G-ospodarske stvari. Nasad gorice. (Konec.) Najimenitnejše gorice so: Ljutomer, Pekre, Radosel, Črešnovec, Hrandner, Ritozuoj; tod se mošt od preše prodaja po 30 kr. za liter, tako tudi v Turskem vrhu. Kakšen nasad neki te gorice imajo, morda se na tihem vprašuješ. Kolikor je meni znano iz videnja, zvedbe in berila, pravim ti: V teh goricah povsod pač šipon ali mozler prevlada; le nekaj malega so zmes druge sorte, namreč: muškat, spanijolec, žlahtnina. Preslavni Hrandner goji osemnajst različnih sort, in moraš misliti, kako huda vojska je, kadar se te armade stepejo v glavi. Ondi najdeš posebno sorto: rjavino, ki daja mošta posebno dišavo ali aroma. Dragi čitatelj! ako hočeš okusen mošt in prijetno vino pripravljati, nasadi si šipona v svojo gorico, zraes pa eden odstotek žlahtnine, 3 odstotke rjavine, 5 pa mušce, pa boš svoj mošt drago in lahko prodajal; če še imaš eden odstotek kapčme, ne bode nič škodilo. Tb bi bil izvrsten nasad! IV. Nova doba, nova šega nam je prinesla v naše gorice tudi novi nasad, s katerim se pa Slovenci nič prav ne moremo sprijazniti; to so amerikanski trsi, in tuje rozge sploh: riparija, madejra, ali pa izabela. Izabela je že pokazala svojo vrednost, ki je sicer dobra zato, ker se je ne loti ne vrabič, ne tat, žejo ti pa vendar ugasi. Kupec pa kar zbeži, ako okoli vinograda zasajeno izabelo zagleda. Tukaj ne kupim nič, reče mi kupec, ako sem ga na vinsko kupčijo k mejašu peljal, kjer je izabela rastla; še v pivnico ni šel! Kar pa Amerikanca zadeva, še niraamo prave poskušnje. Trs šest let bujno raste, hitro použije zalogo ter naglo hirati začne; bojda že v sedmem letu. Jagode so debele, pa zato gnjilobi tembolj podvržene; in joj, ako te dež med trgatvijo dobi, je za 14 dnij prej zrelo; kaka pa bo trpežnost tega vina, hoče poskušnja pričati; vendar mislimo, da vino Amerikanca ne bo trpežno, in v vročini nestanovitno, ker bo itnelo premalo kiseline v sebi. Prerano bo hiralo in umiralo, med tem ko je naš domači nasad petnajst do dvajsti let zdržal in rodil; mislimo, da tudi temu uška prizanesla ne bode. Ne bom sadil ne Izabele, ne Amerikanca, poreče mi mejaš, jaz ostanem pri dotnačem trsovju; nekdaj so obilno brali, veliko vina imeli, ko še Amerikanca poznali nifco. Moj oče so imeli polne pivnice vina; tisti dobri časi se bodo že zopet vrnili. Samo dobro delati, in prav gnojiti je treba. Ne morem ti lega govora za zlo vzeti,' dragi sosed, ki se starega, očetovega nasada lako zaupno držiš po nauku Kristusa (Jospoda, ki pravi: Vsak nasad, katerega ni zasadil moj oče nebeški, bode izkoreninjen. Le skrbimo za žlahten in rodoviten nasad v naših goricah, pa si bomo zopet veselo prepevali: Le pijmo rumeno To žlahtno blago; Ne b'lo bi pošten Ne znati domo! S. G. Nove hiše. Zima je, in moramo v hiši čepeti in znotranja dela opravljati. »Ljubo doma,f;kdor ga ima; kdor ga pa nima, za njim kima.« Srečen je, kdor ima lep in topel dom, da mu ni treba po zimi zmrzavati ali pa se po tujih hišah potikati. Ljudstvo vedno narašča; hiše nastajajo pretesne; zato vidimo nove hiše, kakor gobe narasčati ne samo po mestih, temuč tudi v vasčh. Vsak siromaček si stavi svoj lastni dom, pa se mnogokrat v nepoplačljive dolgove zakoplje, ker stavba ga stane po 600 gld. in še višje. Takim in tudi premožnejšim gospodarjem priporočamo nove hiše. Na Ptujskem polju, v fari Sv. Marjete in tudi inod vidimo zale hiše. Tako novo hišo sem cenil na 1400 gl. pa sem se jako urezal; ker zvedel sem, da je samo tristo goldinarjev stala z vsem zidarskim, kleparskim in mizarskim delom: res, najceneja lepota! V tisti okolici so izurjeni možaki, kateri ti za 30 gld. hišni obod iz ila zbutajo; strop ti bodo dobri ljudje podarili; mizar in ključavničar ti bodeta za nizko ceno potrebno pohišje spravila. In tako se boš bodočo zimo že pri svoji peči v lastni hišici grel. Take nove hiše, kakor tudi lesene, imajo veliko prednost pred kamenitimi ali zidanicami, ki so vedno mrzle in mokre, njihovi stanovniki pa bolni in protinasti. Torišče takim hišam mora biti seveda suho, kakors ploh"v mužo^si^nikdo hiše ne stavi. S. G. Sejmovi. Dne 15. decembra v Poličanah (svinjski sejem) in pri sv. Križu na Slatini. Dne 18. decembra v Ljutomeru. Dne 19. decembra v Teharji in Imenem (svinjski sejem). Dne 20. decembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem.) Dne 21. decembra na Laškem.