Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovence", Lidovà knihtiskarna, W'ien V.. Margaretenplatz 7.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Anton Machàt, Wien V., Margaretenplatz 7.
3LISÉ
poIIÉIKo,
:lp prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane celoletno: K 100'— polletno :	K 50'—
četrtletno: K 25-—
ga Jugoslavijo
celoletno: 15 Din. polletno:	8	„
četrtletno : 4	„
Leto I.	D u n a j, 11. maja 1921.
Št. 8.
Kaj nas mučite?
Celovec, dne 5. maja 1921.
Plebiscit je določil pripadnost večjega dela Slovenske Koroške nemški Avstriji. Ne bodemo to razpravljali, na kak način in s katerimi sredstvi se je to zgodilo, pribijemo le, da je pred plebiscitom koroški dež. zbor v St. Vidu soglasno in slovesno izjavil, da dobe koroški Slovenci, ako pripade Slovenska Koroška Avstriji, svoje kulturne in narodne pravice in da, bodo kot Slovenci v vsem enakopravni državljani.
Avstrijski zastopnik in plebiscitni komi-* sar je isto izjavil napram zastopniku en ten te in po plebiscitu s posebnim razglasom opozarjal prebivalstvo cone „A“ na to dano obljubo.
Ali ;ie koroške Slovence in entento hotela vlada varati in preslepiti, ali pa jo mislila resno. Tretje ni mogoče! Danes je- preteklo več kakor pol leta odkar so avstr, oblasti prevzele na Koroškem upravo od jugoslovanskih oblasti. Toda o kaki enakopravnosti Slovencev ni ne duha, ne sluha. Težka je bila naša borba pod staro avstrijsko monarhijo. Trpeli smo mnogo krivic, preganjani smo bili povsod zapostavljeni. Krivice, ki jih je delila monarhistična Avstrija svojim nai-odom, ni bil najmanjši izmed vzrokov, da se je monarhija zrušila. Toda tista doba je bila samo senca sedanjega trpljenja nas koroških Slovencev.
Danes se občutimo popolnoma zapuščene, brezpravne državljane, s katerimi sme vsaka nemška baraba postopati nekaznovano, karkoli se mu zljubi. Pri nobeni oblasti ne uživamo nravne zaščite. Vse oblasti nas smatrajo za helote, kot podjarmljen narod, ki ga je tre ba kot narod zatreti z vsemi mogočimi naravnimi in umetnimi sredstvi.
Kakor divje zveri so planili po plebiscitu najeti, seveda ne najboljši elementi nad naše ljudstvo, predvsem na tiste, ki so se za časa plebiscita izpostavili za Jugoslavijo. Avstriji ska vlada peščico domačih slovenskih intcli-gentov ni prevzala v službo in domače slovensko učiteljstvo je moralo zapustiti svojo domovino in iti s trebuhom za kruhom v Jugosla-, vijo. Ostalo je nekaj slovenske duhovščine hJ še ta je morala po veliki večini zapustiti svoj« rojstno deželo. Sistematično se je hujskalo pr» bivalstvo proti slovenski duhovščini, da ji j» ponekod ogrožalo ■ življenje in je sama odšla vsled teh neznosnih razmer, duhovniki pa, ki so iz ljubezni do domače dežele in do naroda, prezirali grožnje, preganjanje in vse trpljenje, so bili s silo izgnani ali prestavljeni in je nemška duhovščina zasegla njihove župnije, e e tudi nevešča slovenskega jezika.
Kulturno življenje, ki je tudi med koroškimi Slovenci zadnja leta poganjalo močne brsti, leži danes popolnoma na tleh. Društveno delovanje, ki bi bilo prej v kulturnem oziru nemškim sosedom služilo lahko za vzgled je i danes popolnoma prenehalo.
Kdor so čuti Sl;»enec, kdor ne mara postati nacijonalni reh,cgat, Slovenec, ki hoče v svojem jeziku Čitati- knjige in časopise, v svojem jeziku se izobraževati, je v očeh oblasti in o-rožništva veleizdajalec, jugoslovanski irreden-tist in se ž njim kot, takim postopa.
Pod monarhistično Avstrijo smo koroški Slovenci imeli vsaj dve svoje šoli, ki smo si jih z lastnimi sredstvi zgradili in jih z lastnimi sredstvi vzdržavali, to je narodni šoli v Sv. Jakobu v Rožu in v St. Rupertu pri Velikovcu. Danes uiti na teh dveh šolah ni dovoljen pouk slovenske dece v slovenskem jeziku iu vkljub vsem določbam St. Germainske mirovne pogodbe ne smemò s sredstvi naših 1:—vili žuljev otvoriti teh dveh šol.
To ni življenje, to ni niti umiranje naroda, ampak to je trpinčenje slovenskega naroda Avstriji v zasmeh kulturi nemškega naroda. Vlada je žrtvovala težke miljene za to da smo /ripadli Avstriji kot državljani. Ako nas hoče brneti in obdržati, potem naj ne ovira in ubija ne naše nacijonalne zavesti in ne našega kulturnega razvoja. Prav nič nam ne imponira v monarhiji tako slabo preizkušena metoda, tla-fljhi narode, in če se narodi temu uprejo in zahtevajo svoje pravice, dolžiti jih veleizdajai-stva iu irredente.
Misli li vlada, da bodemo koroški Slovenci mogli postati kdaj navdušeni državljani, ako bode ravnala z nami ne kot enakopravnimi, ampak kot z državljani druge vrste, kot s podjarjnljcnci. Namesto, da bi vlada nastavila na vsakem voglu po deset žendarjev in špijo-nov, naj nam omogoči svobodni kulturni razvoj in naj ne žali naših narodnih čustev. Potem šele bode upravičena pred vestjo in pred celim svetom nastopati proti koroškim Slovencem tako. kakor dela danes.
Rešitev iz splošne gospodarske bede.)
če smo v zadnjem članku „nova doba človeštva" razpravljali o duhu pravične in prave demokracije, se nehote vsiljuje misel, kako naj posamezni Človek, kako naj različni stanovi, ki bodo vedno v človeški družbi, te svoje pravice uporabljajo ali vsak izključno za st;, samo v svojo korist, ne oziraje se na druge ali obzirno tudi na druge iu sporazumno z njimi.
. Velevažno je to vprašanje za naš nadaljni gospodarski razvoj, rekel bi ne samo na razvoj, ampak na gospodarski obstanek človeške
PODLISTEK
Lenčica in zmaj.
II.
„S kom si pa govorila?" Knezovka je stala1 pred pečjo in Čakala hčere, ki je prihajala z zvrhanim naročjem polen. Lenčica je bila silno rdeča ter vsa zasopljena, in drv je bilo toliko nagromadenih na njenih rokah, da se je komaj videla izza njih.
„Kdo ie pa vendar bil?"
„Kdo je bil?" se je dekle začudilo. „Na cesti je bil neki voznik, pa je govoril s konjem, jaz sem se pa smejala," se je mislila izgovoriti Lenčka, ali spomnila se je zmaja in se zbala. Zato je ^ozabila odgovoriti.
»Mislila sem, da je bil Pavle. Ali ni bil?"
»Kdo?" je Lenčica vprašala, in lica so ji zakipela, in srce se je splašilo.
»Zakaj pa Pavle nič ne pride k nam?"
Lenčica je bila tako razburjena, da ni razumela ničesar, in le v prsih ji je poigralo. Po-bledela je in zopet zažarela.
»Kako ste rekli, no. recite šc enkrat!"
Knezovka se je začudila.
»Ali ni bil Pavle na cesti?"
»Ali niste rekli, naj pride k nam?" se jo izognila Lenčica in se zasmejala. Mati jo je gledala vsa v čudu.
»Ali veš, kaj te čaka za bregom? V studenec moraš, kdaj bi že bila lahko šla!"
»Ali notri je zmaj," je plaho vzkliknila Lenčica.
»Kakšen zmaj! Ali si res še tako otročja?"
»Zmaj. Saj je pravila stara mati."
»Ali se ga bojiš?"
Lenčica je strme pogledala mater. Kako da bi se ne bala zmaja?
»Stari Jernejec se zmeraj jezi in pravi, da se že kali voda. In Podvizovo Mino sem slišala na vasi: Knezova si pa ne upa v studenec, že ve zakaj!"
»Naj govore! Saj vem, druge gredo v studenec, da bi dobile ženina, meni pa to še na misel ne pride/4 se je pohvalila Lenčica in mislila na Pavla. Metala je polena v peč, odkoder se je trgal plamen in švigal proti njej, da je bila v lica kot ogenj.
»Ali Pavle ve za to?" se je spomnila Knezovka- Lenčica je zopet preslišala mater, in srce ji je začelo vztrepetavati kot riba na suhem.
»Zakaj naj bi vedel?" je osupnila, a vedela je dobro, kam meri mati.
»Ali ne poideš v studenec?"
Lenčica je zopet ostrmela. Kako more kdo o tem dvomiti!
»Pojutrišnjem, v ponedeljek pojdem," je zaklicala pogumno, da se osrči in prevpije strah; vzela je škaf z ognjišča in odhitela sko-
zi duri. Letela je na cesto in potem proti visokemu hrastu, ki je rasel pod goro in senčil studenec. Voda je šumela 'in se zaletavala v močnem, razpenjenem curku iz votline, nad katero se je bočila živa skala. Ni bila velika niti visoka, a temna in neznana in kakor vsekana v pečino.
Dekleta iz vasi so hodile vsako leto očistit votlino blata, ki se je nasedalo po skalah od vode, pronicajoče skozi razpoke. Vrstile so se, vsako leto druga, in dekle, ki bi že rado zamenjalo deviški venec s poročnim prstanom,' je že komaj čakalo času, da pride na vrsto.' Včasih je komaj zasijala in zazelenala pomlad, je tekla mlada vaščanka v studenec s sladkim upanjem, da se omoži še tisto leto. A zdaj je bil že pozni maj, skale je razen blata prepre-gel rjav mah, v katerem so hiševali slinasti polži, voda se je kalila, in Zato so sosedje zamerili Lenčici, da se je tako bala zmaja.
Stala je pri strugi, in ko je zaslišala zamolklo razburjeno grgranje, s katerim je rohuela voda iz zemlje, se ji je zazdelo, da hrope zmaj tako srdito in bruha vodo iz gore. Nad njo se je razpletal in vihral hrast, včasi je blisnil žai*ek po gladjui, in za trenutek je bilo, kakor da utika mrmranje v votlini, a takoj nato se je zopet zagnal studenec. Zmaj se je razjaril in brizgnil razpenjen val iz sebe.
»O, Lenčica, ali misliš na ženina?" Njena prijateljica, Zlatetova Tina, je prišla po cesti
'■"'Strali
inižbe spiob.. Ali boj vsakega prori vsakemu, ali skupno .-porazumno ileloi Ali naj si stojijo »aspro;: :■borežea^,.deiavti in podjetniki, delavci in Imi.nje. iiidtišjjK-ijalci ju agrarei, da j J» i gledal vsak edinole m"svojo korist, na svoj j Spobič^k na škodo drugega, ali se .pa sporazu-pRietl. pokopati bojno orožje iu živeti -nimio skupaj, kolikor je to na tej revni zemlji iuo-goée, ker nismo angeli in vsak ori svoje strani doprinesti nekaj žrtev, ker Inv.-: teh* je soci-jaiai sporazum nemogoč?
Pred to alternativo, to se pravi pred to izbiro stojimo nujno, če noče človeštvo strmoglaviti v splošni gospodarski in kult unii kaos, y neizogibni propad.
■Vsi socijalni boji. ki so se začeli v 19. stoletju in ki pretresajo našo dobo tako, da se maje človeška družba v svojem tundamentu, v svojih temeljih, imajo vzrok v tem, da stojijo ti boji večinoma pod geslom: ne eden drugemu vzajemno pomagati, ampak drugega zasužnjiti,, «a uničiti in si na njegovih razvalinah. na njegovem grobu ustvariti svojo srečo.
Vzrok tem tako usodepolnim bojem ste dve poglavitni zmoti: napačni kapitalizem i n n a p acni s o c i j a 1 i z e m.
Ploj ,ie kapitalizem? Če ravno rabi to besedo danes vsak še tako nezrel kričač, vendar ni tako lahko povedati, kaj je kapitalizem.
Poglejmo v človeško družbo sedanjega in preteklega stoletja. To družbo obvladajo še danes mogočni bogataši, veliki bankirji, tovarnarji, veliki trgovci ali posamezno ali pa 5e bolj združeni v mogočnih trustih, ki potem poljubno določajo cene za vsako življensko potrebščino. Tako so vsi drugi sloji, drugi stanovi izročeni na milost in nemilost tem ljudem. Potemtakem bi Ml torej kapitalizem gospostvo kapitala, gospostvo denarja, blaga in strojev nad delavcem; je struja, je nauk, bi uči, da mora vladati kapital, stroj in denar nad človekom, zato da se tudi dohodki, dobički »e smejo porazdeliti, temveč se morajo kopičiti, da se s tem zopet dvigne produkcija.
Jasno je, da to ne more držati. Gotovo je, da brez Capitala ni mogoče shajati, kajti gospodarstva brez kapitala sploh ni, brez denarja in blaga. Človek ne morti stvarlti, zato mo-•rr;i imeti tvarino, ki jo obdeluje ali izdeluje. Kapitalizem je le prevlada, je gospostvo kapi-lala, če kapital dobi tako oblast nad človeka, da hoče le več ni le več, brez ozira na to, ali je to proti načelu pvavicp in ljubezni, če brez-«Ično izkorišča slabejšega, če pozabi da za produkcijo ni potreben edinole kapital, ampak tudi delo, človeško delo, delo duha in delo roke.
Tu "a prihajamo že k drugi poglavitni zmoti današnje dobe. Kukov namreč kapitalizem pri produkciji uvažuje samo kapital, samo denar, blago in stroj in se nič noče ozirati na osebnost delavca, tako je nastala zopet nasprotna zmota, ki povdarja, da je edinole de-
bi zdaleč klicala. Prišla je bliže. Lenčica se je obrnila in jo vprašala:
„-Ali ne, zmaj je v gori?“
Zlatetova se je na glas zasmejala in tlesknila z rokami.
„Zmaj, zmaj!“
„AIi ne veš tega?'* jo je resno vprašala, in skoro jezno očitanje je bilo v njenem glasu.
.,Zmaj, o kakšen zmaj je v gori“, se je šalila Tina, in dvoje rjavih oči je zrlo nagajivo.
,.Ženina ti bo pripeljal, ženina, ki mu bo Pavle •me.“-
Lenčica je skočila k njej in ji z dlanjo zamašila usta.
„Ali ne veš, da je zmaj ugrabil lepo špansko prinoezinjo, ko se je možila?“
„Da, da, v resnici! Ali ti ne veš, da je zdaj vrsta na Knezovi Lenčki, da jo požre zma.i!“ se je šalila Tina. „Ha-ha-ka“ Vrgla se ji je na prsi in se ni mogla nasmejati, in za njo se je polastila veselost Lenčke in razposajen in presrčen smeh se je razlegal ob studencu.
..Pst, da nc sliši zmaj!“
V rupi je vršala voda, iu biseri so pr šali k-pod skale.
,.Zmaj je v gori, zmaj!“
-d "-»C-	J
KOKOŠKi SLuVLAKC
iavee vir in vzrok produkcije, toda zopet ne posamezni amoak cela družba (soeietas, soci-jalizem), da je delo vse. kapital nič.
Do tega nasprotnega naziranja je moralo priti v .-led napačnega pojmovanja’ kapitala in valeči zlih posledic kapitalizma. Kakor sem omenil prej, - na eni stram majhna, a vsemogočna stranka velikih bankirjev, tovarnajev, velikih trgovcev, velikih posetnikov, je pa na drugi strani nastala nepregledna množica proletarcev, delavcev, malih kmetov, obrtnikov, to je ljudi, ki imajo po navadi še velike družine a nič, ali premalo za preživljenje. Kaj čuda, da se je v njih, oziroma v glavi par prebrisanih judov, ki so hoteli s tem maso uloviti in jo porabiti za svoje nečedne namene, da rodila misel, da je le. delo vse, da ni samo kapitalizem, ampak tudi kapital (namreč privatni) najhujše zlo, ki se ga zatre s tem, da postane skupna last vseh, ali z latinsko besedo, da se mora vse:	denar, blago, posestvo, tovarne
(produkcija) socijalizirati. Tako smo prišli danes preko socijalno demokracije do komunizma. ki se izživi ravno v strahovitih po-izkušnjah ruskega boljševizma.
Da je tudi ta nauk, ki zamečuje vsak privatni kapital nemogoč, je jasno. Kajti že smo rekli, da je za produkcijo poleg dela, poleg človeške osebnosti, ki ustvarja, potrebna tudi tvarina, blago, kapital, iz kterega se samo more kaj ustvariti. Da je ta napačni socijali-zem nemogoč tudi dejansko, nam kaže ravno sedanja izkušnja, ker tak socijalizeni vodi zopet — če se zdi na prvi mali neverjetno — do kapitalizma. Ce hoče namreč kapitalizem nakopičili blago v rokah nekaterih, tudi sicer (napačni) socijalizeni, komunizem, da ga mora država „ za vse socijalizirati”, torej ga mora tudi ..združiti'5, nakopičiti. A kdo je država pri tem ,.socijalizinu?“ Tisti pač, ki so ravno pri koritu, ti razpolagajo potem s tem ..socija-liziranim*5 premoženjem s svojimi prijatelji in. pristaši, kakor Ljenin in Troekij v Rusiji, a ljudstvo sme gledati od daleč in stradati kakor prej. Tako so se. nazaduje izpremenila samo imena kapitalistov, a, kapitalizem je ostal.
Te dve poglavitni zmot? napačnega kapitalizma in napačnega socijalizma, ki so po različnih strankah prodrle že do zadnjega delavca, ki koplje premog v zemlji in do zadnjega gorskega seljaka, so mišlenjc človeštva docela zastrupili in privedli do sedanjih soci-jahiih bojev drug proti drugemu. Kakor je čutit, smo stopili pri tem že- v zadnji odločilni, a mogoče tudi uničevalni stadij, če se prej ne izpametujemo.
Ta boj je danes na vrhuncu. Kapitalizem sé bojuje z vso silo, ne samo v državah zmagovalcev, kjer hočejo ti kapitalisti ugodne u-spehe svetovne vojne izkoriščati, da premaganim nalagajo strahovita bremena, ampak tudi v premaganih državah. Tako imajo v Nemčiji, četudi ne več cesarja Viljema, zopet novega 1 vladarja, ki obvlada vse nemško javno mnenje, večkratnega milijarderja Stinnesa, koje-ga vsemogočni vpliv čutimo tudi v Avstriji. Skoro vsi velenemškj listi so denarno od njega odvisni, on je bil, ki je po svojem denarju vodil ravnokar izvrešeno glasovanje na Tivolskem in organizira to gibanje tudi v drugih avstrijskih deželah. Ta kapitalizem napenja svoje zadnje mogočne sile, da bi človeštvo zasužnjil. Prepričani smo, da ne bo zmagal, da je čas »že tu, ki mu bo v?el moč iu gospostvo iz rok, da že pleše smrtni ples.
A ravno tako pa tudi njegov navidezni' nasprotnik, napačni socijalizeni. Tudi ta so, dviga mogočno sicer v vseh državah, organiziran in financiran iz Moskve. Neverjetno je, koliko zlata je poslal Troekij v Anglijo, Francijo, Italijo, Špansko, Nemčijo, na Švedsko. Vsi puči komunistov v -teh deželah, vsi štrajki, izgredi so plačani s tem zlatom, i.-r se ne bo konec. A jasno je pa tudi, da (a socijalizeni ne more zmagati. Ker ta socijalizeni ne ustvarja nič novega, še narobe, on samo uničuje. In tako nazadnje tone in odškoduje zopet le delavca, proletarijat, kterega je hotel rešiti. Tudi 'ta socijalizeni se že potaplja v potokih človeške krvi.
Ekskluzivno, to jo izključno povdarjanje samo kapitala na eni strani, kakor to napačno dela kapitalizem, na dragi strani pa zopet izključno povdarjanje. dela v socijalizmu nas ne i
‘Št. 8.
more rešiti iz sedanje splošne gospodarske bede.
Kaj pa potem?
Delo ih kapital skupaj. Delavec, Človeško delo stoji brezdvomno višje kakor kapital, a obadva se morata spraviti v tako razmerje, da si ne bosta stala nasproti kot. sovražnika, ampak da bosta v skupnem, vzajemnem delu. poskušala dvigniti gospodarsko stališče človeštva. Učenjaki imenujejo to solidarnem (vzajemnost). Solidavizeip ne zametuje lastnine in lastninske pravice, kakor to dela socija-lizem. Ne, nasprotno, on zahteva povečanje števila lastnikov, a ne tistih vclcposetnikov, ki imajo cele dežele v rokah, ampak povečanje števila malih lastnikov. Kajti on uči ob enem tudi. da'lastnik ne sme delati, brezobzi-no na druge, ampak da ima lastnik tudi dolžnosti do drugih, ali kakor bi rekli bolj učeno: lastnina ne sme biti smoter in cilj sami sebi, in najvišjn. pravica, ampak ne sme prezreti skupno blaginje. Torej vzajemnost vseh stanov. ne grdi, trdi egoizem, ampak razumevanje tudi svojega bližnjega. Le tak solidarizem more postati podlaga ne samo za različne stanove, ampak tudi .za narode in države, kajti le on postavi za naj višje načelo pravico, ne pa silo kakor kapitalizem in socijalizem.
Le na tej podlagi je rešitev Človeštva mogoča. In to bomo zastopali tudi mi, naš list, in naša slovenska stranka na Koroškem. Saj so v resnici v naši stranki vsi sloji, vsi stanovi zastopani: delavce, inteligeuf, kmet, obrtnik
i.	t. d.
Toda. kaj pa potem z različnimi stanovskimi organizacijami? Organizacija kmetov, delavcev, žensf.va? Ali to no nasprotuje temu duhu soiidarizma, duhu skupnosti, vzajemnosti? Nikakor ne, če niso te organizacije zasnovane kot bojne organizacije, eden proti dragemu, ampak če so ustvarjene na podlagi, ria ima sioef vsak stan svoje pravice, a tudi svoje dolžnosti. S takimi organizacijami, ki prežijo samo na to, kako hi drage prekanile, kako bi si priborile kak dobiček, a kričijo na vse grlo,; če se od. njih zahteva, naj tudi svoje dolžnosti; izpolnijo, ne borno daleč prišli. Talce organi-'-zacijé so sicer dobre za gotove kričače, ki še pri tem pogin mastijo iu si polnijo žepe, a so za -ljudstvo za nič. Tako se n. pr. v raznih socijalno demokratičnih organizacijah delavci posli vzgojnjejo samo v sovraštvu do dragih stanov, c]ruge zopet, ki imajo sicer lepo irne, kakor «Khrutner Bauerhund", so zn nektere vel ek m et e, .,herrenbaore“. a navadni, vsaj-slovenski kmet od tega do danes nič ni imel, k večjemu, da se mu je vrgla kakšna kost, če je zatajil svoj narod.
Ne, da bodo imele te stanovske organizacije delavčev, kmetov, obrtnikov pomen in korist, morajo biti zasnovane na podlagi pravičnosti. Zato morajo na biti tudi mednarodne. Le tako bodo mogli vsi ti stanovi pravično presojati svoje zahteve, pravice, dolžnosti, le tako bodo mogli se nazadnje med seboj .sporazumeti. In res se take velikopotezne mednarodne organizacije stanov že pripravljajó in tudi ustanavljajo.
Dokler se pa to no zgodi, delajmo, posebno mi koroški Slovenci v duhu te skupnosti in vzajemnosti vseh stanov, da se učimo spoznavati ne samo lastne pravice, ampak tudi dolžnosti in ne samo dolžnosti drugih, ampak tudi njihove pravice, delajmo v naši skupni slovenski stranki v tem smislu, da ublažimo med seboj gospodarska in osebna nasprotja, kajti le v tej skupnosti in zajemnosti leži naša gospodarska in narodna bodočnost.
H TEDENSKI PREGLED d
Avstrija.
Delegati finančne komisije Zveze narodov, ki so prišli na Dunaj, da proučijo gospodarski in finaneijelni položaj avstrijsko republike in da pripravijo tla za širšo pomoč od strani antante, so svoje delo zaključili. Prišli so do spoznanja, .da se Avstriji izdatno le tedaj more pomogati, ee jc sama volje resno sodelovati. Stavilf so sledeče predloge:
L Država naj ne prispeva nobenih podpor več za prehrano, ljudstva. t(Sedaj je doplače-
Mi i 4*1* il
St.- S.
KOKOŠKI OLOVKiVEC
Stran 3.
vala vlada vsako leto 26 tisoč miljonov kron k prihrani. Državo stane kg moke 80 kr. prodaja se pa po 11 kr. In to naj zanaprej vse odpade!) Število državnih uslužbencev se naj «niža, njih piača se naj ne povišuje.
-• Davki sc naj zdatno povišajo, predvsem na premoženje (1500 miljonov), na pijačo (več kot za 2000 miljonov), na sladkor (Ì600 miljonov), na vžigalice (70 miljonov kron).
3. Tobak se naj podraži za 100%, ravno tako tudi vožnja po železnici kakor poštne pristojbine i. t. d.
Če se bi to izvedlo, potem bi država imela prihodnje leto 118 tisoč miljonov izdatkov in J 01 tisoč milj. dohodkov. Primankovalo bi torej še 17 tisoč miljonov kron, ki bi se pokrili z notranjim posojilom.
Na te predloge je vlada odgovorila, da so nekateri težko izvedljivi. Pred vsem se ne more ustaviti prispevek k prehrani, ker bi potom nekateri morali dobesedno od gladu poginiti. Toda vse politične stranke še niso zavzele gotovega stališča napram temi predlogi.
Zvišanje cen za prevoz prtljage, za osebni m tovorni promet na avstrijskih železnicah. Z junijem t. 1. se zviša na vseh avstrijskih železnicah tarifa za prevoz prtljage in osebni promet, z 1. julijem pa za tovorni promet in Sicer za celili 100%. Tako bo stala od imenovanega dne vožnja po železnici dvajset kron, ako se je dosedaj plačalo deset kron (ali pa prevoz poljubnega blaga).
Zopetna podražšlev vžigalic. Glavni odsek je dovolil zvišati cene vžigalicam za 50%. Ena škatljica bo odslej veljala ne 80 v temveč 1 krono 20 vinarjev.
Zvišanje cen sladkorju. Od 1. maja t. 1. veljajo za 1 kg sladkorja sledeče cene v nadrobni prodaji: slodkor v kockah 126 kron, bel zrnati 128 kron, surovi (rujavi) 116 bron.
Solnograška in Zgornja Avstrijska sledite «gleda Tirolske. Po soglasnem sklepu solno-graškega deželnega zbora z dne 27. aprila se ima, ako zvezna vlada ne določi za celo državo prejšnjega termina, vršiti ljudsko glasovanje, ali se zahteva priklopitev k Nemčiji ali ne, nepreklicno dne 29. maja t. L Slično, se glasi tudi sklep zgornjeavstrijskega deželnega zbora od istega dne, samo da še ni znan dan glasovanja.
Med Avstrijo in Ameriko nastopilo zopet mirovno stanje. Ameriški senat je sprejel pred kratkim resolucijo senatorja Knoxa, katere četrta točka pravi, da se izjava kongresa z dne 7. decembra 1917, po kateri je nastopilo vojno stanje med ameriškimi Združenimi državami in nekdanjo Avstro-Ogrsko, razveljavi, Vsled česar je vojno stanje končano.
Upeljava 24urnega štetja časa na železni* cah, poštah in v uradih. Od 1. junija t. 1. se bo upeljalo v Avstrijk, kakor je to tudi že v vseh oseduih državah razim v Nemčiji v veljavi, 24urno štetječasa. Šteti se začne z eno ponoči in se pride z .24 ua dvanajst ponoči. Po tem štetju je n. pr. popoldne ob treh — ob petnajstih in pb edpajstih zvečer — ob triindvajsetih. *Ta način štetja olajša znatno poslovanje in u-brani marsikatere zmote in nejasnosti. V začetku se bomo tej novosti upalo težko privadili, vendar pomislimo, da smo se morali in se. moramo prilagoditi še hujšim in neprijetnejšim novotarijam!	t :
Nemčija.
Francija je bila pripravljena, da zasede 1. maja Porulirsko ozemlje, vendar pa je od-godila pohod, da se Nemčiji da priložnost za premislek. Vrhovni svet antante je med tem spremenil oni del versaillske pogodbe ki se tičejo obnove in plačilnih pogojev. Nemčija bode morala žrtvovati sledeče dohodke:
1.	Oddati vse dohodke carine in iznos vse izvoznino in uvozuine.
2.	25% pi-istojbino od vrednosti vsega nemškega izvoza.
3.	Vsa plačila, ki jih bo morebiti predlagala nemška vlada in jih bo odobril garancijski komite. Nemčija bode morala dostaviti gradivo in delovne sile, ki bi jih zahtevala vsaka izmed zavezniških držav za vpostavo uposto-šenih ozemelj.
Vrhovni svet je naznanil nemškemu poslaniku x Londonu sklepe, ki so bili storjeni .
od zavezniških vlad. Nota vsebuje predvsem nemške kršitve, posebno razorožitev. Nemčija je po mnenju 'aitante samo deloma razorožena, ima še prevelnto topov, puški in strojnic. Zlasti obstojajo ireguiarne vojaške organizacije, ki morejo združene postati jedro znatne armade, če se Nemčija izgovarja pod pretv da ne more biti proti revolucionarjem ,omum-stom brez zaščite, tedaj trdi antante, da ji zadostuje 100.000 mož: ki jih sme imeti po mirovni pogodbi. Nadalje vsebuje ta nota vojaške'ukrene antante v zvezi z zasedbo ruhrske-ga ozemlja. Poživlja nemško vlado, naj pove plačilne pogoje in jamstva za izplačilo nemških dolgov. Dokler Nemčija ne izpolni vseh svojih obveznosti, bodo trajali vojaški ukrepi na suhem in na morju. Nemška vlada se mora odločiti do 12. t. m.
Poljska
Vstaja v Gornji Šleziji. Tretjega majnika, na dan poljskega narodnega praznika, so'zasedle poljske čete z oboroženimi civilnimi tolpami gornji del Slezi je. Skoraj vsi kraji osrednjih in južnih okrajev so v oblasti poljskih vstašev. Vstaši so večinoma mladi ljudje, oboroženi z različnim orožjem. Plebiscitna komisija je izrekla obsedno stanje. Na več krajih je prišlo do krvavega spopada med vstaši in antantnimi vojaki. V mestu Ratiboru imajo Italjani 32 mrtvih in 60 ranjenih. Medzavez-niška komisija je pozvala nemške dobrovoljce v Opoljah, dà sodelujejo pri delu za red in mir. Poljska vlada je poslala antanti prošnjo, da vpostavi mir in red v Gornji Šleziji na ta način, da izda odlok, ki bi določil pripadnost Gornje Šlezije v zmislu določil mirovne pogodbe in plebiscita.
ji je čital sklep obravnave seveda v nemškem jeziku, da je šla ravno tako neumna od obravnave, kot je prišela tja, ker jo nihče ni vpra šal, li razume ali ne. Ko je rekla, da ne razu me, je dr. Zhuber takoj zarohnel nad njo, naj bo mirna in posluša, ker se čitajo postave. Vprašali bi g. sodnika če mu je znam čleu 66 mirovne pogodbe o manjšinskih pravicah.
Ruda. Na pritisk nemčurjev je gosp. župnik Stare moral zapustiti našo župnijo in na njegovo mesto je prišel zagrizen nemški duhovnik Laure, ki ne razume slovenskega jezika. V cerkvi in v šoli govori samo nemško. Na ta način se ljudstvo cerkvi odtujuie, ker ga ne razume in bolniki umirajo brez v. zakramentov. Zato ni čudno da govori g. Laure ob nedeljah praznim klopem, ker nemčurji itak ne hodijo v cerkev, naši pa hodijo v sosedne župnije, kjer so še slovenski duhovniki. V šoli ubija otrokom verske resnice v tujem nerazumljivem jeziku v glavo, da se otrokom pri-studi veronavk in šola. Zadnjič smo imeli v naši župniji sv. birmo. Ker župnik otrok ni mogel pripraviti na ta sv. zakrament z svojo nemščino, so šli otroci kar brez vse priprave k sv. birmi. Ko pa pride k njemu mati in mu pove, da njena . deklica ne razum*' -adostno nemščine, se nemški gospod kratko odreže: „Dafur ist ja dev Katechismus da“. Lep odgovor za dušnega pastirja, ki nima srca za nas, kteremu je glavni namen ne oznanjevanje božje besede, ampak germanizacija. Zahtevamo od ordinariata, da nam da duhovnika, ki je izšel iz našega ljudstva, ki razume naše težnje. Ako je škofiistvu kaj na tem lečeče, da ostane ljudstvo verno, naj nam nikar ne nsiljuje nemškega župnika.
® GOSPODARSKI VESTNIK®
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Celovec. (Nesrečni slučaj. — Dve osebe mrtve.) V torek 3, t. m. se je zgodila pred celovško mestno hišo na Novem trgu težka nesreča. Ob ednajstih ponoči se je odtrgal precejšen del tik pod streho se nahajajočega robnika mestne hiše ter padel iz 22 metrov višine na cesto. Na usodnem mestu se je ravno ob tem času nahajal nebi knjigovodja s svojo soprogo in desetletno hčerko. Prva dva je zadela teža zidovja tako nesrečno, da jih je popolnoma pokopala pod razvalinami. Mož je zadobii tako močne poškodbe, da je bil na mestu mrtev, njegova žena pa je umrla, ko so jo hoteli prepeljati v bolnišnico. Le hčerki je bila usoda milejša, ker ima zaznamovati manj nevarne poškodbe na glavi in bo okrevala. Vzrok nesreče bo preiskala sodnijska in stavbena komisija.
Izid občinskih volitev.
Rikarjavap. Bauernbund in socijalisti o 12 glasov, 12 odbor. Slovanska stranka 222 glasov, 4 odborniki. — Odborniki: Vvbitte Luka pd. Urank na Veselah, Boštjančič- Simen, trge • vec v Št. Vidu, Starc Pavel, pd. Majdi v Dvoru, Rutar Jurij, pd. Habuar v MalČapah. Reditelji so bili vsi od naspr. strank, da so lažje agitirali Opazilo so je, da so dajali svojim somišljenikom pred lokalom strankine glasovnice.
Galicija. Bauernbund 5 odbornikov, soei-jalisti 7 odbornikov in slovenska stranka 4 odbornike. Odborniki :	Božič Jožef, Mrši ge-
rent, Ogris Tomaž, pd. Pevcar na Drabunažah, Urank Janez, pd. Kavk v Éneelnìvasi, Wutte Valentin, gostilničar v Galiciji. Socijalisti so šli prvotno s slovensko stranko, pozneje so se pa pustili podkupiti od Baiiernbnnda. Udeležba od naše strani je biia zelo dobra. Dobilo se je 15 glasov yeč kokar pri plebiscitu.
Dobrlavas. Bauernbund 9 odbor., socijalisti 7 odbornikov in slov. stranka 6 odbornikov. —- Odborniki: Krajnc Janez, Gojer Ljudevit, Vasti Martin, Becel Alojz, Mihev Janez in Greif Martin. O raznih mahinacijah nasprotnikov se bo poročalo, ko dobimo zadosten dokazileu material.
Dobrlavas. Dne 12. IV. je imela ga. Weizer Katarnia iz Rikarjevasi tukaj neko zapuščinsko, obravnavo.. Sodnik dr. Eehrlick
t	•
Dve bolezni kot posledici prestane rdečice pri prašičih.
Po nemških strokovnih virih posnemamo opis dveh presičjih bolezni, ki se pojavljata po prestani rdečici.
Prva bolezen povzroča po enem do treh tednih, ko je rdečica prestala, težko dihanje. Živahnost živali odjenja. Obolele živali so nekam pobite, rade polegajo na prsi m komolce, po koži, posebno na ušesih in na vratu, včasih tudi po vsem životu, pa postanejo nekako Tno-drikasto-rdeče. Ako se živali pregibljejo, sc opaža prej omenjena modrikasto-rdeča barva še bolj živo. Kakor hitro se pojavijo znaki te bolezni, je najbolje, če se žival zakolje, ker takrat je njeno meso še užitno, kajti bolezen je neozdravljiva in nalezljiva. Krma ob tej bolezni prašičem ne ugaja. Živali tudi pokašlju-jejo, kar traja prav lahko nekaj tednov; težave zaradi dihanja pa se večajo in naposled se žival takorekoč zaduši.
Bolezen povzročajo menda bacili rdečice (baccilus erisipelatos suum), ki imajo to lastnost, da žive po prestani rdečici v živali še dalje ter so vzrok, da se na srčnih zaklopni-cah napravijo neki izrastki.
Druga bolezen se pojavi več tednov potem, ko je prašič prestal rdečico, $ival prične splošno hirati. Pojavita se otežkočeno, kratko dihanje ter trenje kit in Členkov; prebavljanje ni več v redu, po koži se napravijo izpuščaji. Ker je tudi ta bolezen do zdaj neozdravljiva in kužna, torej nalezljiva, zato je ob njeni pojavi najbolje, če se obolela žival takoj zakolje.
V obeh primerih naj se vsi deli obolele živali, ki se jih ne porabi takoj, globoko zakopljejo, nikakor pa se jih naj ne zažene kar tako proč ali celo v vodo, ker bi se s takim ravnanjem bolezen utegnila zanesti drugam.
Meso živali, ki se jih zakolje v sumnji, da só obolele za katero pravkar omenjenih bolezni, je užitno le tedaj, če je bilo prej dobro presoljeno in dobro prekuhano.
Obe bolezni se pojavljata tudi pri nas in zlasti smo že slišali tožiti prasičerejce o oni bolezni, ki provzroča vnetje kit in členkov ter kožne izpuščaje. Zaradi tega opozarjamo prasičerejce, naj ne čakajo vedno tako dolgo, da je že prepozno, ampak naj vprašajo za svet ži-vihozdravnika ter potem sumljive živali v da*
'	'V-'
Kreditna akcija antantè. (Nadaljevani©).
/ ) ' >Vj zadnji številki je priobčil naš list nekaj splošnih podatkov o pričetku antantne kreditne akcije za Avstrijo. Vseboval je tudi v. glavnih obrisih možnosti in občne predpogoj© uspeva-nja te akcije. Slednji tičijo pa predvsem v ustroju gospodarstva avstrijske ‘države sanic, kar naj pokaže današnji članek.
Dno 25. aprila t. 1. so sc pričeli na Dunaju oficijelm pogovori odposlan«-ev*, finančne komisije Zveze narodov z avstrijsko vlado. Gre se tu za to začrtati pot in ustvariti načrt, kako naj se v podrobnem izvede akcija, kaj je za ureditev in obnovo avstrijskega narodnega gospodarstva in istočasno za možnost dovolitve jkredita potrebno in kako sc naj ta povabi.
'■ Delegati so predali dne 28. IV. -t. j. polom Weznega kanclerja zveznemu finančnemu ministru memorandum, (kateremu sc v pojasnilo M dostavlja nekaj pripomb) bistveno sledečo vsebine:
Prvi predpogoj ozdravljenja gospodarstva je ureditev denarnega vprašanja. Treba je, da se vstali vrednost denarja, da so zabraui rada In je padanje avstrijske krone, z drugimi besedami, da se skuša dali kroni eno gotovo, stabilno plačilno moč y tu- kakor v inozemstvu. To je osnova zaupanja v; denar in to povzroči lažji razvoj gospodarstva, trgovine, veselje do dela, olajšuje medsebojne kreditne operacije, koristnejšo uporabo kapitala v in izven države, med posamezniki kakor med državami. Da pa je kaj upanja na stabilizacijo valute, da dobi denar eno gotovo plačilno moč, mora y prvi vrsti ustaviti bankovčna barka izdajanje novih bankovcev.
Pozneje pa bo treba denarstvo osnovati na popolnoma novi podlagi, vstvariti temelj novi bankoveni banki, katera bo imela nalogo zosnovati način izdajanja, množino dovoljive-ga izdanja in primerno kritje bankovcev. Na podlagi tekočih pogajanj dovoljeni zunanji kredit se bo razim za omogočitev redne dobave živil iz inozemstva in pozneje omenjenega uporabil za ustanovitev novega bančnega instituta.
Da pridemo k stvari nazaj je nadalnji korak’ k obnovi zabranitev oziroma odprava nesoglasja v državnem finančnem gospodarstvu med dohodki in izdatki kajti sedanji način kritja državnega deficita — z poljubnim iz-danjem novih bankovcev — mora prenehati. Tako „kritje“ zadosti le trenutni potrebi, v resnici pa ne samo poveča dolg države, imnveè slabi gospodarstvo, ugled države, povzoča posredno draginjo, ustvari ali poveča nezaupljivost v finančno moč države, bar spet onemogoči ali vsaj otežkoči y, potrebi najem tudi notranjega posojila.
Ko pa od danes na jutri brez občutne od-oškoditve gospodarstva, narodnega kakor o-nega posameznikov ni mogoče poljubno povečati dohodke ali pa znižati izdatke in ker v sedanjem slabem finančnem stanju države tudi ni mnogo računati na uspevanje eventualnega notranjega posojila, bo služil poleg gori omenjenega predstoječi zunanji kredit v pokritje deficita do upostavitve ravnotežja v državnem proračunu na podlagi lastne državne financijelne moči ter s pomočjo davkoplačevalčev. *
Sedaj se je pa treba poprijeti drugega vprašanja: .kakšne možnosti obstojajo oziroma kakšna sre tis t va so vladi na razpolago spraviti v državno finančno gospodarstvo ravnotežje, iziednačiti izdatke z faktičnimi dohodki in to brez prevelike obremenitve državljanov, brez obremenitve, ki bi mogoče resno ogrožala nebroj eksistenc, ki so doslej produktivno delovali v narodnem gospodarstvu? Davki, posredni kakor neposredni so dosegli že tako višino, da je težko misliti najti možnost, jih še nadalje povečati. Užitninski, prometni kakor drugi indirektni davki, povišani v zadnji dobi, so povzročili le še večjo draginjo, tako, da bi se naravno ta pojav pri zopetnem zvišanju, ponovil in bil vzrok novemu padanju krone.
Zato predlaga delegacija avstrijski vladi, naj skuša najprej omejiti državne izdatke kolikor dopusti j ivo le na najnujnejše potrebščine.
! {^ila na vsoto, potrebno za oskrbo najrevnej-* j šib. S tem bi si država prihranila precejšnje vsote kakpr razvidimo iz sledeče tabele:
Doplačila države pri živilih, ki se nahajajo v h.'eni upravi, so v zadnjem proračunu vstavljene s sledečimi vsotami:
moko 14.627,5 miljonov kron, za meso £.058,4 milijonov kron, za mast 3.931 milijonov kron. za kondenzirano mleko 636,8 mili-1 jenov kros, skupno 21.253,7 milijonov bran, ali pa 21; milijard 253 milijonov in 700.000 kron.
Nadalje naj se stremi za lem. 'da se zniža število državnega uradništva in državnih u« siužbencev. Ko pa to naenkrat ni mogoče, ker bi vsled tega nastala še hujša beda, naj se pa polagoma pripravijo tla, da se omogoči posameznikom si preskrbeti posel in zaslužek v privatni službi. Na vsak način pa naj bo sprejeman.'!© novih uradnikov in tvoritev' novih uradov izključeno. Dohodki naj se zvišajo u-radnikom in uslužbencem samo tedaj, ako je za to potrebna vsota v državni blagajni na razpolago oziroma ako je iz dohodkov gotovo, za pričakovati in tudi to le v skrajnem in izjemnem slučaju. Sicer naj so porabi preostanek rajši za zmanjšanje državnih dolgov in zboljšanje valute.
Za vpostavitev in obnovo gospodarstva jo tudi nujno potrebno, da se najprej ko mogoče odpravijo omejitve tovarnega in osebna prometa v okviru državnih mej kakor da se o-lajša tudi promet s sosednimi državami.
To bi bil po načrtu finančne komisije pot, po katerem bi se dalo zopet urediti avstrijsko narodno gospodarstvo, in omogočiti državi obstoi.
Avstrijska vlada se je v sporazumu z političnimi strankami nasproti odposlancem — zavedajoč se Velikih težkoč in žrtev, ki jih bo moralo ljudstvo premagati ozir. doprinesti — izrekla pripravljeno nastopiti to trnjevo pot ' in prevzeti obveznost začeti cimprej z vso energijo z notranjo reorganizaciji. ' Ali bo to rešilna pot, se bo pač pokazalo v bližnji pri-bodnjosti. Zaenkrat je smatrati to samo kot poizkus.
Finančni delegati se vrnejo v petek, 6. t. m. v Genero, bodo podali tam svetu Zveze nai'odov natančno poročilo o poteku pogajanj na Dunaju in prednesli primerne predloge za izvršitev akcije.
B RAZNE VESTI B
Katerega stanu je največ na svetu?
To vprašanje se stavil neki srednjeveški knez svojima dvornikom. Vsak je trdil rckaj drugega. Nazadnje vpraša še svojega d urnega norca. Ta pa odgovori: »Zdravnikov/1 »Koko to^ se začudi knez, norec pa obljubi to takoj dokazati in vsi so bili radovedni. On pa je šel in si obvetsal lice, kakor d^i bi imel zobobol. Tako gre na ulico. In skoraj vsak, ki ga sreča ga sočurstvuječe vpraša, kaj mu je in mu daje polno nasvetov, kako naj ravna, da s > čimprej znebi neznosnih bolečin. Norec pa vza me vse seboj na dvor in jih pusti čakati pred vorano. Ko vstopi, ga tudi knez pomiluje in mu predpiše nezmotljivo sredstvo. Norec pa zmigoslavno odvzrame zavezo in se radostno smeje rekoč: »Samo te ljudi, ki tu zunaj čakajo, sem srečal in vsi so zdravniki in zdravnik je tudi Vaše Veličenstvo, torej je tega poklica ljudi največ na svetu/*
Najmanjšo in največje človevško tvorbe. Največja ekspertna trgovina mesa Arraur & Co. V tej trgovini je zaposlenih 12.000 ljudi, a letno razpošlje ta trgovina v svet do šest milijonov govede, ovc in prašičev. — Največja predilnica pavole je v mestu Adamsu (Massa chasetts), kjer je zaposlenih do 80.000 ljudi.
—- Newyork ima največjo gostilno za tujce, a obenem ima tudi največje ogledalo na svetu.
— Najmanjšo uro na svetu jo napravil urar v Cbicagi, tako da so jo more staviti ua prstan namesto kametačua. Najmanjši slovar je fran-cosko-nngleški, ki ima 647 strani in preko 400.000 besed. Tehta samo tri in pol grame m je zaprt v kovinasti škatljici s poveča io m, Cela teža znaša 14 gramov in nositi se more i na urini verižici. — Največjo knjigo imajo j
Združene države, To' je zgodovina meščanske vojne. Knjiga je stala dva milijona dolarjev in ima 320.000 strani. Debela je 9 metrov in razdeljena na .120 zvezkov. — Bavarska ima največjo tovarno čevljev. V Pirmasenu je tovarna, razdeljena na 61 oddelkov, v katerih je zaposlenih 10.000 ljudi. — Največja pivovarna je v Milwaukeeu. — Največji barometer je v, Parizu, ki je 12 metrov dolg in je nekoč stal na St. Jaqueski cerkvi. — Največji parni stroj se nahaja v rudniku cinka v Fredcns-ville v Severni Ameriki. Ta stroj ima 800 konjskih sil. — Najmanjši parni stroj je napravil Maks Kohl v Chenmitzn. Ta parni stroj se more pritrditi na orehovo lupino V tem stroju gori špirit, ki razvija tisoči del ene konjsko sile. — V Londonu se nahaja največja ognjegasna brizgalni ca, ki izmeče v eni minuti deset tisoč litrov vode. -- Največja tovarna igel se nahaja v Birminghamu, v kateri so napravi dnevno do deset milijonov igel. — Največji zvon Francoske se nahaja v Parizu na baziliki sv. srca Jezusovega na Montmartre. Ta zvon tehta 18.835 kg, a kembelj 850 kg. Glas mn je tako močan, da se čaje na več ki» ‘daleč.
(itJ.ktift ved rov alkohola v kanalu. Odkar jo v. Ameriki prepovedano točenje alkoholnih pijač, imajo državne in policijske oblasti večkrat priliko, zapleniti tajne zaloge alkoholnih pijač, katere prodajajo tihotapci za visoke cene. Te zàloge so se poleg kazni, ki je zadela lastnika, izlile v kako reko ali v kanale. Tako je po vestili iz Newyorka policija v Gnrvti (Indiana) izlila te dni preko 60.000 vedrov whi-skva in vina v kanale. Ce bi se zgodilo kaj takega tu pri nas, bi pijanci izpili gotovo vso kanale. , m_____________
Strahovi.
Ko se m več bal, je Havzf vstal in je letel li Koša tka pravit, da gre pogledat in če gre morda kedo zraven. »Boršajulib ds seru zraven/* je rekel gospodar in sta šla in vsi so kar gledali? Potoma sta srečala Osetiika irj ga vprašala, če kaj ve pa je odgovoril, da še ve ne. In tako se je kmalu pozabilo in Lobničatr o tem nič ne vedo, zakaj je Kohla pavn.
Neko soboto je šel Havzi že pred polnočjo domu? in je grozno ropotalo. Trikrat se je pokrižal in na vsakem lasu je visel dež; ker so mu zobje šklepetali, so-pri Boštlnu mislili, da je mlin na veter. Pa ni bil. Polom pa je bil vedno večji, ker je Havzi že vedel, da je to strali. Videl ni nič, samo slišal jo korake, tako težke, da se je hrib vdajal. Makar se prikažejo. Črne so bile kakor noč v meliti in rdeč ogeni je švigal iz njih; tudi ozbeci so goreli. To so tiste škornje. V podplatih je bilo deve-tindevetset žebljev takih za coklje. Pa um je že prej enkrat Tinči rekél, da se primejo škornje za lesine in jih je zagrabil, pa niso bili lošlni. ampak človeška ušesa. Pa je daleč naokoli smrdelo. Desni skoraj -je udaril trikrat ob tla in je zaškripal:
»Grem in pridem, pridem in grem, pred seboj gledani, za seboj žrem.
Le z menoj, duša, v Lobnik na raj, o polnoči gor in iiikol več nazaj.
Ena, dve, štir, tam je Obir, na Kohli ob zori še raja hudir/*
Ker je bil Havzi ua pol živ m na pol mrtev se je tresel kakor putla v mlinu. Hitro je napravil v pundčhu s palcem leve noge dva okrogla križa in ko je delal tretjega je rekel: Ena, dve. tri. štejemo mi, svelo je sveto, strah si ti/*
In že jo v Kapli bila ura polnoč, a pretino je odbila, so morale biti škornje na Kohli ravni. Zato so čudno hilale. Spet so stopile na Kn.šnikovo kegljišče, na Vrbnikovo fidrno, nu Pistotnikovo paštvo in na Žležičevo njivo pod križem, pa sp bile gori. In tam ni bilo nikdar več kaj strašnega ker je Stoparjev petelin pev.
Pri Kotnikovem križu se pa še danes vidi, kje je udaril šleornj ob tla; grozno velika luknja je sred poti in tudi kamenje je zdrobil v pesek. Pesek potrebujmo zidarji. Kegljišča tudi ni več, ker zaceli « vse rane. A na hribu tik ob križu so • tistega dne naprej vsako loto nekaj praznot d in so vpili »šibi-šibišajbi“. 2e prihodnjič povem.	Juri.
Predvsem naj vlada opusti dajati državne podpore v obliki, da nudi prebivalstvu gotova živila po neprimerno nizki ceni. Ta doplačila države na nakupno ceno teh živil naj bi se o-
7 UdajateliTsTroTekBohumi!. -- Odgovorni urednjk; Ži n ko v ek y. Josip. — TW» U<UV« tiskarna (kom dražba), '<Vien, VfJ MargaretenpUtz 7.