531ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
OCENE IN PORO^ILA
Mednarodni znanstveni simpozij ob 1700-letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega. Zbornik raz-
prav. Ur. p. S l a v k o  K r a j n c  OFMConv. Ptuj : Minoritski samostan sv. Viktorina : Nad‘upnijski
urad sv. Jurija, 2003. 282 strani.
Ob 1700-letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega sta Teolo{ka fakulteta Univerze v Ljubljani in mino-
ritska provinca 25. in 26. oktobra na Ptuju organizirali mednarodni simpozij, ki se ga je udele‘ilo devet
predavateljev iz Italije, Avstrije, Mad‘arske in Slovenije. Njihove prispevke so organizatorji {e pred
za~etkom simpozija natisnili v zborniku razprav in z njim prijetno presenetili in razveselili vse navzo~e.
Zbornik z izjemo enega vklju~uje vsa na simpoziju predstavljena predavanja. Ta so pisana v sloven-
skem, nem{kem, angle{kem in italijanskem jeziku. Razen v enem primeru so prispevki tujih avtorjev v
celoti prevedeni v sloven{~ino in tako dostopni {tevil~nej{emu krogu slovensko govore~ih bralcev.
Prispevki slovenskih avtorjev sicer niso prevedeni, so pa vsi opremljeni s kraj{im nem{kim ali angle{kim
povzetkom.
Glede na predstavljeno tematiko sestavljajo zbornik trije vsebinski sklopi, na katere v uvodnem
prispevku opozarja urednik, p. Slavko Krajnc, ~eprav v samem zborniku niso posebej izpostavljeni.
Prvi sklop predstavlja prevod Viktorinove razlage Razodetja, v drugem sklopu so zajeti prispevki, ki
osvetljujejo posamezne vidike preteklosti v obdobju, v katerem je ‘ivel svetnik, tretji sklop pa vklju~uje
prispevke, ki predstavljajo ‘ivljenje in delo sv. Viktorina.
Viktorinova Razlaga Razodetja na samem simpoziju sicer ni bila posebej predstavljena, vendar kot
najpomembnej{e in najbolj znano izmed ohranjenih svetnikovih del vsekakor upravi~eno stoji na
prvem mestu v Viktorinu posve~enem zborniku. Besedilo je predstavljeno v prevodu Mirana [peli~a, ki
je bil prvi~ objavljen v delu: Viktorin Ptujski, Razlaga Razodetja in drugi spisi, prevedel, uvod in opom-
be napisal fr. Miran [peli~ OFM, Zbirka Cerkveni o~etje 9, Celje 1999. @al v Zborniku predstavljenega
prevoda ne uvaja vsaj kratko uvodno besedilo, ki bi bralca z osnovnimi podatki o nastanku, vsebini in
namenu besedila uvedlo v branje prevoda in mu tako vsebinsko bolj pribli‘alo tako predstavljeno delo
kot njegovega avtorja.
Sledijo na simpoziju predstavljeni referati. Med njimi prispevki Rajka Brato‘a, Reinhardta Harreit-
herja, Dorottyje Gáspár in Antona Stresa obravnavajo posamezne vidike ‘ivljenja v Viktorinovem ~asu,
prispevki Slavka Krajnca, Marie Veronese, Giancarla Panija in Mirana [peli~a pa se podrobneje posve~ajo
predstavitvi samega Viktorina, njegovega dela in sprejemanju svetnikove misli. Ker vrstni red prispe-
vkov v zborniku ne upo{teva predstavljenih vsebinskih sklopov, se bom pri njihovi predstavitvi dr‘ala
zaporedja, po katerem so v zborniku razvr{~eni in ne vrstnega reda, ki sem ga glede na vsebino refera-
tov zgoraj navedla.
Rajko Brato‘ v ~lanku z naslovom Dioklecijanovo preganjanje kristjanov v provincah srednjega
Podonavja in zahodnega Balkana prina{a temeljit pregled mu~eni{tev v posameznih provincah obrav-
navanega podro~ja (Noricum Ripense, Noricum Mediterraneum, Pannonia Savia, Pannonia Prima,
Valeria, Pannonia Secunda, Dalmatia, Moesia Prima, Dardania, Praevalitana, Dacia Mediterranea in
Dacia Ripensis) s podrobno navedbo virov in najpomembnej{e novej{e literature. Pregledu preganjanj
po provincah sledi avtorjeva sinteza predhodno predstavljenih ugotovitev, v kateri posebej izpostavi
vpra{anje {tevila ‘rtev, njihove prostorske in ~asovne umestitve, kronolo{kega pregleda ‘rtev v Diokle-
cijanovem ~asu, vpra{anje o osebni udele‘bi cesarjev pri preganjanjih, poteku preganjanj, njihovih
izvajalcih, odzivu kristjanov in oblikah usmrtitev. Glede na {tevilo ‘rtev avtor ugotavlja, da preganjanje,
ki je podonavske province prizadelo predvsem v obdobju od pomladi do jeseni leta 304, ni bilo posebno
intenzivno in pokristjanjevanju ni moglo povzro~iti resne {kode, saj razen v dveh sredi{~ih, Sirmiju in
Saloni, {tevilo ‘rtev ni bilo veliko in je na celotnem obravnavanem obmo~ju prizadelo le o‘jo skupino
532 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
prebivalstva (najve~ ‘rtev je bilo med pripadniki cerkvenih struktur in vojske, medtem ko se med ‘rtva-
mi ne omenja noben senator, pripadnik municipialne aristokracije, predstavnik kmetov ali su‘enj).
Podobo preganjanj kristjanov v balkansko-podonavskem prostoru dopolnjuje prispevek Reinhardta
Harreitherja Hagiographische Quellen zu den Martyrern der Provinz Scythia Minor, v katerem avtor
predstavlja najnovej{a spoznanja o mu~encih in preganjanju kristjanov v provinci Mali Skitiji ob spod-
nji Donavi. Prikaz zajema predstavitev mu~encev po mestih, kjer so bili usmr~eni (najprej so predstav-
ljeni mu~enci iz glavnega mesta Tomis ob ^rnem morju, nato pa po vrsti sledijo predstavitve mu~encev
iz mest Aksiopolis, Dinogetia, Noviodunum in Halmiris (Halmyris)). Zelo natan~en in kriti~en prikaz
preganjanj v navedeni provinci temelji na upo{tevanju vseh hagiografskih (Sirski martirologij, Hieroni-
mijanski martirologij, Passio Epictiti et Astionis) in arheolo{kih virov. Informacije hagiografskih bese-
dil dopolnjuje avtor z izsledki arheolo{kih raziskovanj, ki z odkritji kript zgodnjekr{~anskih cerkva in
gr{kih napisov z omembami imen mu~encev ne le dokazujejo pristnost pisanih virov, marve~ te tudi
vsebinsko dopolnjujejo ter nam tako omogo~ajo {e slikovitej{i vpogled v dobo preganjanj kristjanov in
kasnej{i razvoj ~a{~enja doma~ih mu~encev.
Dorottya Gáspár se v svojem prispevku z naslovom Some words about the basilica ukvarja z vpra{anji,
povezanimi s pojavom kr{~anske bazilike. Po kratkem uvodnem prikazu zgodovine te oblike sakralne
stavbe se v nadaljevanju podrobneje posveti trem potezam v razvoju kr{~anske stavbene arhitekture in
z njo povezanega liturgi~nega obreda. Ker so se kristjani sprva sre~evali v sinagogah ali zasebnih hi{ah,
avtorica domneva, da lahko oznako tituli, ki ozna~uje hi{ne cerkve, v katerih so se dobivali kristjani v
Rimu, enako upravi~eno uporabimo tudi za hi{e, kjer so se sre~evali kristjani v provincah, ~etudi za
slednje ne poznamo imena lastnika ali patrona. Sprva so ~lani skupnosti te stavbe uporabljali v povsem
nepredelani obliki, kasneje pa so njihove prostore vse bolj predelovali in jih tako prilagajali liturgi~nim
potrebam. Kljub temu so stavbe ohranile prvotno obliko zasebne hi{e in so bile le deloma namenjene
opravljanju obredov. [ele v Konstantinovem ~asu dobi prostor, v katerem so se sre~evali kristjani,
podobo veli~astne bazilike z eno glavno in dvema stranskima ladjama. Odlo~itev za to obliko stavbe bi
lahko bila, kakor domneva Gáspárjeva, posledica Konstantinovega prizadevanja za dru‘beno enotnost
v rimskem cesarstvu. Bazilika se je namre~ ‘e prej uveljavila tako v javnem kot zasebnem ‘ivljenju
Rimljanov in je kot zasebna stavba vse od 1. stoletja dalje slu‘ila kot prostor sre~evanja prvih kristja-
nov. Zato naj bi bazilika po uradnem priznanju kr{~anstva povezovala tako javno in zasebno kot pogan-
sko in kr{~ansko, pa tudi pravoverno in hereti~no. A kakor je zunanja podoba kr{~anskih cerkva s
priznanjem kr{~anstva postajala vse bolj mogo~na, tako je isto~asno deloma oslabela njena notranja
mo~. Ker je za kristjane s Konstantinom Velikim nastopilo obdobje, ko se jim ni bilo ve~ treba ni~esar
bati, in so kr{~anstvo sprejemali tudi ljudje, ki niso imeli trdne vere, se je na~in ‘ivljenja kristjanov v 4.
stoletju spremenil. Da bi jih ohranili na pravi poti, so njihovo pozornost usmerili v ~a{~enje mu~encev.
Posledica tega so bila vse bolj mno‘i~na romanja, gradnja ve~jih cerkva, ki bi te romarje lahko sprejele,
in postopno spreminjanje cerkvenega obreda.
Slavko Krajnc, ki za~enja svoj prispevek s kratkim prikazom ‘ivljenja in dela sv. Viktorina, se v
nadaljevanju posve~a predvsem predstavitvi svetnikovega ~a{~enja. ^eprav je bil Viktorin {kof v Petovio-
ni, se zdi, da je spomin nanj v tem mestu kasneje zamrl. Verjetno so prav zaradi tega glavno cerkev na
Ptuju v 9. stoletju posvetili Juriju in ne Viktorinu. [ele v 17. in 18. stoletju je ~a{~enje sv. Viktorina na
Ptuju znova o‘ivelo. Takrat je namre~ leta 1653 Francoz J. de Lanoy zavrnil hipotezo, po kateri naj bi bil
Viktorin {kof v galskem Piktaviju in ne v Petovioni. To razkritje je spodbudilo Viktorinovo ~a{~enje na
Ptuju in na pro{njo {kofa Slom{ka je bilo v Rimu mariborski {kofiji dovoljeno, da v bogoslu‘ju Viktorinu
javno izkazuje ~ast. Dokaz tega ~a{~enja so {tevilne upodobitve sv. Viktorina iz 19. in 20. stoletja, ki jih
Slavko Krajnc z navedbo osnovnih podatkov in sliko predstavlja ob koncu svojega prispevka.
Vsebino in vpliv v Viktorinovem ~asu prevladujo~ih filozofskih usmeritev predstavlja ~lanek Filo-
zofija v ~asu Viktorina Ptujskega. Po uvodni opredelitvi odnosa med filozofijo in patristiko se avtor
~lanka, Anton Stres, posveti Platonu in njegovemu razumevanju resnice, skepsi, sinkretizmu in eklekti-
cizmu, duhovnosti stoi{ke etike, gnosti~nemu iskanju razodetja in odre{enja ter Plotinu in njegovemu
novoplatonstvu. ^eprav Viktorin v ohranjenih delih filozofije ne omenja, je bila patristika z njo vendar-
le preve~ prepletena, da bi se ji mogel povsem izogniti. Stik z velikimi aleksandrijskimi razlagalci
Svetega pisma in ‘elja, da bi svetopisemsko misel ~im nazorneje razlo‘il, sta Viktorina posredno nave-
zala na filozofijo, do katere so imeli prav kr{~anski pisci v Aleksandriji najbolj pozitiven odnos. Meja
533ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
med filozofijo in religijo ni bila ostro za~rtana. Kakor so nekateri kr{~anski pisci pomo~ za razume-
vanje bo‘jega iskali tudi v filozofiji, tako so posamezne filozofske usmeritve (platonizem, novoplatoni-
zem, filozofska skepsa in gnosticizem) v religioznosti iskale pravo dovr{itev filozofske modrosti in
duhovnosti.
Vpliv Viktorinovih del na kr{~anske pisce v Akvileji podrobno predstavlja Maria Veronese v ~lanku
z naslovom L’infusso di Vittorino di Petovio sugli scrittori Aquileiesi. ^eprav se je do danes ohranil le
zelo majhen del Viktorinove pisne zapu{~ine, omembe Viktorina v delih poznoanti~nih kr{~anskih pis-
cev in primerjava njihovih del z ohranjenimi spisi petovionskega {kofa dokazujejo, da njegov vpliv na
latinsko pi{o~e avtorje nikakor ni bil zanemarljiv. Maria Veronese analizira vpliv, ki so ga imeli Vikto-
rinovi spisi na pisanje treh akvilejskih avtorjev, Fortunacijana, Kromacija in Rufina. Na osnovi primer-
jave njihovih del ugotavlja, da so vsi trije {kofova dela zelo dobro poznali. Medtem ko lahko pri Fortu-
nacijanu in Kromaciju vplivu Viktorinove misli neposredno sledimo skozi razlage, ki sta jih oba pri
svojem pisanju povzela po petovionskem {kofu, Viktorinovega vpliva na Rufina iz njegovih spisov
sicer ne moremo razbrati, kljub temu pa avtorica domneva, da je Viktorin nanj {e mo~neje in usodneje
vplival kot na prva dva. Rufin naj bi se prav pod vplivom Viktorinovih spisov navdu{il nad Origenovim
delom in se odlo~il za pot v Aleksandrijo z namenom, da se z Origenovo ustvarjalnostjo podrobneje
seznani in jo v latinskem prevodu predstaviti tudi na Zahodu.
Giancarlo Pani v prispevku Chiesa, impero romano, e Anticristo nel Commento all’Apocalisse di
Vittorino di Petovio osvetljuje Viktorinovo razlago 13. in 17. poglavja knjige Razodetja, v kateri peto-
vionski {kof predstavlja svoje razumevanje vloge rimskega cesarstva v odnosu do Cerkve in kraljestva
Jezusa Kristusa. Gre za eno najbolj zanimivih mest Viktorinovega dela. Avtor, po svojem prepri~anju
milenarist, verjame, da bo {ele prihod Kristusovega kraljestva dokon~no uni~il rimsko cesarstvo, utele-
{enje najve~jega zla, ki ga v Razodetju predstavljata prispodobi zveri in vla~uge. Kot vladar, ki bo iz{el
iz tega cesarstva, bo na svetu zavladal Antikrist, o‘ivljeni Nero, ki bo premagal druge kralje in kot
ponarejeni mesija zase zahteval bo‘je ~a{~enje. Vendar ga bo kljub njegovi sposobnosti pretvarjanja
mogo~e prepoznati in njegovo kraljestvo bo uni~eno z zadnjim Kristusovim prihodom, ko se bo za~elo
kraljestvo svetih. Podoba Nerona-Antikrista je ena najbolj izvirnih potez v Viktorinovem komentarju
Razodetja, saj je petovionski {kof tedaj znano legendo o o‘ivljenem Neronu na svojski na~in vklju~il v
svojo razlago.
Viktorinovo ustvarjalnost na podro~ju razlaganja Svetega pisma osvetljuje tudi zadnji v zborniku
natisnjeni strokovni prispevek z naslovom Viktorin Ptujski v dru‘bi desetih devic. Njegov avtor, Miran
[peli~, nam v njem podrobno predstavi Viktorinovo razlago evangeljske prilike o desetih devicah (Mt
25, 1-11). Besedilo, ki je najverjetneje nastalo kot pridiga in ne kot pisana razprava, je v ~lanku najprej
predstavljeno v latinskem originalu z vzporednim slovenskim prevodom, temu pa sledi podrobna in
zanimiva slogovna, viroslovna in vsebinska analiza predstavljenega besedila. Ta nam ne pribli‘a le
samega besedila in njegovega avtorja, marve~ nas hkrati popelje v prostor in ~as, v katerem je delo
nastalo in je s svojimi posebnostmi Viktorinu narekovalo, da je svojo razlago zasnoval tako, kot jo
danes poznamo.
Zbornik zaklju~ujeta program dvodnevnega simpozija in sinopsis, ki prina{a osnovne podatke o
avtorjih in kratek dvojezi~ni povzetek njihovih prispevkov.
Nekoliko neobi~ajno je, da zbornik izide {e pred za~etkom samega simpozija. Tak{na odlo~itev za
kakovost zbornika ni povsem brez nevarnosti, saj ~as priprave zbornika mo~no omeji in povsem
onemogo~i kakr{enkoli vpliv sre~anja na njegovo vsebino. Tem nevarnostim se zato ni mogel povsem
ogniti tudi predstavljeni zbornik sv. Viktorinu posve~enega simpozija. Vendar pa vrednost v njem objav-
ljenih prispevkov zaradi tega ni v ni~emer manj{a. Prispevki so odli~ni in na{e dosedanje poznavanje
obravnavane tematike dopolnjujejo z vrsto dobro utemeljenih novih spoznanj. Tudi izbor predstavljenih
vsebin je dobro zami{ljen in bralca ne seznanja le z ‘ivljenjem in delom slavljenega svetnika, marve~
mu odpira pogled tudi v ~as in prostor, v katerem je ‘ivel. Zato si zbornik vsekakor zaslu‘i pozornosti
tako strokovne javnosti kot tudi manj zahtevnega bralca. Vsem, ki so pri pripravi zbornika sodelovali, in
vsem, ki so simpozij pripravili, pa naj velja priznanje in zahvala za marljivo prizadevnost, sposobnost
in sr~no prijaznost, katere smo bili dele‘ni vsi, ki smo se simpozija na Ptuju udele‘ili.
A l e n k a  C e d i l n i k