Dr. Simon Šubic: Ogenj svetega Elma. 467 Ogenj svetega Elma. Spisal dr. Simon Šubic, profesor na vseučilišči v Gradci. zza mlada mi je še v spominu, kako se je o hudi uri križal moj oče, gledajoč na zvonik: »Svetinja, preplašena od hudega vremena, išče pri cerkvi miru; sedla je petelinu na turnu na greben.« O hudem vremeni, sosebno kadar je zrak nekoliko napojen z elektriko, videti je na vrheh visokih stvarij, n. pr. na stolpnih zvezdah, na jadrenikih, na štrlečih sulicah i. t. d. vreščeč plamen, kateri traja nekaj časa brez sleharne škode. Vzrok tej prikazni je elektriški iztok ? kakor ga opažamo v temni sobi na elektriškem kolovratu. Večina opazovanih pojavov izpričuje, da se kaže ta ogenj zlasti pozimi, sicer pa tedaj, kadar je kaj hudega vremena v zraku. Ogleduje se najlože v temačnem ozračji, bodisi ponoči ali podnevi, ko se zrak zatemni od hudega vremena. — Bilo je na večer, ko so korakali pruski vojaki iz Charlottenburga proti Berolinu. Na poti jih ujame hudo vreme; stemni se, in hipoma se zasvetijo osti njih medeninastih šlemov; za nekoliko časa otemne in se zopet posvetijo. — V Nordhausnu so visele pri slav nosti zastave na drogih s kovinskimi ostmi iz cerkvenih lin. Ko je začelo mesti, pokazale so se lučice na konci drogov, nemirne, kakor bi skakale z droga na drog. Slišalo se je zajedno prasketanje, kakor bi brenčala muha, ki se je zapletla v pajčevino. Ko je blizu stoječi ogledovalec segel po teh lučicah, izginile so mu pod roko; kadar je pa roko umeknil, zasvetile so se iz nova. Kadar je obilo elektrike v zraku, niti ni treba visoke stvari, da bi se na nji pokazale svetinje. Burchell pripoveduje o prikazni, katero je videl v južni Afriki. »Prišel sem k misijonarjem. Ko pridem zvečer na travnike, vidim elektriški pojav, kakeršnega nisem opazoval žive svoje dni in ga ne bodem. Iz vseh stranij neba so švigali bliski hitro drug za drugim, grmelo pa ni. Vse okolo mene je bilo tiho, le nekaj debelih kapelj je padlo iz sila goste in črne megle. Kar se za- v žari tako silno, da sem malone oslepel. Zar se je na videz potezal z neba na zemljo. Nekoliko časa je gorelo od elektrike vse travno steb-ličje kakih petnajst čevljev okrog mene. Pokalo ni, prav nobenega šumenja ni bilo slišati. Trava je bila po čevelj visoka; vsako steblo, 30* 468 Dr. Simon Šubic: Ogenj svetega Elma. sleharno peresce je bilo kakor v ognji, tako se je svetilo. Ko sem šel mirno svojim potem, izginila je prikazen popolnoma.« Skoro prav takšne pojave opisuje v svojem »Kosmosu« A1. Humboldt; opazoval jih je po silovitih planjavah, poraslih z visoko travo, prostrtih poleg reke Orinoco v južni Ameriki. Podobno žarenje se vidi cesto, kadar mete. Ko je opazoval Lampadij mnogo elektrike v zraku okoio Freiburga, videl je v okolici rudar, da so se po drevji svetile veje, katere niso visele do tal. Tudi mornarja onikraj Freiburga sta videla, da se je svetil padajoči sneg. — James Braid v Leadhillsu je zapazil, da so se konju svetila ušesa, njemu samemu pa klobukovi okrajci, ko je ravno jelo močno mesti in deževati. Ko je bil konj prem6čen, izginila je svetloba na njem. Predno je jelo deževati, poskakalo je mnogo elektriških isker iz snežnic na klobukove okrajce in konju na ušesa. — Drugič je nastopil vihar z dežjem in snegom; bliskalo se je neprestano, grmelo pa je malo. V tem so videli ljudje, stoječi pod milim nebom na višjih krajih, da so se svetili okrajci njih klobukov in rokavice; takisto so se zarila konjem ušesa, rep in griva, tudi grmovje ob poti in nekatera posamična drevesa; živo gibajoči in nemirni plameni so jih obkrožali, in slišal se je zajedno rahel šum, kakor bi jela voda vreti. Veliko, kaj veliko štejemo opazovanj o tem ognji; sosebno stari narodje so ga prištevali usodnim pojavom in ga popisovali mnogovrstno. Livij pripoveduje: »Strah se je še pomnožil zaradi čudovitih pojavov, o katerih smo zvedeli iz raznih krajev; pravijo, da so se na Siciliji sulice nekih vojakov cesto svetile kakor blisek, kakor se je prej na Sardiniji zasvetila palica stražniku, kateri se je izprehajal po obzidji.« — P lini j pripoveduje, daje ogledoval zvezde na sulicah vojakov in na ladjinih jadrenikih. Te zvezde so se vršeč prestavljale po jadrenikih. Jednakih pojavov omenjata Sen eka in Pr oko pij. Plinij pristavlja: »Vzrok tej svetlobni prikazni je še skrit v veličastvu pri-rodnem.« Zlasti so se stari narodje čudili plamenu na jadrenikih. Samo j eden plamen, imenovan Helena, imeli so za neugodno znamenje; dva plamena, imenovana K a štor in Poluks, prerokovala sta jim lepo vreme in srečno v o žn j o po morji. Sedanje ime ogenj svetega Elma prihaja baje od škofa Erazma, kateri je umrl začetkom četrtega stoletja mučeniške smrti v Mola di Gaeta. Njega ime se zove okrajšano Ermus, italijanski Elmo. Tak6 je bil tudi po njem, to je po stari cerkvi St. Eramo, imenovan v Neapolu utrjeni grad St. Elmo, katerega je sezidal kralj Karol II. okolo leta 1300. Zaradi krepke pod- Dr. Simon Šubic: Ogenj svetega Elma. 469 pore so čestili mornarji Sredozemeljskega morja Erazma za morskega varuha. Njega ime je po Laškem — nekoliko okrajšano — pomenilo plamen, kateri se je o viharjih prikazoval na ladjah. Arijo s t imenuje ta ogenj »La disiata luce di Santo Ermo.« — Iz poročila, katero je spisal Kolumbov sin, vidimo, kaj so si tedanje čase mornarji domišljali o ognji sv. Elma. V tem popisu, imenovanem »Historia del admirale«, bere se: »Ponoči od sobote do nedelje, gotovega dne meseca vinotoka leta 1493. na drugi Kolumbovi vožnji je silno grmelo in deževalo. Končno se prikaže sveti E1 m na ladji s sedmimi prižganimi svečami; vidi se ogenj, katerega spoznajo mornarji za posvečeno svetlo telo svetega Elma. Kar se zaslišijo molitve in litanije na ladji, zakaj mornarji so trdno prepričani, da se poleže nevarni vihar, ko se prikaže sveti Elm.« Kakor pripoveduje Herrea, verovali so tudi služabniki na Ma-gelhaensovi ladji v to vražo. Herrea pravi: »Za velikih viharjev se prikazuje sveti Elm na vrhu jadrenikov, sedaj z je dno, sedaj z dvema gorečima svečama. Z veselimi glasovi in solznih očij pozdravljajo mornarji to prikazen.« Od konca sedemnajstega stoletja pa ni v mornarskih poročilih nikjer več najti omenjenih dogodkov o Elmovem ognji z gorečimi svečami, dasi niso bile misli o tem ognji kaj prida boljše. Grof Forbin pripoveduje v spominskih črticah svojih: »Blizu balearskih otokov se je vzdignil neko noč hud vihar s strašnim bliskanjem in grmenjem. Ker smo se bali hude sape, ukazal sem zadrgniti vsa razpeta' jadra. Videli smo na ladji nad trideset ognjev svetega Elma. Jeden je gorel na vrhu veternice najvišjega jadrenika in plapolal poldrug čevelj visoko. Poslal sem pomorskega hlapca, naj ga prinese na krov. Ko pride hlapec do ognja, zakliče: ,Ogenj prasketa, kakor bi se prižigal zmočen smodnik.' Ukažem mu, naj sname zastavo in jo prinese k meni. Toliko pa da jo sname, zapusti jo ogenj in sede vrhu jadrenika toli trdno, da ga ni moči odgnati. Toda sčasoma je izginil sam po sebi.« Menda pozna malo bralcev ogenj svetega Elma. Temu pa ni vzrok to, da se prikazuje tak6 malokdaj, ampak to, da ga na kopnini ni moči opazovati tolikanj pogostoma kakor na morji. Vender, kdor je paznejši, prepriča se lahko o večjih viharjih, da se v temnem zraku svetijo vrhovi stolpov in veternic. Glede na ogenj svetega Elma in ljudsko vero o njem je kaj zanimivo premišljanje prirodoslovca, ki se trudi pozvedeti, kako se je prirodno veličastvo izražalo v duhu človeškem. V raznih dobah priro-doznanskega spoznavanja je priroda s svojimi močmi našemu duhu 47