalna sekcija). Po» nedelj ek 19. t m. plavalni trening v »Slo« nu«: od 15. do 16. dame. od 16 do 17. seniorji in waterpolisti od 17 do 18. juni» orji. V četrtek 22. t m. ob 17.30 gimna» stični trening v državni klasični gimnaziji, Toma/nova ulica. Oba treninga za vse član» stv_. obvezna.
SK Svoboda (VI«). Danes ol> pot 10. sestanek vseh športnih sekcij. Prinesite s seboj opremo.
Ljubljanski športni klub Ima bvoJ redni občni zbor v torek 20. t. m. ob 20.30 v posebni sobi gostilne »Cinkole«.
Po svetu
Nogomet je gotovo športna panoga, ki
se je najbolj izneverila amaterskim načelom. Po srednji Evropi se goji profesionalni nogomet že več let in je vsaj v glavnem urejen tako dobro, da lastniki klubov v svojem podjetju niso doživeli splošnih polomov. V Franciji je poklicni nogomet malo mlajši in seveda zaradi tega urejen še mnogo bolj šablonsko. Francoska nogometna zveza je zaradi plač nogometašev izdelala poseben osnutek, po katerem so igralci razdeljeni v kategorije in morajo res znati in pokazati dober nogomet. Za vse te plačane najboljše nogometaše pa je pogoj, da imajo poleg igralskega poklica še drug poklic, ki jim daje zaslužiti vsaj toliko, kolikor neobhodno potrebujejo za življenje. Kot skrajna meja letnega zaslužka je določena svota 18.000 frankov ali 1.500 frankov na mesec. Ta znesek res ni posebno visok, posebno če se upošteva, da zasluži marsikateri takozvani >amater< mnogo več.
Organizacijski odbor za X. olimpijado v Los Angelesu je najživahnejše na delu. Skoraj dnevno izdaja v štirih jezikih razna obvestila in seznanja udeležence z raznimi podrobnostmi organizacije.
Američani se na moč trudijo, da bi mogli nuditi udeležencem te svetovne revije športnikov čim več ugodnosti. Nedavno je bil odbor sporočil, da bodo mogli zastopniki posameznih držav trenirati popolnoma ločeno. Prireditelji so rezervirali 15 najmodernejših siportnih prostorov, nekaj kritih vežba-lišč in plavalnih bazenov ter stadionov za veslanje, ki bodo na razpolago inozemskim reprezentancam.
Glede plavalnega stadiona so krožile vesti da bo najbrže v bližini morja, in morda celo najx)lnjen s slano vodo. Odbor kategorično demantira te govorice, in sporoča, da bo v bazenu sveža sladka voda, ki izvira iz istega studenca kot pitna voda za ves Los Angeles.
Tilden aH veliki >Bill<, ki je izvojeval
Ameriki dragocene zmage na teniščih, posebno v borbah za Davisov pokai je prestopil med profesijonale. Bil je pošten amater, ki mu ni bilo treba nikdar plačevati potovanja, predrago honorirati strokovnih člankov ali dajati denar, da bi bil živel preko razmer. Za ameriški tenis in beli šport vsega sveta ima Tilden neprecenljive zasluge. Njegova karijera je precej bujna. Devetkrat je zmagal nad Borotro, trikrat nad Lacosteom in dvakrat nad Cochetom. Seveda tudi ni zaključil svoje amaterske slave brez porazov. Skoraj vselej takrat pa se mu je poznalo, da ni bil razpoložen ali ni bil vajen prostora. Nekateri njegovi udarci in vsa njegova taktika je bila tako svojevrstna, da kljub temu, da je prepotoval skoraj vseh pet svetovnih delov, še ni našel posnemalca.
Nemec Maks Schmeling, ki mu je new-yorška komisija za boks odrekla pravico, da bi se ponašal z naslovom svetovnega prvaka v boksu, uživa zaenkrat svoje lavo-rike v Garmisch-Partenkirchenu, kjer se pridno smuča in zabava. Kmalu po famozni vesti o njegovi diskvalifikaciji je prejel od svojega menažerja Joe Jacobsa naslednjo brzojavko: »Naslovi se dobivajo ali izgubljajo samo v »ringuc. Ne bodi v skrbeh! Vse je v najlepšem redu«. — Po zadnjih vesteh iz Amerike se zdi, da je imela Jacob« sova tolažba res nekaj podlage. V torek, dne 13. t m. je bila podpisana pogodba za boj za svetovno prvenstvo med Youngom Stribblingom in Maksom Schmelinaom. Dneva in kraja borbe pogodba ne navaja. Zmagovalec v tem boju naj bi v septembru nastopil proti Carneri. Slednja verzija je precej neverjetna, ker se mora Carnera kvalificirati za ta nastop šele z zmagami s slabšimi boksači.
Čeprav so skoraj vsi faktorfi, ki odločujejo v rimskih športih, mnenja, da bo smučki
rtcokl preko 70 metrov akrobatski komadi
m zvezani z življenjsko nevarnostjo za skakalca, se vendar najdrznejši smuški skakalci ne morejo držati priporočene meje. Tako je nedavno švicarski skakalec Bruno Trojani skočil v Davosu 72 m daleč. Tudi njegov najnevarnejši tekmec Kaufmann je dosegel 71 metrov. Še presenetijivejša je vest iz Amerike, da je neki Norvežan Alk ingen. ki biva sedaj stalno v Ameriki, skočil na skakalnici v Salt Lake Cityu 77.5 metrov daleč. Mož je sicer profesijonalni skakalec, vendar ni verjetno, da bo s takimi poskusi še dolgo užival zdravje in nosil cele kosti. Američani so svoje skakalnice priredili prav za ameriške rekorde in morda res ni izključeno, da se nekaterim hlad-nokrvnežem res posreči rekordni skok. O ponesrečenih pa nam itak ne pri poved u jejo 1 Športno udejstvovanje je za državne glavarje zvezano z raznimi neprijetnostmi. Suvereni, se le težko gibljejo v prosti naravi, ne da bi jih ljudstvo spoznavalo Ln jim prirejalo ovacije, govore in slične prizore, ki jih imajo na svojem visokem položaju itak od jutra do večera na dnevnem redu. 0 Belgijskem kralju Albertu je n. pr. znano, da je navdušen turist, ki je obhodil že najbolj nevarne vrhove v Alpah. V francoski Svici se imenuje eden izmed vrho* prav po njem. Vsi gorski prebivalei in vodniki po krajih, ki jih obiskuje kralj, vedo, da mu je najljubše, če ga ne spoznavajo m ga pustijo, kadar uživa gorsko narava V zadnji sezoni je hodil kralj Albert po Alpah s psevdonimom g. Lhiranda. Ko je nekega dne spraševal v koči vodnika za imena okoliških vrhov, je med drugim pokazal tudi na vrh, ki se ravno tamkaj imenuje po njem. Vodnik je malo zajecljal, nato M Jo pa spomnil navodila, da v turistu ne sro« spoznati kralja, in je kratko pojasnil: >T® je vrh g. Durandac.
Važna odločba za advokatske pripravnike in advokate
(VlSJe deželno sodišče o pomei» Skega stanu.)
Maribor, 16.
Z novim zakonom o advokatih z dne 12, marca 1929. so tek prejšnji avstrijski strogi predpisi za pripravljalno dobo odvetniških pripravnikov zaiatno ormi jem. Posebno se je skrajšala pripravljalna doba pripravnikov od 6 na 4 leta. Za advokate tudi ni potreben več doktorat Važno je torci, da se more advokatski pripravnik v tei predpisani pripravljalni dobi zadostno p»-praviti za težaven odvetniški poklic
Sodišča pa so na podlaga novega zakona o sodnem kazenskem postopanju, ki je stopil v veljavo pn nas s L januarjem IStìOi in novega zakona o advokatih odvetniškim pripravnikom odrekla pravico, da nastopaj« v kazenskih zadevah kot branilci. Praksa je šla celo tako daleč, da so sodniki braniM pripravnikom zagovarjati obdolženca pri pri okrajnem sodišču zaradi oajnava<inej-ših prestopkov. Tozadevno je izdalo ža lansko leto nasprotno odločbo najpres ape-lacrjsko sodišče v Novem Sadu, o ka*cn pa se je vedelo le na podlag; neke časopisno notice, med tem ko so naša sodišča po večini vztrajala do zadnjega časa na prej označenem odklonilnem stališču.
Sedaj pa je izdalo Višje dežeteo sodlSčo v Ljubljani na podlagi neke pritožbe mariborskega odvetnika odločbo, da smejo advokatski pripravniki brez odvetniškega izpita nastopati kot branitelji v kazenskik zadevah.
Ta odločba Je zanimiva tako sa pravnike, kakor zaradi orisanja pomena odvetniškega stanu tudi za širšo javnost, zato jo v izvlečku objavljamo.
Višje deželno sodišče ugotavtla: Odvetniški pripravnik sme v smislu § 58 kazenskega postopnika in § 231 k. p. ter S 26 advokatskega zakona nastopati namesto svojega šefa v kazenskih zadevah pred okrožnim sodiščem. Do tega rezultata ved« že sama besedno-logična interpretacija. Vsak dvom pa je izključen, če se v širokem loku pogleda pomen odvetniškega stan« v naši pravni, zlasti sodm organizaciji. Odvetnik je po svoji funkciji zamišljen kot bistveni kolaborator v sodstvu. To funkcijo mu daje na izrazit način § 1. advokatskega zakona. S to funkcijo je v skladu odvetm-kova dolžnost, določena v § 11. advokatskega zakona, da mora zaposlovati odvetniškega pripravnika v vseh granak advokatskega poklica. S tem v skladu zahteva isti zakon v § 15., da mora odvetniški kandidat pri odvetniškem izpitu pokazati, da teoretično in praktično nmeva zakonske predpise kazensko-pravne tvarine.
Ni prezreti, da je od hrtelektuetae*a )■ moralnega nivoja odvetnikov bistveno odvisen nivo vsega sodstva. Za poglobitev duhovnega in stancuvsko-moralnega nivoja odvetniškega pripravnika mn je ravno predpisana izdatn»a pripravniška praksa. Z interpretacijo, kot je izpodbijana, (da bi pripravnik ne smel zastopati v kazenskih zadevah kot branitelj. op. piscsa) bi se praktično zavirala in otežkočala prav bistven« dosega onega koristnega nivoja odvetniškega sotrudništva v sodstvu, ki si ga zamišlja advokatski zakon, katero sotrudnl-štvo je v vsem sistemu naše pravne orga-mizaciie izrazito poudarjeno in podčrtano. Pri t'mž bi je torej bilo treba ugoditi kot utemeljeni.«
Repertoar!!
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20
Nedelja, 18. ob 15.: Princeska ta paoOrSek. Izven. - Ob 20;: Mercadet Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 19.: Sveti plamen, a
LJUBLJANSKA OPEBA Začetek ob 20
Nedelja, 18.: Faust Ljudska predstava po
znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 19.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČI.
Začetek ob 20. Nedelja, 18. ob 15.: Lutka. Znffano ceno. —•
Ob 20.: Odgodena noč. Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: Plesni večer Olgo Solovjova, Izven.
Da omogočimo vsakemu opravljati delo na prostem tud! ob najhujšem mrazu, snegu,
brozgi in blatu, Od dan as naprej prodajamo:
*> &
1. Vse ženske galoše, žigosane . Vse otroške snežke, žigosane ženske snežke, žigosane ženske žametaste čevlje, žigosan 5. Vse ženske snežke iz gume ali gabardena, žigosane


a
ie
. ... Din	69--	na Din 49*-
. Din 69--, 89"-,	99-	na Din 59*.
. ... Din	99--	na Din
. . . . Din	89--	na Din
«F«1
Din 129"- na Din 99..
6. Vse ženske snežke s patentno zaponko (Reissverschluss) žig. Din 169"- na Din 129
se
(J
N ja
I
1 i
Poe lette naše f^l^ifoe!
3 Jt , JL ,a
r*»taaia.iince, pr
STklS?
MS.
racio^ii za. majhen denar
PremMtrffMi

Ž« predvčerajšnjim ja pravila Završnikova Lencka Matički, aa je novi učitelj zal fant, lepo oblečen. kodrast tn ie telo aa,*! Nocoj se je prišel kar sam pokazat. Takoj ko jc stopil v izbo, je vedela, da je osi. Pozdravila gs je tìidl; »i.'ober dan gospod učitelj!« Oa ra is dejal: »-Bog daj, gospodična — fi v ;mate tudi na vrta kaj prostora sa £osre? pad IA sedel zunaj.« »O da. Imamo«, je hitela, »mizico imamo si kiop za hišo aa vrtu — le druščine ne bo, iospod učitelj !* «Morda ste pa vi, go--ina, toliko ljubeznivi io malo presedete?« je vprašal smeje sc. Tudi ona se je smejala in ga peljala na vrt. Napo je obrisala s predpasnikom mizo in klop "er skočila v hišo po prt Trikrat X morala teči noter in nazaj. Prvič je pozabila vprašati, kaj naj ara prinese, ln ko je prinesla vfno, je opazila, da je r n nozabila kmh. V četrto p® je šla po »veje šivanje, ker je bilo nerodno brez dela sedeti mn nasproti, ko človek ne ve, kam bi gledal.
Ciril Btikšek je M! mkd ta sveta £a-®an človek. Doslej ie ré bU doživel sko-rag mčesar ln to ga je aajbolj jezik) in pek k). Bal se je, da ho zamudil polovico življenja, ko je skoraj leto dni posedal drsna n koprnel po službi Zdaj jo je bil dobil — sam svoj Je — sam si služi kruh, sam lahko dela ln pojde, kamor hoče. Bii je spočit kakor mlad konjiček m delo mu je bik) svet poklic, saj je poznal njegove bridkosti le po vznesenih besedah ob slavnostnih prilikah ta po lastni domišljiji. Vse drugo pa je bila tn!adost. Mladost, ki se ažlga. kjer se starost le počasi jreje, ki plameni hi v?hra ta daje h, sebe rso dušo kakor pomlad, ki poje v viharni borb! z rimo le svojo solnčno pesem o življenja.
Tak te bil tudi Orli Bu-kšek. Vse M bil hotel spoznati, vse, kar Je dobro ta lepo, zajeti in spet obdarovati druge — sploh — obrniti ves svet.
M a lički je ugajal. Drugačen Je M! kakor fantje iz vasi, lepši wl je zdel mehak in prffraplfhr. Lepo Je bB oblečen, nrnrt ln obrit ln kostanjevi lasje so se mu mehko kodra!! nad vedrim čelom.
Oo-vorfl le nagte la	te Mte
kramflafl z njüm, tdaì remo, «M pored-
S40 hr Šaljivo.
»•Kar večeri«! bora ta prt vaaf« fe te-
frr/fl ko te Marička © prvem mrak« od-
sožfla šivan te.
»Joj — aR »e ne boffa ärmere?« te
¥>re«c^nrčena vprašala Marička.
»Kakšne zamere?«
»Mo — gori — pri cerkvi vaj bodo
Pa naj me! SIcer pa — kdo mi pa
kaj more? Nihče!«
»Tudi gospod nadučitefil ae?«
»Tudi c® nei Kaj nu pa hoče! AS je ta taka navada, da bi moral hoditi ačd-telj tja, kamor hodi gospod nadučitelj? Ce »e — jo bom ps jaz prekršil — prav za naiašč!« Ogorčen se je posta vü ra adaril pomizl
Marička je skieätSa rote à »s a-čudiia. Ta je bil pa korajženl
»Kaj bi pase! dolgčas tam; prav je, da sem našel semkaj!«
»Saj imate prav, go«?pod aäÜeS — res Imate prav,« je hitela Marička. »A bo boste mogli obsedeli, prehladno vam bo. V b.bo pa ne boste hoteli.. ^
»Zakaj pa ne? Med ljudstvo — prav rad. Sa) tam jc nxxre pravo mesto mod preprostim kmečkim ljudstvom, še ae-pok varjenim narodom; prav rad bom sedel mednje.«
Ko boš spoznal, Irak« sftaš ms& bRS naši pijančki, boš drugače govoril, i« mislila Marička, a vendar se ji je zdelo lepo, da gospod učitelj ne zaničuje kmeta — ki je ta ostane — krnet. Čeden fant je bfl gospod učite?], pa prav nčč ošaben in gosposko nadirt
Kaj bo Jedel. ga je vprašala & obo-tavljaje se pristavila., da pač nimajo pripravljene jedi ga gospod skega človeka.
On w Jb p» prefertw zswmejai iu Ji
zatrdil, da bo pojedel vse, kar ma ona prinese.
»Počakale	te éefedk, wéx
<5m mamo vprašat...!«
»Zaradi men« je ostal t» — zaradß nrene! Hitela je v ktrhink), matere »1 bfk> tam; v fefoč te sedei db starwn mfinarki — po hčeri »e 5e ozrla irt. Na samem b! btta rajši govorila z njo, ne pa tn pred vsem! fn vpričo Lnke, k! Jo te tako ČTK?no gledal. Bog ve, kaj Je spet krtnh+a?, ko se im tako rvetfto oči — afl ne bo nehiH irledatl vwtrjo? Ott!, ki sedi tam ztmwj. oni mladi, čedni fant, te ostal tn zaradi nje. le ran«!! nje. A kaj Je trrrm LaM. &n te taiko g!«t» — ta prismf>?piT! »falirani far«?
Približala se te materi In Jo rahlo po-kT!ca?a. »Mama?« »Kač Je?«
»Gospod offf^f M f®41 veCeritil.«
»Za brüll čas. ka4 rrrn oa	«fjrff?
Gor naj *tc, kjer g« čakajo % večerjo, pa se naj vrne, če se nrro more. Pr! n«? nlmwmo nfčesar prtpravftenes-a.«
»Mama — tega ma pa ne reöom, kaj pa mtsftte ...«
»Pa napravi, kakor beče*. ha sem trtrdna, vse popoldne sem bla na mv và — fi pa ždiš tam In klepetaš — le
} napravi kakor hočel! Ptìfcet nà ai tr»-
ba klati, da veš.*
Marička je natbrahi astsöo© v foòo,
skomignila i rarnema ia nejevoljno odšla v kuhinjo, kjer je zbila v poaec nekaj jajc in nagnala deklo na vrt po solato.
Nesla mu )e večerjo bes vrt pod laburno; zdaj ga ai hotela v ai) rti v izbu, sramovala se je za svojo mater la se jezila nanjo.
»Slabo ste dobili,« se je opravičevala m dobro ji je delo, ko je pohvalil jed, ki mu >e očivkfaio teknila.
Ko sta po večerji s topaia drtrg efe drugem preko dvorišča v hišo, se Marička ni mogla iznebiti rahlega občutka strahu. Bala se je zanj. Poznala je svoje ljudi, njih nezaupljivost in mrž-njo d-o gospodskega človeka, ki jim ni bi! kos, ker ga niso potrebovali niti se jim ga ni bilo treba bati. »Kaj bo tak učiteijček!« bi dejal stari mlinar. »Mar nam uči otroke zastonj? Mar irra ne plačamo? Mi — mu damo živeti — fa-rani šentlenarški mi ga lahko zapodimo, če nam ni po voiji, mi — ki imamo žari jave roke ln svoj kraj«! šolski svet. — Tako je!« In tudi Kadivček bi priteg-nfi, morda bi še Nac katero vrgel vmes in France bi zaničljivo zazehal. Kaj pa Luka? Luka — saj res — on edini bo prava druščina zanj!
»Dober večer!« je vedro pordravfl Cirilček, ko sta vstopila z Maričko, ki je hitela z roko kazaje nanj govoriti v družsbo pod božtfim kotom: »Ta je naš novi gospod učitelj, ki je prišel name-stu onega, obstreljenega — pa je prišel malo k nam v vas, ker mu je dolgčas tam gori Zunaj na vrtu pa je že hladno, sem ga pa kar sem noter pripeljala, ko je tako priljuden gospod ln rad govori.. ^
Ciril je stal poteg aje ta nekoflko z viška smehljaje se gledal zdaj eoega, »daj dragega.
Stari mlinar Ja laaamteSno kaöfl »ro-Jo pipico, Kadivček Je radovedno ogledoval p rigioca; Nac »e Je nezaupljivo ozrl vanj in se spogledal s Francem, le Luka Je vstal ta primakni! stol k mtel »Sedtte mak>. nam boste kaj povedali 1«
Ciril je pokfrnal ta sedel na ponujeni stol. In kakor da b! odrezal, Je bilo mahoma vse tflro. Vsak s! Je mislil svoje, a nobeden ni Izrekel svojih misli, še mladenič sam Je molčal, dasi mu je b!k) nerodno ta «e Je nekajkrat za-gnal, da bi odprl trsta, faprevtdeti Je pač moral, da njegov prihod med »narod« ni tak kakor s! ga Je M v svojem vlsokotete-čem zanosu predstavlja!. Tudi Loka »! Je nrfslfl: »Aha — nov fant za Maričko!« — ta Jezilo fa Je. da ma Je kaj do tega, ta nekam zasnrfri se Je samemu seW. A govorit! Je bilo treba, kaj bi ?deH tu kot Üpovi kip!. Fant bo mislil, da ga Imajo za vsiljivca ! Vsfl$vec — al! mar ni res? Kdo ga Je kfical sem k Pe~
tričkuPl Za vrst». Laka — »ram te
bodi!
»Kako pa te v mestu, gospod očttelj?
Saj ste messii otrok — kaj nc?«
Oorak, hvaležen pogled je dobi Laka za svoje odrešilne besede. »Kako mehke, skoraj otročje oči kna ta — deček.« je pomislil Luka, viseč med ljubosumjem in zbttfajočo se prijaznostjo do fantka, ki je imel tako dobre oči. Pustil ga je, da je govorä ta pripovedoval, sam ga je poslušal ta mu pritrjeval, in ker je govoril z njim Luka, so se ogreli polagoma tudi ostali Stari mlinar je dai ce k) za pijačo, ki sta jo zlasti Nac in Franc vesek) pozdravila.
Ko so se odoravijaK, so bili vsi skupaj nekoliko pijani. Fantek ni bfl vajen talco velikih kozarcev, govoril je mnogo, pridigova! je bratstvo ta Ijubezeu in jezik se mu je zatikal. Tudi Luka je imel krvave oči, a vendar ni bil pozabil svoje naloge ta Je skušai priti do mlinarja.
Marička Je bita neopažca* tzgfrrila ta Luki je bilo prav tako. Ena jeza
manj — slovesa s »fantkom« nc bo! •
Maričktaa kamrica Ja bßa obrnjena proti juga na dvorišče; ozka Je bHa ia podolgovata, tako da Jc bik> poleg postelje, ki je stala ob stessi za oknom le še dober korak prostora. Maia miza, s čednim prtom pokrita, dva stola, omara za obleko in še šivalni »troj Je b8o že skoro preveč pohištva za nizki prostor, v katerem je poleg Maričke še kraljevala Brezmadežna devica, ki Jc iznad postelje na veliki stenski sliki mSo gledala proti stropu.
Marička Je sedla aa rdb postate ta si jela sezuvatl čevfjc.
»Fantek!« Kakor da Je »ganila LaM-nc misli ko Je tako naxvaJa nJega, ki Je bil prišel nocoi Saj Je res fantek, premalo moški Je Je — pa nič, čisto prav, da Je takšen, on vsaj nc bo »arov, ko...
MarRka »a Ja uveth, da aa JI aile
mlsii predaleč, ta »c Je sramovala. Brž Je potegnila nogavice z nog, skočila po konci ta »c naglo slekla.
Hu — kako hladna Je bila poatefjntna! Tesno se je zavfla v odejo ta zatisnila oči Hotela Je zaspal ta sanjati. Da — sanjati Je hotela o onem lepem, ki mora priti, o tistem, kar JI Je namenjeno— Kakor v meglo zavito Je še vse in kroži pred njenimi zaprtmi očmi A kmalu se bo raztrgal ta padCokrn ta teza nJega bo vstala sflka pričakovane sreče. Afi bo Imela sreča obraz? čigav obraz? Al! bo imela kostanjeve kodre nad žarkimi očmi: Čeden fant bo njena sreča — tako čeden, kakor Je »fantek« ... Zakaj Je neki šla tako zgodaj spat? Ali se Je bala, da se ne bi napil fn postal grd hi siten? Bog ve! Hotela ie biti sama, hotela Je zasanjat! o sreči.
Po veži so odhajali težki korak! —•
to |e bi! Luka, poon&k Ja
memo, poudarjeno stopanje njegove pohabljene noge; za niim so StorkljaH kmetje ta še nekdo, ki te objestno po-drsaval s petami
Marička se je nasmehnila hi zarfia glavo v blazino.
»(Nocoj se me drSÄ, kakor Cèkl« Ja ta vpil natrkani mlinar Luki v obraz, ko sta prišla preko mostu bfou mlina.
Luka se je prisiljeno zasmejal. Jezil se je na kašo, ki si jo Je bil skuhal, in zavedal se Je svojega smešnega položaja. On mora temu domišljavemu staremu bahaču povedati o sinovem (tolga — prav on, bedak! Kaj mu je mar Urša in njene sramote! Sami naj opravijo, kakor hočejo!
»Saj sem vedel da potrebuješ!« Jo posmehljivo in počasi iztresel vinjeni možakar. »»Koliko pa hočeš, no...?«
Luka je bi! trdno stopil pred onega ta mu sovražno pogledal v oči Staremu Je zastala beseda.
»Ničesar ne potrebujem, da resta. Povedati sem vam moral ker sem na-prošen, da zavežite Uodera Jezike, ko se bodo iztezali za Uršo Potoško. Vaš sin je oče.«
»Kaj? Kdo?« Ja zazijal «tari ta prflel Luko za Jopič.
»Vaš Janez! lapusttta ma, o£a. UrSa «i ni vedela drugače pomagati, pa me je naprosila.«
»Proklet! smrkavec!« te zamrmral mlinar in se odmaknil. »Taka žaba — tak smrkolin!« Je momljal ta kimal z glavo. »Potoško — praviš? n vrag, ti! Taka žaba, smrkava — ti kujon ti.«
Stari Je bil zmešan, čisto zmešan. Oh, Janez, ti presneto tele, tega ti je bilo prav treba! Kesal se boš, krvavo bilo prav treba! Kesal se boš, krvavo se boš še kesal
»I nu, Luka — v*d bo, reci ji, da jo bo vzel Koliko bo neki prinesla k hiši? Stari stiskač bo moral pač šte» ti... noben avet mo ne pomaga, zgo» voriH se bomo, pa bo. Kaj pa hočeš, vraga!«
Potegnil Ja ta lepa mehur In al ho»
te! natlačiti pipo. A nenadoma Je sprt* vfl oboje, zamahnil z roko proti Luki, ki je slonel ob ograji mostu, m po» hlevno voščil: »Lahko noč!«
Po dveh korakih sc Je vnovič okre» nil in poklical:
»Luka!«
»Da — oče?«
»Luka — saj veš, da... rei, nerad bi videl, 5a bi sc razneslo po vasi, da je bi! ravno Jane»... Pozneje je vse eno, a zdaj naj le mislijo.. ai
Tedaj sé je Luka vnovič zasmejal, hudobno in Žareče.
»Morda bodo verjeli, da ja bfl duh — lahko noč!«
Nadaljevanje
tcffu rorn UevOd
rommia y nedeljski
Iz živi i
in sveta
Prizor iz Monrovije, prestolnice Liberije
Ob pogledu na črne meščanske hčerke, ki napravljajo prav civiliziran dojem, bi človek ne mislil, da njih očetje vzdržujejo v državi pravi srednjeveški sistem suženjstva in tlačijo svoje črne rojake hujše, nego so jih tlačili nekdanji beli gospodarji na ameriških plantažah,
Brezposelnost ist beda v Franciji
Pariški brezposelni delavci čakajo pred dobrodelno kuhinjo, da dobe vsakdanji košček kruha in skodelico juhe. Svetovna kriza se je začela čutiti tudi v bogati Franciji.
Hranilni živec
Nemška profesorja Viljem Grünen* tal in Erik Grafe v Rostocku že več let raziskujeta vzroke občutkov žeje in lakote, ki pri posameznikih večkrat nikakor ne ustrezajo dejanski potrebi organizma po jedi ali pijači. Zdaj se jima je posrečilo odkriti droben živec, ki je odločilen za vso prehrano. Njiju dosedanji eksperimenti z živalmi so ugotovili, da se lahko zajezi delova* nie tega živca, ne da bi trpeli možga* ni in celotno živčevje. Popolna od* stranitev živca je povzročila nepriča* kovano naglo odebelenje. To dejstvo odkriva nove vidike za živinorejce, a raziskovalca sta se zanimala za stvar seveda pred vsem z medicinskega sta* lišča. Kmalu sta dognala, da učinkuje delna odstranitev živca manj izdatno in je torej mogoče na ta način reguli* rati nastajanje masti. Zdaj poskušata raziskovalca različna sredstva, ki bi utegnila vplivati na delovanje živca, ne da bi bila potrebna operacija. Če bi se jima to posrečilo, bo postala se* danja modna linija prav lahko doseg* ljiva.
))Happi Baldwincc
V spremstvu šestih, od pet do gla* vc oboroženih detektivov je prispel te dni do znane newvorske draguljar* ske tvrdke sijajen, 25 karatov težak rubin, ki nosi v krogih poznavalcev ime »Srečni Baldwin«. Vreden je nam* reč nad 200 tisoč dolarjev, ker ima posebno redko rdečo barvo, ki se ime* nuje »golobja kri«. Nihče ne ve, kje in kdaj so našli ta dragulj. Ležal je bogve koliko let v zakladnici nekega indijskega kneza v Birmi. Inženjer Baldwin, ki je bil tu uslužben v ne* kein rudniku, je bil knezu tako všeč, da mu je lani podaril rubin. Zdaj je pripeljal srečni Baldwin svoj zaklad v domovino, da bi ga dal pravilno obrusiti in da bi ga potem menda pro* dal.
za smitcarie
iz najboljšega švedskega lodna najcenejše pri
Drago Schwab, Ljubljana«
Naporen poklic
Akrobatski plesi, ki jih morajo iz* vajati sodobne girls, zahtevajo toliko vztrajnosti in telesne moči, da se je v zadnjih desetih letih znatno znižala povprečna starost poklicnih plesalk. Ugleden ameriški gledališki podjet* nik, ki je imel po vojni opraviti s ti* soči plesalk, je sestavil na temelju svojih opazovanj razpredelnico, ki do* kazuje, da se niža ta starost z vsakim
letom. Še leta 1923. so bile plesalke večinoma po 23 let stare. A njih po* klic je čim dalje bolj težaven, postaja* jo čim dalje tem preje invalidinje ter si morajo iskati skromnejšega zasluž* ka kot šivilje, prodajalke itd. Zdaj šteje pretežna večina girls samo po 19 let. Kje so lepi stari časi, ko sta navduševali Fanny Elsler ah Taglioni naše prednamce do svojega šestdese* tega leta!
Finski prvak med drsalci
Klas Thunberg, ki je na drsalkah premeril daljavo 500 m v 42.6 sekundah in s tem znatno zboljšl svoj lastni rekord.
Ogl
[romna demsema
José Bona, po rodu Spanec in brit* ski podkralj v Afriki, je zapustil pred 139 leti nad 5 milijonov funtov šter* lingov, ki si jih je nabral v teku svo* jega izredno pisanega življenja. To vsoto je naložil pri britski državni banki s pogojem, da se mora 1. 1931. razdeliti z obrestmi vred med njego* ve potomce. V 139 letih je narasla glavnica do pravljičnega zneska 75 mi* lijonov funtov šterlingov. Četudi zna* ša sedaj število Bonovih potomcev 1001 osebo, bi vendar vsak dobil iz* daten del zapuščine. Toda zadeva ni tako preprosta. Dediči so že pred 50 leti pričeli iskati oporoko, ki je bila shranjena pri neki notarski tvrdki v Londonu. À izkazalo se je, da so po smrti zadnjega notarja te tvrdke leta 1880. izročili njegov arhiv sodni j i in ta ni našla nobene oporoke. Vendar se je pozneje posrečilo ugotoviti, da je ostavil Bona razne dokumente o svojem imetju tudi na Španskem. Zdaj so prijavili dediči ustanovitev poseb* nega konsorcija, ki bo iskal potrebne listine in pospešil razdelitev velikan* ske dediščine, ker bi ta sicer lahko pri* padla državni blagajni.
Poštni avto na saneh
PoStna služba v zasneženih gorskih pokrajinah v Avstriji se vrši na avtomobilih,
spretno prirejenih v sani.
Mrtvaški ples
Pri plesu, ki ga je priredila pred kratkim lady Chatore v svojem zgo* dovinskem gradu blizu Durhama, so nastopili gostje v nošah mrličev, gro* barjev in različnih prikazni. V napol razsvetljeni srednjeveški dvorani so sedeli pri mizi med gosti v starinskih, izrezljanih stolih pravi okostnjaki. Na* mesto cvetnih kit so visele s stropa na nevidne steklene niti privezane mrtvaške lobanje, v katerih so gore* le električne žarnice. Jedi so bile tako nripravljene, da so delale v zeleno* sinji luči vtis razkrajanja in gnilobe. Med plesom se je povzpel po dogo* voru z gospodinio neki črno zakrin* kan industrijec po zidu skozi okno v dvorano in z revolverjem v roki pia* nil med plesalce. Njegov izredno uspe* li nastop je povzročil celo dve pravi omedlevici. Razen tega je povabila gospa Chatore iz londonskih ječ naj* spretnejše žeparje, ki so dospeli na »gostovanje« v spremstvu paznikov, za kar jc prejela jetniška kuhinja znat* no vsoto za izboljšanje božičnega in novoletnega kosila. Povabljenci so se sijajno obnesli: izpraznili so žepe vsem gostom in so potegnili soprogi ugled* nega londonskega draguljarja celo dragoceno biserno ogrlico z vratu, ne da bi gospa kaj opazila. Po plesu so morali žeparji izročiti plen policijske* mu nadzorniku, ki ga je potem raz* delil med goste. Po kosilu na gradu so pazniki odvedli svoje »gojence« seve* da nazaj v zapore.
Drage univerze
V nasprotju z našim nazori smatra* jo Američani visokošolski študij za luksus in širokim slojem omogočajo samo nižjo oz. srednješolsko izobraz* bo. V povprečnem akademskem domu plačajo dijaki v Zedinjenih državah mesečno po 55 dolarjev za hrano, 20 dol. za sobo in 25. dol članskih pri* stojbin. Torej stane »najcenejše« živ* Ijenje dijaka že 100 dol. na mesec (5600 Din). Razen tega je treba plačati šolnino (50 dol. na vsak trimester za tiste, ki vsaj leto dni bivajo v okolišu univerze in 15 dol. pri daljšem biva* nju, dočim plačajo pravi tujci, n. pr. Južni Američani veliko več. Temu znesku jc treba dodati še 5 do 15 do* larjev za uporabo knjižnic, laborato* rija in drugega. Prav toliko znašajo skupno prispevki za bolniško blagaj* no, univerzitetsko zakladnico za naba* vo znanstvenih pripomočkov itd. In seveda potrebuje dijak še denar za obleko, učne pripomočke, izlete, gle* dališče in druge zabave. Štipendije so zelo maloštevilne in namenjene samo pravim Američanom. Tujci jih malo* kdaj dobijo. Univerza skrbi samo za tiste mlade znanstvenike, ki so dovr* šili študij ter obljubljajo velike uspe» he v bodočnosti. Zato išče pretežna večina revnejših visokošolcev katere koli stalne zaslužke v neposredni bli* žini univerze. Tako pomivajo n. pr. posodo po restavracijah. To delo ne zahteva strokovne izobrazbe in je ta* ko slabo plačano, da ne zanima mo* gočnih delavskih strokovnih organi* zacij, ki ti sicer preprečijo vsako po* stransko delo. Slabo plačani, prezapo* sleni in preutrujeni dijaki so značilen pojav za ameriške, na svetu menda najdražje univerze. Kdor misli, da se zanimajo ameriški visokošolci zgolj za nogomet in druge sporte, se zelo mo* ti. Veselo življenje onih visokošolcev, ki imajo imovite starše, je značilno le za manjšino med ameriškimi dijaki, dočim ima večina težko stališče. Do* dati pa je treba, da se zanima ameri* ška mladina manj za visokošolsko iz* obrazbo nego pri nas. Kdor postane profesor, zdravnik, inženjer itd. se za* dovolji s slabšim plačilom in ne misli na milijone. Za povprečnega Američa* na pomenijo ti poklici zgolj izhodišče za manj zmožne in manj delavne ljudi!
Skladatelj, ki ni poznal not
Mornarji često niso vešči plavanja in v sovjetski Rusiji imajo kmečke pesnike, ki ne poznajo abecede ter morajo drugim narekovati svoje spi* se. A. Charles Harris je menda edini skladatelj, ki ni še nikdar igral na kakšnem glasbilu in ki sploh ne po* zna not. Kljub temu je spesnil in skomponiral več zelo priljubljenih ro* mane in je zdaj zapustil milijonsko imetje. Harrisova čudna življenska zgodba se je pričela v očetovi kroja* ški delavnici na deželi. Dolga leta je oblačil mladi Harris okoliške farmer* je, dokler ni prišel nekega dne v Chi« cago. Na nekem plesu je bil priča su» rovega spopada med dvema čestilce« ma istega dekleta. Nasprotje med prejšnjo veselo godbo in tem prete* pom je naredilo globok vtis na mlade* ga krojača. Spravil je ta vtis v pes* mico »Po plesu«. Ta je prijateljem ze» lo ugajala in Harris se je tako opo» gumil, da je najel posojilo. Plačal je potem glasbenika, ki je v note prelo* žil, kar mu je bil zapel in je dal pes* mico natisniti. Imela je sijajen uspeh, postala je naravnost ljudska melodi* ja in so jo prodajali v deset tisočih izvodov na mesec še leta 1928. Tudi naslednje pesmi je prodajal Harris z istim uspehom in si je sčasoma nabral milijonsko imetje. Čudno pa je bilo, da se ni nikoli naučil skladboslovja ali vsaj not, čeprav je to večkrat po* skušal.
Darilo Ircev sv. očetu
Irska vlada je nedavno podarila papežu dragoceno preprogo, ki jo je devet mladih deklet delalo štiri mesece. Preproga bo krasila eno izmed treh papeževih predsob.
čejo zadružne pekarne. Po določilih petletnega načrta morajo zadružne pekarne nadomestiti že letos vse zasebne pekarne.
Grenke znamke
Zdravstvene in tudi poštne oblasti so že neštotakrat opozarjale ljudi, naj ne ližejo znamk, kadar jih lepijo na ovitke. Saj ležijo znamke, preden pri* dejo kupcu v roke, leta in mesece po zaprašenih skladiščih, gredo skozi ne* šteto uradov in postanejo tako prave grede za bacile. Klej vsebuje namreč redilne snovi, ki bacilom posebno uga* jajo in ki pospešujejo njih množitev. A občinstvo se premalo zmeni za vse
Požiralec ropota
Ameriški iznajditelj Hyram Pcrcy Maxim, ki je zaslovel leta 1908. po svojem »dušilu za strojnice«, je zdaj po dvajsetletnem delu da! patentirati novo senzacijonalno iznajdbo. Imenu* je se »požiralec ropota« in na oknu nameščena oskrbuje zračenje in zatre popolnoma vsak cestni ropot, ki bi utegnil motit' bolnika, glasbenika, pre» davatelja in si. Maximov aparat delu* je že v središču Newyorka po vseh pi* sarnah velikanskega Chryslerjevega nebotičnika in v več prvorazrednih hotelih ter se je sijajno obnesel. V so* bah, ki so z njim opremljeni, vlada sveta tišina, kakor da ne bi bilo zunaj neštevilo vlakov in avtomobilov. Pri uradni preizkušnji je v treh minutah popolnoma osvežil zrak v veliki dvo* rani, ki jo je zavila kopa kadilcev v oblake dima. Doslej je potrebovala uprava poslopja za takšno temeljito zračenje skoro cel dan.
Zoro »odo
proti sivim lasem!
Ne Dar va, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo.
Zak. zašt. Odobrena oa zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—»
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Radičeva (Duga) al. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove.	442
Varujte se debelosti!
Zveza ameriških zavarovalnic je obogatila svojo itak zelo razsežno pia* čilno lestvico z novimi podatki o vpli* vu debelosti na zdravje. Zbrala je v to svrho statistične podatke o cclem milijonu ljudi. Vse gradivo se razdeli v tri dele po ljudeh z normalno težo, po suhih in debelih. Računarji so do* speli do presenetljivih zaključkov. Tu* di pri normalni teži je število smrti za 14 odst. višje nego pri suhih. Debe* luharji pa umirajo najbolj zgodaj. To* rej bodo odslej debeli Američani pia* čali najvišjo zavarovalnino in jim bo* do priporočale zavarovalnice, naj shujšajo, če želijo priti v nižji plačilni razred. Številke nepobitno dokazujejo, da živijo mršave osebe praviloma naj* dalje, če le prekoračijo 30 leto in uide* jo jetiki.
Enoten kruh v Rušili
Sovjeti so na vsej ogromni površini svoje državne zveze uvedli enoten kruh, ki ga pe-
grozilne slike in pametne nasvete. Za* to je sklenila francoska poštna upra» va, da bo dodajala kleju za znamke posebne grenke snovi, ki naj bi lizal* ce znamk odvadil njih grde razvade. Ta odredba se nanaša na vse vrste znamk in koleke, na uradno dovolje* ne zasebne spominske in slavnostne znamke itd.---
Zdravi poklici
Washingtonski higienski zavod je objavil po dveletnem nabiranju gradi* va zanimive podatke o zdravstvenem stanju različnih skupin prebivalstva v Zedinjenih državah. Statistika ugotav* lja presenetljivo dejstvo, da so naj* bolj krepki in zdravi mali trgovci, borzni mešetarji, krošnjarji in sploh ljudje podobnega zvanja, imajo naj* boljše zobe in najbistrejši vid. sijajna pljuča in dihala. Kmetje, ki jih sploš» no smatrajo za najbolj zdrave korc* njake, so šele na drugem mestu. Sa* mo po želodcu in prebavilih prednja* rijo omenjeni skupini. Na tretjem me* stu so strokovni delavci po tovarnah, sledijo jim bančni in pisarniški na» stavljenci. Vsi ostali poklici so že ne» varnejši za zdravje.
Kmetijski vestitile
0 bodočnosti našega mlekarstva
Z norim! driavn&ra mejami sns» tzgcbfli jjOTiKamboe odjemaic« mkska m se naše mlekarsko tadmiiMŠtvo po voj»i glede izvoza se mure tako «vetja vtjafc kakor prod »ve-•ovbo	Carmske ovire, le boli pa
premij eni a prejšnjih dežeJ a voznic za tem. óa »yo)o potrebo fcrt>e>o z lastno, po vri a-&o protzvodrdo, «« aaS mtečir avo» ca virai c, dokler ca biso popolnoma ooemoso-
ele
Naia »teCra profew<W> 1* inorala *<ed-■o bolj odstopa« od naj reirtabrlnejšega vnovčenja, »o it Jd prodaje svežega mleka ki prehajata k masla renna as sirarstvti 2e pozno, oziroma prepozno se je naše mlekarstvo začelo jzjrafi za trgom tta severa. v Nemčiji, ki aam ie v radijem časn dvakrat nedostopen to j« ta rade silno visokih carvi m zaradi kakovostne aezadost-Bosta našega triaga
Tud» sir Sa mask) morem® le a teiavc razpeta vaa * woxernstve w smo ßm dalje boi J navezam aa vnovčtsnje doma. NaS trd: ar J« poetai kakovv>st«ìo tako dober da bi s« resno mogel avetiavliati po vsej Jugosia-vij- sttčnc kakor švicarski a vendar ee-katere naèe srrarnc baj€ ^krčujeJo obrate tr spravljale saäix* zadosti itar m do-Borasi sir v promei m ko bi smotrena pro paganda storila «voje » oz bi odnehaia tn-či v primeru boljše konjunkture, bi pač spričakovat, da «e naš sir cioma ra/ «eroina 'ahko e pnmemo dobre movči Na splošno bi bilo potrebno, da centralne organizacije posvetijo reč pozornost ae tTsrH-vansm razlikam pn vnovOevanw mietei- Dočim dosegajo okoličan" večjih mest a iKhistriiskth krajev po S Dm ® več za üter mleka, morajo biti pridelovala v od-"»jčsejših krajah tadovoljni skoro s 1 Din :.irana. n masìaroe odnosno posoesnainict la si raogj« dosö jomagatS
Prodaja svežega mleka ;e pri »aa že ved-wo «ra isti stopinj; kakor pred 100 iec Prv-4aja higienskega mleka od zdravniško do-àHAiso aejetičmh srav snažne spravljenega " ftfgtjensko zaprišb steklenicah, bi cwnog So boljše 'movčevanje Tako rrieko k: b ga b®5o moge-óe vlivati sirovo, pozimi fragrerò poleta pa mrzkv brez bojazn? pred oiferatenjofB s tuberkulozo b. prav močn pomnožAo porabo svežega rrteka Primer aa propaganda b) te lahko mnogo storia Mlečne pivnice p« večjih krajih bi bile porztbraliora v corre t ki zdravje pndefovai-eem 3* bi dajale lep dohodek Sicer »e te po inesfth te pojavljajo so pa k /edno «a ko srrenntivne. da človek mieks v nj ih ne more più t otitk'/m ser 6o tnlekc tf koti trofira» pod strogo sdravsrveTKi kontrolo spravHano mieko si bo samo oti raso poi m si bo za^otov-ho ?ladke prodal" doms. is rre bo treba težiti za izvozom Tujski promet pri nas že dobro raz vi». aKti te bi lah&o porabä mnogo več mleka kakor ga danes č* bi » nrrteko bilo hir-iemko » dobavljano v steklenicah s st-e-riirrims zamaSta,
Prvi začetek je te Mlekarska sadrt^s v Medvodafe Je prya krerrfla m te piM te c^ bo fi žal; gvrtfe micko bo rsa.% ča? !ahk'-> fe » bofJSim	nrovfevala kaJcoT pa
orri dobavitelji, a jstajajo pri starem .>b'-čain.	" A. J.
afl i duJaftw ■atrQewwga bieotnea (• gr
oa 100 1). Bolje j« pa. di pustimo vino ne ovirat» do konca porreti pri zrahljani vehi (ako ai kipeine vehe), da lahko uhajajo tz «oda med kipenjera raxvijajoèi se pimi Vieta v tak eoi Ktanpi ae umetno ne čistijo, rasen s filtriranjem pod pritiskom, ker druga čistila zboa vrenja ne yioreio delovati.
Zaradi navedenih jewenukih neprilik m tnaiega konzunia tMejo (»revidm kupci le dobra u» zanesljiva rin» ia jih tudi rajši bolj plačajo, da se izognejo vsakršnim nadaljnjim sitnostim, dočim se izogibajo manj vrednega, nezanesljivega blaga kljub izredno nizkim cenam, ki niti produkcijskih strelko* ae krijejo
Splošno pa je «sa rtnska trgtmna bolj klavrna zaradi razmerno pičlega konzuma iB že manjšega izvoza naših pridelkov v tujino.	Fran Gombafc.
Mladim akvaristom
V	zvezi s EMÄlmi, lam abjavljenimi članki • akvaristiki, v katerih smo navedli splošna pravi La m opisali nekatere doma. če ribice' (pezdirek. kurešelj. globoček), pn-na.iamo danes opis ribice, ki ne sme manjkati ? akvariju domačih in drugih mrzlo-
vodnih rib.
Linj »Tinea vulgaris, p. d. šiajn) prebava v dobro zaraščenih bajerjih in počasi te kočih vodah Odlikuje se po temnozeleni ali oliami barvi in zelo malih luskah Ce jo vzame« v roko, opaziš, da je v jačji meri sluzasta (kakor a. pr jegulja) in kaj lahko se izmuzne tz rok Dorasle linje vidiš vsak petek na ribjem trgu Mladiče v dolžini 3 do 6 cm priporočamo naSim akvaristom, ali pa še manjše. Ker v posodi le polagoma rasejo. jih lahko držiš v akvariju po več let
Z-goraJ tetam» teiett. je Imj na trebuhu svetlo rumenkast Male luske se v solncu ble šče s raznih barvah Pn gobčku mu visita kratki tipalki Plavuti so vse lepo zaokro žene in rumenkasto rdeče Lini je miren počasen plavač Hrani «e v pnrodi i ličinkami. t vodnimi žuželkami in z ostanki vod nih rastlin Na akvarij se hitro privadi tn ixwebno dobro si .^spomni mesto kiei se spušča krma V jaki men mu teknejo tu-bifeksi (tenk' črvički) V gobčeU natlači. ioitkor le more ta požresšneš. žveči m žve-ka. dokler ni vsa kepic« črvičkov v želodcu Ko je opravil to naporno delo. se zelo r»korno giblje vleče ia na dno. kjer tudi Lutane dokler a? prebavi
Enako lep kakor navadni bnj je tutli nje sori>dnik siati linj (Tinea vulgaris var aurata) Navadni iinj m občutlpv. sbrom aa in trdna riba je. ki z Lahkoto prenaša izpremenibe temperature če nis>o preveli Re Bolj občutljiv mu je bratranec zlati Linj v pogledu temperature vendar je tudi te lokaj trden in skromen v svojih tahtevah
V	pozni jeseni se iinji «urijejo v blato sia dno vode. kjer prezimijo dokler jih toplejša voda ie zdrami oznanjujoČ jim da >e visred v polneni razmahu Drstenje obav-Ijajo od maj» do avtrusta Ikre ostanejo na modnih rastlinah ki so na površini vode Mladiči prozorni Težko ie pn mladičih -azlikovati lin ja od kurešija. če sta šele 1 H cm dolaa
Narod pravi ta ima Ihijevs slus «imvi> io moč Če trpi kdo na glavobolu, mu v nekaterih krajih pnvežeio živeoii linja na «lo Proti vnetju sluznih kožic v očeh pa •olagajo linja a» tilnik lTbos»e ribel Lekarne imajo vendar boljši zdravila za take bolezni; Dalje se pripoveduje rned naro» lom, da ščuka in som prizanašata linju lz hvaležnosti, ker jima leči rane 0 njem se ■ rdi še mnotro čudneea kar pa vse »pada v domeno b;i jk
Priporočamo oba. z«leneea m zialea» B-aja. našim akvaristom ker sta lepa, nitma n služita v okras vsakemu akvariju Vlo-viš jih lahko t mrežico tik obale baterjev od marea aaprei do jeseni Dokai rada se -iolnCita tam pri obali kakor njuni sonxi-fiiki kurešelj. krap in dnu»e ribice.
0 S.
Knjigovodja
za gosdarako ln lesno tnOostrlJo se sprejme s L. marcem 19SL
Zantevs aei Perfektm» snaaje
aksga knjigovodstva, slovenskega tn nemškega Jezika v govoru ln pisavi, zanesljivost v blagajniških poslih.
Nudi ae: Plača v gotovim Din 2500.— me-•eéno, prosto stanovanje z razsvetljavo. Ponudbe s curriculum vitae, prepisi spričeval tn s zdravniškim spričevalom o zdravstvenem stanju pod šifro: »Zanesljiv in uren« na upravo »Jutra«.	2066
Lcgftota nog'

«ag»Tie» m g» 4»je)0 »Jgl mkc B> dr»
iestno »biiko DinaSnja med» tihte-ra l
iE jraciotao ^Wito ovgt a U> 4« torrž.
samo s	i^ujunatib ivoganc Noe»
•»• u« otruja • obenem »o pokrit« rot m> (»ke ta'.;er tudi fcr&nt- £iK ;Kramufa«lern,. Nogavice i® fcwte tm<Ti6k« ipim. brez »iva tenke popolnoma irown» dai > lepo ritko co^'i .lo kol'-aa Btu» Sìt» » harr* kož' (Flfti-ehfarbel uai 180 Din Pleten.	j
nopa^ace i? p.ajFnMšepi trfkojt ta krčn. j lile do kelma rat 190 Din. nogavici ta j koleno in «tegno samo p»> meni »d 310 Dir j naprej
Ka] Je novega?
Ali Vam Je te mano, kje ae točijo najboljša štajerska tn dolenjska vina?
Poskusite tn prepričani boste, da je to edina gostilna oziroma restavracija, kjer se točijo originalna sortirana vina:
evtòefe ••••••• Dia LA
feeéo Baratmo • • ■ ■ • • M maSkat sllvanee • • ■ • » IS renski rizling ..... » 20
To so zajamčeno pristna vina.
Na razpolago vsak čas topla tn mrzla Jedila. — Sprejemajo se abonentl na dobro domačo brano.
Za obilen obisk se priporoča
TONE HUC,
RESTAVRACIJA »ZADKU2NI DOM«,
Vič — tìllnce St. 10.	2085
Vse vrste barmonfk
kater M« IHUMM tm>-
bfxlje ■ najceijej* konnte pri lzdelorateljn barmanii
Franc Kactw
poma.]* DRENOV GRIČ prf VRHNIKI, Jn^otJaTija. — PnfMsxnaout najb»ijAa doas-
6» ispdelo'valudca; ndake ceoe
Ali ste že naročili nove zbirke „Tiskovne zadruge"?
»VV ■/
«f • .v
v.:./ t*
Vsakovrstna sorta tn druge specialltete za maske
A.&E. SKABERNÈ
LJUBLJANA
i
vrv
i®Ieša
Prva lavna
A ifk m	iae je aajrečja nourc«»
■V / ^^	ta etaro B. oUado V S4 arah ta
1 ( \ I	stavimi. ripailanje l»« u reuno
i i r	->dp*aris>r r«» prhlja' Tbel hra
«to ia aetwasro t .ESPARCETTE. oa 'tt UnrratM 4 01» Par t - La«}* bodo »k lira reB is sope« trojno rat"!š - ia ®.peb garantiramo — Garnitura -«tat*. «' Din
CENTIPOI.IA, kcrmetifki «rod, Zasreh Jvrffitevs »
Zmw»»)«. takoj >r «i pl • 11 ' Htb^W"»». o«mtke!
SMUČARSKE DRESE
in druge športne obleke izdeluje najhitreje po zmerni ceni
modno kroJaStva
- - JOSIP NOVAK - -
LrJl BLJAJVA	Breg št. 2.
20SS
Naročajte
n
^e ti morete smejati?
Dozonfev leteln^ib vin
Pesimistični jesenski predsodki o mošt i b ta rinih. da aaradi preobilne kisline, pras note, gnilobe in drugega ne bodo stanovit Jìa. torej E^posobna ia večji konzum, m se izka?aii, ozi re aia se izkazujejo kot neosno *^ini Opozarjala smo sicer že takoj po trgatvi aa to neutemeljeno sodbo in poudarjali da bodo letošnja v.na tvorila prav saradi navedenih okolnosti Se prav prijetno po mladno Jo poietno pijačo, toda kazaio je. kakor da smo tako nalašč oiepševaii položaj, da ne bi trgovina z mošti in s vini preveč »ostala
Na M-eč® t ju i etwa eeirm ebrnilo aa
bolj«, èe bolj kakor srno sami pričakovali Vina, namreč normalno dozorevajo ia, kar je §b posebno važno in odločilno, kislina nazaduje i**edi»o naglo, tako da se njena m noli na po večini že bliža nonnahri vsebt-bc ta take letnike.
Tak razvoj je biio pač pričakovati glede jesensko moštno sestavo in na jesensko deževje, ki je grozdje precej povodeniio. Pa tuoi * drugem osira se vina bolièajo sama po sebi z izločevanjem kvariti vin in uepri-jetnih snovi, ki se s^edajo v podobi gošče na dno. Vma postajajo tako od meseca do meseca prijetnejšega okusa.
Ci m bodo pretočena, to ločena ®d te «esedle se goščo, pri tem pa še pravilno za-žveplana v svrho [x>morilve ostalih notranjih kvarljivih snovi, gli, » bakterij ae bodo še bolj izpopolnila in p»>stala ponolno-ma stanovitna tudi v poznejšem času. Le vina, izvirajoča od nezdravega lo je močno enilega in nedozorelega grozdja, bodo obdržala svoj neprijeten okus po gnilobi &M piesnivcu in ne bodo stanovitna. Zlasti bodo (»rjavela, čim pridejo z zrakom v dott-ko, ob vročini poleti pa utegnejo tudi zavreti, tako da postanejo celo neužitna Taka ▼ina sa h te rajo posebna manipulacije (ponovno pretakanja močno tvepljanje, odnosno bisnlfiltiranje. eponitiranje in še omet no čiščenje, ker sama ob sebi se nerada čistijo), dočim pri rinih is zdravega grozdja izostanejo vse take bolj ali manj drage procedure.
Dogaja se pa, da se tudi popohioma stirava, brezhibna, krepka celo sortna vina Se
sedai nočejo očistiti, ab pa da se le očiščena zopet močno skalijo in pričnejo na novo kipeti (šumeti), kar vzbuja pri neveščaku sum, da niso naravna vina, oziroma da se hočejo pokvariti
Vzrok izpremembo v takem »Irre Je ie nepopolno povretje moštneua sladkorja ki je morda zastalo zaradi premočnega žvep lanja mošta ali zaradi prenaglega ki pen (a mošta (prenaglega razvoja preobilnega alkohola. ki zamori kvasne glive), pa tudi zaradi neprikladne temperature ob glavnem kipenju mošta. Tako naknadno kipe-aje lahko zopet preprečimo z žveplan jem
Za prdJ-overJe	1848
Toni «Ja^er. Ljubljana, Dvorni trg štev. 1.
O-JUULJUULJGOJLOJUL^
□ □ □ □
C □
C C
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n
S
D □
□ □
□


»seÄ attrssn? s»«*«!!
'BTI"'
ff n^^àtf s SiPi 1 ù£>
UUBUÀNà
FLOi-aAJLOJUlJiJTnnnn1:"! r, i; n-mr
c
D C C D C L C
I-
C
C C C E C C U C
F
r
E
F
Ali se sramujete smejati radfl tega, ker so vam zobje umazani, rumenkasti? Nemogoče je, da bi skrili svoje zobe pred drugimi ljudmi, ker se vaši zobje takoj pokažejo, čim odprete usta.
KOLYNOS bo odpravila z zob to temno rumenkasto prevleko, ona tudi uničuje nevarne klice na ustnah, ki povzročajo gnitje zob. Kako navadno sredstvo za zobe tu ne bi nič pomagalo.
2e od davna obsipajo zdravniki a hvalo KOL.VNOS in jo priporočajo z razlogom in radi njene antiseptične pene, ki čudovito čisti: ona očisti zobe in dlesni tako kot zahteva higijena, da bodo očiščeni.
Ako hočete imeti zobe svetlobele, a dlesni zdrave, uporabljajte KOLYNOS!
PROVIZ! JSKEG A
ZASTOPNIKA
Jobro vpeljanega, sa Slovenijo, »prejmemo.
Tovarn* trikotaže IRI&, Aa^eb, Bačvar-otea IZ	2079
»«•a mn ■ ■ m m m m « a s a b m e »«mh m a.?
DIVJAČINE!
Zaradi pozne sezone prodamo po reklamnih cenah
komadov dežnih plaščev (pelerin)
zajamčeno nepremočljivih br. R. ( samo 15 dkg težke iz umetne ruske celuloze, imitacija ribje kože) da se nalahno zložiti in nositi v žepu v škatlici, zelo pripravna za gospode, gospe in otroke. 1 komad a kapuco ln škatli co samo 48 Din (2 komada 94 Din). Nadalje lz impre-griranega sukna (oljenega batista) samo Ia vrsta v raznih barvah. 1 dežni plašč (pelerina) Din 150. Pošilja se franko ocarinjeno po povzetju.
„Lineria - Export44
Praga, Vìnohradj, Gregro-va 18.
»«odgovarjajoče se lahko zamenja. 1719
\ g^ V
\*lteQ2&e

vseh vrat in v vsaki količini kupujem v vseh letnih časih. Imam veliko zalogo lepih strojenih polhovih kožic. V Ljubljani. Sv, Florjana ulica Štev. 9.	3S8
OGLEDALA
Mil vrat, veflkoact k oblik
STEKLO
ledMto. afcUNKter Itd.
SPKCTRUM D. D.
LJUBLJANA VD — Telef. 23-43 r, \ ORFTF ORT AR A 81 OS1.IH» fc
rabljenih avtomobilov in motornih koles
se bo vršila dne £3. januarja 1931 ed 9.
ure v prostorih dražbovalnice Zagrebčki Zbor.
Pregled tn poizkusne vožnje motornih
vozil se vrše 2 dni pred dražbo. Reflektanti se pozivajo, da pravočasno dostavijo svoja vozila na mesto dražbe.
Na dan dražbe se ne morejo vršiti poizkusne vožnje.
AUTO - BURZA
M. Tadic k. d., Zagreb, Vlaška al. 53.
TELEFON 62—67.
2080
JTioč osebnega vpliva
. korespondenčni tečaj
sa pouk v hlpaotizmn, lugwu tefepat, Itd.
Najmodernejše orig amerik metode. Uspeli garantiran! Obširni prospekti zastonj, ev. priložite znamko za porto. Pošilja: »Veda in znanost, CELJE, Kaziagova allea it 8.
2036

iPri bolet&nifa
me letica, crevera»
Slabe prebave m hemorx>iaov vzemite tudi vi FIGO L. FIGOL po-svežuje ln čisti kri. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a pc pošti ga razpošilja proizvajalec : Lekarna dr. Semel!6, Dubrovnik 2/43. Tri Q stek'enlce s poštnino 105 Din, ® osem steklenic 245 Dia, 1 steklenica 40 Din.	S65-a
Ob hudi Izgubi našega dobrega
soproga in očeta
FRANCA KOLSKA
se najlskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam s dejanji ln sočutjem
lajšali našo duševno boL
Posebej se Se zahvaljujemo g. dr. Serku za njegovo zdravniško tolažbo hudo bolnemu, dalje preča-stitemu župniku g. dr. Mortlu, vsem darovalcem vencev tn šopkov, pevskemu društvu »Vranska vila« za ganljive žalostlnke, prostovoljnemu gasilskemu društvu za zadnje spremstvo, Posojilnici ln občinskemu odboru na Vranskem ln vsem prijateljem tn znancem, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast.
Vransko, 16. januarja 1931. Zalnjo« rodbini ROLßEK. JAK SE
-^iv;' ^ ;	'VW
HOLAMOSKE LIKERJE
JLA. rilifiTTE*
rt Uta tMk mm
i pucmoioa h il« i iié >■! »la fil letto. ckstrakU a Qoilao4 Vr»aM ■s süwnrfitet ä itil i1 wiiinft. — i • ■ a (tokieoMl T DoWra M r rseb häiaraak la 4f«g«n>* tm bxtjm ^weertjskik »gwrtnaà. ^ poèti i-asf>oa(i]a«m «bomi m Ob Sortiram pe !«!> po poèta oa pnwtja tanfct
»Practaf« m dni sold
Globoko potrto nžaloSCenl znanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da Je naš ljubljenec, najdražji sinček
Acij Kristan
v dobi petih let dne IT. t. m. nas
zapustil in se preselil med nebeške k rila t ce.
Pogreb ljubljenca bo v ponedeljek ob 2. uri popoldne lz malih mestnih hiš za Bežigradom.
Ljubljana — Bovec, TT. jamarja 1931.
FRANC, IDA KRISTAN, starši IDICA, sestrica, in ostalo sorodstvo.	2101!
iProro mi/o sdroo/o ttt /epote
fine
l^ljlno
ie, posebno cvetno mila Lilljino kreme aA-lo, zelo blago delujoče.
Rumenjakov» nfi«,
tudi za otroka, orlicerlnovo mile, tudi sa razpokano kožo.
Borakavro milo, aa solnčne pega
■ito ca britK higijaioeb» Sie to. (tieioak« Mttt dftlnjoi« «eetarime, ki ae u sttrairjc ki lepoS». K<k* JSk amkt%t Si, MtMM >T«M.
STORITE TUDI VI TAKO, POMAGALO BO TUDI VAMI
S poéte 5 trm mila r poljobBl lelxal. i« m poälje deoai ompro! SB Dk. brec raeh MjaA «tro&k«r, ali « porz«tjen ® Dm Znrca
PeUer]eva .Elsa-Creme, poniada sa nUM« Boa ia koie, Pellorjeva Eisa-pomada za rut I a a. ea ca^H-ej po«Ia.nib 40 Dm S lo&čkm brm r*ob ialjnih stroška. ali s porzetjraB 90 Din. Blsadoat krema ca zoòe S T>Ii 30. Blsa-Sbampoo sa pranj« giart 3 Dio SO. Elsa Sachet difeča Uuiim t Dto 00. — Naroča m pri lekarnarja
V. Feller, StuMca Donja, 245. Savska banovina
ZAHVALA
Globoko ginjeni nad tolikimi Izrazi aočustva, katerega smo bffl deležni ob priliki smrti naäega pridnega soproga, očeta, tasta ln starega očeta, gospoda
IGNAC WLTAVSKY - a
izrekamo tem potom vsem, ki ste nam na kakrftenkofl način lajšali
naše gorje v teh težkih dneh, našo najtoplejšo zalivalo. Obenem ae prav posebno zahvaljujemo g. dr. Flajsu za njegov trud tn požrtvovalnost, ravnateljstvu, uradniätvu in delavstvu Cinkarne d. 4, delavstvu kemične tovarne v Celju za krasen venec ln tako številno spremstvo, nadalje občinskemu odboru Celje, okolica, gasilnemu društvu v Gaberju, vsem darovalcem vencev in šopkov, sploh pa vsem ki ste pripomogli, da smo pokojnika spremili v tako lepem številu k večnemu počitku.
Celje, dne 17. januarja 1931.	«114
Žalujoči rodbini : Bernard in Franfo Wltavsky.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
or hoče	ZllZ
aß leale« drugo informacijo ticoco mo malih oftamoo naj priloži o anam£ah a	*
«tee*» no ho prejet odgovora 1
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, stcer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Tlaòtovi maClft og£a&ot>
in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v
v hiši g. dr. Baumgartnerja.
Male oglase in inserate naročajte v naši podružnic!.
Učenca
sprejmem v trgovin« z mešanim blagom v letoviškem kraju Gorenjske. — Ponudi«; poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delaven ia pošten«. 2711-1
Vrtnarja
ki bi eventue'no delal tudi druga dela sprejme hotel »Udlevue«, Ljubljana.
2039—1
Restavrac. osobje
strokovno izvežbano: .kuharja ali kuharico, plačilnega ali plačilno, natakarice, jelonoše prodajalke kruha, tožilca, snažilea pribora, pikolo in perico sprejmemo. Pismene ponudbe s prepisi spričeval do 1. febr. na hotel »Bel-lt>vue« Ljubljana. 2090-1
Gospodinjo
Inteligentno, ne nad 30 l«t staro, simpatično, sprejme ločenec z lepo eksistenco. Javijo naj se le take, ki so resne, zr.a-čajne in dobre gospodinje. Ponudbe z životopisom in siiko pod »Ljubezen do 2 otroki na oglasni oddelek »Jutra«. "	2700—1
Bubistucer
popolnoma vešč m Kimo-etojen v tej stroki, nekadilec. prijetne zunanjosti, obenestn tudi dober delavec fa gospode, dobi službo. Oferte z navedbo zadnje-pi službovanja na česalni salon Gjud Aleksander v Ljubljani. Kongresni trs 6 1539-1
Notar, pripravnika
z izpitom se sprejme takoj ali pozneje. Ponudbe z navedbo pogojev na oglasni oddelek »Jutra« poil »Pripravnik«. 2041-1
Učenca ali učenko
iz poštene hiše, slovenska obitelj, išče fotografski atelje pod jako ugodnimi pogoji. Prilika za dobro izobrazbo. Sprejme se tudi takega, ki se je že kaj učil. Nastop takoj. Foto-t' ' je »Jadran«., Zagreb, Viaška ulica št. 57a.
2646—1
Deklico
ali
hiše,
gospo
:z portene li:se, marljivo zanesljivo, iščem za splošna dela, ter, ako mogo če. da zna vsaj malo k liati in samostojno gosp dinjstvo, družina 3 ose Nastop takoj ali poznej Ponudbe z navedbo pripo ročil in zahteve plače na Fotoatrlje »Jadran«, Za grt-b, Viaška ulica št. 75a 2017—1
Zanesljiv šofer
ne čez 30 let star, brezpogojno zanesljiv vozač, možnosti izučen strojni hanik. vešč vseh poprav dobi službo. Prosilci obvlada io hrvatski in nem ški jezik, naj se oglase p r e d 1 o ž e spričevala pri Maribor, Gregorčičeva 2 1421
P me
Knjigovodjo
absolventa trgovske Sole, s prakso, vestnega in za nesljivega. prijaznega na stopa, sprejmem Ponudi na oglasni oddelek Jutra nod »Siguren nastop«.
2023-1
G. Th. Rotman:
Osel gospoda Kozamurnika
42.
Rrrr! je pridrvel Kozamurnik s svojim; ko je zletel mirno, je s tako močjo zadel ob voziček go«pe Kofctkove, da se jc preko-pienil in se je vsa lepa posoda razbii.i na «•estnem tlaku. Gospa Kofetkova je bila rečena svojega bremena; če ji je bil pa ta način po godu, to je drugo vprašanje.
43.
Trenutek pozneje jo je voz udri po glavni bIìpì: desko z napisom »Vožnja prepovedana« je vzel kar s seboj. Razen tega si je bil osel vtepel v glavo, da l>o vozil samo po pločniku, tako (la je gospod Kozamurnik z nosom potipal vsak izvesek.
Pletilnega mojstra
(strojnika) sprejmem takoj k pletilnemu rašel stroju. Biti mora dobro izvežba-n v tej stroki. Ponudbe na meh. ind. plot. Anton Sav-nik, ško-fja Loka. 1508-1
Pek. vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Kumpret v Krškem.	1520-1
Dva vajenca
z dobro šolsko izobrazbo sprejme Franjo Dolžan, klepar in vodovodni instalater v Celju.	92U-1
Gospodično
ki bi položila 3500 Din kavc.jje, sprejmem v trajno službo. Hrano in stanovanje ima lahko v hiši. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »2500^ 1410-1
Učenca
za ključavničar, obrt sprej-me takoj Lo-vro Belec, Kamnik, Novi trg 19.
1443-1
Dobrega faktorja
išče tiskarna v Zagrebu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Faktor«.
144S-1
Brivski pomočnik
mlajši dob: službo. Naslov \ v oglasnem oddelku Jutra.
1472-1 i
Vrtnarski zak. par
dobi mesto. Vlastelinstvo Hausamoacher, Hoče.
1502-1
Praktikantinjo
inteligentno m z veseljem do glasbe, dobro računari co, zmožno popolnoma nem škega jezika, z lepo pisavo, lepega vedenja pri občevanju s strankami, iščem Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo starosti, šolske izobrazbe, event. s sliko, katera se vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridnost«.	1207-1
Hišnika
vpokojenega železničarja — živinorejec ima prednost — za Kamnik sprejme Kme-tec. Ljubljana, Resljeva cesta 13.	1258-1
Zlatar, vajenca
sprejme Danijel Zupane, zlatar, Wolfova ulica št. G 2739-1
Kontoristinjo
perfektno v nemški stenografiji in popolnoma veščo nemščine, hrvaščine in slo-vanščine, išče tukajšnja velika tovarna. Ponudbe s točno navedbo zahtevkov na Društvo industrijcev in ve-letrgovcev v Ljubljani — ped značko »Perfekt«.
2743-1
Brivskega vajenca
poštenih staršev, doma iz Ljubljane, sprejmem. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1272-1
Dva učenca
za slaščičarsko obrt sprej mem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2736-1
Spretne raznašalce
išče časopisno podjetje za Celje. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju.
2865-1
Kovaškega vajenca
pridnega in močnega, sta rega od 16 let naprej sprejme takoj Franc' Krajnik. kovač. št. Jurij ob južni železnici.	SStì'j-1
Zdrava zakonca
razumna delavca sprejmem Ponudbe s spričevali in zahtevki na podružnico Jutra v Celju pod šifro »šafar«.
Fotograf, pomočnika
za takoj, iščem. Stalno cielo Ponudbe na ogi. odd. »Jutra« pod »Dober retušer«. 1199-1
Vzgojiteljico
veščo nemščine in prakso rabim za boljšo hišo za Koprivnico k 2 otrokoma 2 in pol do 4 in pol leta st. Naslov pove ogi. odd. »Jutra«.
2845-1
Odgojiteljico
ki perfektno govori francoski, z nastopom 1. februarja, sprejmem. Ponudbe s fotografijo poslati na adreso poganski pretinac 53 Brod.	2850-1
Dekle
v*j«sno kuhe in vseh drugih hišnih del, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku =Jutra«.	1433-2
Slaščičar
dober samostojen delavec ■išče službo. Ponudbe na naslov; G. tVistan, Maribor Mlinska 20.	1415-2
Urarski pomočnik
7. lastnim orodjem, zmožen voditi delavnico in trgovino, išče službo. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 1400
Natakarica
srednjih let, čedne zum njosti, spretna, pridna poštena, z dobrimi sprič vali, išče službo. Dopis na oglasni oddelek »Jutra po-d »Takoj ali pozneje«.
1422
Plačilni natakar
dobro verziran ia kave:i zmožen, s1.it 27 let, že premeniti službo v kavarn Gre tudi kot donašalec. — Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboi pod »Vešča moč«. 1501
Diplomiran elektro in radio-tehnik
dober risar, s prakso, iši službo s 1. marcem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 147S-
Zlatarski
za popravila dobi takoj i v oglasnem
pomočnik
in nova dela, •lužbo. Naslov oddelku Jutra.
1473-1
Slaščičar, učenca
pridnega in poštenega, z oskrbo v hiši sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2800-1
Fotograf, pomočnika
sprejmem takoj	v stalno
službo. Ponudbe	na og'.as.
oddelek »Jutra«	pod šifro
Do.ber retušer«.	1199 1
Kontoristinjo
tudi začetnico, za vsa pisarniška dela sprejme teli nična pisarna. Prednost z znanjem nemške stenografije. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek Jutra« pod »Tehnična pisarna«.	1556-1
Brivskega vajenca
ali vajenko
primerno šolsko izobrazilo. poštenih sta-ršev, sprej- j me takoj Dragotim Lafco-ek v Črnomlju. — Oni z ekaj prakse imajo vrednost.	1521-1
Služkinjo
pošteno in vajeno hišnih del. išče z; par. — Predstaviti osebno na naslov, pove oglas, oddelek
vseh
ikonski se ie ki ga Jutra 2513-1
Služkinje!
j Beograd, Biro Kolarčeva 7
! ima dobra prazna mesta j za kuharice, sobarice, služkinje, blagajničarke, pevke 2Ö06-1
in natakarice.
Vrtnar, vajenca
zdravega, s hTano in stanovanjem v hiši sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	ti-'.
752-1
Kuharico
samostojno, z dobrimi spri čevali sprejmem k 3 odra slim osebam. Plača po dogovoru. Naslov v oglasr.»m oddelku »Jutrac. 2702-1
iiiitiOil*«^!*»^
Modist. vajenko
poštenih revnih staršev | sprejmem s hrano itn sta-ovan.iem v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra od »Pridna vajenka«.
1578-1
Vajenca
ključavničarstvo sprej mem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ->778-1
Slikarja (ico)
(Brandmaler) veščega sliki ja malih spominskih predmetov za letovišče, snre.i-mem takoj v stalno službo onudbe na naslov: Drago nar, Jesenice. 1164-1
Vajenca
spreimem v konfekcijsko in modno trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 1188-1
Zanesljiv šofer
ne čez 30 let star, brez-pogojno zanesljiv vozač, po j možnosti izučen strojni mehanik, vešč vseh popravil. I dobi službo, — Prosilci ki obvladajo hrvatski in nem -ki jezik, naj se oglase ;n predlože spričevala na na-lov: Beiersdorf, Maribor. Gregorčičeva 34. 1421-1
Gdč. ali gospo
rednjib let. prijetne zuna-jost.i. trgovsko naobraže- I o. veščo tudi strojepisja, sprejme trgovski podjetnik [ Po-nudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Prijetna«.
1333-1 I
Modistinjo
prvovrstno sprejmem takoj Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod značko -Mo disti-nja«.	2761-1
Pisarniško moč
sprejmem tak o j. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod značko »Večja 'goviaa v Ljubljani«.
2774-1
Dekle
4-L
Karkoli je poizkušal gospod Kozamurnik, podivjanega osla ni bilo moči ustaviti. Knialu sta bila zunaj mesta. Tam sta sedela na neki ograji vrli Tine in njegova Tinka. Očividno sta občudovala zahajajoče solnce in po globokih vzdihih, ki so jima uhajali, je bilo moči soditi, da jima je šel prizor na vso moč do živega.
staro 18—22 let. res polteno, zdravo in dobro vzsro-jeno. ki ima namen stalno stati v hiši. ubogljivo, lepesra obnašanja, prinrav-in razumno v posprav-an.iu fin'h sob in dela v kuhinji, ki ima veselje do fine kuhe. sprejme boliša družina v L'ubljatf. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac.	1307-1
2 vajenki
sprejmem v popolno ir učenje vseh del strojnega ple-ten'3. Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 1360-1
Boljša kuharica
I samostojna gospodinja, red-I na in zdrava, dobi mesto pri boljši tričlanski rodbini v Ljubljani. Plača in vsa oskrba zelo dobra. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2S45-1
Kapelnik
verziran, išče službo. Ustanovi tudi začet,no godbo. Dopise pod »Ka pelnik« na podruž. »Jutra« Maribor.	2656—2
Dekle
34 let staro, išče kakršnokoli zapo-slenje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
26SS—3
Prodajalka
začetnica, izučena v trgovini meša.nega blaga, želi nameščenja kjerkoli v svrho nadaljne izobrazbe. Ponudbe na Rozalija .Ta-nežič. Brdo št. 39, Vič pri Ljubljani.	2704—2
Mesto
trg. pomočnice
išče gospodična. Nahaja :e v veletrgovini špeceri-,je na Gorenjskem. — Zeli premeniti mesto radi družinskih razmer najraje Ljubljano ali okolico. — Razpolaga s 3 letno pomoč. dobo. Naslov v oj" oddelku »Jutra«. 2656—2
Samost. žagovodja
dober organizator. energičen. zmožen knjigovo 1-stva, izprašan strojnik električar, kateri zna izpeljati v?a popravila, išče I službo. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma- j riboru pod šifro »Tudi z garantijoc.	2673-
Brivski pomočnik
prvovrsten, dober onduleT in bnbi štitcer, išče v 1. februarjem službo I Sloveniji. Naslov v o^las j oddelku »Jutra«. 1513-:
Deklica
'tara 15 let. z osemrazred-no osnovno šolo išče mesto vaienke v trgovini.
Gre tudi na deželo. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vajenka«.
1522-2
Mlajša prodaialka
mešane stroke, pridna in poštena, želi službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod značko »Prodajalka 02«. 2602-2
Lesni manipulant
vešč italijanskega in nemškega jezika, kakor tudi nakupovanja in prevzema nja lesa, išče službo pri večjem podjetju. Ponudbe pod »Manipulant« na ogi. oddelek »Jutrac. 1589-2
Šofer
zane?'j:v vozač z večletno prakso, želi službo — najraje k tovornemu avtomobilu. Ponudbe na oglasn oddelek ».Tutrac pod "šifro »Dcber vozače.	1455-2
Mesto natakarice
s 1. februarjem v boljši gostilni želi simpatična eo-spodična, prikupij-ive znna njosti, iz dobre hiše. Po-
nudbe Garin ar, Kranj.
na _ naslov: Julka tiskarna »Savac.
14S7-2
Gospodična
z dnžele. izučena šivilj», se želi priučiti iuhanjn pri boljši obitelji v Mariboru kot pomoč gospodinji brezplačno ali prot: mali odškodnini. Naslov v oglasnem oddelku »Ji-t-a« 2067—2
Kot prodaialka ali blagainičarka
v okolici Maribora, v Ce
jti ali okolici želi službo znčetnica. izučena v trgovini špecerijske stroke. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra 2613-2
Absolventinja
lic. trg. tečaja išče name-šče-nje. Ponudbe na oglas. | oddelek »Jutrac pod šifro Lepa pisava«.	1543-21
Absolventka
meščanske in trgovske šo-I Ie, z znanjem slov., nemškega in srbohTv. jezika, slov _ stenografije ter stro-I jepisja in knjigovodstva, želi primemo službo v Ljubljani. — Ponudbe na j<r!as. oddelek »Jutra« do,1 šifro »Absolventka 27».
1581 -2
Trgovski pomočnik
vsestransko verziTan in pr vovrsten prodajalec, želi premeniti službo — najraje v Mariboru. Cenjene ponudbe na oslasni oddelek »Jutra« pod »Zaneslm-n
[ m-o<5 _-",«.
15
Absolventa
trgovske akademije, iščem za industrijsko knjigovodstvo za 3 ure na teden. Ponudbe z navedbo honorarja na oglasni oddelek »Jutrac pod »Energičen*.
1429-1
Dekle
ki zna tudi nekaj k n h e. I sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro gospodinjstvo« I 1462-1
Pošteno učenko
pridno, za modno trgovino in predtiskarijo sprejme Jesih Marica, Pražakova 15 2830-1
Vajenca aH vajenko
za krojaško obrt sprejmem takoj. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«, " 2826-1
Učenko za šivanje
oblek sprejmem takoj v modni salon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
2S24-1
Službo hišnika
dobi oženjenee hre7 otrok, izučen mehanik šofer.
Zahteva se treznost in za-■nesljivost Služba dobra in stalna. Ponudbe na oglas, oddelek ».Tutra« do 1. marca ali preje pod značko »Zanesljiv 15«.	1204-1
Knjigovodjo
ki bi me v večernem pouku uvede! v knjigovodstvo. iščem. Dopije z zahtevki na oglasni oddelek »Jutrac pod »I.nstrukciia«.
2853-1
2 kovaška vajenca
sprejme Jože Medved, ko-vaštvo, Zupuže, p. Lesne. Bled-	27a7-1
Brivskega
Učenko
za strojno pletenje sprejme takoj Matilda Fleimiš v Hrastniku.	1206-1
poslovodjo
[ sprejmem takoj. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Brivski poslovodja«. 2807-1
Šofer
trezen !n zanesljiv vozač, ki bi v prostem času delal tudi druga dela. išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 1563-2
Kmet. strokovnjak
s kmetijskošolsko re obraz- j bo. izkušen v vseh pano-1 gah kmetijstva, z večletno prakso, oženjen. star 33 let, želi stalno službo ua ! večjem posestvu kot oskrbnik ali ekonom. — Službo j
alf
Trg. pomočnica
začetnica, izučena v trgovini mešanega bla »a. išče jerkoli nameščenje. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na od. oddelek »Jutrac pod š:fro »Marljiva c.	1570-2
Kolarski pomočnik
išče službo v strojni delavnici Z3 splošno in avto-karoserijsko delo. — Pavel šolar, p. Brezje, Gorenjsko 1564-2
Izučena šteparica
poštena, išče službo za ta koj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.
1234-2
Trg. pomočnik
mešanega blaga, vojaščine prost, želi mesta v trgovini ali skladišču. Naslev v oglas, oddelku »Jutra«.
2709—2
Postrežnica
išče zaposlenja v popoldanskih urah. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 271S-2
Šofer-kliučavničar
trezen in zanesljiv vozač, vešč vseh popravil, išče mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in zanesljiv«.
2745-2
Brivski pomočnik
mlajši, dober delavec, vešč v striženju dečje glavice, želi premeniti mesto. I?e-flektira samo na boljšo službo, kjer bi imel priliko se nadalje izpopolniti. — Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Vesten in t»-ezen-263-1-2
Strojnik
izučen strojni ključavničar s štirinajstletno prakso, dober elektrikar in strugar, išče službo. Ponudbe " na poštni predal Teharje 5 — Celje.	2631-2
Mlad trg. pomočnik
s šestletno prakso, vojaščine prost, želi premeniti svoje sedanje mesto v vt-č-jo manufakturno trgovino v mestu ali na deželi. Lahko tudi položi 70iv0 D:n kavcije. Dopise na podružnico Jutra« v Mariboru pod šifro »Dobra moč 71«.
2871 -2
Vezilja
s triletno prakso kot učiteljica strojnega vezenja, išče mesta v istem svojstvu pri ljubljanski tvrdki s šivalnimi storji. Cenj. ponudbe z navedbo pogojev se prosijo na oel. odd. »Jutra« pod »Sposobna« 2827-2
Camernikova
šoserska šola
Ljubljana. Ounajska c. Sb
(Jug Auto; Prva ,blasi koneesi-oniiana — Pros-p-K' '.astonj Pišite ponjl 251
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
A. Gaberščik
bivši komisar za žofer*fce izpite, Ljubljana, Bleiivei-sova cesta 52.	1555-4
-JL.
A.
Zastopstva
m komisijsko predajo dobro idočih predmetov sprejme a gen tura v centru Belokrajine. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ageatura« 2043—I
Klavir
učitelj z do-!; Gregorčičeva
poucuie
poletno prakso ulica 4/11
1553-4
Premog, drva, koks
pr-vjaja Vmfeo Poljhnis., lriaška .-est«» Stev 13. — leletoi 33-iS
Polenovko
namočen: a!, subo mlado, najboijše kakovosti vedno r zalog: t-er vse špecerijsko blag - t» najnižji cen- nudi I-' R K ovačič palača Pokojninskega zavoda. Ljubljana. Miklošičeva c. št 32 300-6
Špecerijska oprava
in ponikljaa otroški voziček naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Poceni«.	1559-G
Oblastveno boncesiionirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte
informacije.
205-4
Šivilja
rre
7 O rac.
š;vat
H«
na
asnem
za vse
dom. Nas! vv oddelku »Ju 2059—C
Pekovski pomočnik
marljiv, pošten in trezen, zmožen samostojnega vodstva, želi mesto mešača ali predpečaika. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju 2629-2
Trg. pomočnica
začetnica z osemrazredno ljudsko šolo in trg. tečajem. želi primerno službo v trgovini V začetku gre tudi za nizko plačo. Cenj. ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Trg. pomočnicac.	2511-2
Knjigovodinja
zmožna vseh pisarniških del loven=lkega, hrvaškega in nemškega jezika v gov-»ra in pisavi, išče primerno lužbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Vestna 9«. ' 2753-2
Prodajalka
mlajša moč. zajamčena sposobnost v stroki meš. bla ga. išče mesto prodajalk ali b'aga jničarke. Cenjen ponudbe na: Iv. Šinkovec Ljubljana VII, Dermctova št. 33.	27i
Zastopstvo
oziroma komisijsko skladišče za Slovenijo dobro idočega predmeta prevza mem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rentabilno«.	1383-3
Zastopnik (ca)
v Ljubljani, za obisk privatnih strank brez kolekcije, proti dobri proviziji dobi mesto. Ponudbe na odas oddelek ».Jutra« pod šifro »Agilen zastopnik«.
15S5-3
Trg. zastopnika
dobro vpeljaneiga v špecerijskih trgovinah, sprejmem za sezijski predmet. Dober zaslužek. Ponudbe na naslov: »Ides« tovarna, Kranj 14S0-3
4000 Din in več
zaslužijo naši zastopniki.
Penzijonisti ia drugi osrla site se na na=lov: Import. Zagreb 6 pp. 79. 1035-3
Mesto hišnika
iščem. Ponudbe na pglasn oddelek »Jutra« pod š: Hišnik«.	2769-2
Frizerska vajenka
šče mesto s stanovanjem in hrano v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna in poštena«.
2821-2
Šofer
daljšo prakso in dobrim pričevali, išče službo kjer. koli. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2813-2
Mlad vrtnar
večletno prakso, ki gre spomladi k vojakom, želi ta čas službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vrtnar«.	2814-2
Nemško dekle
izučena kuharica, želi me to pri boljši družini v Ljubljani. — Poprašati na Tržaški cesti 49. 2732-2
Dober knjigovodja
10 :etno prakso išče nri-nemega mesta. Do-sedaj je samostojno vodil podružnico banke kot dirigent. Vešč slo-enščir.e. nemščine in italijanščine v govoru pisavi. Nastooi ta koj. Ponudbe pod »Stal no mesto« na ogi. odd. »Jutra<	2801-2
ali 15.
lahko nastopi 1. februarja. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Oskrbnik« 736-2
500 Din nagrade
tistemu, ki preskrbi službo j zobotehničarki — samostojni delavki. Ponudbe na oglas. I oddelek »Jutra« pod šifro »Nagrada 100«.	1352-2
Mladenič
star (18 let, zdrav jn zanesljiv, dober vozač, želi službo raznašalca. sluge al! kaj primernega. Nastopi lahko takoj. Event. gre nekaj časa tudi na preizkušnjo. Naslov v odasn.>m oddelku »Jutra«. 1551-21
Prodajalka
velike in ugledne tvrdke v Ljubljani, dobro izvež-bana v vseh panogah trgovine, želi premeniti mesto — najraje v ma.nuf.ik-turno ali mešano trgovino v Ljubljani ali okolici. — Ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva in poštena moč«.	1405-2
Zobotehnik
z dolgo prakso, perfekten v vseh delih v zlatu in kavčugn, išče nameščenje Ljubljani. Ponudbe na 02-las.n.i oddelek »Jutrac pod •Vesten in operativenc.
1437-2
Tnteligent. mladenič
star 35 let. želi me«to sluge aH kaj sli,"nega. Va-slov pove oglasni oddelek ■Jutrac.	1457-2
Zobotehnica
v neodpoivedan-i službi, želi premeniti mesto, perfektna v zlatu in kavčugu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »čimpreje«.
M 59-2
Fant
17 let star. zdrav Jn mo čan. p 4 simnazijami. zmožen italijanščine išče pri-I merno zaposlitev v trgovi ni skladišču ali drngod — J Ponudbe prosi na oglasni ■ oddelek »Jutra« pod šifro 1 »Kj erk oli«.	1221 -2
Boljše dekle
mlado, pošteno, vaieno gospodinjstva, išče slu be pri majhni, bcijši družini — sobarice ali kaj sličnega — grsm tudi kot gospodinja k samostojnemu gospodu, event. vdovcu. Poiiudbe na ogi odd. »Jutra« pod šifro »Dobra služba«-	2799-2
Natakarica
Zanesljiva, pc'tena. :>e-li službe v boljši eosti I-ni v L.iubliani ali na deželi. Nastopi takoi ali pozneje. Ponudbe prosi na ogi. odd. »Jutra« pod »Poštena natakarica«.	2790-2
Mesar, mojstra
Iščem, ki bi sprejel v nadaljnjo učenie fanta, stareea 17 let. kateri se ie že tičil mesarske obrti 1 let« Z<*iasiti se je na Milan Zupane, posestnik in gostilničar. Tonlice 62 pri Ncrem
mestu.
/
2799-2
Kuharica
samoetoina in poštena, išče 1. februariem službo pri boljši minisi družini, ali pri samskem e-oopodu — najraje v L.iubliani. P'sme ne poinudbe na podružnico .Tufra« v Celiu pod šifro »Izvrstna kuharicac. 2S69-2
Trg. notnikom
osobito onim. ki potujejo po vsej državi, nudim iz daten in trajen zaslužek. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Nova 1133-3
Otvoritev novega
nemščine
tečaja
otroke
Vsak lan
za
do šolske dobe. popoldne eco uro. Istola ko nove večerne skupine za odrasle: francoščina, nemščina in angleščina. — Knafljeva ulica štev. 4 — pritličje.	887-4
Nemščino in
francoščino
poučujem privatno. Grem tudi na dom. Cenj. vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro i Strokovna učiteljica«. 1467-4
Klavirski pouk
temeljit in vesten. Krojaška ulica 5'TU — Cankarjevo nabrežje 19. 2749-4
Prepisovanje
na stroj ali kako drugo pisarniško delo prevzame gospodična. Pismene ponudbe na oglasni odde!°k »Jutra« pod šifro »Stroj« 1219-3
Srbohrvatsko
konverza-cijo želim pro*! večerji in honorarju parkrat na teden. Ponudbe z zahtevki na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lnfeligent«.
2R9JLA
Sazproda'arno Izvrstna
bela vina
po Din 3.50 ra Din 4
za liter aa lebelo. vsled
■jpu.-utve veletrgovine 1 c-fclei traja zaloga »Vines«, vcletrg i vinom, Kjdnik pri Ljubljani.	6-17-6
Lepo ovčjo volno
zelo poceni proda Podg- --tek, Domžale.	1430-5
2 lončeni peči
stoječi, " k -hram stanja
po nizki	prodam.
sW pove	oglasni oddeb-k
»Jutra«.	1050-5
Pult
zs mlekarno ali kaj slanega za Din naprodaj v Nunski ulici ete/v. * 191!..
1541-9
Zložljivo posteljo
želeizoo in majhno železno pečico (kašperl) prodam. — Powrc se v Dvorak •> !
ulici 6!
15 i
1000 Din tedensko
zaslužite z obiskovanjem Vašem okraju. Znamko za odgovor. Elekt-roluks, Ljubljana, poštni predal 307
2728-3
Cenjenim damam
se priporočam za čiščenje kurjega perja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
2812-3
Uspehi so zmaga boljših živcev!
Je življenje igra s kocko? Gotovo! Mnogo je slučaj. Tudi to, da ste ugledali ta Inserat. Imamo občutek, eia ste zmožna moč. Take lju di Iščemo za potovanje in prodajo novosti, ki je že vpeljana v vseh deželah Evrope.. — Vi rabite nas — a mi' Vas! — Potnike elegantne zunanjosti, kateri obiskujejo trgovce, privatnike. društva, korpora-cij'e, gostilne in kavarne. nastavimo za celo leto. — Dobite najboljše spričevalo. Plačilo ne igra nikake vloge — važen je Vaš izkaz zmožnosti. Izplača se pustiti vse in spremeniti pozicijo. Taka šansa pride enkrat v 10. letih, šifra se glasi: »Srečni srro — a vendn'- ne mi-niemo«. Priložite 50 oara-znsmko za odgovor. Označit? stopnjo Izobrazbe. Dopise na ogi. odd. »Jutra«. 2733-3
Angleščino
po-nč-nje v malih skupinah za začetnike lektor angleškega kluba. — Vpisovanje Stari trg štev. S/11, desno 2S63-4
Wertheim blagajno
veliko, kompletno poste! j t z. omarico in klub garnituro za pisarno prodam. — Informaci ie ori tvrdki .Tugo-Au-to, Dunajska ■»*.-;.i št. 36.	1540-5
Freso za seno
fabrüat Mayfart, sk^rsj novo. eleganten, do des"*-sedežen voz breg in mostno tehtnico za »100 kg po ugodni ceni p:- da Fe-n.o Pustuk, Šmarje pri Jelšah.
1330-6
Drsalke št. 26
nove, znamke »E!sb!-;me< prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 2723-6
Spalna vreča
I /Schlafsack) :z vojaškega I platna, z :mpregn:ranim :is-i njem prevlečen, poceni na-I prodaj. Naslov v oglasnem
Potnik
uvede®, ki potuje v Dalmacijo, dobi dober galanter, predmet; visoka provizija. Ponudbe na Kadmos.
oddelku »Jstra«
274-1-
Ljubijana, predal
349. 2C92-
Fiksum in provizijo
dobe v manufakturi verzi-rani potniki, za obisk pr1-vatirh strank v Ljubljani, okolici in celi Dravski ba noviai Nastop takoj. p!s mene ponudbe na oglasni oddelek ».Tutra« v Ljublja m pod šifro »Fiksum in provizija«.	1359-5
2 provizij, potnika
sposobna, dobro vpeljana v Sloveniji in na Hrvaškem, iščemo za takoj. Ponudbe pod šifro »Dober zaslužek« na podružnico »«Tatra« v Novem mestu.	1293-5
Elektro-!ux
sesalec prahu
brezhiben, nov. zadnji model, veHketra tipa poceni naprodaj. Naslov pove nari, oddelek »Jutrac. 2708-6
Vinske drože
za žg-anjekuho, od 12—TS**'-, vina. debite od 501 nspTej
pri Centralni v!nami, d. d. Ljubljana VfT. Frankor-sti-ska n"'ca 11.	9517-6
Dve knrigf
»Kauf manische Ho1zverv-'~
trina:« in »Holzhandel n ; Sägebetrieb-:, kakor tud.
dva gramofona
r več ploščami radi odp*-tovania ra.jirodaj v Kolodvorski ulic: 24. 375S-6
Potnika
snrejme stara, renomirana firma za kuhanje žganja, sadnih sokov, tvorn:ca likerjev itd. — Ponudbe na oglas, oddelek =Jutrac pod šifro »V stroki zmožen in voeljan«.	2710-5
Perilo
pranìe in svettolikanle
snrej.me M. Sieri, Rožna ulica 39.	2852-3
Pletilja
dobro izurjena v izdelav1 vseh vrst pletenin, sprejme lo na dom po zelo niz.ki ceni. Vzame tudi staro v popravilo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1264-3
Zastopnike
mf-'n Maribor ir. okoli-i š č e svetovnoznana tvrdka. Ponudbe na podružnico -»Jutra« v Maribo-ptwl šifro »Zastopn'V-,
2870-3
Matematiko
fiziko, kemijo, nemščino, francoščino poučujem s si-rurnim ^ uspehom. ' Ponudbe pod »Uspeh« na oglasni Id e!ek »Jutra«. 2680-4
Nemščino poučuje
/gramatika in konverzacijal nemška dama. Naslov pove lasni oddelek »Jutra«.
0311-4
Lutzovo peč
dobro ohranjeno, za 300ms kurilnega prostora. prodam. Ponudbe pod »Lutz-ova peč<r na oglasni oddelek »Jutra«.	2710—6
Otroški voziček
nov. poceni proda-m. Mo-horič, Vozarski pot 4.
776—6
Premog in drva
prodaja Jezeršek. Vodmat 200
Več pultov
za galanterijo i' manufak-turo poceni prod3 Ignac Rotar, pekarna na Vrhniki 2605-6
Puhasto perje
;i-»to 6ohanc kg pc 48 <>!t 1ruga vrsta »r Din 38 k s vistó oelf go?}* kg pc 13< Din 'n čisti puh kg po D:t 250 Razpošiljam no »oš» nem povzetja L Brozov'. /lagreb IN--, «2 t»m *■ čistilnic» perja.	262
Za barvarstva
Apreturni in dekatirni stroj z bakrenim bobnom na ročni poson aii s silo, dobro ohranjon. prečna cev, parni kotel. 4m2 in dr. radi preobilice zelo poceni proda Färberei F. R e s c h. Graa, Wassergasse 8.
Gašperčka in
železno peč
proda Embal, Celovška cesta št. 14.	281.9-6
Štedilnik
dobro ohranjen prodam. —-Naslov v oglasnem oddelVn »Jutra«. "	2S16-6
Pult in 2 steklena nastavka
prodam. Naslov v oddelku »Jutra«. ~ 2828-6
Vezanega sena
večja množina in dobre ohranjeno pohištvo naprodaj na Celovški cesti 41.
2S73-6
Tapeciran stol
/fotelj) dobro ohrani"n, kupi takoj Lindič. T'ica na grad 9.	3607—7
Železen štedilnik
v brezhibnem stanju kupim. Cenjene ponudbe t. opisom in ceno na nariov Xnton Petk ovšek, Do-1. Logatec.	2639—7
Dobre sode
od 300—40/» 1 kupim. Merini trg 1.3/II.	2S17-7
Kinoaparat
vefji, nov ali malo rabljen kupi ki.no »Edison«, Ormož 679-7
Železno
vrtno ograjo
t-ndi ge malo rabi i en o, kapi Žužek, Skoija Lok*.
4.000.000 i« t rabi pisalnih strojev
« 1 <
4 L «I
♦	I
«
* «I
4 t
«
« f
4 \ *
♦
« I O I
« F *
« '
Zaloga :
ker je neprekosljiv v trpežnosti, zato tudi najcenejši
LUÖV. BABAMA, ielenbnrgova ulica štev. 6 - Telefon štev,
17763 j j
PolpoLrit voz
«nrvprežeo. lahek du 300 h;. dobro ohranjen kupi ] r. Kinel. Sv. Jurij ob ju/.m železuK-i.	1411-.
Bukovega oglja
1__2 va;n:.i kupim proti
«la.-;:« pri nakladanju. — p,.nudbe na oglas. («Metek »J lira: r -1 šifro »Vi?.-.-o« 2<»»- <
Drobfiec
mletje kamnja. dobro «h.-ankupim takoj. — Jv-iu.ibe na oglas. oddelek »Jutra« pod »R. 0'28«.
2750-7
Spalnico
dobro ohranjeno vsled preselitve prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Neinški slog«.
1561-12
Mizarstvo Iv. Smole
Tacen 37
Št. Vid nad Ljubljano
priporoča vsako-vrstno najbolje izdelano pohištvo. — Sprejema tudi stavbna dela.
2742-12
Pohištvo na obroke
m, mm
Radio-aparat
štiriceven, kompleten po-feri proda Inkrot, Šenkov. turn, Vodice.	1565-9
Radio aparate
predaja popravlja, moder ni/.ira, vzdržuje najuged ceje Jože Markeš, Jesenice £0
spalnice	.
omare .	. kredence . postelje
28" N> Din 550 c 530 « 2G0 «
Motorno kolo
y.°lo dobro ohranjeno, model 20. znamke A. J. S. 3 1 - Ks prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2003-10
Limuzina
£eetc-llinder a-mer.	auto v
izvrstnem stanju	usodno
naprodaj. — Fran	Valunt.
Zagorje ob Sari.	2023-10
Več avtomobilov
ugodno proda Lampret in drag. Glej pod razno.
1005 10
»Ariel«
motorno kolo. športni mn d<\ 01IV 500 cm» popolno ina o>pr'"nlj>'nr>, z električno evutliav ,, iahometrom itd.
in »Indian«
motorno koln. 750 cm', 1 električno razsvetljavo, ta hometrom itd. zelo ugodno prodam. Oba motorja sta še povsem nova ter dobro ohranjena. Pojasnita da Ivan Pregrad. Zagreb. Vi nogradska cesta 1/b.
1102-10
Poltovorni
»Chevrolet«
jnodeJ 1030. z veliko pio čevinasto kaseto. vržen 1! tiso." km. poceni proda 0. Žužek, Tavčarieva u':.-a 11 1410-10
Motorno kolo
f prikolico, angleško. 500 cm' O. U. V., v izborn»m f tan ju za 14.00« Din proda Lamnret in (Pug, družba Ljubljana, šeleiiburgova 4.
1447-10
Ford
»nfo . limusina. št.irisedežen Tudor Sedan, zadnje tipe. vozen 230« km. v brezbib Trm -'i iin. radi nabave tr.ror';"l-,1 vnza «"rodno na prodaj. — Informacije pr: American Motors, L'uhlinna 1241-10
Motorno kolo
& " P i m proti takojšnjem» plačilu. Ce.nieno ponudbe z navedbo znamke in cene na oglasni oddelek -.Tu*ra« pc.i ,r> Kf.i	2757-10
kakor vse drugo pohištvo nudi najceneje mizarstvo »Sava«, Kolodvorska nI. 18 2724-12
Spalna soba
popolnoma nova poceni naprodaj. Naslov pove podružnica »Jutra: v Celju.
2630-12
Par postelj
rabljene, z modroci proda Komidar, Vodmat, Zaloška cesta 3.	2748-12
Spalnico
kompletno — črešnjevo, z vložki radi selitve ugodno prodam. Ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodnost 8000:. 1100-12
Frak
popolnoma nov. prodam za 120 D'n. Naslov v >gl. odd. »Jutra«. 2000—13
Maske
v zelo veliki izbiri, po nizki ceni izposojuje Ana Staudinger, Celje, Aleksandrova 7.	1322-13
Frak in telovnik
dobro ohranjen prodam. Naslov v oglasnem oddelka »J Ura c.	1253-13
Usuiate suknjiče in plašče
za dame in gospode, iz
prvovrstnega usnja nudimo po nizkih cenah proti takojšnjem plačilu ali v obrokih- — Naročila sprejema Rudolf Kopač, Ljubljana-Mivka 23.	' 2740-13
Nov damsk! nlašč
poceni prodam. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra« 2861-13
Lep damski plašč
dilwr. boa (3 kož.), snežne čevlje št. 37 ln nov clžemper. počen4 prodam. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 2858-13
Flit SOI
T^dam. N ■ oglasnem °*i'""- 1	2783-10
hrano
dobro, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hrana 500«. 2094-14
Več oseb
na boljšo meščansko hTan-o sprejmem v Slomškovi ul. št. 17/1 — Kodeljevo.
1480-14
2 otroka
v odgojo sprejme Kirar. Pošta n j ob Savi. 2789-14
250.000 Din posojila
iščem na posestvo z dobro vpeljanim podjetjem, proti dobrim obrestim in vknjiž bi na prvo mesto. — Ponudbe na: Dr. Wurzbach, odvetnik, Litija. 2707-10
Kot sodelujoči
kompanjon
pristopim z Din 15—25.000. Sem vsestransko naobra-žen, trgovsko kakor v kavarniški in gostilničar-ski obrti. 42 let star, samski, energičen in soliden, govorim več jezikov, prevzamem tudi kavarno_ ali vinotoč na račun, ali v prvovrstni kavarni me sto vodje ali plačilnega ali drugo dobro trgovsko mesto ali pa tudi oddam neomeje-no osebno pravico. Cenj. dopisi pod »Oa rancija« na oglasni odde tek »Jutra«.	2042—16
Kdo posodi
lO.OOO Din za eno .eto
proti 10 % obresti. Ponudbe na oglasni odi-M»k »Jutra« pod značko »Si gurnost 50«.	1540-16
Kdo posodi
za 6 mesecev 20.000 Din na sigurno, proti vrnitvi 25.000 Din. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Potrebujem«.
2764-16
Malo hišo v najem
z gospodarskim poslopjem pri vodi ali z elektriko vzamem za več let. Ponudbe na oglasni oddelek 7 Jutra« pod »Blizu kolodvora«.	2044—17
Vinotoč
že obstoječ. vzamem v najem s 1. aprilom, lahke tudi prej. samo na prometnem kraju, v Ljubljani ali okolici. v industrij skem kraju ali v Zagrebu. Eventualno pristopim v družabništvo oziroma za la gum s prvovrstnim rde čim in belim dolenjskem c.vičkom iz lastnih vino crradov. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dr-lenjski cviček«. 2652—17
Trgovino
staro, dobro vpeljano, meš. blaga, v sredini trga in pri farni cerkvi, dam takoj rad' bolezni v najem. Poboji «godni. v=e v najlepšem štaniu ca razpolaganje stranke. — Prednost imajo agilni mladi trgovci in tildi lahko oženjeni. Cenj. ponnd. be nai se pošljejo na og'. oddelek »Jutra« pnd znač ko »Kdo da več«. 2645 17
Gostilno v najem
vzame zakonski par 'tez otrok okoli Ljubljane ali na Gorenjskem. Položi tu di primerno kavcijo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod takoj ali pozneje. 1350—17
Hišo in zemljišče
5 oralov, ali samo hišo >i ure od Brežic s 1 mar cem odda v najem Ora v nar. Trebe št. 9, Artiče Brežice.	1493-17
Damsko kolo
ror.-i. -T, E-amofon kovček
■ 1 pi-'"!im. Naslov v nem oddelku »Jutra«.
2707—G
Kolo
dobro ohranjeno kupim. — I' r e ponodlie na na=Iov •'•••••'••. Moste, Marenčičeva it. r,.	2771-11
Spalnice
trd» in m -hke od 3000 Din ^3,prej prodaja Vidmar. J-i- Šiška.	2684-12
Hrastova spalnica
'■riM, nova, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2038-12
Kuhinjska oprava
čisto novo. po ceni naprodaj. Naslov v oglasrp-m oddelku »Jutra«. 2055-12
^erkantllne trame
4'5" in 5'fi" 0—12 metrov kupi »Arbor« d. d. v Ljubljani.	1301-15
Bukovih drv
le^'h in smhih, 1 m dolsr'h. v ce jo množino ka.kor tudi
kolobarie niehkeia lesa za podknriti, samo cele éMne prozia uprava Galle, Bistra pri Borovnici
1301-15
Trgovski lokal
7 gostilno ali brez. v prometnem kraju, najraje ria deželi vzamem v naiem. Cenj ponudbe na oglasn oddelek »Jutra« pod šifro ♦ Prometen kraj«. 1518-17
Sifonsko oodšetie
oddam v najem. Prednost imajo lastniki tovornih av tnmobilov Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 478-17
Mizaru!
Prvovrsten in suh hrastov les po nizki ceni dobite v Guncljab št. U _ §t. Vid nad Ljubljano. 1463-15
Rezan in tesan les
manjše tn večje količine kupim. Ponudbe z označbo vrste, dimenzije in najnižje cene na: Zacrreb T — po£t. preti.nac 209. 1449-15
Spalnico
čre«njen:-o. kompletno z vložki radi selitve prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ►Ugodnost 8000«. 1100-12
1500 Bin posoiila
prosi dama. ki bi odplačevala po dogovoru. Cenjene ponudbe na oel.as. oddelek »Jutra« ped značko »Dogovor posojila 27«. 2787-16
Družabnika fco)
s 40.000 Din iščem za povečanje obrata. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
2794-16
Hlev
oddam v naiem. ?Taslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1442-1
Osehno pravico
oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Elza«.	1452-17
Mesnico
7. iinventarjem in koncesijo oddam taka j v najem na zelo promet.neim kraju. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Nekaj kavcije« 1512-17
Gostilno
v ljubljanski okolici ali na Gorenjskem vzame v najem zakon. paT brez otrok, ki položi primerno kavcijo Oenione ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje«.
1350-17
Lepo vilo
3 leta staro, s 6 sobami, verando iL 2 balkonoma, vsa podkletena — parket, elektrika, vodovod in 1000 m2 vrta oddam v najem za dobo 5 let ali več. Najemnina nizka v slučaju večjega predplačila. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Št. 60«.	1433-17
Trgovino
brez konkurence, na deželi oddam v najem v Ptujskem okraju. Potreben kapital 15.000 dinarjev. Ponudbe poslati na oel odd. »Jutra« pod »Sigurna eksistenca«.	2804-17
Restavracijo
ali bolišo gostilno v Industrijskem kraju želi vzeti v najem zakonski par Cenj. ponudbe pod ^ Solidno TI? na o plahni odd. »Jutra«. 2859-17
V nedeljo 18. jan. vsi na Dunajsko cesto v gostilno pri Dolencu na
plesno zabavo
ter -domače krvave klobase in pečenice ter pristen iolenjski cviček. — Brez os top n ir. e — traja od 3. popoldne do 2. zjutraj. Za "«■bilen obisk se priporoča gostilničar Franc Daro-vec. nasproti artilerijske voiaš niče.	2014-18
Otvoritev gostilne
Slavnemu občinstvu naznanjam. da sem prevzela sta rožna no gostilno pri Jeran-čiču na Oso iah. Točila bom i-zborna dalmatinska, štajerska in dolenjska vina ter imela na razpolajo mrzla in topla jedila. Sl. občinstvu ge toplo priporoča za Obilen obisk Marica Kranjc. gostilničarka.	2714-18
Vsi na »Osoje«
k Jerančiču
kjer se dobi dobro kapljico in zara.r.o v jutru svež !ru-Ijaž. kakor tudi vsakovrsten drug prigrizek. Tudi sostje. ki ne pijejo vina fono postrež»ni s kavo čajem, kakavom, čokolado in drugim. S', občinstvu «e tonlo priporoča za obilen oh:*,k Marica Krauje. <;„. stilničarka.	2717-lc
Redka prilika!
Gostilna z c.vema oraloma, zelenjadnim. sndonos-nim in velikim vrtom za goste, najlepši in največji promet v mariborski ok ■> lici, oddaljilo samo 25 minut od Glavnega trga in kolodvora, naprodaj ra i' bolezni. Prevzame se lahko takoj po »elo nizki ceni. Vse dr«?o na licu mesta. »Lovski dom« nad Tremi ribniki pri Maribo ru.	2002—19
Lep, svetel lokal
s stanovanjem, sredi me sta takoj oddam. — Po nudbe na o-srlasni oddelek »Jutra« pod šifro »Svetel lokal«.	1536
Lokal
z branjarijo takoj oddam Naslov pove oglasni odie lek »Jutra«. " 1544-19
Špecerii. trgovino
dobro idočo prevzamem kiei-koli. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod š:fr° »Promet 50.000«. 1382-19
Gostilno
dobro idočo. z vsem inventarjem oddam v centru Zagreba. — Informacije v gostilni »Zlatni Parov >7«. pri kolodvoru Sava v Zagrebu.	1537-19
cJepanfen loka!
na najprometneišem prostoru v TrbovPah oddam v naiem s 1- febniariom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2003-19
Gostilno ali
slaščičarno
dobro idočo, na prometnem kraiu vzamem takoj ali pozneje na račun. Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod »Gostilna«.
1.590-19
Gostilno, trgovino in mesarijo
tričetrt ure od Celja, v
večjem industrijskem kraju tik železniške postaje, ob banovir.ski cesti, z v=em inventarjem takoj prodam za 140.ÓD0 Din. Potrebni. 1(10.000 Din. Hiša je nod kletena in ima 10 velik'h sob. zraven nekaj zemlji šča. Poizve se v gostilni Narodni dom — Lune/nil-Anica. Celje.	1227-19
Pekarno
r lokalom iščem r.» prometni cesto' v Ljubi iani v naiem. Ponudbe pod šifro -specialni dietni kruh« na pekarno Fotter, Graz. Ora-benstr. 15.	1235-17
Brivnico
dobro idočo v industrijskem kraiu oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra eksistenca«.	2717-17
Ples delavcev
oblačilne stroke ie »4 jan na Taboru. Maske dobroi dosle. — Odbor. 2750-18
Marica Jesih
Pražakova 15
otvori jutri modno trgovino _s predtiskarijo ter se cenj. občinstvo priporoča.
2831-18
Restavracija Roža
Danes doma-e koline. Prispel ljutomerski rizling ter se toči po reklamni ceni 16 Din. Točijo se naiboliša dalmatinska vina od 11 dinarjev rap-ei. Se priporoča A. Smid. 2802-18
Trgovino
na prometnem kraju ori farm cerkvi takoj oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	2601_19
Pritlični prostor
ca 15—30 m' blizu glavne posle iščem za delavnico, i onudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Mirna obrt«.	2679-19
Gostilno , i" ekonomik)
v okolici Jesenic, «, popol-nim_ inventarjem in pija-cann ter polovico pride].
, !n. zaslužka dobi za.
ko.nski_ par brez ali z 0d-ra.-s.mi otroki, če ima osebno pravico in jamšči-no. Ponudbo na osrl.asni oddelek »Jutra« pod ^Sr>e. sobnoste.	2712—19
Trgovino
h papirjem in galanterijo na .prometnem kraju prodam. Pojasnila daje Frane iPnchler, Maribor, Gosposka 52.	2660—19
Gostilno
vzamem na račun ali pristopim z osebno pravico. Ponudbe na podruž. »Jutra« MariboT, ipod »Do-broidoča 72«.	2672 10
Delikates, treovino
s točilnico in trafiko, do bro idočo oddam ra račun izvežbani gospodični. Potrebno 20.000 Din kavcije. Ponudbe r opisom doseda nieija službovanja na ojl. oddelek »Jutra« pod šifre »štajersko«.	1244-10
2 lokaìa
za pisarno, ozir. nrodaialno
v Ljubi lani oddam v na jem za frb-uar termin. Pismene ponudbe na o«rlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Lo'.-al«.
1275-19
Kdo odda gostilno!
Prevzame jo takoj kavci'e zmožen ir. dober plačnik. Prednost ima Kranj ali Domžale. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifre »Franci«.	2713-19
4 pri+lične lokale
pripravne za vsako trgovi no, v Linhartovi ulici id dam za september. Pismen» ponndlie na oglas oddelek »Jutra« pod značko ^Sep tember 1931«.	2735-19
Večie skladišče
in dva pisarniška	prostora
sredi mesta takoj	oddam.
Naslov v oglasnem	oddelku
»Jutra«.	2747-19
Lep lokal
s stanovanjem
na prometnem kraju takoj oddam. Na.slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2703-19
Pekovski lokal
brez konkurence, na Vinici pri Črnomlju oddam samcu takoj v najem. Pojasnila daje Jože Bokopec.
2012-19
Pozor, usniar.il!
V tapem trgu Slovenije od dam za več let v najom lopo urejeno usnjarno ln trgoviT.o usnja. Potreben kapital za prevzem usnja in kož 42.000 Din. Letna najemnina 3000 Din. Na slov pove oglasni odd"lek »Jutra«.	1517-19
Zaitrkovalnico
na prometnem kraju zelo narodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Büffet«.	2806-19
Lep lokal
za delavnico ali skladišče, 10 krat 6 ln pol Ti°trov, nasproti vele--eima. oddam v naiem. Po'asniia daie Embal. Celovška c. 14 — telefon 32-29.	2820-19
Gostilno
dobro idočo. v centru mesta takoj oddam. Pismene ponudbe na oc'as. oddele-k ■».Tu fra» pod šifro »Dobro idoča gos-tilna«. 2823-19
Tzdelovalnica perila
dobroidoča d am ske in otroške konf escile, lasten. odprt, lokal, se v večiem lndnstrUskem kraiu Sloveni le skunno z bla<?o*n. Kt.roil In Infra-lom takol proda. St.a-'en kroer nrvovrstnih od-lemalcev dobro vpelian obrat maihnn investi "i1a. Za Informanti" "t»»-oSati nod rjrllllra« na Ogl. o^^olelr »Jutra«.	2811-19
Lokal za pisarno
vsaj dve do tri sobe. iščem v bližini sodišča za čimprej. Ponudbe z označbo prostorov, cene in dneva razpoložljivosti na ogl. odd »Jutra« pod »Pisarna 13«.
2818-19
Parcela
za stavbišče ob Dunajski cesti »Brinje« naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2670—20
Prodam hišo
novozida.no, enonadstroji-no tristanovanjsko, velik vrt. Podrožnik. Desetod stotno obrestovanje. Ugod ni plačilni poioji. Naslov v oglasJiem oddelku »Jutra«.	2077—20
Kupim hišo
večstanovanjsko. tudi starejšo, kjerkoli v Ljubljani. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod š;fro »Do 400.000 Din«. 2678-20
Trinadstropno hišo
davka prosto. v centru Ljubljane, prodam, ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stavba«.
2093—20
Več parcel
v Rožni dolini ugodno naprodaj. Na-slov v oglas, oddelku »Jutra«. 27C6—20
Stavbna parcela
na prodaj v Zeleni jami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2053—20
Trgovsko hišo
z mogoče malo zemljiška kupim v prometnem kraju v okolici Maribora. Ptuja ali Gor. Radgone. Ponud be na ogla-sni oddelek ■Jutra« ped »Resen ku pec«.	2657—20
Leno hišo
prodam ali oddam v naiem radi smrti. Maribor. Studenci, Krpanova 3.
2074—20
Hišo
v dobrem granili, na veselem solnči.em srričku z ventariem prodam event. 7ame'ram z hišo v bližin, Maribora ali Ptuja. Redi se krava in par sv'nj. — Primerno za upokojenca. Franc Znidarič, Dolenje. Zidani most.	2C69— 20
Enonadstropna hiša
s nekarno
gospodarskim poslopjem. 3 ora'i zemlje in elektriko, v na'boljšem stanjn usr-id-no na preda j. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.	2633-20
Na Vrhniki
kupim proti takojšnjemu plačilu hišico z nekaj sveta Ponudbe z navedbo nai nižje cene na ocrlasni oddelek »Jutra« pod značko »Solnčno 313«. 1483-20
Hišo
eno- aH d vedružinsko kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Bližnja periferija«.
1533-20
Trgovsko hišo
vpeljano, na deželi, event. hišo s posestvom v promet nem kraju kjer ni trgovine kupim Ponudbe na podruž.-nico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Dober prostor«.
928-20
Hišo
dvosfanovaniNko. visokopri tl'éno. z vrtom in dvori Sčem. novo na Primskn vem v neposredni bližini Kranja oddaljeno od ko lodvora 10 minut — prodam Vodovod v hiši. _
Ostalo ee poizve pri S'an k« <^'ikn na Primskovcm št 109.	976-20
Pozor!	Pozor!
Zameniam
za lepo, srednjo hišo, z dobro vpeljano <rostilno in mesarijo, na nailepši točki pri farii cerkvi, avto promet. Biti mora tudi dobra točka za gostilno in lepo posestvo, kvečjeim pol ure od Ljubi ia ne. Ponudbe na oglas, oddelek ».Tnt-a« pod značiko »Lopa prilika .'TO*.
1329-20
Enodružinsko hišo
s 8—5 sobami, pri tik linam i in_ vrtom kupim v mestu ali na'blföii okolici Maribora. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Posredovale« izključen«.
1506-20
Enodružinska h?«a
naprodaj: Stožice štev. <57.
2750-20
Vilo blizu Celia
krasno, s 6 parketiranimi sobami in velikim sadnim vrtom v lepi leei poceni proda Breznik, Celje. DM go polje 1.	1331-20
Trgovsko hišo
z dobro vpeljano trgovino, ali združeno z gostilno, na prometnem kraju takoj kupim. Ponudbe z natančnimi podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Trgovska hiša«. 1453-20
Njivo
v obsegu 5—10.1X10 m' kupim v št. Vidu nad Ljub liano, ležečo med železniško progo in cesto Viž-marje-Kleče-Poljane. Cenjene ponudbe z navedho lege. obsega in zadnje cene na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Zmerna cena«.
15S0-20
Trinadstroono hišo
v Ljubljani. Breg. v zelo dobrem stanili t 12 *nb; mi stanovanji ugodno pro dam Ponudbe na ogl rd delek »Jutra« pod zna*Vr> »Priložnost«.	1004 20
Stavbna parcela
600 ms velika za Bežisra dom naprodai Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1101-20
Lepo hišo
5 minut od gl. kolodvora v Mariboru
z mesečnim donosom preko 3000 Din, lokalom in krasnim stanovanjem prodam. Potrebno 200.000 Din. nekaj malega se prevzame. Posredovalci niso izključeni. Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 1310-20
Hišo s ,-ar. pekarno
dam v na;em. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepa bodočnost:. 2025-20
Novo hišo
visokoprPlično, šeststanova-njsko z velikim vrtom in elektriko, blizu Mladinskega doma prodam. Potrebno 60—70.000 Din kapitala. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	1200-20
Pozor, kovači!
Hišo s kovaško delavnico, kjer so stalno zaposlene 3 o*ebe. na prometnem kraju za 50.000 Din ugodno proda Ignac K u c 1 a r. Kr.;s uiške poljane, p. Kre«n;e 2720-20
Hišo s par. pekarno
v večjem industrij, kraju prodam. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Potreben kapital l.jO.OOO Din«.	2626-20
Znatne stavbne prihranke
dosežete. če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstva Tehnični biro »Tehna Ljubljana, Mestni trs 251.
2731-20
Stavbišče
solnčno. ca 200 m2 veliko, na križišču asfaltiranih cest v centru Ljubljane takoj prodam. Najmanjša zazidava 60 ms. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2727-20
Hišo z gostilno
na periferiji prodam. Goto vine je treba 150.000 I)in ostanek se vknjiži. Samo resni kupci naj pišejo na <">£rlas. od d "1 ek »Jutra« pod Jifro »Potrebujem«. 2765-29
Visokopritlično hišo
na severni strani Ljubljane, 2 trisobna stanovanja. 628 kv. metrov vrta, elektrika tn vodovod, za 185.000 Din prodam. Naslov se izve v ogl. odd. »Jutra«.
2734-20
Hiša
skoro nova, s pečarsko obrtjo, lep vrt okrog nje, bo prodana na licu mesta na javni dražbi dne 19. t. m. v Ljubnem na Gorenjskem.
2795-32
Turnvila Mlin
z obratom, priličnl kup. 5 sob. kuhinja, svojo električno luč. na vodni pogon, gospodarsko po-slopie. kravo. kokoš.1, ribnik. čebele. nelcai pohištva ln živeža in ves drunrl Inventar, stalna voda in deželni cesti, hosta, niive, sadno drevle s obč. prešo travnik prodam takol za 70.000 Din. Anton T>e'la Mea nosestnik. Jurklošter, Laško.
2803-20
Stanovanle
udobno, obstoječe iz 3—4 sob. iščem za maj. — Ponudbe na oglasni nddejek »Jutra« pod »Inženjer«.
2841-21
Solnčno stanovanje
? sob. kuhinje in pritiklin v Linbl iani, na ira je t in-ozapadnem delti ali Sp. šiški išče. za februar stranica 3 oseb. ki plača 3 mesece nanrei. Ponndbe na oo-las. oddelek »Jutra« ped šifro »Zračno stanovanie«.
1514-31
Stanovanje
2 sob. kabineta in pritiklin na Brinju oddamo v najem s 1. marcem. Natančna po-iasnila daje Pokojninski zavod v Gledališki ul". 8'TII 2S29-21
Stanovanje
4 sob, kopalnice in pritiklin-, na Resljevi cesti oddam s 1. februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	2844-21
Stanovanje
sobe in kuhinje takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2848-21
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam. Z?, šiška št. 184, Vodnikova cesta.	2682-21
Sobo s kuhinjo
oddam eni ali dvema osebama poceni. Ceglar. Mivka 20, Trnovo. 2091—21
Stanovanje
3 sob. kuhinje in pritiklin eventuelno kopalnice oddam. Klunova ulica 7. Kodeljevo.	2705—21
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin na lepem kraju v novi hiši v Stožicah 136 ob Dunajski cesti oddam. — Izve se v Stožicah 54
312—21
Stanovanje
2 sob. kopalnice in pritiklin iščem za mai. Ponudbe na osrlasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno«.
2637-21
Dvosob. stanovanje
z elektriko in vsemi priti klir.ami oddam takoj v Stožicah št. 79 pri Ljubljani. Na razpolago tud' vrt. Pojasnila daje" hišnik glavne pošte. 53704-21
Stanovanje
2—3 sob išče za marec ali pozneje mirna in čist« str:i.nk3 dveh oseb. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »M'r in snaga«.	1532 2)
Stanovanje
V LJubljani VII. I. nadstropje s 5 sobami, predsobo. kuhinjo. balkonom s samouporabo vrta ln event. garažo oddam. Cena brez garaže 1800.— Din mesečno. Ponudbe pod »-Takoj 225« na podr. Jutra v Mari-ooru.	271-21
Stanovanje
»obe. kuhinje in pritiklin takoj oddam. — Po i asi-, H a da le šerjak, nies., Stožiee-Ježica.	1273-21
Star zakonski par
brez otrok, psov, mačk. Ptičev, klavirja, radija in gramofona, išče z majem
stanovanje
2 sob, kabineta, sobe za služkinjo in pritiklin — over.t. s kopalnico, po naj-višj i ceni 800—1000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped »Stari ljudje«.
1495-21
Za urad in zasebno stanovanje
iščem s 1. majem 8—10 sob z vsemi pritiklinami v boljši hiši, morda z uporabo vrta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« |K>d šifro »Veliko 6tanovanje«.
1576-21
Stanovanje
2 sob kuhinje, predsobe ln drugih pritiklin išče za majski termin mirna, bolj ša družina treh oseb — najraje v kolodvorskošent peterskem ali poljanskem okraju. Pismene ponudbe na oglas<ni oddelek »Jutra« pod šifro »Tri osebe«
1319-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje v centru-mu išče stranka brez otrok za ma.j. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Cisto stanovanje«.
987-21
Trisobno stanovanje
iščem za maj Ponudbe r.a oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Profesor«. 1450 21
Stanovanje
3 majhnih sob. kuhinje in drvarnice, 7. vodovodom za 350 Din odda Ma.k;.-o Jakel Ljubljana-Moste, Zaloška c. št. 65.	1290-21
Stanovanje
2 so-b. kuhinje in pritiklin oddam takoj. Naslov pove «glasni oddelek »Jutrai.
2744-21
Solnčno stanovanje
.moderno, s 4 sobami in vsemi pritiklinami, v centru ali kje drugje med centrom in garnizijsko bolnico išče tričlanska rodbina za takoj ali 1. februarjem. Ponudbe na naslov: Dr. 7.0-tovič, Garnizi'ska bolnica.
2721-21
Dvosob. stanovanje
z vrtom oddam v Zeleni jami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2720-21
Stanovanje
snažno, sobe in kuhinje oddam na. Celovški cesti št. 148 — šiška, Kosovo polje.	2754-21
Stanovanje
komfortno, obstoječe iz 4 sob, v Gledališki ulici !a-koj oddam. — Vprašati na Poljanski cesti 18, med 2. in 3. uro.	2732-2!
Moderno stanovanje
2—3 sob in pritiklin. najraje na Mirju išče za maj tričlanska družina. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Log«.
1533-21
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom in električno razsvetljavo oddam s 1. februarjem solidnemu gospodu Pred škofijo 20 III 2619-23
Stanovanje
sobe, ktihinie in pritikli« s 1. februarjem oddam v Zgornji šiški 176, Kosovo
polje.

Stanovanje
sobe in kuhi .je oddam. — Naslov v ogiasnem oddelkn »Jutra«.	2822-21
Diiaka
sprejmem takoj ali s 1. februarjem sredi mesta na stanovanje in hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	1552-22
Dijak
m\ teh. šole išče stanovanje z vso oskrbo. Por.udbe z navedbo cene r.a oglasni i oddelek ».latra« pod šifro »Nemška konverzaciia .
2706-22
Sobo
l-epo opremIje.no oddam v bližini glavnega kolodvora — Pražakcrva ul. 10/1. levo 2630-23
Sobo in kuhinjo
s 1. majem išče vpokoienec Nislev v ogla-SLem oddelku »Jutra«.	2751-1
Sobo
l"po opremlie.no oddam pa. Starem trgu Ila. 2770-23
Opremljeno sobo
najraie šivilji oddam na „.^..„j:,-:..-Starem trgu Ila. 2777-23 " '
Prazno sobo
s posebnim vhodom v novi vili oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2681—23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam Naslov v o, .1;; ■ m oddelku »Jutra«.	2810-23
Sobo
z eno posteljo in posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
2857-23
Sobo z 2 posteljama
posebnim vhodom in elektriko oddam na Celovški cesti št. 41.	2872-23
Sobico v Celju
pripravno za gospodično takoj oddam. — Naslov 7.ri podružnici »Jutra« v Cel:u.
2«4-23
Solnčno sobo
lepo opremljeno. ya 3 osebe parket, elektrika, balkon, poseben vhod. oddam s 1. februarjem. Liubliana VTT. Kav=ko-va cesta 26-1.. desno.
2851-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, išče solidna gospodična za takoj. Ponudbe pod šifro rCenter mesta« na ogl. odd. »Jutra«.
2356-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljama odda Po-dol vek, Munnontnv.-i ulica 0.	2683—23
Preprosto sobico
oddam čez dan ods.itni Tavčarjeva ul. III, vrata 8. 2098—23
Onremlieno sobo
pritlično, oddam v Rnfni I ulici 19.	2779-23
Stanovanje
sobe in kuhinje, s 1. mar cem iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na naslov: Auma.il, Vegova ulica 0'I.
2701-31
Solnčno sobo
blizu bans-ke uprave, opremljeno, v visokem pritličju nove vile. oddam s 1. febr. 1!W1 solidnemu gospodu. Vprašati (Irohar-j «va cesta 7. 2699—23
Stanovanle
2 sob, kuhinje in pritiklin, vse pod enim ključem, s februarjem oddam v Zgornji šiški 176.	2805-21 »R. R.«
Sobo
elegantno opremljeno, zanesljivo čisto. v sredini mesto, s strogo separira-nim vhodom in po možnosti s kopalnico iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod
2607-23
od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puha, volne tn bombaža. Kemično čiščenje perja Din 15.— za kg. — Fein, Zagreb, Zrin jski trg 17.	302

Franio NOVAK, Ljublfana
KONGRESNI TEG M-

Od 2. januarja se prodaja SUKNENO in MANUFAK-TURNO BLAGO zaradi inventure
PO ZELO ZNIŽANIH CENAH
OGLED BREZ OBVEZNOSTI IN NAKUPA!
PRIHRANEK DO 20 % IN VEC.
Samo na Kongresnem trgu št. 15, nasproti nunski cerkvi
pri tvrdk! NOVAK. Liubliana.
NAZNANILO
Vsled oddaljenosti in slabih prometnih zvez z Mokronogom je bil otežkočen ogled našega blaga. Zato smo OTVORELI
v LJUBLJANI, Dunajska cesta štev. 31
Zidarjeva hiša, poleg Gospodarske zveze, ZALOGO, kjer si naši cenj. odjemalci ob priliki poseta Ljubljane lahko ogledajo naše prvovrstne izdelke.
OKROttOSKA
TOVAIRNA
U SWA
prej F. PENCA
Mokronog — Lfubllana
Gospoda
•prejimem na stanovanje s
1. februarjem. Karlovska
«et>ta 15, Kastelic. 2051-23
Lepo sobo
■	'kopalnico oddam 2 o»? bama » 1. februarjem. — >'aàlov v oglasnem »d'l -i-k« »Jutra«.	2654—23
Opremljeno sobo
* centru ali bližini mesta Eče zakonski par. — Ponudbe na oglasni oddelek ».Intra» pod šifro »Zakoniki par brez otrok«.
1483-23
Čedno sobico
■	hrano in	vso oskrbo oddam boljši	gospodični ali gospodu — Sredina št. 14 (Prule).	2621-23
Eno ali dve sobi
|»ra7.nd ali opremljeni, v mesto iščem s 1. februarjem. Pony d h e na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr*> ►Brez otrok«.	1470-23
t
Opremljeno sobo
parketom, elektriko ra ivpo oskrbo oddam v Slom Itovi ulici 17/1, Kodel'evo 1479-23
Sobo
prazno ali opremi jem o, s posebnim vhodom oddani v Orlovi ulici 19. 1262-23
Dve veliki sobi
parket.irani, v eni že štedilnik. po ugodni ceni oddam boljši stranki s fehru anem. Sp. Šiška. rod inneità ulica 31.	1368-23
Sobo
Jopo k. zračno, z električno razsvetljavo oddam gospodični. Naslov v iclas oddelku »Jutra«. 1498-23
V dosmrtno oskrbo
» lepem in zdrave.m kraju ua deželi sprejme »bitelj
damo ali gospoda
»ko posodi 5O—6O.00O Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena družina«.	1461-23
2 gospoda ali gdč.
pn možnosti trg. »otrudnika sprejmem kot sostanovalca r lepo in parketirano sobo «redi mesta, s posebnim vbodom. Naslov v o-slas. oddelku »Jutra«. 1357-23
Opremljeno sobo
irračno. oddam za lott, I>in jnesečno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1517 23
Trg. sotrudnika
mlajšega, solidnega sprejmem s 1. februarjem kot eostanovalca z v«o o-skrbo Ik svojemu sinu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 153.1-23
Sobo
V bližini Kolodvorske ulice Išče čez dan odsoten gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno in čisto«. 1302-23
Krasno sobo
▼ centru mesta oddam »olidnemu im stalnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1:196-23
2 elegantni sobi
• 2 posteljama in separat tlim vhodom iščem za ta koj. Ponudbe na ogl. od delek »Jutra« pod »Dobro plačam«	1228-23
Solnčno sobo
komfortno — s posebnim vhodom in 2 posteljama oddani s 1. februarjem La Ihiuajski cesti 37/1, desno.
2800-23
Ooremlieno sobo
oddam dvema gospodoma ali zakonskemu paru na •Kodeljevem pri Mladinskem domu 7.	2719-23
Gospoda
wprejmem na stanovanje za ,150 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 2738-23
OoremHeno sobo
s posebnim vhodom iz «top-»ijic, sredi mesta oddam s 15. februarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
2624-23
Lepo sobo
Opremljeno, centralna lega. « parketi in elektriko >d-dam takoj v najem boljši solidni o^ebi. Naslov pove Oglasni oddelek »Jutra«.
2609-23
Wir no sobico
solnčno, v centru mesta oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2808-23
Sostanovalko
mirno, vzamem «redi mesta v lepo. ze]o čedno, solnčno sobo. Naslov pove ocrlasni oddelek »Jutra«. 2817-23
Veliko. nr?7tio sobo
s posebnim vhed<Mn. blizu poreniske.ga kolodvora od-dnm za 200 T>in. Naslov v «glasnem oddelku ».Intra«.
2825-33
Sobo
Iščem koncem Januarja, veliko, zračno, so-ildno opremljeno, strogo separlrano, v novejši zgradbi, z elektriko in parketom. Zaradi opremljen j a ugodno za oddajalca, ki se februarja preseli. Ponudbe do 27. januarja na oglasni odd. »Jutra« pod »Obojestranska solidnost«.
2725-23
Prazno sobo
takoj oddam Sv. Križ 67 pri Ljubljani.	1261-23
m

Sam sem!
Mlad, bogat in simpatičen. Katera mlada osam Ijeua gospodična, poštena Én plemenitega značaja bi mi hotela krajšati enolično samotarsko življenje? Za plačilo ji bo poklonje-rio veliko in čuteče srce! Javi naj se na oglasni oddelek »Jutra« pod »V deželo vzhajajočega solnca«.
2648—24
Katera dama
s premoženjem 34 let re flektira na jako solidnog; in postavnega gospoda. — Sem prvovrstne postave i.n karakterja — sigurr.a eksistenca. Cenj. ponudb-s polnim naslovom na po druž. »Jutra« Maribor pod šifro »Zanesljiv ?1«.
2671—24
Gosp. v drž. službi
star 27 let, želi spoznati gospodično iste starosti. — Ponudbe na og'a.s. oddelek Jutra« pod »Simpatija«
1189-24
Trgovec
38 let star. boječ se sam skega davka, išče krotite-Ijico. lepe in vitke postave, blondinko ali črnko, staro 18—22 let, 165—172M> cm visoko. čuvstvenega temperamenta, športni tip in muzikalično navdahnje no. Ponudbe brez slike v koš — na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Sreča«.
1-117-24
Starejši vdovec
v dobri stalni službi, želi znanja s 40—30 let staro vdovo ali kuharico — radi skupnega gospodinjstva Le resne ponudbe z natančnim r_aslovom na oglasni. )d delek »Jutra« pod značko »Gospodinjstvo M. 3. Ljub Ijana«.	1459-24
Inteligentna gdč.
;.edne in močne postave, itara 32 let, trg. in gospo dinjsko naobražena. Kr» jica. čiste preteklosti, arčna in pridna. ;šče tem potom resnega znanja v ~vrhe poznejše ženitve. — Trgovci imajo prednost. — Cenjene ponudbe na wir. Jutra« v Mariboru ood ■ Lepa pomlad«. 1503-24
Ločenec
ne po lastni krivdi. 50 let star. lepe zunanjosti ln lobrega srca, premožen posestnik. trgovec in go«til-.ličar, želi znanja z damo ste u5ode ali gospodično 'redniih let., vdove brez ali j enim otrokom, t nekaj premoženja. Dopise če mo goče s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Srečna bodočnost 12« 1312-24
Plesni venček
Rakek
Mize nove, kloipi tapecirane. prti cajtenge, parfum petrolej, dame frake in »ooštertanc« eeeeeeeeeeee'?1 Učitelj naj se manje hvali in boljše uči. vsaj prihod njič. zdaj lahko gre spat . Godba dobra sa-mo med sodelovanjem Logačanov in Vrbničanov in smola . . . .
1.297-24
Anica
Hvala — samo žal. da se nisva videla. — pol'tihi >n Tiva.-n.	1516-24
Znanja želi
uradnica z značaj.nim gospodom. — Dofii.se na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Sreča 35«.
2604-34
Gospodična
srednjih let, hišna pocestnica, želi znanja z boljšam. 30—6<I let starim -o. spodom. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek Jutra pod »Marljiva čebelica«.
1574-24
Inteligent
srediT.jih let. dobro situ-iran, želi prijateljstvo z mlaišo damo. Tajnost zajamčena. Dopise na oglas. ndd>>lek »Jntra« pod šifro 'Zanesljiv prijatelj«.
1591-24
Smiičke-dilce
iščejo »bindunge«. Dopise pod »Smučarka - začetnica, na oglasni oddelek »Jutra« 2772-24
Kdo bi spremljal
gospodično, dobrositu-'rano. na Izlete. Državni uradniki I. In II. ka-tegoriie ali bančni iradnlkl nad 45 let malo prednost. Dopise pod »Zimska lepota« lia ogl. odd. »Jutra«.
2780-24
2 mladi gospodični
želita radi razvedrila dop: sovati z dvema gospodoma Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tigri-ca in Levinja«.	2770-24
Udobno stanovanje
Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 1509-24
40—39.
Pismo na naslovu. Hrepenim po svidenju. Poljub — Pajkovič.	2793-24
Ljudmila
Ko boš zopet pri meni — bom srečen. Poljub. 2792-34
Trg. in posestnik
z dežele, star 40 let, želi znanja z gospodično, staro 25 do 38 let lepe preteklosti, mirnega značaja. Samo resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tajnost zajamčena«.
2815-24
Gospod S. L.
ki me je slikal na gradu ter prea odhodom v Ptui pokazal planinsko legitimacijo ter misli, da znam naslov, se ia-Ko moti Jako rada odgovorila na karte! Toda kako0 Muči me ter se mi vzbujajo spomini na led na M. 2796-24
»Aba«
išče manjše posojilo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nagradna re šitev«.	2812-24
Ločenka
išče simpatičnega in inteligentnega prijatelja za skupne izlete. Ponudbe na jgl. oddelek »Jutra« pod šifro »Harmonija«.	2837-24
Družbo
za nedeljske izlete išče osamljen starejši gospod. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Akademska izobrazba«.	2835-24
Mladenič
državnj nameščenec, v lepem kraju Slovenije, najčistejše preteklosti, žel» znanja z mladenko ali vdqvc do 35 let, kl išče srečo v mirnem skupnem življenju. Slika zaželjena Ponudbe na ogl. odd »Jutra« ood šifro »Prvi Zvonček 175«.	2784-24
Resnega znanja
želi vsled pomanjkanja druge prilike tem potom simpatičen, neoporečen, pri zelo uglednem podjetni stalno v Ljubljani zaposlen izobraženec srednjih let s pridne hčerko solidnih staršev, obnosno s «amostojno damo z imetjem. Uvodni dopisi na otri. odd. »Jutra* pod »Dom — svetišče«.
2840-24
Radi poznejše
ženitve
išče 35 lef staT izobražen lastnik večjega podjetja gospodično ali vdovo predvsem dobro gospodinjo, katera bi mu z 80.000 do 100.000 dinarji pomagala razširiti podjetie. Pisma s polnim n.i^Iovom na o.;rlas. oddelek »Jutra« pod »Svni dom«.	2701—25
Kateri železničar
pošten. bi hotel poročili pošteno kmečko dekle. 22 let staro, nridno in varčno, z 20.000 Din premože nja. Se ne ozira preveč na lepoto. Le resne pr-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pounlnd«.
2658—33
ZnanSa želi
v svrho ženitve mlad agilen nodietnik s simna ič-no dobrosrčno eospodično. Dota dobro došla. Le ras ne in obširne dopise s sliko, ki se vrne. na pi druž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Avto 8755«. — Diskrecija zajamčeni.
2670-25
I n + r>l"«rof|ffio Jeilt^O
samostojna, čvrsta, dobra gospodinja, z nekaj kapitalom. želi zr.anja s solidnim ffospodnm s sta in" službo, obrtnikom ali tu "'i vdovcem od 48 iet na ("fi ridi ženitve. Ponudb* PD,' -Enake misli« na polni? nico »Jutra« Maribu
2Ó6S—2£
Ka*era
!»osT>edič.na a'i vdova bi hotela -poročiti vzornesra in dobrega stare;šejra vdovca brez otrok, ki ima lastno hišo in pod'etje. V noštev poidejo samo dobre srospedinie z nekaj go-•w!np. Ponudbo na po dni%nico »Jntra« v Mariboru pod »Pust je kratek« 2660—25
OKrtnik
želi v svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo brez otrok, sredn'ih let. katera pos»duie rekai pre-mnSnnia. Neanonimne ponudbe s cKlro na n-trTicni rvIifoioV »Jutra* pod šifro
»Značaj«. Tajnost zajamčena.	2860-35
Uradnik
želi poročiti dobro situira-no gospodično staro do 30 let. — Ponudbe g sliko in polnim naslovom na ogla", oddelek »Jutra« pod šifro »Resnost«.	1206-25
Šiviljo
v svrho ženitve išče Sta-jerc. Zemun, Dol. Lendava št. 271.	1338-25
Gospodična
s flet.nim premoženjem, želi poročiti gospoda s stalno službo, starega 38—45 let. Vdovci niso izključeni. — Dopise s sliko, ki se sigurno vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lep značaj«.	1464-25
Družico
v svrho ženitve išče mlad nadmlinar z gotovino. Dopise pod »Dobrosrčnost« na oglasni oddelek »Jutra«.
2797-25
Mlad vdovec
brez otrok, dobro situiran trgovec se želi poročiti 8 simpatično gospodično, staro do 30 let. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Srečna bodočnost«. 2836 25
Mlad obrtnik
ločen radi nezveste žene, brez otrok, poroči civilno ali pravoslavno damo. bi bi imela 10.000 Din goto vine. Dame z enim otrokom ni-»o izključene — Coi.j-'ne dopise prosi na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Dama v škornjih«.
1320-25
Kovčeg-gramofon
z 20 ploščami ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1553-26
Kovčeg-gramofon
skoraj nov, z.namke »His-Masters« s 16 ploščami najmodernejših šlagerjev po nizki ceni naprodaj v Rožni ulici 15/1. 2740-26
Kovčeg-gramofon
dobro ohranjen, z nekaj ploščami kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
2788-26
Fine gosli
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2839-26
Črn pianino
ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
2833-26
Kratek klavir
prodam za 5000 Din. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	2851-26
Gospodična
srednjin let iz premožne trgovske hiše na deželi, ki vidi v lepem mirnem družinskem življenju svoje srečo, se želi poročiti zaradi pomanjkanja znanstva z mirnim, zna^ajnim gospodom v starosti 36— 46 let višjim uradnikom. zdravnikom ali oodobno Diskrecija ?a-lamčena. Resne dopise nosjati na ocrl. oddelek
Jutra« pod zna*!™ »Blondlnka«. 2809-2^
Kanarčke
prvovrstne ijarcerje vrvirv-ce plemenitega rodu prodaja od Din 100,— naprej Frar_jo Kenič. Mari bor, Trstenjakova 2/11 Melje.	2663—27
Lenega psa	čuvaja
privajenega tudi	čuvanju
avtomobila ali	motorja,
prodam. Naslov	v oglas,
oddelku »Jutra«.	1146-27
2 psička
5—6 tednov stara votčjaka čiste pasme, po ugodni ce ni prodamo. Vprašati v Koli.nski tovarni hrani! — L.iublia-na, Smartinska ce. sta 30.	1358-27
Lovska psica
visoka, kratkodlaka, rujavo-sive barve, šibke postave, z ritmer.im ovratnikom, ki sliši na ime Bessi. se je izgubila. — Oddati jo je pri tvrdki Feliks Urbane. Liub ljana.	2732-28
Psa volčiaka
1 leto starega do,brega čuvaja kupim. Gostilna Martine. Zg. Šiška. 2810-37
Glasovir
jako do'ber. prodam. Vprašati pri gosp. Zidanšek. St.rossmajerjeva 5, Maribor.	2664—26
Klavir
dobro ohranjen, radi selitve poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3616-36
Gramofone
šivalne stroje otroške vc zičke iu kolesa popravlia najboljše specialna meha nična delavnica Justin Gn »tinčič Maribor. Taften bacbovs ulica 14. nasproti Narodnega doma. 410-30
Klavirii!
Kupube na obroke od Din 400.—
p r v » svetovne fabrikate Bftsendorfer Steiiway F-lr <<t.er Hölzl Stingi original ki so nesporno naiboMši' (Lahka precizna mehanika' Prodaja jih < t k I j o S n » le scdnl izvedenec in bivši učite)! »Glasbene MaMee«
ALFONZ BREZNIK
Mestni trg štev. 3
Velikanska Izbira v • e b
glasbil ln strun Najcenejša izposojevalnica f
395
Koncertne citre
prima, naprodaj za 800 Din — Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru. 1414-26
Pianino
skoro nov, moderen, križem strunan, s krasnim glasjm. proda Dobrajc. Maribor. Frančiškanska ulica št. 21.
2675-26
Šivilje pozor!
Šivalni stroj, malo rabljen, skoraj nov. po zelo nizki ceni naprodaj Rožna doli na, cesta 5 št. 13. 2702-29
Krojači!
Krojaški stroj »Pfaff« v dnbrem stanju. naprodaj za 2000 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2703-34
Pisalni strojček
Remington. zadnji model, nov naprodaj za 3-V0 Din. Na otri ed samo med 12. in 13. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
2627-29
Stružnico in vrtalni
stroj
za kovinsko obrt kupimo. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek Jutra pod »Stružnica«. 1529-29
Nov pisalni stroj
naprodaj. Izredno ugodna prilika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1538-29
Elektromotor
24 Kv. vrtilr.i	tok. naprodaj. Na »gled	v skladišču špedicije Rajko	Türk, Ljub ljana. 1193-29
Nov pleiilni stroj
10/100, 8/80 in kro/.r.i za nogavice poceni naprodaj. Tehnična pisarna, Ljubljana, poštni predal 307.
2729-29
Nov pisalni stroj
poceni naprodaj. Tehnična pisarna, Ljubljana, poštni predal 307.	2730-29
Pisalni stroj
znamke »Mignon«, popolnoma nov po nÌ7.ki ceni prodam. Poizve se pri tvrdki »OrieLt«, Dunajska c. 14.
3882-29
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje Hug>r. Hibšer. fotograf. Ljubljana. Sv. Petra cesta 25. 85
Amaterska dela
ra.iv,janje m kopiranje) n foto matenjal je najcenej« uri foto Joškc Smuc Woi fov» 12. podružnica Bled
Naznanilo
Podpisani nazi.anjam, da sem otvoril v Staretovi uJ. St. 27 (Trnovo) trgovino z mešanim blagom, ter se pri poročam za obilen obisk Postrežba točna in zmerne cene. Ivan Pahor. 1481-30
Prevozništvo
ki dor.aša mesečno 10.000 Din in dva skoraj nova avtomobila, eden tovorni Ford in eden Fiat-limuzina in koncesijo prodam radi prevzema večjega podjetja, vse skupaj za 120.000 Din. Pismene ponudbe na «las. oddelek »Jutra« ood šifro »Takojšnje plačilo«. 1351-30
Gosje perje
lepo čehano. po najugnd nejših cenah po naročilu pošilja po pošti A. M. Friedmann Zagreb. Radi-čeva 33/11.	1523-30
Občine
predpisane tablice za vozo-e izdeluje Jos. Mekinda. črkoslikar. Društvena ulica št. 27. Novi Vodm.it — Ljubljana.	2855-30
Dolenjci, pozor!
Za. Wallet Expres, Ljubljana. Stan trg 19, spre-;ema g Anton červen-ka, Novo mesto. Kapi-teljsKa 222 Obleke se tekom enega tedna Izvršijo, to je zlikajo, ke-mifno čistijo, pošije.lo obrnejo. Likanje 18 di-nariev, obra'anje 'OO dinarjev.	2838-30
Izgubljen zlat prstan
s tremi kamni naj s*e vrne v oglasni oddelek »Jutra«. Nagrada velika.
2649—38
Deški jopič
je bil izgubljen od drsališča do Prešernove ulice. Oddati ga je proti nagradi v oglasnem oddelku Jutra.
3737-28
Damska zlata ura
7. dvojnim pokrovom, je bila izgubl.iena. Najditelj naj jo proti nagradi odda Pred škofijo 20/111. 2620-iS
Srebrn nož
j« bil izgubljen od Poljanske ceste do otroške bolnice. Proti odškodnini ga je oddati v Gestri-novi ulici 2, stanovanje 7 (mestna hišal.
2781-28
Kolesari!, pozor!
Končala je sezona t» vo žila! Sedaj je treba pre skrbetii za prihodnjo hliž njo pomlad [n sicer 4a Vaša kolesa oustite are dita t malimi stroški ba kOT uova Kolesa popol noma narazen vzeti emaj lirati ponikljati vse žaje temeljito očistiti zbru *i.t? ter na novo i najbolj šr vazelino namazati, te' sestaviti. tabo ia boste imeli kole za prihodnje leto prenovljeto Shramba koles in motorjev Sei si mo. Priporoča se največja specialna mehanična delav niča Justin Gustinčil Ma ribOT, Tattenbachova nlica št 14 — nasproti Narod nega loma — Brezkonku renčne cene ter točna in solidna postrežba 411 30
Mizarsko podjetje
na vodni pogon, z vsemi stroji, dobro idoče. po ze Jo ugodni ceni prodam. — Ponudbe na og'a-s. oddelek »Jutra» pod značko »355« 1481-30
Poslano
V malih oglasih »Jutra« z ilne 11. jan. 1931 je izšla z mojim imenom podpisana ob:ava, ki zadeva požar Kovačevega skladišča n CASCIO-vih panjev. Izjavljam, da dot-ične objave nisem poslal »Jutru« jaz. pač pa je t_ekdo v zlohotnem namenu, da škoduje moji časti in dobremu imenu, spravil tnoj podpis v zvezo z onimi dogodki. Janko Mlakar, Rakek.
26-S5—31
Poziv!
Prwnvam d o t i č n i k a. ki je v soboto dne 10. I. 1981 okrog 10. ure do-p. prinesel v oglasni oddelek »Jutra« v Selenburgovi ulici s strojem pisano ♦objavo«, ki spravlja moie ime v zvezo z požarom Kovačevega skladišča im Casciovih panjev, da mi javi naslov. Ker je imel dotičnik pri predaji oglasa s seboj le 40 Din in je oglas veljal 49 Din, je odšel iskat še primanjkljaj ter se je po preteku kakih 10 minut vrnil. Naprošam dotični.ka, da mi nemudoma pošlje svoj točen naslov ali pa pride takoj k meni na Rakek. Čim prejmem naslov ali se dotičnik javi osebno, mu izplačam nagrade 1000 Din. — Mlakar Janko. Rakek.	2687—31
Izjava
Podpisa/na izjavlja, da ni resnica, kar je govorila od gdč. Fani Plaznik iz Bra slove ter se ji zaliva ljuje. da je odstopila od to-žbe. Mija Vrbole, Polzela.	2695—31
Izjava
Izjavljam, da so vesti, ki
se širijo po Rožni dolini, da sem samovoljno pobegla od moža, neresnične. Kdor koli bo žaljivo govoril o meu, bom proti vsakemu nastopila sodnijskem potom Meta Mancini.	3755-37
Srebrne krone
staro zlate in srebro ko puje Rafinerija dragib ko vin. Ljubljana. Ilirska nli ca 36. vhod ti Vidovdan sbe seste pri gostilni Mo žina.	70
Vsakovrstno zlato
kipuje po najvišjih cenah
Cerne — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
88
IZVANREDWA PRILIKA!
Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta-pcciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe.. in poluiuče osobe stane samo Din 390.—« Razpošiljam po poštne-oom povzetju.
tako
'jguoa
SLOČEN
Lesena patent postelja,
zložljiva, t tapeciranitn madracom, zelo praktična, slan® samo D 280.
Potem imam veliko zalogo	čisto čoha-nog perja kg po D 48—, druga vrst kg po D 38*—■ čisto belo gosje kg po
D 130___ in čisti puh
kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punjeni z volnom staneju samo
Din 750---
L. BROZOVIč. ZAGREB llica 82.
Opozorilo!
Nisem plačnik. da bi kdorkoli dolge delal na mole ime. Opozarjam vsakogar, ki bi kaj kupil od molega posestva v Poljčanah. Podbožom brez moje vednosti, sicer bom postopal sod-nijsko proti vsakemu, ker sem sam posestnik in lastnik Glaser Martin. švabičeva ull^a 1. Ljubljana	2773-31
Suhe «obe
ponudite in povzorite na naslov: Franc š t i r n. St. Janž na Dolenjskem.
1433-33
stfLEfc-
nove ln rabljene vseh vrst ter
juto za embalažo
ima vedno v zalogi
Mirko Mlakar
Ljubljana Slomškova ulica U.
dtttH
Gamsov
£op
(Gemsbart) krasni eksom-plarji. Gar. pristna a.nti-lopska dlaka, temna, polna, mehko mahedrava, z lepim belim robom. 16 cm dolga dlaka, staue i okrašenim tulcem samo 40 Din. posebno lep eksemplar s po-srebrenim tulcem im grand-Ioni skupaj samo 70 Din, dvojnomočna. 18 cm dolga dlaka s tulcem to grand-lom 100 Din (priložnostni nakup) razpošilja po poštnem povzetju vezalui-ca kozjih brad
H. FEN1CHEL, Wien IX.
Nussdorferetr. 68/5. 3068
Pokraj. razglednice
po Vaši sliki ali negativu, v pristni fotografiji izgo tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Smuc Ljubljana VII, Aleševčeva št 26 Zahtevajte ponudbe in ceniki	242
• r j w 9 r»
Kdo mi oceni
sortirane znamke? — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Koliko«.
2650—39
Avinal
ozdravi pijančevanje, n' da bi dotični vedel za to. Stane 220 Din. Razpošilj? Lindič. Ljubljana, Kome-skega 36.	145—iß
Karbid
aa malo in veliko SODOAD« orijen-sKa tružba za izdelavo kisika in razkrojenega aceti iena, Zagreb, Kraljice Marije 23. — Telefon 21—97.
381
vi
"3
ja tu
100 razi. Švedske . . 30 Dìd 100 » Belgije ... 30 » 100 » Rumunije . . 30 » 100 » Rusije .... 30 » 100 » Jugoslavije . 30 »
Zoranka Čučeb
Ljubljana, Rožna ulica 29.
Vrednostne papirje
srečke, obligacije, delni "e kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana Selen burgova ulica 6-II tel 30-52.	448-35
Vsakovrstne trgovske knjige, itra^ ce, mape. noteze, herbarije, odje-malne knjižice, bloke, zvezke itd.
Ipwvvvw«
i
hmmiiiniim^
nndim po skrajno ugodnih cenah! NA DEBELO--NA DROBNO
Anton Janežič
LJUBLJANA, Florjanska nL 14
Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig.
PQU0RE SIAMOISE
EN TOUTES COULEURS
CRÈME SIAMOISE
JOUR ET NUIT Créatìcn • JEAN DE PARYS. Parfa
ZASTOPSTVA: LJUBLJANA MARIBOR CELJE
2027
Drogerija S ANITAS rt Parfinierija V. VLASIČ Drogerija S ANITAS ii
na najprometnejši točki, posebno priprave« za delikatesno trgovino, za sezono ODDA A. WÖLFLING, Bled.	2100
^itaite knltao
NAPOLEON
čitafte knjigo
AMTE
O tem velikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Najmi-<avneiše razkriva mWnve ibre in -^labe lastnosti, niegove lavne in zasebne afere in doživl jaje Conan Doylov roman Napoleon
Bonaparte.
Broširan velja Din 40.—, vezan Din 52.—. — Pravkar ga je izdala v Levstikovem prevodu
Knflsarna Tiskovne zatiruse v Llublfani.
ŠELENBITRGOVA ULICA ŠTEV 6._
Ia, DALMATINSKI
PORTLAND CEMENT
tvornice
LAVOCAT & CIE, SPLIT
Generalno zastopstvo za Slovenijo:
»Splošno gradbeno društvo« Ljubljana, Glinška ulica 7. ZAHTEVAJTE OFERTE:
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 10/L
*	2093
Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. — Za odgovor prosimo
znamko.
Uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 18.
L. Lavrič
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 41*
Telefon 81—54. Brzojav: LAKO Ljubljana, si dovoljuje sporočiti, da je OTVORIL,
trgovino z usnjem in kožami na debelo
združeno s tvorniškim skladiščem tovarne
L. LAURICH, Slov. Konjice.
Specijaliteta: USNJE ZA INDUSTRIJO ČEVLJEV.
po originalnih tovarniških cenah.
Kupuje ln prodaja stalno jezice cele in mlete ter smrekovo eresio. 2097
Ùcap
o ^ac
©STI!
.ff iü«^
Roman
K© se fe	deSa, da bi oaprevßa k jwwfe** fcwefk» raa&oo
cužjoo, je tea ta&öj v taüregl Puščala ie to fe viag&ia öjk», a nato
j>e spet vse preobrnila. Kazen materinih stvan ji je bii najbolj dra-zoo&n dar jeana Isbela, ki ga je bila tako dolgo skrivala. Ne od tega, ne osi onvga se ai mogia ločiti
Med tem, ko jevezaìa svojo cu&c», H Coéter titx&vm «api v
sa je* brskati v tistem kom, kjer je oče sprav&al svoje stvar», »Kaj pa. iščete tam?« je nekam razdraženo vprašala Ellen. Sodim, da bo vai stari hotd imeti svoje papirje — in zlato,
kar
f» je pustži doma — pa oUeiko, da se preobieče, kaj?« je hladno odvrnil Co!ter.
»Seveda. A rmsča sem, da boste prepustfä ta po-set meni.«
CoUer ni blagovolil odgovoriti na to opazko, ampak je premt^je-
riST,
tk» nadareval svoje iz tikanje, ne meneč se za to, kak nered je na-pravijai mod Jonhovimi rečmi. Ko je naposled odšel, je Eilen stopila
1
v kot m Opazila, da Colte r ni bil vzel ne papirjev ne obleke, ampak samo zlato. A morda se je motila, zakaj pri Coherjevem odHodu je biža premaio pazfca, da bi bik mogia vedeti, aii je nesel kaj v rokah. Pogrešila jc su j no ziatmke. Očetove stare, prepereie listine so ležale raztresene: pobrala jih je io jih porinila v svoj lastni sveženj.
Coitor aii eden izmed njegovih tovarišev je bil osedlal bei ca, ki je stal zckij skopčan ofc i*k>cu staje ter grize! uzdo in grabeii po pe-S.-. J. Elica je zavila v svoj plašč nekaj kruha in mesa, privezala :a zavoj za sedlo si se pripravila za odhod. A očividno .e büo treba . :n ker je b.šia rajši pod milim nobom, je ostala pri svojem konju. Ko je gledala može pri nakladanju, je mahoma opazi-v da ,'ir nosni Springer pod okrajkoan svojega sembrerà obvezo u a glavi. Njegovi gibi so bili počasni m brez moči. EMen se je zdrz-r.ha ob tem pogledu; a njen duh se je brcnil domnev. Saj bo itak .•'• prekmalu zvedela, kaj se je zgodilo, in morda bodo dogodki > too zanetil v boj. Opazovala je može. Hlastno in hkratu malo-:» no so viačiii iz obeh koč živila. Nekajkrat je zasačila Coiter->• sivi, iskreči pogled, ki je iskal njenih oči; kar neudobno ji ;e postalo, ko je to videla.
.'K Sp.%tg-uea se pojaieiu, da se posiorhn od ajega,« je zaklicala Coiterju.
yudofeaega ae boa** atw*,« t» e*r«Ä hau (M. ▼
govem gèasa a bik) nek-aa iaxo zapoved«joče«*, <U je ixx&a Etea
krt v glavo, oòenem pa àe nekaj drugega, kar je otoladčio njen srd. j Le kaj je bik) tisto, oa kar sc je morala zdaj pripraviti pri Coiterju? Ona dva Texanca sta se giasmo xasmejaia, a spraio Coiter-jevih mrkih, osornih kletvic ju ;e smeh kaj kmalu mmrL Eiiea je stopila nekoliko v stran, oa krai, kjer ni mogia slišati, in sedela tam na podrtem debiti, dolder je ni Coltex poklical »Po koncu, zdaj odrinemo!«
Eaien se je uklonila temu povelju In ocfeahttia za »voArni tremi varuhi s kraja, ki je b ti toliko kn. njen dara. eskrat se t& ottwa. Upala je. da ne bo nikoli več videla te umazane, puste karikature
ovčarskega ranča.
Gol ter in njegova iovarfSa so pognafi tovorne konje preko travnika, zavili s steze ki krenili preko pologa v najgostejsi gozd.
Eilen je kmalu spoznala, da izkuša Coltex zabrisati sled za set>oj. Jahal je po gozdu zdaj sem, zdaj tja, se ogibal golih, prašnih rnest in po solncu izsušenih ilovnatih krajev, kjer je spomladi stala voda, ter ubiral pot po travnatih jasah in dolgih, z igličevjem posutih prehodih. Ellen je jezdila tik za možmi in se zabavala s tem, da je opazovala njih sledove. Colter je bil očividno že mnogo let vešč tej igri in spreten, kakor le more biti živinski tat po poklicu. A Eilen ni bila prepričana, da bi se mu posrečilo ulkaniti pravega go-zdovnika. Nemara je hote! Coiter ie pustiti sled. ki bi jo biso težko razbirati, tako da bi ušel kar moči daleč naprej, preden bi utegnili zasledovalci dognati, kam se je obrnil. Ellen ni vedela, ali jih kdo zasleduje aH ne. A Cofter, Springer in Weih so vsekako pričakovali zasledovanja, zakaj njih mrko, pošastno m potuhnjeno vedenje se je čudno razlikovalo od hladne malomarnosti, ki je tjaa iau-gače tako značilna zanje,
Ellen je čutila sobice na srvo'tem levem ftcu; po tern je vedeva, da se je dan nagibal k zatonu aa da je Colter zavija! še bolj na severozahod. Nikoli še ni bila jahaia po tako zaraščenem gotzau in tali divjih kanjonih navkreber in navzdol.
Ko se je bližal solncni zahod, so bili prKtf v takšno <?5vt»rw>. da niso mogli nikamor več. Colter je za ja hal na desao, iščoč pripravnega izhoda iz smrekove hoste, pred katero so se bai ustavili. Zdajci pa je skočil s konja hi tovariša sta storila po njegovem zgledu. Ellen, ki je takisto raz jahala, je videla, da ne more voditi svojega belca, ker je drsal za njo; zato ma je o vik vajeti ©koti sedeine hruške m ga izpustila. Njej sami se je nekako posrečilo, da je prišla do znožja strmine. Slišala je konje, kako so prhaie in
•flro dftsjfi lomasttt po gTHKrrfa. Na Ani globoke, z ziefaufanl stenami obdane z«aruetiske razpoke, v katero so p risii, je bučaia voda. Ta senčna, hladna, maöovita in vfežna soteska se je zeteia Eiieni najbolj divja pokrajina, ki jo je kdaj videla.
Visoko nad svojo glavo je ravno še ujela radii jI zhtti solnčni odsev na vrliovih smrek. Možje so popravili konjem tovore, ki so se bili zrahljali, m krenili dalje, to pot po kanjonu navkreber. Nikakih konjskih sledov ni bilo videti, toliko več pa sledov divjačine in medvedov. Solnce je zahajalo in nebo se je temnilo, a možje so še vedno jahali dalje; in delj ko so prihajali, tem bolj divja je postajala slika kanjona.
Naposled si je Cofter otri pot skozi gosto vifxrvo grmovje in
dospel v prečno dolino, kl Ellen niti ni bila opazila vhoda vanjo. Ta prečna dolina je zavijala v stran, se širila in se nazadnje končala v okrogii globeli, ki je bifla očividno z vseh strani obdana po strmih bregovih in tako samotna m zapuščena, da si niti preganjani razbojniki niso mogli želeti boljše. Skriti pod skalnim napuščem, za gostim drevjem m grmovjem, sta staM te dve stari kžadari, spojeni s skupno streho, kakor dvojna koča na Jorthovem ranču.
Ellen je zaduhaia dim, in ko so zavil okoli koč, so zdajci zagledali ogenj. Ob njem je stal človek in strmel Celterjevim jezdecem naproti; očividno jih je bü že od daieč sEžal
»Alo, Oueen!« je rek eil Coker. »Kako je s Tadora?«
»Imenitno se drži.« Queen se je sklonil k ognju Ja je! obračati režnje pokočega se me<sa.
»Kje je oče?« je zdajci vpraSafe fSJea in se ofemäa h Cofterjn.
Napravi! se je, kakor da je ai «Mai, ki jd s trudnimi rokami odpenjata enuga izmed tovorov.
Oueen jo je pogledal. Svit ognja mo }e Je defona obseval obraz. Eilen n: mogla videti njegovega izraza. A po tem, da tudi Queen ni odgovoril na njeno vprašanje, jo je izoova obšla slutnja bližajoče se katastrofe. Med dolgo, utrudljivo ježo jo js btia do kraja prevzela nezaupnost do teh rnolčečnih, potuhnjenih mož. Morda se je bil oče zakasnil, morda je bü še vedno na svojem morilskem pohodu, od katerega je bfl zadnje čase ves otrsedea; a moerda Je izvirala njegova odsotnost iz že težjih razlogov. Klen je stisnila zobe in jela opravljati svojega konja. Potk j pa, ko se je vrnila k ognju, se je s po rimila strica.
»Oueen, aH je moj strìe T«d ttäughe
»Kakopak. Tu notri je-«
To rekši je pokazal na bfšŽEje fco6©.
f iij
i
m % fe s«
' -N AtjS&h	........_ .
. laäiik? ščfejT ^jfigaMaž
m aa.T^AjrfiiilvejSp «Jw
jssa^ase povesti Bjirt» Pravkar Js tašia
pO^xsät
Sia dr žit telesa
reitifsaCiiMiisa-
t....
v dveh zvezkih aa 620 straneh. U&a sveaska veljata broširaoia Din 9-j,—, v pi&tno vezana Din 128.—. Knjigi sta
ÌUtpgartUi tlskovBe zadrog'e v Ljubljani, šelenbargova «Um $f. S
o
m
<m
m.
JUi s«
ivoj&ga
« eSx^isitsjt t «WS « SSoaion,	cjw, »wStóJt«« al ^
m x.ba<lanš* * mntAt ieéfa tei	tìete «tfetbUewI* « iMKfe&ct
iwvKSfe-ÀiiiU ia pnXte, huM«« aasw^	Ut botcoxa -Oow v-uino tx>S *»4»c<WVe
ÄiJiisöä V®fW
ftì^-atev ós i«ctRCa«Bi «vCa»
«KS,	ltiIK9>K>	JVW» Ó> MK
te^wrtte.^., s«rn* e » SS&mpvwb; sačut «S teffoi )t£, «^a?.«« ^a^Awh*. ita g*
sevi mMt. owraiiv« r .^x>m>ì>* apoCeso
éohì brezplačno
F3w>«<s «s <rt5u4 matom öesiw.* mi üBCt^k, » s-sei «K-t^ft^ * mM msun^ÀDav	«esto*j in kvoèm
poafttsSni» skup«» g jst-^sjränD kìx'vjs». tfe » /m&a « bod»;i* ««na P?«i>r» »«8i&.<Rtjviosa	«roòstrira m. « oimé*-
ias tsa itÓKita«.
ÄlXiÜST MÄR ZK E. SERLiFI - WILM^SDO^ Brsrehsalorstr»ssc Nr. K
kl feotìuje adravla tn jemlje
otruku veselja do" vsega, odpravi m patentirano
S t
Cor rektor
tsa*J<nx> sziKu&euegs. ortopada <Sr. NyrojML Dihanje in trvni obtok se uravnata, mišice ro oferepé. Obrnite se v zadevi na bacdažno ortopedično delavnico
It AHCIN,
Ljubljaoa, Poljanska JTL
•-m^yf:
^ r ■ i r' ^ ri ^

fe.,. , m
?
i'
i
m m m
il K W1
mm ^ fß
!> .zroncim. opremljena, dnt^ro vpeljana, edtt«» v vrsčjem industrijskem okolišu, fi'APKODAJ.
Samo resne ponudbe na podružnico s-Jua'a« Maribor pod si/ro >Tiskarna<.	2Ö57
i » MWiri rinil
asw«
IL. J|
jš z
i
i a s k « %it '
j s e 4 i ž.\ iS ^
7. I rj»* i - ž
' S I^Šf
■ • • • ••	-Tn
S ' * *	$

nm^iiimm^i U
^lìfl Ifcfi^iä^ifi



SÄIVRTICÄ

v ji» i.-?
li


-----

^ »mu iiV^tfu il,.' ■ a!
il B L3Ä
LINHARTOVA
i ** :
'.y
tj
□
a
a
El
'i
■ -i 5
w¥saSsssini pomoči^ reg. pem, Mag. v LfablJanL
živsš-e«.'»© j^jrpjspm:,	a posmrimrn «a rpojtw». te« 18. «eoneüna
L. Troiriim očetom Janezom Culletc, ki je bil komaj eno leto pri bi&gajni
«avarovan
Prlporoe«2a «-Äitsaau, oaj kot Član pristopi k blagajni, kl v rwG« tn
vsssc.no vräi svoje v pravilih začrtan« naloga
l.f»tee pri £tdsisisarn tnosta, dne Ö. januarja I9SX.
JOSEF CULLET0
ini
aNf st*p s


^ÌJjEl!!]S£iEJE]EiEiEjEJEiEJE:,
E
lEEEZEZEFEElBEji
e :
1 pr«
JbŽ.
7"	«fs ^
^	m M
. M? S-	P
■.-a. jüriiaa	fc M
m«m. Biti mora	te snartJW. korespondeot v slovenakon.
sr ;>jarvaissem m nemškem jeziku, dober organizator tn glasbeno naobražen. Imeti mora saaioZncst nadomestovatl v vsakem osiru Ž5efa ir- rwno voljo delovati za povsdig» & napredek podjetja. X slučaju zadovoljivega udejstvovanja vstop v podjetja kot družabnik ni izključen. Z roko pisane pocudbe je nasloviti na tvrdk»
„Oram^foa" A» ^asberger, LfMbllassa
»mdl jTfi »*|Hll5jTh «mk Ia ««.tpoveipi«jRilt p«g«J& vaak«-vrstno ? «is«, bombai r kopsfh, llepina, Knittog, SSsko, »v Ho, sukanec, i^umhe kakor ves ostal! pribor jeb pletenje, tvrdka
•v
S^Meva jfe
ia poBudboI Sferv»» karta grafts!	tÄiM
xmfeiip ptetUnlh strojev, »ovil« hi r&blJ&BS». — Na «dogi nUUuo igle, krtači ce (Rauhkarden) in vsi ostali strojni
|f1
|ir©tijs ìsi tffgaeje, otr piosf Iss krèl v žilah} Ia slabosti v o^lfi vsemite pop©Iao-ma iseško^Ilivo že dav* ti o prelslkaieao sred« str®

Dobiva »e v vseh lekarnah ha pri
edinem izdelovatelju
Ci jGCITXIcarj^j^'Lii. OJLLAJL1JLJJLJULJL1J
1K0, Zagreti
fT^fefbrtteri
najfinefSM, dobavlja v vsski množini od
4 kg nanrei franko, ln sicer po ceni 30 Din kg proti povzetju
40*
Trarne Kofle^tscls
Apače pri Gornji Radgoni
za Dravako ln zapadnl del Savske banovine
18ČE TOVARNA PERILA.
J^cnmdbe s pr!raa referencami na podruž. »Jutra« Maribor pod »Perilo 14«. 2056
vseh vrat, veflkoetJ 1& obJSk femSeaa Ia aebrnieaa fteSda
vseh vrst - zrcali«», specijaino, ledenaata, marmornato itd.
priporoča
„KRISTAL" D. D,
tovarne ogledal Ia brušenega stekla, edino čisto domače podjetje
CEFTPHA!^- WAÄiÄOK, Kore«ka ««Ma El, ItMw tet. litt
FODKUSKICA: LJUBLJANA VH, Medvedova a », telefon tet. S07* PODSUstNIOA: SPLIT, Zrinjska ulica 0, telefon lat. 568.	1SC3B
'■VA'tì1';» '/•W'-r--. ~-	r'7!


posteljne xnre£e, železne zložljive postelje, otomane, spalne divane ta fotelje nudi aajceneje
RUDOLF EADOVAW
tapetnik Startni trg «. IS. iSMa morska trava, blago za modroce te
prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 342
Ako hočete delati
ia t Uhi»	rtrrti«
r-asì'jfiii oa ìurtsen domu 7 Din la aro, ted»j vstopate v Mèo «U rugo i Pouk je breipia-ìna. VpiArša» 10 ife. Obéira» a»T®di'«i rawB pošljem«, «i» }* priloimui z.n-vmk» k» odgoror. Z» druga	snst üi pie-
tà ča. Osijek.	88-3
Naznanjamo fit«inft^nn, prtja*
tel jem in znancem, da Jo na£ ljubljeni soprog, ded, strie, tast te svak, gtaspod
Peter Poè
železniški uradnik t ft end v S3L letu starosti.
Pogreb blagopokojnega bo v nodal Jo dna IS. t. m. ob 15. utl te-pred hiše žalosti.
T SrSkeaa, 14. Janaaur)a 19C&, ŽALUJOČI OSTALI.


Od dobrega najbolje je hi
GESTZNKR — ADLER šivalni stro) la kolo
Elegantna izvedba — najboljši materijal!
kot damska
pisalna mha
IU
J. PETELINC - LJUBLJANA
TEJUEPON INTERURBAN 8913	ZMERNE CENE.
Na obrok» 10% popusta, prt tekoJBajem plačDu 15% poraste tecL
do 10. Jannarja 1931.
» m?*
S;.-
S?

- ' 4 L-;- • r'- -	-v-' ' I	<-

,-:	, . •.V^J'-*/* i««
•Mfc-Vtictlu^vsj«
SUS^lK

VELETRGOVINA VINA, «sa«ram M76
priporoča svoja Izbrana m zajamčeno aar ravna dalmatinska vina:
Belo, opolo ln črna.
BpeciaBtete T sodih najmanj« od 90 KU«*.
Originalni viški opolo. Vagava, dalmatinski »Burgundec« In »Dingaòc a otoka Pelješca.
Priporoča svoja vina v steklenicah ad S do
7 deci:
»TUkl CMJenak«, »Viška Bataritac la
»Prošek«
O kakovosti naSih specialitet v steklenicah
in sodih se labko prepričat«
▼ Zagrebu v »Grajski kleti«, aa SeSakn v »Hotein Kontinental«
kakor tudi po vseh Boljših restavracijah to
gostilnah v vsakem večjem mestu naše domovine ter na parobrodih
»Jadranske piovidbe*.
Iffajboij se pa prepričate, aha
gami za poskušnjo naročite 1 Vsa naročila se izvràujejo hitro tn toftao.
Friložnostni nakup
Rokavice
Nogavice
zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO.
JOSIP PETELINC, Ljubljana
sa vodo, blizu Prešernovega spomenika.
Zaradi velike zaloge znižane cene!
Lastnik tovarne usnjenih izdelkov, Slovenec, smoSea v
pisavi in govoru srbohrvatakega in nemškega jezika, ki obišče letno dvakrat vse večje kraje Jugoslavije, v katerih so mu znane kreditne razmere trgovcev, prevzame zastopstvo samo večje industrije ali veletrgovine, za katero bi se zavzel kakor za svoj obrat.
Reflektira samo na stalno meato. Ima vsestranske trgovske
zmožnosti ter je velika in reprezentativna oseba.
Ponudbe poslati pod značko »TOVARNAR« na oglasni oddelek »Jutra«.	2081
Mreže za ograje
ta sejanje — različnih dimenzij — ae dobijo po zmernih cenah, kakor tudi vsa ključavničarska dela solidno in ceno pri:
IVAN LUZNAR. ključavničar, LJUBLJANA, Poljanska cesta št. 69
vvsobdoml
fcratkecc
__mat po-
tuui mim»» orasplsmega učnega teéa)a ter al ustvar doma prijetne večere. Zahtevajte Se danes nai veliki
brezplačni katalog
s iMtdB dobite mu «artonj penim*	_
postanem dober godbenik«. Prilika sa ■nakup Je U£>d oT InsCjmentl počen« učenj« lahko. Nudimo Va
1 na»» .. . »«D» a-■»ndrftee . ed Din 156— sitare . . . . «d Din 287.— umberiee . . «d Din 98.-kamontke »d Dia
____ ..«4M nsw— tei}.
trombe ... ed Un 49t. ■■ » tl»T» «Mr« ed Dia	»
rramofoM ■ ed Dia 1W. ■ » dalie ttd.
tttvj rotji
tvrdka ala«Ut V
■vlji
meüiekltefold
tvornica riazbil, gramofonov ta» harmonik Prodajna podr. MARIBOR St 101
MI KUPIMO SA VAS	3080
snopič Karl Mayeve knjige „Wlnnetots*.
Izrežite ta inserat, napišite svoj naslov čitljivo s svinóni kom in s tem dobitevkaterikoli knjigarni brezplačno snopič„Winnetou". Po pošti pošljite inserat kot tiskovino (znamka 26 ?ar) na paslo?: Ti skarna sv. Cirila v Mariboru,
na kar dobite snopič po poèti. V snopiču pre-čitajte ugodnosti za naročnike!
Ime in priimek:
kraj (ulica) _
pošta _
Največja zaloga
T DRAVSKI BANOVINI
Rovinaste krste za deco: 80 do 160 cm dolge, 650.— do 1100.— Din. Rovinaste krsta za odrasle: 200 cm dolge, 1500.— do 2300.— Din z zaloge v Mariboru. 405
Izbira v vseh velikostih. Najmanj 40 % prihranka potom nakupa pri tedelovak»,
MAKS USSAR, Maribor, Gregorčičeva uh 17.
Oglasi v „JUTRU" imajo siguren mpeh9
.Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Juu
.ibaikar. Za Narodno tiskarno <L d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inleratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani,