LISTEK. P. Kirarjeva: Vseh mrtvih daa 1917 Slovenski bratje, speči smrtno spanje v daljnem svetu, kjer brije veter čez ravnine poljske, kjer ziblje se oranžin sad pri cvetu in v ledu »anjajo gcre tirolske. kako va8 danes išCe našf! bol! Kako vas danes kliče hrepenenje ven iz grobov za hipec le naz'j v življenje, za hipec le domov! — — — — — Na griču h šica stoji, ob hiSi hroške, slive, pri vrta trata zeleai, za vrtom plodne njive. — In oče zeraljo je kadečo zamišljtno oral. Pač gledal že je jasno sreCo, ko sinu plug lo dal. A tisti čas Cetvero mož je jamo izkopalo in aeme s eto sredi rož v karpatska tla vsejalo — Pa nekdaj nsgelj je duhtel, dekle, od tvoje grede, — zaka?, zakaj pa zdaj je Tel? Čemu te krizanteme blede? ... Iz praga žena se ozira otožno tja v daljavo in skrivaj si solze otira, in kloni trudno glavo. Med skalami pa Soča dere, . vsa kalna, vsa krvava, — mehkč junaka rane pere, ki mrtev z vali plava. — — — O bratje. speCi smrtno spanje v daljnem svetukako vas danes išCe ves naš nepokoj! Vsa Jjnbav neizmerna, ki je rastla z boljo kakor z obupom boj, •— in naše hrepenenje in vse solze — oh naše vse hotenje in vse žeije? Pa vendar bi sebični bili, ko kiicali bi v»s nszaj v življenje! Pri Bogu, kjer nehi trpljenje, ste vekoira) ss odpočili od zemeljskih okov. lz \ečnili virov pijete nesmrtno slavo — — Saj žitje to je samo prehod v očetnjavo, o blagor mu, kdor kmalu sme domov! Da blagor vam, janaki. v daljnem svetu! Naj vam nemoti na§a boi pokoja, le malo let — končana bo i naša hoja ab, in takrat se združimo spet pri Očetu! Vojoi spomlmi Da so 8e lahko izogibali veslarji tih min, so 8vetili po valovih z električnimi svetilkami, da se je pobliskavalo nepresta^o po rpki. Niti za ta os?itljeni dalekovidni rilj se ni zmenil sovražnik. Krog polnoči je bil ve3 naš polk prepeljan na drago stran. Bsialjon za bataijonom se je plazil navzgor proti vasi Žežawa. Zadnji sem korecal jaz v drnžbi polkovnega pionirskega oddelka. Temno je bilo pač kot v rogu; tnalo smo zaSli s poti na desno na rsjivo, ki je bila na kilornetre daleč obeeana s pšenico do pasa N;'-va j'e bila rosna, in tavali smo po tem pšeničnerr morju brez konca in kraja. Kamorkoii smo se obrniii, povsod pšenica m nočna rosa. v kateri smo k tkrpali od pet do glave. Po tsko razsežno drag< c-ein božjem darn kot je bilo to žitno polje, nisem nikoli hodil celo noč kot tokrat. Še le po obsinu medle jutranje zarje smo zapazili, da smo se vrteli celo popolnoC v mogočnih krogih in pomandrali dokaj \sakdanjega kruha. Naši pionirji, po rodu Krašovci, so bili vsi prepriCani, da so nas zvodile v svarilo copernice, da ne bomo imeli sreCe na dragem bregu Dnjestra. Pri vzhodu solcna smo dospeli v omenjeno vas 2ežawo. Ogromno selo z visoko obzidanimi hišami, da se človeku dozdeva, dokler se ne privadi, da so si enaki vsi dvori. Traja nekaj dnl, predno začne tujec ločiti eno posopje od drogega. Naš polk je že bil koncem vasi ter se pripravljal na odhod, da priskoči na pomoč tirolskim strelcem, ki so se že bili z Rusi ob železniški progi, ki vodi za vasjo. Da je sovražnik prav blizu, so nam oznanjale krogle iz pušk, ki so brenCale in frčale po vasi, kakor bi brundali mimo nas celi Toji smrtno grizečih srSenov. Od vasi naprej se lazprostira nepregledna gališka ravan, poraSCena z dopasno travo. Sovražnik nas je čakal prikrit za železno progo. Brž ko je začelo naše vojaštvo lezti in gomazeli po travi, da se približa sovražniku, se je oglasila tudi ruska artilerija, ki je zaCela bruhati po ravni iz vseh žrel železo in svinec. Desnemu krilu našega prodiranja je poveljeval že izza usmrtitvc pri Bdyniji bralcem znani g. major. Mož je bil po svoji naravi previden, da bojazljiv, kadar je bil trezen. Pačila ga je poleg surovosti za na vojni vsakega vojaka pogubonosna navada — pijanost! Pred vsakem napadom je polukal ta gospod pregloboko v svojo čutaro in se nasrkal iz nje hrabrosti. Nisem sovražnik vseh alkoholnih pijač; pa alkoholna hrabrost in junaštvo se mašCujeta v moderni vojai navadao smrtno. Po večini vsak izmed mojih tovarišev, ki se je preveč bratil in na dolgo poslavljal od svoje Cutare. je obležal do sodnega dne na bojnem polju. Zakaj pač? Ako vojak pred napadom pije, mu žganje razburka kri tako, da izgubi razsodnost za smrtno nevarnost Postane mu nekako vse eno kakor falalistu (ki slepo veruje v usodo) alije previden ali prenagel, samo da drvi naprej nad sovražnika, ne da bi se kril ter plazil. Po tem opisu je stopal tudi naš major na čelu svojega bataljona kakor rimski poveljnik, ko še niso poznali pušk in krogel. So ga svarili drugi častniki, naj ne nosi tako ponosno svoje edine glave na trg smrti, pa jih je zmerjal junak za strahopetneže. Moštva je padlo pri tem pohodu proti železnici zelo, zelo veliko samo vsled majorjeve od pijače podkurjene neprevidnosti. Tik ob železnici so zgrajene že stare, takozvane dnjestrske »šance« (nekake utrdbe iz zemlje). *.¦ (BaB. prflU