Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 10, 1, 61-69 (2001)H Dru.tvo psihologov Slovenije 2001, ISSN 1318-187HStrokovni teoretsko-pregledni prispevekH Uporaba kognitivnih tehnik pri delu z du.evnofprizadetimi in njihovimi star.i#f NADA PEEAVAR Osnovna .ola Dragotin Kette, Novo mestoH Povzetek: Du.evno prizadete osebe same ne i.eejo strokovne pomoei, ampak se zaene obravnava n pobudo star.ev oziroma strokovnih delavcev, ki se prito.ujejo nad moteeim vedenjem. Vendar jI nemogoee spremeniti otrokovo vedenje, ne da bi odrasli spremenili svoje reakcije do njega. To p pogosto zahteva predelavo njihovih disfunkcionalnih avtomatskih misli. Te se lahko nana.ajo na zahteve ki jih postavljamo in so povezane z osnovnimi principi obravnavanega pristopa, ali na njihov odnos d 1 otrokove prizadetosti, njegove prihodnosti itd. V obravnavi sku.amo po eni strani vplivati n zmanj.evanje moteeega vedenja in po drugi na izgrajevanje .elenih reakcij. Pogosteje se uporabljaj 1 vedenjske tehnike, ki so bolj primerne za populacijo prizadetih, vendar to ne pomeni, da so kognitivnI tehnike pri njej neuporabne. V tuji literaturi so navedene .tudije zmerno du.evno prizadetih oseb, pro katerih so delali na notranjem pogojevanju in so bile v postopek vkljueene predstave, domi.ljija. Vprieujoeem prispevku so opisani primeri uporabe kognitivnih tehnik pri la.je in zmerno du.evn 1 prizadetih osebah in njihovih star.ih o Kljuene besede: du.evna prizadetost, vedenjsko-kognitivna terapija, kognitivne tehnike, avtomatskI mislo Application of cognitive tehniques with mentallyfhandicapped children and their parentsf NADA PEEAVAQ Dragotin Kette Primary School, Novo mesto, SloveniaH Abstract: Mentally handicapped people do not seek professional help the treatment is initiated by thI parents or professionals who find their behaviour disturbing. But it is impossible to alter the child. R behaviour without changing the reactions of the adults. This often calls for the alteration of thei . disfunctional automatic thoughts. These may be related to their demands and connected with basi principles of the cognitive approach, or to their attitude towards the child.s handicap or his/her future o The treatment tries to diminish disturbing behaviour and strenghten the desired reactions. Behaviou . #Prispevek je bil predstavljen na 3. Kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u v okviru simpozijaH .Vedenjska in kognitivna terapija v Sloveniji..H *Naslov / address: Nada Peeavar, univ. dipl. psih., Osnovna .ola Dragotin Kette, .egova 114, 8000 Novo mesto,HSlovenijaH 62fN. PeeavarH techniques, approapriate for the handicapped population, are more frequently used;this does not meaU that cognitive techniques are unsuitable. The literature reports on studies of moderately mentally handiN capped persons where the treatment included internal conditioning, imagery and imagination. ThI article describes examples of application of cognitive techniquesto children and parents in cases o . light and moderate mental retardation o Key words: mentally handicapped, behaviour-cognitive therapy, cognitive techniques, automati thoughtR CC=3312 3256 Vedenjsko-kognitivna terapija predstavlja eno od pomembnih terapevtskih .ol v te . stoletju. V obravnavi se uporabljajo tako vedenjske kot kognitivne tehnike, ki jiO kombiniramo glede na motnjo in specifienosti posameznega primera. Sprva jI obstajala kot vedenjska terapija, ki je zdru.evala eksperimentalni in klinieni pristo . (Ania, 1990; Hawton, Salkovski, Kirk in Clark, 1990). Teoretiene osnove so . klasienem in instrumentalnem pogojevanju. Na osnovi eksperimentov, da lahk 1 nevtralen dra.ljaj s povezovanjem z brezpogojnim dra.ljajem prevzame njegov 1 funkcijo ter povzroei reakcijo, ki jo je sprva le brezpogojni dra.ljaj, se je zaeel 1 raziskovanje klasienega pogojevanja. Spoznanja so bila uporabna pri odpravljanj fobij, obsesij, zasvojenosti in spolnih motenj. Instrumentalno pogojevanje pa izhaj iz eksperimentalno potrjenega dejstva, da je pogostost pojavljanja doloeenega vedenj odvisna od posledic, ki vedenju sledijo. V praksi se je to zaeelo uporabljati pri del z majhnimi otroki, pri du.evno prizadetih in du.evnih bolnikih v institucijah ter pro odpravljanju zasvojenosti (Gelfald in Hartman, 1975; .iveie-Beairevia,1990). Vedenjski pristop je bil najprej omejen le na proueevanje dra.ljaja in reakcije ki jo povzroei. To je znani D-R model. Usmerjen je bil strogo na zunanjI vidikevedenja, ki so dostopni opazovanju in s tem tudi objektivnemu raziskovanju kar predstavlja eno od temeljnih zahtev. Zato ni eudno, da so uporabljali izraze i eksperimentalne psihologije. Dra.ljaj je neodvisna spemenljivka, reakcija pa odvisna o Kakor je ta te.nja po objektivni znanstveni metodologiji vzbujala pri mnogih odpor je po drugi strani pomenila prednost, saj je zahtevala spremljanje ueinkovitosto terapevtskega dela. Ugotovile so se prednosti in pomanjkljivosti, kar je bil impul za iskanje vzrokov za to. Analiza neuspelih primerov je dokazala pomembnoss pacientovih misli. Recimo pri pacientu ne bo ueinka pri ojaeevanju doloeenI aktivnosti, ee sam to aktivnosti dojema negativno o Pomemben vpliv je imela Langova teorija o treh relativno neodvisnih sistemiO odgovorov na doloeen dra.ljaj. Poleg vedenjskega omenja miselno-eustveni iU fiziolo.ki nivo. Pojmovanje izraza .vedenje. se je raz.irilo. Omenjeni sistemi s 1 med seboj povezani, vendar se ne spreminjajo istoeasno in v isti smeri. Mowrer jI opisal dvofaktorski model, ki razlaga, da vedenje lahko nastane kot rezultat klasieneg in instrumentalnega pogojevanja. Bandura je opozoril na pomen ueenja na osnovo Kognitivne tehnike in du.evno prizadeti otrociH6Z opazovanja modela, ki poteka spontano in ga ni potrebno ojaeevati. Vedno bolj je postajalo jasno, da so vedenjske tehnike zelo uporabne n doloeenih podroejih, ker dajejo hitre spremembe, vendar se ueinki eez eas porazgubijo o Da ne bi prihajalo do tega, je potrebno zunanjo kontrolo zamenjati s samokontrolo o 1965 je Home ugotovil, da principi pogojevanja veljajo tudi za misli, uveljavljati sI je zaeel izraz notranje pogojevanje. Vedenjsko-kognitivna terapija je uporabna pro delu z du.evno prizadetimi, pri odpravljanju moteeega vedenja in ueenju osnovniO funkcij, kot so hranjenje, oblaeenje, higienske navade... V nekaterih institucijah j 1 .e dalj easa uporabljajo. Obstajajo tudi mo.nosti izobra.evanja za razliene profile kar mora biti predpogoj za delo, prav tako je potrebna supervizija. Po na.ih izku.njaO obstaja nevarnost, da se sistem do.ivlja v smislu . To ni nie novega! Saj to .e delam! 0 in se postopki ne izpeljejo, kot bi se morali, recimo ni predhodnega bele.enja, nI izvajajo se dosledno. Drugo nevarnost vidimo pri uporabi kazni. Nasploh se primI hitreje kot nagrajevanje, lahko dobi prevelik poudarek in se prenese na druge oblikI moteeega vedenja. Iz prilo.nostnih opazovanj in poroeanja pri bolj obeutljiviO sodelavcih in star.ih je tudi mogoee opaziti, da je te.ko opustiti stare vzorce vedenj kot je stalno opozarjanje, pogovarjanje o moteeem vedenju vprieo otroka, predvse . v smislu napadanja njegove osebnosti, povezovanje pohvale in moteeega vedenja .Sedaj si delal dobro, ampak prej.... V ozadju omenjenega ravnanja so doloeene misli, stali.ea, ki onemogoeaj 1 ustrezno delo, in je potrebna intervencija na kognitivnem podroeju. Gre za tak 1 imenovane avtomatske misli, ki so disfunkcionalne. Lahko se nana.ajo na do.ivljanjI sebe v vlogi star.a, na otroka in njegovo motnjo ali predlagane postopke. Zato . obravnavi kombiniramo vedenjske in kognitivne tehnike o Po na.ih izku.njah najvee dilem vzbujajo zahteve . po nagrajevanju: .To bi on moral delati, to ni nie posebnega, da bi zaslu.i nagrado! . .Sedaj ga bom pa nagrajeval za vsako figo!. .Saj se bo tako navadi na manipuliranje, da nie ne bo hotel narediti brez nagrade!. .Motee je, mi p naj ga nagrajujemo!. . S eim naj ga nagrajujem, saj ima .e vse!. e . po natanenem bele.enju: .To je nemogoee izpeljati! Potem lahko cel dan dela . samo to!. .To mi je tuje, ne.ivljenjsko!. .To je pa res nepotrebno, saj pozna . otroka!. e . da vztrajamo, da se otrok odziva na pobude iz okolja ..e tako je prizadet, nI bom ga .e jaz omejevala!. .Saj vsi govorijo, naj otrok dela le tisto, kar .eli!. o Drugo skupino pa predstavljajo misli, ki so povezane z obeutji nemoei: .MenI nie ne uboga, to ne bo .lo!. . Ne vem, kako bo to, on se bo upiral, jaz pa bo . odnehala!. . Tega ne bom uspela izpeljati, jaz nisem tako dosledna!. To veasiO direktno izrazijo, veasih pa so te misli v ozadju odpora do postopka in pridemo d 1 njih, ko jih predeljujemo (tehnika kognitivne restrukturacije, tehnika sestopanja) o Na.a prva intervencija gre obieajno v smeri dodatnega pojasnjevanja funkcijI 6o N. Peeava, Slika 1: Potek obravnave po odkritju disfunkcionalne avtomatske misliH postopka in ciljev, ki jih .elimo s tem doseei. Na to se odrasli odzovejo razlieno 1 o 2 o Oseba ne spremeni svojega mnenja in v zvezi s tem ne .eli nieesar spremenito - ali izberemo drug postopek ali prekinemo obravnavo o Oseba izjavi, da bo delala na predlagani naein o Ee se vrnemo na stanje, ko odrasli izjavi, da sprejema predlagani naein dela gre obieajno potek v eno od na.tetih smeri 1 o Postopek ustrezno izpelje o 2 o Nalog v zvezi s postopkom ne izpelje, kar je lahko posledica nerazumevanj navodil in gre intervencija v tej smeri. Ee so bila navodila podana jasno pomeni, da gre za njihovo nesprejemanje. Izberemo drug postopek, ee jI mo.no, ali prekinemo obravnavo oziroma nadaljujemo intervencijo s predelav 1 misli o Kognitivne tehnike in du.evno prizadeti otrociH6f Slika 2: Potek obravnave po soglasju osebe, da bo delala na dogovorjeni naeinH Primeri uporabe kognitivnih tehnik pri delu s star.if Primer deklice, stare 10 let, zmerno du.evno prizadete, s strahom pred zdravstveni . osebjem. Pri star.ih in pri strokovnih delavcih se je pojavila dilema .Ali jo je reR strah ali samo izsiljuje? Zakaj jo pa veasih kar naenkrat mine?. Prva intervencija jI bila v smeri edukacije: kaj je strah, kako se lahko izra.a, kako se izra.a pri heerko (dobili odgovor na prvo vpra.anje), zakaj ljudje razlieno do.ivljamo strah, kak 1 star.i uporabljamo strah pri vzgoji, zakonitosti in postopki za zmanj.evanje strahu o Star.i so si bistvene stvari zapisali, veekrat smo jih obnovili, ko smo izbrane postopkI 66fN. PeeavarH povezali s temi znanji o Primer zmerno du.evno prizadete deklice, stare 10 let, ki jo je mati preB spanjem uspavala v naroeju. Izdelali smo postopek po korakih, ki so se materi zdelo sprejemljivi, vendar jih ni izpeljala. Pri iskanju vzrokov za to je povedala, da se jo pogosto pojavlja misel: .To je brez veze!. Za tem so se skrivale disfunkcionalnI avtomatske misli .Pa kaj potrebuje. psihologa, saj si ti njena mati in jo najbol pozna.!. .Dobre matere ne potrebujejo pomoei!. in baziena predpostavka .Se . slaba mati! 0 Intervencija je bila usmerjena v iskanje drugih naeinov gledanja na iskanjI pomoei (v korist otroka, se ne vdam, sem aktivna); na dejstvo, da je veeino stvaro sposobna sama izpeljati in da je kljub strokovnjaku njen dele. pri obravnavi velike da ljudje pogosto i.eemo pomoe (zdravnik, ueitelj, duhovnik.). Vzpodbujali sm 1 jo tudi v iskanju razlienih situacij, ko se je kot mati poeutila uspe.no. Nekaj easa jI te situacije bele.ila. S pomoejo tehnike igranja vlog sva pri.li do tega, kako lahk 1 ustrezno besedno reagira, ee jo kdo drug zaradi iskanja pomoei pri psiholog omalova.uje. Misli o svoji neustreznosti je tudi zaustavljala o Primer zmerno du.evno prizadetega deeka, starega 9 let, ki je uhajal eez ograjo o Star.em se je predlagani postopek kratkega time-outa zdel ustrezen, izpeljali pa s 1 ga samo takrat, kadar so bili sami doma. Deeek se je postopku upiral in ga je bil 1 potrebno pri tem fizieno omejevati. Mati je kot vzrok za svojo nedoslednost navajal nelagodje in strah, kaj bodo drugi rekli. Pojavljala se ji je misel:. Sem slaba mati, e I nisem vedno prijazna z du.evno prizadetim otrokom.. Predvsem gre tu za mo.evI sorodnike in sosede o Del intervencije je bil usmerjen na pojasnjevanje funkcije tega ukrepa ( kda se ga fizieno zadr.uje, s kak.nim namenom, zakaj smo se odloeili za to), na odnoR do otrok (ali je mo.no, da smo z otrokom vedno prijazni, da do.ivlja samo ugodje ali otroci radi sprejemajo omejitve...), ki je bil predelan najprej na splo.no, nat 1 glede na sina, ki ni prizadet, in glede na prizadetega sina. Drugi korak je bi pojasnjevanje in utemeljevanje ustreznosti svojih reakcij drugim ljudem, kar sv delali s pomoejo igranja vlog. Tretji korak je bil obisk na domu, kjer je terapevs sorodnikom pojasnjeval funkcijo in cilje dogovorjenih postopkov in nasploO postavljanje zahtev pri du.evno prizadetem otroku. Vkljueili smo jih tudi v aktivnosti sicer namenjene star.em (skupina za star.e, seminar).Eez pribli.no pol leta, po hude . sporu s sorodnico, mati poroea, da je spet .obsedena. s to mislijo. Tokrat sva j 1 predelali s pomoejo kognitivne restrukturacije . iskanje dokazov in protidokazov . drugi mo.ni naeini interpretacije njene reakcije . sprejemanje mo.nosti, da jo kdo do.ivlja na tak.en naein. Vsi star.i drugaenih otrok se sreeujejo z vpra.anji: .Zakaj se je to zgodil 1 prav meni?. .Kaj sem delal narobe, da me je to doletelo?. .Kaj sem naredil, da se . Kognitivne tehnike in du.evno prizadeti otrociH67f tako kaznovan?. Nekateri star.i jih seasoma predelajo. Drugi star.i pa poroeajo, d se jim te misli pogosto pojavljajo in jih zelo bremenijo. Mati zmerno du.evno prizadetI deklice pove, da je pri.la do ugotovitve, da je za to sama kriva. Ko je hodila .e . osnovno .olo, je bila z mamo in sestro na obisku pri materini prijateljici, ki je imel prizadeto heerko. S sestro sta se ji smejali, iz nje sta se delali norca. Zato je seda kaznovana. Misel .grdo sva se obna.ali. je realna, zakljueek .zato sem kaznovana0 pa ni realen. Del intervencij je bil naravnan na iskanje dokazov za njeno trditev: alo ima tudi sestra du.evno prizadetega otroka ali pozna .e koga, ki se je noreeval i drugih, pa nima tak.nih posledic. Del je bil naravnan na zmanj.evanje obeutko . krivde: kako bi se veeina otrok obna.ala v tej situaciji, ali obstaja elovek, ki ni nikolo prizadel drugega; kako reagiramo na pojav, ki ni obieajen, zakaj tako reagiramo, ka vse je lahko v ozadju odklonilne reakcije. Del pa je bil naravnan na iskanje drugiO naeinov gledanja na vzroke du.evne prizadetosti: kak.ni so lahko vzroki, ali so vso primeri pojasnjeni, ali ve, kako si drugi star.i to razlagajo. Z njenim soglasjem se . to temo naeela tudi v skupini star.ev, ki imajo otroke, vkljueene na oddelku vzgojI in izobra.evanja o Obnovili sva kognitivni model: kako se ta misel izra.a na razlienih nivojiO (fiziolo.kem, eustvenem, vedenjskem). Ali je to misel, ki ji pomaga, da dobr 1 funkcionira... Misli je ustavljala s stop tehniko in .tetjem nazaj po sedem, obenem so je bele.ila dneve, ko jih ni bilo. Po treh sreeanjih poroea, da jo omenjena mise vedno manj vznemirja. Eez pet mesecev, po obisku doma, je pri.la z drugo domnevo zakaj naj bi bila kaznovana. Ko je zanosila z deklico, je sprva .elela narediti splav o Ponovili sva postopek. Ko sem eez pol leta preverjala, koliko se .e obremenjuje R svojo krivdo, je poroeala, da se ji misli redko pojavljajo in je ne vznemirjajo vee . tak.ni meri o Primeri uporabe kognitivnih tehnik pri du.evno prizadetih otrocih infmladostnikihf Primer deklice, stare 10 let, vkljueene v .olski program, z la.jo stopnjo du.evnI prizadetosti, hiperkinetienim sindromom in motnjami ravnote.ja. Izrazit zaostane na podroeju matematike, nesamostojna pri izvr.evanju nalog. Veekrat je bil uporabljena tehnika re.evanja problemov, ki je namenjena ueenju strategij z konkretne te.ave. Deklica je recimo pri.la k terapevtu brez zvezka. Prvi korak je bi verbalizacija problema: terapevt ne ve, ee je delala dobro, ee ne pogleda v zvezeke ne more je pohvaliti; ne ve toeno, katere naloge je .e naredila. Temu je sledilo iskanjI re.itev: kje vse bi lahko pustila zvezek, situacije je zapisala in jih rangirala p 1 verjetnosti - sprva je navajala povsem nemogoee predloge in imeli sva kar neka dela, da sva pri.li do mo.nih. Sledila je konkretna akcija. Ee zvezka nismo na.li, jI zaprosila za pomoe rezredniearko in so.olce. Obieajno je pri.la do .olskih potreb.ein o 68N. PeeavarH zporedno s tem je potekal .e vedenjski del, s poveeano zunanjo kontrolo iU nagrajevanjem za ustrezno vedenje. Problem izgubljanja .olskih potreb.ein se je n hitro omilil o Za opisano deklico je bilo tudi znaeilno, da se je slabo kontrolirala in da no bila sposobna zadr.ati pozornosti na doloeeni aktivnosti. Med delom je obieajn 1 veliko govorila, vendar vsebina govora ni bila povezana z nalogo. Nasploh je dajal vtis, da naredi tisto, kar ji pride na misel, ne glede na to, koliko je smotrno. Ni bil 1 opaziti logienega zaporedja. Zato smo se odloeili, da uporabimo metod 1 samoinstrukcij. Metoda ima pet korakov, pri delu z na.o populacijo smo opustilo prvi korak (model na glas re.uje nalogo), ker je bil neueinkovit, in postopek nekolik 1 prilagodili. Najprej sem ji dajala jasna navodila, po katerih je delala: .Preberi si pomisli, kaj si prebrala..... Ko je sledila navodilom brez te.av, sem pre.la na drug 1 fazo, v kateri sem jo vodila z vpra.anji: .Kaj mora. najprej narediti?. .Ja, prebral si, kaj pa sedaj?. Z odgovori si je .e na nek naein dajala navodila, kar se je .e utrdil 1 v tretji fazi, ko si jih morala sama dajati. Veasih je spontano pre.la na naslednjo korak, ko je zaeela navodilo .epetati, ali je to fazo preskoeila in pre.la na tiho re.evanjI naloge. Pred zaeetkom dela sem ji .e dolgo easa sugerirala, na kaj naj bo pozorna, n primer: .Dobro me poslu.aj, kaj bom rekla, in naredi samo tisto, kar reeem!. Obeasno v njenih slabih dnevih, je bilo potrebno, da sva se vraeali na predhodne korakI (obieajno je bil to drugi). Pri omenjeni deklici sva bili z ueiteljico v stalnih stikih o Tudi ona je v razredu obeasno delala z njo na isti naein. Tehniko samoinstrukcij sm 1 uporabili pri ueenju mnogih postopkov pri matematiki. Postopke je hitreje obvladala o Ee so ji u.li iz spomina, smo jih na hitro priklicali. Po vee mesecih dela na opisano naein smo opazili, da je zaeela spontano na glas razmi.ljati, ko ji ni .lo o Primer zmerno du.evno prizadete deklice, 10 let, pri kateri sem uporabilo vizualizacijo za zmanj.evanje strahu pred zobozdravnikom. Vsako sreeanje se . zaeela s kratko obliko progresivne mi.iene relaksacije. Med pogovorom ob knjigi ki prikazuje otroka pri zobozdravniku, sem jo podrobno spra.evala, kako je pri njeno zobozdravnici. V drugem sreeanju sva obnovili opisano, poleg tega je narisala risbo. V tretjem sem dodala vizualizacijo ordinacije. Deklica mi ni sledila. V naslednj . sreeanju sem poizkusila z vizualizacijo zdravnice. Zaeela je slediti. PredstavljanjI zdravnice sva vadili veekrat, nato sem dodala opis ordinacije, stola in zami.ljanjI sebe, da le.i na stolu. Zakljueek je bil prijeten: .Ti si vesela, zdravnica te pohvali... 0 Primer zmerno du.evno prizadetega mladostnika, 16 let, ki je rezal obleko o Sedaj bi rad rezal obleko. Takoj reci: .Stop!. in si predstavljaj prometni znak. OI tem je dvignil dlan desne roke. To sva vadila veekrat, potem sem dodala .e: RokI daj ob telo, vzdihni in izdihni. Poizkusila sem tudi s sugestijo: . Zamisli si mamo ki se smeji, je zadovoljna s tabo, in pravi, da si priden, in ti se smeji..., vendar je no sprejel o Primer zmerno du.evno prizadetega mladostnika, 15 let, z dnevno enkoprezo o Po kratki obliki progresivne mi.iene relaksacije ob glasbi sem mu sugerirala, da so predstavlja vzgojiteljico, ki je zadovoljna, ker je ves dan suh. Nato sem usmerjal Kognitivne tehnike in du.evno prizadeti otrociH69f njegovo pozornost na obeutje zadovoljstva s samim seboj: . Rekel si, da si zadovoljen ker si suh. Kak.en je tvoj obraz, se smeji. ali dr.i. grdo? Zapri oei in si predstavljaj kako se smeji.. Zelo dobro se poeuti.... Na ta naein sem sku.ala zunanje ojaeevanjI nadomestiti z notranjim. Ko je bil postopek utrjen, sta ga enkrat na dan izvajala vzgojiteljico o Zakljueekf Pri du.evno prizadetih osebah so v obravnavo vedno vkljueene odrasle osebe, ki z njih skrbijo. V elanku je opisano predvsem delo s star.i, vendar poteka z delavco institucije po istih naeelih. Na.e izku.nje ka.ejo, da so kognitivne tehnike zel 1 uporabne pri delu s star.i obravnavanih otrok. Pomagajo nam odkrivati njihovI disfunkcionalne avtomatske misli in jih spreminjati, kadar so na to pripravljeni. N ta naein dose.emo bolj.o ueinkovitost obravnave oziroma si lahko pojasnimo, zaka ne pridemo do zastavljenih ciljev o Pri du.evno prizadetih otrocih smo kognitivne tehnike uporabljali v kombinacijo z vedenjskimi pri vzpostavljanju samokontrole in ueenju ustreznej.ih vzorcev vedenja o Obravnave so bile vedno dolgotrajne, grajene na majhnih korakih in so zahtevalI veliko fleksibilnost pri naertovanju in izvajanju postopkov. Nekateri otroci so se n te obravnave dobro odzvali in dosegli napredek v svojem funkcioniranju, ka . predstavlja vzpodbudo za delo vnaprej o Literaturaf Ania, N. (Ur.) (1990). Praktikum iz kognitivne i bihevioralne terapije III [Handbook ofH cognitive-behaviour therapy III]. Zagreb: Dru.tvo psihologa Hrvatske o Gelfald, D.M. in Hartman, D.P. (1975). Child behavior analysis and therapy. New York Pergamon Press o Hawton, K., Salkovski, P.M., Kirk, J. in Clark, D.M. (1990). Cognitive behaviour therapyH for psihiatric problems. New York: Oxford University Press o .iveie-Beairevia, I. (1990). Kognitivno-bihevioralna procjena djece [Cognitive-behaviora assessment of children]. V N. Ania (ur.), Praktikum iz kognitivne i bihevioralneHterapije III [Handbook of cognitive-behaviour therapy III] (str. 113-134). Zagreb Dru.tvo psihologa Hrvatske o Prispelo/Received: 27.06.2000HSprejeto/Accepted: 07.02.2001H