ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA KAJ NAM GOVORE ŠEMPETRSKI NADGROBNIKl? J. KLEMENC V prelepi Savinjski dolini so stanovali v času kulturne stopnje, ki jo običajno imenu- jemo Hallstatt, Iliri. V razdobju, ki ga ime- nujemo latensko, so se priselili mednje Kelti in sicer pleme Tauriiskov. Tauriski so postali gospodujoči sloj in so imeli vso oblast v de- želi. Zmagali so nad ilirskimi manjšimi mno- žicami s svojim dobro izpeljanim vojaškim sistemom, ki razodeva mnoge značilnosti poznejšega fevdalnega sistema. Zasedli so ne- katere že prej utrjene kraje, druge pa so si sami utrdili. Na ta način so nastala središča večjih vojaških pa tudi gospodarskih enot. V njih je bil pravi in absolutni gospodar velmož s svojo družino. Vsi drugi so bili v več ali manj odvisnem razmerju do njega. Dolžni so mu bili dajati delovno silo in ma- terialne dobrine. V času vojne so pomnožili njegovo konjeniško družino s številnimi pešci. Taka je bila družbena stopnja v noriškem kraljestvu, kamor je spadala tudi Savinjska dolina s Celjem. Noričani so bili vedno v prijateljskem razmerju z Rimljani. Saj vemo, da je celo 300 noriških konjenikov služilo Cezarju kot neke vrste telesna straža. Rim- ski trgovci in iskalci zlata so bili že davno stalni gostje v Noriku. Ta dežela in Italija sta se v mnogočem izpopolnjevali pri izmeni materialnih dobrini. Železo, živalski produkti na eni strani za olje in industrijske proiz- vode. Kljub vsem svojim ozkim in prijatelj- skim stikom z Rimom Norik ni ušel svoji usodi. Postal je integralen del rimske države. Ta proces se je vršil sicer počasi, toda šel je nevzdržno svojO' pot. Najprej so bili Noričani prijatelji in za- vezniki rimskega naroda. Za vlade cesarja Avgusta je imel rimski imperij dvoje ki-a- Ijestev pod svojim protektoratom: na vzhodu tračansko, na zahodu pa regnum Noricum. Za vlade cesarja Klavdija je bilo pa tudi to noriško kraljestvo spremenjeno v rimsko senatorsko provinco. Večstoletna penetracija je popolnoma izvršila svojo nalogo. Vlada- joči, posestniški sloj vlastelinov se je pri- ključil Rimljanom in se tudi prav kmalu vključil v njih upravni sistem. V Šempetru in njegovi okolici je bilo več središč, kjer so stanovali in vladali keltski vlastelini. Mnogoštevilne že preiskane go- mile v Seščah nam to točno dokazujejo. To nam še bolj potrjujejo nekateri napisi, ki smo jih našli med mnogoštevilnimi grobnimi spomeniki v Šempetru. Na mestu sedanjega Šempetra je imel svoje ogromno posestvo, ki mu je bilo tudi vir dohodkov, neki C. Vindonij Sukces (C. Vin- donius Successus). Ta je gotovo keltskega iz- \ vora. Koren vin (Vindobona, Vindonissa itd.) j imamo tudi še v mnogih krajevnih imenih, ki j so še sedaj v uporabi in kjer je bil nekdaj ' nedvomno keltski element gospodujoč, na primer Vina gora, Vinje, Vinica itd. Ostanki antičnih zgradb v Šempetru, ki stoje na vzvišenem terenu ob sedanji glavni cesti, nam to tudi potrjujejo. Seveda to niso bile preproste ilovnate koče, temveč zidana, ve- \ lika poslopja, ki so služila velikemu gospo-' darstvu keltskega vlastelina. Pri svojem ve- likem bogastvu in obsežnem zemljišču z j mnogimi zgradbami je imel tak velmož tudi, svoje pokopališče zase, za svoje prijatelje^ in seveda tudi za svojo družino. Pričetek odkritega grobišča v Šempetru spada gotovo v ta čas in tudi v te razmere. Najstarejši ugotovljeni spomenik je ogromni, več metrov visoki nadgrobnik G. Vindonija Sukcesa. Ta spomenik je sestavljen iz več delov, spodaj je pa grobnica za ?are s pe- si. 1. Nadigro-bni napis G. Vinidonija 16? KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pelom. Grobnico sestavljajo tri krasno izde- lane,-z reliefi ornamentirane plošče. Zadnja stran je bila verjetno zidana in zaprta s kakšnimi vrati, skozi katera so polagali v notranjost žare s pepelom, dragocenostmi in drugimi predmeti. V Šempetru niso našli no- benih takih predmetov iz grobnega inven- tarja, ker je Savinja, ki je te grobnice iiničila, manjše predmete odvlekla s seboj in jih veči- noma tudi uničila. Zelo je ;pa verjetno, da so te grobnice izropali Kvadi in Markomani na svojih pohodih v Italijo konec II. stoletja. Največji kvader Vindonijevega spomenika nosi napis, iz katerega izvemo, da je G. Vin- donij Sukces dal postaviti ta nadgrobnik sebi in svoji ženi Juliji, Sekstovi hčerki. Svojo ženo, ki je bila stara 50 let, ko je umrla, imenuje najzvestejšo (fidelissima uxor) (si. 1). SI. 2. Portret Vindonijeve žene Julije Ta veliki nadgrobni spomenik, ki smo ga sestavili iz mnogih kosov, nam dokazuje že sam po sebi in z vsebino svojega napisa, da je bil pokojnik zelo, zelo bogat. Spomenik stoji po svoji obliki pod vplivom akvilejskih grobnic, le izdelava je nekoliko enostavnejša. Iz spomenika je moč tudi spoznati, da je bil pokojnik keltskega rodu. da je bil pa tudi ugleden meščan rimskega municipija Celeje. Njegova žena je bila prava Rim- Ijanka, ne pa domačinka ali pa ženska iz romanizirane keltske rodbine. Že velikost spomenika, ki je eden največ- jih izmed vseh dosedaj v slovenskih muzej- skih zbirkah shranjenih nadgrobnikov, nam dokazuje Vindonijevo bogastvo. Tudi precej diag material, pohorski marmor, govori za to, da je bil mož, ki ga je dal zgraditi, pe- tičen. Tudi izdelava spomenika je bila precej draga, saj ga niso delali navadni klesarski delavci, temveč pravi umetniki. Oba reliefna portreta, eden na desni, drugi na levi stran- ski steni, sta izdelana silno natančno in nam kažeta individualno osebnost obeh pokojni- kov. Dalje izvemo- iz samega nadpisa, da je bil Vindonij mestni edil v Celeji. Take važne službe pa po takrat vladajočem sistemu ni mogel doseči neki nemanič, čeprav bi bil še tako sposoben, temveč le mož visokega cen- zusa, ki je bil zelo bogat. Mestni edil je bil šef varnostne službe v mestu, moral je pa tudi skrbeti za javne zgradbe, ceste, vodo- vode itd. Mogoče je celo, da je bil tehnični strokovnjak in prav lahko tudi, da je bil ta mož začetnik rimske kanalizacije v Celeji, ki deloma obstoji še dandanes. Upodobljen je stoječ, kako ravno nekaj piše ali riše s svojim stilusom v diptihon. Spodaj pred njim stoji posoda, v kakršne so takrat sprav- ljali akte. Relief nam prikazuje srednjeve- likega žilavega moža najboljših let v visoko prepasani tuniki pri njegovem delu. Še bolj zanimiv je portret njegove žene Julije, Sekstove hčere. Iz napisa zvemo, da je bila stara 50 let, ko je umrla. Oblečena je v dolgo prepasano tuniko z dolgimi in širokimi rokavi (si. 2). V levici nosi precej veliko okovano šatuljo z dragocenostmi, kar na vsak način dokazuje njeno bogastvo. Fino izdelane roke z dolgimi, negovanimi prsti pa tudi govore za to, da ta žena ni bila vajena težkega dela. Gospodujoče, precej trde po- teze njenega obraza to tudi dokazujejo. Naj- zanimivejša pa je njena frizura, ki ji pada globoko na čelo in je popolnoma podobna frizuri, ki jo je nosila Agripina, mati cesarja Nerona. Njen portret je ohranjen na mnogih rimskih novcih. Da je spomenik iz tega časa. 168 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA .81. 5. Kip G. Speotacija Pisciana nam potrjuje poleg oblike črk tudi sti- lizacija napisa. Žena, Rimljanka, čeprav je živela v provinci, se je nosila po modi, ki je bila tedaj običajna v Rimu. Napis na tem spomeniku ne omenja nobenih otrok, pa bi bilo iz tega skoro lahko sklepati, da sta bila pokojnika zadnja svojega rodu in da so to ogromno posestvo nasledili njihovi sorodniki, mogoče iz rodbine Enijev, ki jih omenja drugi spomenik. Precej debela in velika vodoravna plošča iz marmora, ki je na straneh okrašena z vodnimi pošastmi, nosi na sprednji strani v precej poškodovani »tabuli ansati« napis, iz katerega izvemo, da je Kvint Enij Libe- ralis postavil nadgrobni spomenik sebi, svoji ženi Oppidani in hčerki Kalendini in nak- nadno še sinu VituUu. K tej plošči pa še spadajo reliefni portreti, ki so upodobljeni na drugi, večji, poškodovani, tudi marmor- nati plošči. Napis in reliefna plošča s por- treti se prav lepo izpopolnjujeta. Iz napisa izvemo za imena pokojnikov, ki so pristno rimska. Na podlagi napisa bi mislili, da stoje pred nami čistokrvni Rim- ljani. Obstoječi relief nam pa ravno doka- zuje, da se skriva pod rimsko zunanjostjo in oficialno formo še vedno močan in živ kelt- ski element. To nam ravno dokazuje portret močne, zdrave žene na levi strani. Oblečena je v tipično keltsko nošnjo, ki je prepasana, in nosi ovratnice in zapestnice, znak bo- gastva. Njena frizura na glavi je pa tipično keltska, kakor jo nosijo žene s keltskimi imeni na neštevilnih, še ohranjenih spome- nikih Norika in tudi Gornje Panonije. Na vsak način je žena, po močni postavi, lepem, infteligentnem obrazu predvsem pa po fri- zuri sodeč, keltskega rodu. Mogoče je celo, da je Vindonijeva sorodnica in da je pode- dovala to posestvo obenem z ogromnim bo- gastvom vred. Na noben način ne bi ponosna, prava Rimljanka nosila keltske frizure. Pred nami je žena domačinka, ki se je poročila z Rimljanom Enijem. Nasprotno pa je poleg nje stoječi mož tipičen Rimljan, ki je ponosen ma svoje rimsko državljanstvo in kaže z desnim ka- zalcem na zavitek v levici. Rahla brada je zelo podobna bradi, kakor jo je nosil cesar Hadrijan, in zelo je verjetno, da je živel mož za vlade tega cesarja in še pozneje. Nikakor pa ne mnogo prej. Spodaj je med obema genijema smrti por- tret mlade Kalendine. Njen obraz in postava pripadata deklici, ki je stara 17 let, kakor pravi napis. Obraz, posebno pa del okrog ustnic, popolnoma dokazuje podobnost z materjo. Nežna postava je postala prezgodaj žrtev Smrti. Njen lik ima že več rimskega na sebi kot pa mati. Nakit okrog vratu je sicer enak kakor pri materi, toda frizura je popolnoma rimska. S tako frizuro je upo- dobljena na novcih iini portretih cesarica Faustina starejša, žena Antonina Pija, ki je umrla leta 139 n. e. V tem času je morala živeti in umreti mlada Kalendiiia. To se po- polnoma sklada s tem, kar sem omenil prej, to je, da je oče živel za cesarja Hadrijana (+ 118 n. e.) in še pozneje. Po teh dejstvih lahko ta spomenik datiramo v čas zgodnje vlade cesarja Antonina Pija. Kronološko spada v dobo tega cesarja in kasneje več šempetrskih spomenikov, ki pri- Sl. 4. Frag^ment nadgroibnega spomenika 169 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO padajo rodbini Spectacijev Priscianov. Iz velike, deloma popolnoma izlizane nad- grobne plošče zvemo, da sta bila dva Pris- ciana, oče in sin, duumvira iure dicundo mu- nicipija Klaudije Celeje, t. j. bila sta nekaka župana rimske Celeje. Poznano nam je tudi ime žene prvega oziroma matere drugega. Imenovala se je lusta, hčerka Septimija. Od vseh teh treh oseb so nam ohranjeni kipi (si. 3). Škoda je, da so ti brez glav, ker bi nam ravno glave— kot smo videli pri prejš- njih primerih — lahko dale še več podatkov za točno datiranje spomenikov. Mati je upo- dobljena sedeča, drži pa kot dobra gospo- dinja z levico na levem kolenu kruh. Člani te rodbine — oče se je imenoval C. Spectatius Priscianus (sin favno tako) — so morali biti po nadgrobnih spomenikih sodeč, zelo bo- gati, da, najbogatejši od vseh do sedaj ome- njenih. Kako so prišli do velikega posestva v Šempetru, ne vemo. Mogoče z ženitvijo, ali pa so ga podedovali. Na vsak način pa so morali biti silno bogati. Mogoče je celo, da so bili lastniki raznih rudnikov in celo kam- noloma v današnjem Št. Vidu nad Vitanjem. Od tam namreč izvira marmor, iz katerega so šempetrski marmornati spomeniki. Mogoče je, da so si za cesarja Trajana, ko se je zadnjikrat razlilo iz premagane in podjarm-. SI. 5. Pogled na izkoipavanje y Šempetru Ijene Dacije zlato po rimski državi, polo- žili temelj svojemu ogromnemu bogastvu. Oče je dal postaviti svojemu istoimenemu sinu prekrasno grobnico iz pohorskega mar- mora, od katere je še ohranjen originalni temelj, ki meri 16 m^, a visoka je skoro 5 metrov. Okrašena je bila z najmanj 8 reliefi, od katerih jih je 6 popolnoma ohranjenih, eden je fragmentiran in le eden manjka. Za sebe in za ženo je postavil tudi še eno grobno edikulo in en prekrasen baldahin, od kate- rega pa smo do sedaj našli samo en precej- šen fragment (si. 4). Na vsak način so pri- padali stavbam te rodbine najlepši reliefi in trije kipi. Kako dolgo je trajalo bogastvo te rodbine, ne vemo natančno, gotovo pa ne dalje kot do navala Kvadov in Markomanov v Pano- nijo in Norik. Po veliki vojaški cesti, ki je peljala od Petovija čez Celje mimo Šempe- tra čez trojanske klance naprej do Emone in Akvileje, so se valile čete omenjenih ple- men, ki so plenile in rušile vse daleč nao- krog. Saj so morala ta plemena po dokončni zmagi cesarja M. Avrela vrniti na sto tisoče ujetnikov. Pri tem svojem pohodu so ver- jetno oplenili urne z dragocenostmi; spome- nikov samih pa niso posebno poškodovali. Gotovo so pa posestva in zgradbe v Šempe- tru zelo veliko trpela in precej bogati Pri- sciani niso imeli več sredstev, da bi svoje gospodarstvo dvignili na prejšnjo višino. To nam dokazujejo napisi, v katerih se omenjajo člani rodbine Spectacijev (Prisci- anov), v zelo skromni obliki. Ne postavljajo si nobenih novih grobnic ali vsaj spomeni- kov, temveč uporabijo prazne dele prej postavljenih nadgrobnikov za svoje nad- grobne napise. Celo na posamezne prazne dele med vrsticami pišejo svoja imena. Ta skromna imena nam dokazujejo, kdaj je propadlo to pokopališče. Na prazni gredi, ki je ločila reliefne por- trete od pripadajočega napisa, so naknadno vklesali napis, kjer je omenjena neka Aure- lija Severina. V spodnjem delu glavnega na- pisa je pa tudi omenjena še neka Severina. To je znak, da so te žene živele za časa ce- sarja Septimija Severa in kasneje, ko je .postalo to ime zelo običajno v rimski državi. V tem času, okrog leta 230 n. e., je nastopila pa vremenska katastrofa, ki je uničila to po- kopališče in tudi mnoga druga naselja v okolici Celeje in tudi v Celeji sami. Takrat je Savinja prestopila bregove, deloma jih je tudi porušila. Zaradi tega so popadale mnoge stavbe ob njej v divjajoči element. Najprej so padli v vodo najvišje ležeči deli zgradb. 170 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dokler niso temelji prekrili mnogo tega. Edino na ta način si lahko razložimo, da so ležali razni arhitravi, reliefi itd. pod temelj- nimi zidovi (si. 5). Poleg mnogoštevilnih spomenikov iz po- horskega marmora je pa ohranjenih tudi zelo mnogo kosov iz navadnega domačega peščenjaka. Ti kosi so bili deloma temelji v zemlji, deloma pa so tvorili notranje 'dele dekorativnih zgradb. Na njih so bili pričvr- ščeni mnogi zunanji marmornati deli. Ima- mo pa tudi precej sarkofagov iz tega kamna, kjer so shranjevali pepel pokojnikov. Na nekaterih peščenjakovih sarkofagih naj- demo celo izlizane napise. V glavnem so bili to grobovi sužnjev, ki so pripadali h gospo- darstvu Spectacijev. Sežiganje mrličev je v rimskem imperiju popolnoma prenehalo šele z zmago krščan- stva. Ker imamo v šempetrskem grobišču samo sarkofage za sežgane mrliče, smo lahko prepričani, da je bilo to pokopališče v upo- rabi prvih 250 let našega štetja, a ne kas- neje, ko je postalo krščanstvo močno in je pričel prevladovati krščanski pokop. Edina izjema je pokrov iz peščenjaka, ki je moral pokrivati rakev neke mlajše osebe. Ta sar- kofag je bil edini, ki je hranil nesežgane človeške ostanke. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da je pripadal nekemu kristjanu. To bi se strinjalo tudi z drugo kronologijo, da je bilo pokopališče uničeno za časa vlade cesarja Septimija Severa ali nekoliko kas- neje. Saj je znano, da je ravno ta vladar zelo podpiral kristjane, pa smo upravičeni trditi, da je omenjeni pokrov del nekega krščanskega sarkofaga. Šempetrsko grobišče je tako bogato in popolnoma ohranjeno, da imajo nekatere grobne zgradbe ohranjenega več kot 80 "/o prvotnega gradiva in se jih zaradi tega splača postaviti nazaj na staro mesto. Pri- merja jočega materiala skoro ni treba upo- rabljati, ker se spomeniki sami med seboj tako vežejo in izpopolnjujejo, da ni treba iskati nikakih analogij ali kaj podobnega. Pač pa ta bogati material potrjuje mnoga še dvomljiva mnenja. Zaradi tega lahko trdimo, da je šempetrsko grobišče izmed poganskih provincialnih grobišč eno najvažnejših ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v vseh pro- vincah nekdanje rimske države. 171