BreMtvo fo oppsvništvo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaj« T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vraćaja
X sredaiftvom se more govoriti nek dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon 6t. 113.
Št. 72.
naročnina listo:
Celo leto..................i2	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta..................3	K
Mesečno................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne peütvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 21. junija 1911.
Letnik III.
Brenčič zmagal. —
Vsi zmagali.
Ponosno in, mogočno plapola prapor Slovenske Kmečke zveze preko zelenega Spodnjega Štajerja. Ko smo stopili v volilni boj, je bila našla parola: ustvarimo enotno delegacijo spodnještajerskih državnozborskih poslancev. In. ta, parola je postala z včerajšnjim dnem dejstvo. Slovensko ljudstvo se je naveličalo medsebojnih prepirov in se je oklenilo prapor j a Slovenske kmečke zveze, v kateri vidi oznaujejvalko lepših1 dni. Zdrav, razum in politična razsodnost našega ljudstva sta se sijajno dokumentirala že dne 18. jun., ko smo zasadili zmagonosno v šestih volilnih okrajih zastavo Slovenske kmečke zveze. Toda zijala je še vrzel. V sedmem volilnem okraju je Še dvigal liberalizem svojo glavo in je hotel z vsemi sredstvi zabraniti slogo in enotnost med našimi državnimi poslanci ter opehariti ljudstvo za njegovo najsrčnejšo željo. Ampak grde nakane liberalizma so se izjalovile. In včeraj je govorilo ljudstvo v ptujsko-ormožkem. okraju im z glasovnico v roki pribilo, da hoče mjr in slogo. S tako ogromno večino so se ptujskb-ormožki volilci oklenili praporja, S. K. Z., da že sedaj lahko rečemo, da bo ptujsko-ormožki okraj stal neomajno v našem taboru.
Oddanih1 ye bilo včeraj 869® glasov; od teh jih je dobil Brenčič 513®, Ploj samo 8560.
Zmagali smo tedaj na celi črti. Opravičeno smo lajhko veseli in ponosni na trdno sklenjene vrste naših somišljenikov. Nobenih sredstev se niso vstrašili naši nasprotniki, samo da bi ne prišlo do veljave združeno slovensko ljudstvo, a vse jim ni nič pomagalo. Nas!i volilci so ostali značajni! in se niso dali premotiti od laži, sleparij in divjanja nasprotnikov. Za to možato in zavedno držam je jim gre naša popolna zahvala. Veselje, ki ga morajo občutiti, ker so sedaj popolni zmagovalci, naj jjm bo plačilo za njihove trude in boje, za zasmehovanja in obrekovanja, katerim so bili izpostavljeni. Tudi mi smo morali prinesti! mjarsikatero žrtev, toda zavest, da delo ni bilo zaman, nami |vse stotero poplača. Roko v roki z našim zavednim ljudstvom, gremo vsikdar v boje ih ker se borimo za sveto stvar, zato tudi zmagujemo.
Ko1 se tako veselimo sijajne zmage in vpletamo novo lavordko v zmagoslavni prapor Slov. kmečke
zveze, se pa v polni meri zavedamo, da nas čaka sedaj doba vestnega dela. Ne roke križem, ampak zapihali bo treba rokave in takoj iti na delo. V taboru Slovenske kmečke zveze ge sedaj sicer že ogromna večina našega ljudstva, a to nam še ne sme zadostovati. Mnogo jih je še, ki stoje ob strani in nezaupno motrijo naše vrste. Vse te moramo pridobiti in našo organizacijo poglobiti in izpopolniti, da, bo|do naše vrste postale res nepremagljive. Že se kažejo konture nove politične situacije in predznamenja niso ugodna. Nemški nacionalizem se vrača kakor zmagovalec iz volilne bitke in ne varamo se, Če trdimo, da bo kmalu začel brusiti meč za nove osvajalne pohode.
Praznujmo našo zmago, radujmo se sijajnih vspehov, toda ne dajmo se omamiti, ampak v nas naj se rodi trden sklep, da bomo šili s podvojeno silo na delo za našo sveto stvar. V tem smislu: Živela naš.a zmaga!
Volilcem ptuj sko -ormož-kega okraja!
Dvakrat ste bili tekom enega tedna, poklicani na volišče, da si izberete svojega zastopnika v državnem zboru.
Niste se dali premotiti od nasprotniških splet-karij in hujskarij, temveč zvesto ste vztrajali ob strani Slovenske kmečke zveze in njenega Kandidata,
Niste omahovali niti se umikali, temveč vaše vrste so se pri ožji volitvj pomnožile in ojačile.
Za to sijajno zaupanje in neomajno zvestobo vam izrekam najsrčnejšo zahvalo.
Dostavljen svojo odkritosrčno obljubo, da bom v zvezi z drugimi poslanci Slovenske kmečke zveze vselej in povsod skrbno deloval za blagor svojih vo-lilcevi in sploh1 za dobrobit spodnještajerskega slovenskega! kmečkega ljudstva.
Z Bogom za narod!
Spuhlja pri Ptuju, dne 21* Junija 1911.
HiStael Brenššc, državni poslanec.
Izid volitev.
Včerajšhje ožje volifjve so se končale v znamenju poraza krščanskih socialcev. Takega poraza niti najzajgrizenejši judovski liberalec ni mogel pričakovati. Sicer je krščafhsko-socialna stranka včeraj v Bukovini, Severnem Češkem in Gornjem Avstrijskem si nekaj mandatov na novo priborila, toda velikanske izgube na Dunaju pa le ne more poravnati. Mesto Dunaj bo v novi zbornici zalstopano le s štirimi kršč. socialci, med tem ko je bilo jv stari zbornici zastopano z 20,
Na Dunaju se judovski liberalizem in socialna demokracija veselita. Stara krščansko-socialna garda, katera ge nekdaj pod Lueger jievim vodstvom vodila stranko od zmage do zmage, je popolnoma poražena.
Nasprotno bo pa nemška nacionalna, zveza najmočnejši klub v državnem zboru ih bo iz svoje srede postavila zborničnega predsednika.
Na Dunaju se je vršilo 23 ožjih volitev, pri katerih sta prodrla le dva krščanska socialca. Ostale mandajte so priborili ali nemški nacionalci ali pa socialni demokrati. Propadli so voditelji stranke, kakor princ Liechtenstein, dr. Pattai,. Weisskirchner, dr. Gesjsmann, Steiner, Prochazka itd. Nobeden teh ne pride v državni zbor. Tudi župan dr. Neumayer je propadel.
Na Nižjem Avstrijskem je bilo 10 ožjih volitev. Izvoljeni so 4 krščanski socialci, 3 socialni demokrati,. 2 nemška nacionalca in 1 kompromisni kandidat, ki je prodrl proti socialistu.
Na Gornjem Avstrijskem sta prodrla 2 krščanska socialca in eden nemški svobodomislec.
Tudi na Koroškem so doživeli krščanski social-ei težak poraz. Pri ožji volitvi niso prodrli z nobenim kandidatom- Zmagalo je pet nemških svobodomi selcev in 1 socialist.
V Ljubljani je prodrl liberalec dr. Ravnihar s pomočjo socialdemokratičnib glasov.
Na Češkem so bile v 39- okrajih ožje volitve. Izvoljenih je 13 čeških agrarcev, eden je propadel proti P. Ziahradniku, ki je na lastno pest kandidiral, nadalje pet čeških socialnih demokratov, med temi 2 avtonomista, eden Mladočeh, eden češki državnopravni, pet nemških radikalcev, eden nemške delavske stranke,, trije nemški svododomiselci, dva nemška so-
PODLISTEK.
Sosedi in sosede.
(I? češčine )
(Konec.)
Nekako ob osmih zjutraj je šla, Košarica od doma s košem na hrbtu. Sla je po travo za kozo.
i„>Greš z menog, Francika?“ vprašala je deklico, ki se je igrala na dvorišču.
b,(Oištanem rajši doma“,, odvrnila je deklicam — „Vi greste zopet tako daleč,“
„Pa ostani lin se igraj“, rekla je mati, „A to ti povem, k Danijelovim mi ne hodi,“
Poslednje besede je rekla glasno, da bi jjh Danijelovka slišala.
JTo je hudobna ženska)“, govorila je Danijelovka sama, pri sebi. „A rečem ti, Marenko, Fr an ciko mi imaš pustiti' pri pokoju,“
Ali Marenki to ni bilo po volji. Bila je sicer poslušna in se ni upala zoperstavljati se materinemu ukazu,, a vendar je šla ven in pogledovala na sosedovo dvorišče. Radovedna je bila, kaj dela Francika, s katero ste se vedno igrali.
Francike tudi ni dolgo držalo na dvorišču. Sla je čez cesto do potoka; ni bili ravno globjok, i:n deklici ste mnogokrat trgali cvetlice ob njegovem bregu.
■Tildi Marenka je šla čez cesto, a ostala zadaj, K Franciki ni hotela itij, da ne bi užaloštila matere. Gledala je za njo, kako biti po bregu in si trga cvetlice.
Naenkrat je zakričala; Francika je zgubila ravnotežje in padla čez glavo v potok,
Marenka ni pomišljala dolgo. V nekoliko skokih bila je pri svoji tovarišici, stopila je v potok, zagrabila Franciko in jo potegnila na breg, Tam jo je položila in hitela pravit domov, kag se je zgodilo.
Dabijelovka je hitela k potoku in prinesla dekletce v sobo,
„iZa; božjo voljo“, prekriževala se je Danijelov-ka, „da si jo le zapazila in jo hitro potegnila iz vode, če le vendar ne bo prepozno,“
Deklica je bila kakor mrtva.
Nagnila: ji je glavo navzdol, iz ust ji' je pridrlo nekoliko vode, za nekaj trenutkov je začela dihati; odprla ge oči, Danijelovka .slekla ji je premočeno obleko in jo položila v postelj. Kmalu je otrok zaspal.
Nekako ura je minula, ko se je Košarica vrnila domov s košem na hrbtu, v kojem je prinesla travo za kozo. Gledala je po otroku,, a ko ga ni videla, se je malo prestrašila,
„Pojdi teti povedat, da je Francika tukaj; naj je nikar ne išče, a ppvej, kaj se je zgodilo“!, naročevala je Danijelovka hčerki,
Ta je šla hitro, a v jedni sapi bila je že Košarica tu.
„Za božjo voljo“, je zdihovala, ,„(kaj pa je delal otrok?“
„Hodila je ob potoku in padla v vodo“,, ße rekla Danijelovka. „Ko bi je ne bila Marenka potegnila iz vode, bila bi se utopila. Dobro, da ni ubežala, kakor delajo otroci radi pri takih priložnostih. Morda ne bode Franciki nič; sreča, da ni zadela z glavo ob kak kamen, sicer bi se bila onesvestila.“
Košarica se j« strahu še vedno tresla. „Naj vam Bog to poplača, soseda“, rekla je naposled hvaležno, stopivša k Danijelovki. („A prosim vas, odpustite, da sem se tako grdo proti vam obnašala. Kdo bi se bil kaj takega nadejal?“
i,,jNo, to veste, otroci so otroci, a sqsed nikoli ne ve, kedaj bo soseda potreboval“, odvrnila je Danijelovka opominjajoča, kako trdo je zjutraj Košarica naročevala Hčeri, da ne sme k Danijelovim,
Košarica je pustila spečo hčerko pri sosedi in hitela domov, da bi pripravila južino. Obe ženi nosili ste opoldne kosilo možem v kamenolom, a po navadi
je šla vedno le ena sama, in ta je nesla kosilo za o-badvai. A ,v zadnjih dveh dneh Šle ste obedve, a tako, da bi se ne srečale, Sedaj je bilo zopet vse poravnano, in Danijelovka je nesla južino sama za oba moža, da bi Košarica mogla ostati pri otroku,
Moža svojim očem nista verjela, ko sta videla, da prihaja Danijelovka sajafla,-
„.Sedaj pa menda nisem pri pravi pameti“, kimal je Danijel z glavo. j„AIi je vaju že srečala pamet in ste se poravnale?“
^„[Spravila je nagu nesreča“, odvrnila je žena. Povedala je, kaj se je zgodilo.
Košar se ni malo prestrašil; hotel je iti domu, a Danijelovka ga je potolažila, da je otrok1 zdrav in da se mu ni nič kaj iprigodilo.
b,jVidiš, kaj se lahko zgodi, ce so otroci sami“, menil je Danijel, „prej ste hodile jeden dan moja, in drugi dian tvoja, a tako je vedno jedna pazila na naše otroke, Sedaj pa, ko ste hodile obe, bili so otroci sami. Morda postanete sedaj pametne in se ne boste kujale kakor mali otroci.“
Zvečer je pa prijel Košar svojo ženo nekoliko' ostreje.
_ Dogodek, 'ki bi bil lahko postal za otroka in za stariše usjodepolen, spravil je obe ženi v resnici in stalno. Posebno Košarica [vzela si je ta žalostni dogodek do srca in postala mirneja in potrpežljivejša, Sedaj Še le sta razodela moža ženini svoje načrte in ženi ste pritrdili. Košar in Danijel sta dobila sadje veliko ceneje v najem, ker se nikdo ni k temu oglasil.
Otroka sta bodila vsaki dan k cesti in pazila na sadje. Poljski čuvaj je prihajal tudi vsaki dan gledat na sadje, ženi pa ste malo večkrat nego prej hodile tja po travo.
Sploh1'pa take čuječnosti ni bilo niti treba; ljudje so vedeli, da Košar in Danijel delata v kamenolomu, in da bi' jih otroka takoj poklicala. Zato tudi na sadju nikake škode ni bilo.
cialista, eden krščanski socialec, pet nemških agrar-
cev in eden divjak.	. . i ..	„
Nai Štajerskem so izvoljeni trije neniM-.i nalci, eden vsenemec (Malik) in eden krščanski soci-
10-
alec (Neunteutel).	,.	...	.	...
V Gorici je prodrl laški liberalec Ussai, ki je
bil v ožji volitvi z dr. Frankotom. Izvoljen je bil sko-roda soglasno, ker se Slovenci niso volitve udeležili,
kar bi bilo itak brezvspešno,
iVi Trstu sta prodrla dva italijanska socialdem. in eden italijanski liberalec, ki je bil v ožji volitvi z
dr. Rybarem.
V Dalmaciji je v okraju Sinj^Vrlika zmagal pravaš dr. Sesardiö proti liberalcu dr. Masoviču. V Dubrovniku je izvoljen dosedanji poslanec Biankmi. Istotako je prodrl dr. Ivcevič proti pravašu dr. Kr-
.	-i
Razmerje med raznimi strankami v novem ur-ž a vnem zboru:	krščanskih socialcev je izvoljenih la
(leta 1907 : 96), nemških liberalcev 109 (85), _ Slovenski klub je imel 18 poslancev S, L. S., sedaj jih stege 20, in v Dalmaciji so dosedaj izvoljeni štirje pr,^vaši. Socialnih demokratov je izvoljenih 84 (87).
Carigrad in Albanija.
Kako odgovarjajo resnici carigrajska poročila o vspeišnem koncu vojaških operacij proti vstaškim Albancem, o tem se sedaj ne da, z gotovostjo soditi. Je lahko mogoče, da pridejo Malisori, ki so dosedaj tvorili glavno moč upornikov, v položaj, da sprevidijo, da je vsak nridaljni odpor brezvspešen, vsled česar bodo primorani se podvreči ali pa se preseliti na črnogorsko ozemlje.
Podatkov, ki bi odgovarjali popolnoma- resnici, o tem še dosedaj nimamo, in jše manj se more spoznati, če je. upor Miriditov,,, o katerem se je pred kratkim poročalo, res brezpomemben in Če res ne dela turškim četam nikakih težkoč. Nasprotno pa lahko trdimo, da na,enkratno milo postopanje turiških krogov, ki ga utemeljujejo z vojaškimi uspehi, temelji na popolnoma drugačnih razlogih, namreč na znanih opominih' od strani Avstro-Ogrske in v novejšem času tudi od strani Italije; nadalje tudi na tem, da, so sedaj Turki spoznaji nevarnost in zapleti]aje, ki bi še morali nastati vsled nadaljnjega strogega in napačnega ravnanja z Albanci.
Dejstvo, da hoče turška vlada vstaji s tem, da opusti vsako kazensko postopanje proti ustašem in da dovoli gmotne podpore siromajšlnemu prebiviajstvu, napraviti konec, se potrjuje tudi s sledečim uradnim poročilom iz Carigrada: Ker so vsftaški Malisori popolnoma obkoljeni in ker se vojaške operacije (lahko smatrajo kot končane, je nadpoveljnik na, povelje cesarske vlade objavil sledeč oklic:	„Proti dotičnemu,
ki se uda tekom 10 dni, se ne bo sodnijisko postopalo. Sultan je daroval 10,000 funtov (250.000 K) za ubogo prebivalstvo, katero je bilo za časa vstaje oškodovano.
Iz Rima se pa glede tega poroča sledeče:	Dne
16. t. m. se je podal turški poslanik v ministrstvo za zunanje zadeve in |je poročal ministru tli S. Giuliano v imenu svoje vlade o oklicu glede pomijloščenja in o sultanovem daru za ubožno (prebivalstvo. Turška vlada tudi upa, je nadalje izjavil poslanik,, da bo Crna-gora, ki se je že vsled razmer, ki so jih ji povzročili na njeno ozemlje pribegli Albanci, pritoževala, storila vse,, kar Bo v njeni moči, da bo pripravila begunce do tega, da se bodo vrnili zopet nazaj na turško ozemlje. Minister di S. Giuliano je odgovoril, da, če se bodo nameravane odredbe udejstvile in Če se bodo izvršile v res svobodoljutjnemfu smislu, in Če se bode turška; vlada res ozirala na 'krajevne potrebe, je upanje, da bo napočil za Albance čais miru in sprave. On misli, da bo črnogorsko vlado gotovo veselilo, da ji ne bo več treba skrbeti za albanske begunce. Tudi v italijanski zbornici se je o tem govorilo. Na vprašanje Gallijevo, če odgovarja resnici, da, ste Italija in Avstrn-Ogrska napravili pri turški vladi potrebne korake, z namenom, da bi se manj grozovito postopalo proti albanskemu prebivalstvu, je odgovoril državni podtajnik knez di Scalea, da je Italija večkrat dala v prijateljskem smislu nasvet,, naj se ublaži vse, kar se tiče politike v Albaniji, in v istem smislu je posredovala tudi Avstro-iOlgrska,
Pripomnil je še tudi, da za,moremo za albansko prebivalstvo, seveda samo v, slučaju, daj odgovarjajo carigrajska poročila resnici, pričakovati splošnega pomiloščenja.
Ko je pa sadje dozorelo in se je pričela trgatev, bilo je to v radost otrokom in starišlem, posebno ker so dreVesa dobro obrodila in obetdjja tudi še precej dobička.
In v resnici sta sadje dobro prodala Najela sta si voz in zvozila vse v meslo. Dobiček sta, si pošteno razdelila), kajti obe družini ste skupno delale, in vsaka je prejela jednaki del.
Öd te dobe živela sita soseda in sosede v ved-nem prijateljstvu. Hčerki njihove ljubile ste se kakor dve sestri.
Košarica je spoznalai, da je s svojo prljenljivo-stjo nasproti otroku ravnala napačno; postala je bolj trda; to in vedno občevanje s tiho a razumnejšo Ma-renko je vplivalo na Francjko, da (je postala vrlo de-
kle.	Obe bile sta starišem v radost in veselje, ostali ste si zvesti prijateljici še potem, ko ste že odrasli in se vdale resnim možem.
Tako izgleda, trenotno albansko vprašanje, Kako in v koliko bo nameravano pomilo,š’čenje odgovarjalo upravičenim zahtevam Albancev, o tem bo prinesla bližnja bodočnost rešitev.
Politični pregled.
Slovanstvo — nevarnost za Trst!
Ni je še tako velike budalosti, da bi je nemško, nam strupeno, sovražno časopisje ne pograbilo, ako ono misli raajšfemu napredovanju škodovati! Graška JTiagespost“ pravi sicer, da bodo morali „(vladni krogi“ prav gotovo upoštevati dejstvo, da je bilo dne 13, junija letos oddanih v samemj mestu Trstu brez okolice čez 5000 slovanskih glasovnic! Tteli 5000 glasovnic reprezentira toliko stanovništva v Tfrstu, da bo morala vsaka vlada dovoliti v pritiodrijosti zahtevane in res pottrebjne slovenske šole! Ali, ija?(k naj nemštvo — vse to po „(Tfegesposti“ — dobro premisli, s kakimi sredstvi se naj v bodoče mesto Trst ubrani pred slovansko poplavo, katera je radi dohoda, „fnemštva“ k edinemu avstrijskemu pristanišču največja nevarnost! To si morajo naši domačini) dobro zapomniti, da bodo znali, kolike važnosti je bil njihov nastop pri zadnjih volitvah.
Bolgarija.
V	bolgarsko sobranje je bilo izvoljenih 855 vladnih pristašev, 42 agrarcev, C socialistov, 5 liberalcev, 4 radikalci, 4 Stambulovisti in 8 demokratov. 8 izidov še ni znanih, skoraj gotovo bodo pa tudi ti mandati pripadli vladni stranki.
Vstaja v Albaniji.
V	seji ogrskega državnega zbora) dne 17. t. m. je grof Khuen-Hedervary obširno odgovarjal na, in-terpelacilo Rakovskega zaradi albanskega vprašanja. Dejal je, da hoče Avstro-OgrsKa podpirati obstanek in neodvisnost turške države. S tega, stališča so se pfre<-sojali avstro-ogrski koraki, ki so se omejili na prijateljske svete, katere je Turčija tudi vpoštevalvj. Razmerje med Avstro-Ogrsko in Turčijo je popolnoma odkritosrčno. Merodajni krogi zaupajo, da bo moderni sistem na Turškem vspešen. Naše zunanje ministrstvo je posredovalo tudi v Crnigori in je opozarjalo na potrebo stroge nepristranosti. Tudi to se je seveda zgdMlo popolnoma prijateljsko, pa smo dobili od Crnegore najboljša zagotovila.
*
* *
Torgut Seflcet paša objavlja proklamacijo, ki jo je izdal sultan za ozemlje, kjer prebivajo Malisori in Miriditi. Naznanja, da so vse sovražnosti končane in vabi vse ubežnike, naj zapuste Crnogoro in se vrnejo v domovino. Zagotavlja, da bo vlada zadostila vsem zahtevam prebivalstva. Torgut poroča najdalje, da so turške čete zasedle vse strategično važne postojanke in da je vsaka zveza, ubežnikov v Crnigori z Mali-sori nemogoča, Torgut Sefket paša) Je bil imenovan za predsednika komisije, ki naj uredi mejno vprašanje s Crnogoro.
Portugalsko.
Dne 19. t. m. je razglasila portugalska konsti-tuanta, (ustanovni parlament) republiko. .Zakon, s katerim se to izreče, izjavlja ob enem;, da, je 'dinastija Braganca za vse čase izgnana, iz Portugalskega. Ta razglas se plakatira po vsej deželi in se razdeli med ljudstvom.
Spletke na Portugalskem in Španskem
se množe od dne do dne. Kfaikor brzojavljsjjo iz Lilz-bone, so tam, baje našli velik vojni zaklad, ki znaša kakih 180 milijonov kron^ ki jih je nabral kralj Manuel in ki so ga, hoteli rojalisti prekriti.
V	Španskem parlamentu je izjavil ministrski predsednik, da so vesti o revolucionarnem gibanju na špansko-portugalski meji povsem resnične. Rojalist kapitan Conciera je objajvil, proklamacijo, glasom katere monarhisti volitev ne priznavajo ter dolže vlado, da je razveljavila vsa zakonska določila o volilnem času. Nadalje proglašajo monarhisti, da ne priznavajo parlamenta, kakor se je sedaj sestavil.
Volilni boj.
Gospod Ivan Rebek nam je vposlal srčno pisano zahvalo, naslovljeno na vse volilee, ki so mu pri državnozborski volitvi izkazali svoje zaupanje in oddali svoje glasove.
Mladinske laži o volitvi v mestni skupini celjski. ,„Narodni List“ in „Slovenski Narod“ 'kar na debelo lažeta o tej volitvi ; ker je mnogo liberalcev glasovalo za socialdemokrata, da bi ga spravili v ožjo volitev, zato skušajo z obrekovanjem odvrniti pozornost od svojega proti narodu eg a, početja,. Posebno so se spravili na dr. Benkoviča,, mesto da- bi pred svojim pragom pometali. Drzna laž je, da dr. Benkovič ni prišel volit gospoda Rebeka, tem bolj drzna,, ker so liberalci imeli pri volitvi svoje zaupnike in je celo eden v volilni komisiji sedel; tako laganje presega že vse meje in je značilno za propalost celjskih liberalcev. Dr. Benkovič je prišel volit in je seveda volil gospoda Rebeka ; liberalci pa( celo trde, da sploh .Volit ni prišel. Fej na taka gnusna obrekovanja! — Istotako je brezobrazno obrekovanje, da dr. Benkovič ni hotel sodelovati pri skupnem volilnem odboru v Celju; dr. Benkovič se je udeleževal sej, ako ni bil po zunanjih potih zadržan. Naj vendar dr. Kukovec pove, kaj je on storil v prid kandidature g. Rebeka!!
— Nekaj novega trdi „Slovenski Narod“, namreč da je šefredakter ;„T;agesposte“ pisal baronu Mosconu, naj dela za Benkoviča, ne pa, za Kukovca, Češ, da je dr. Benkovič dal neka zagotovila glede udeležbe Slovencev v Sevnici. Skoro bi to smatrali za aprilovc šalo, če bi ne bili že v juniju, ali pa je to kak liberalni manever, kakoršnih smo že navajeni. Kako ije dr. Benkovič delal zoper udeležbo v Sevnici, to v(\ b najbolje povedati njegovi tamošnji somišljeniki in pa gospod župan sam. — Talce laži si predrzne razširjati stranka dr. Kukove^ za katerega, so s polnim parom delali breški Remci in Baron Moscon, nekdanji štajerčijanski kandidat.
Vesenjaku, uredniku ,„Sloge“, v spomin! Vi ste igrali zadnje dni pred volitvijo zelo nečedno vlogo. V nedeljo dne 18. t m. ste na vašem kolesu pre-letali cel ptujski okraj, zatrjevali, da, ni treba Ploje-vim pristašem iti na, volišče, ker Ploj mahdata ne sprejme (!), častitali Brenčiču kot že izvoljenemu poslancu, v iponf.eljek dne 19. t. m. pa zopet brzojavno rotili PlojeVce, naj gredo vsi na volišče. Obžalovanja vredno je tako postopanje akademično izobraženega človeka, obžalovanja vredno pa, tudi; Vašo postopanje proti častitemu gospodu kaplanu Planincu (razgovor med Vami in prečastitem gospodu župniku-Šuta!) Radovedni smo na Vaša izvajanja v prihodnji številki „(Sloge.“
Kdo je v volilnem boju Ploju največ Škodoval? 1. Strastni agitatorji:	Tjašner, Šegula, in Klemenčič
iz Mezgovec, Žunkovic, Vesenjak in Leplin iz Sv. Marjete, mlinajr Habjanič iz Jurovec, nadučitelj Strelec in poštar Zorko pri Sv. Andražu, nadučitelj Čajnico in Zfabavnikovi sini p,ri Sv. Bolfenku na Kogu, Lovro Petovar in nadučitelj Ludvik) Šijaneo v Svetinjah, študenti Žunkovič, Sumenjak, Horvlat, Visenjak, Kostanjevec in drugi, ,„jtržan“ Plepelec in župan Sinko v Sredijšču, advokati dr. Fermevc, dr,, Sernec in dr. Lašič, ptujski „narodni“ trgovci (izjema trgovina Lenart) in gostilničarji; 2. pijača; 3. denar. — Brez vsakega 'komentarja!
Pater Zahradnik prestopili v češko fejtolišjko stranko. Pater Zahradnik, katerega je vodstvo češko-agrarne stranke izključilo in ki je samostojno kandidiral, je odložil vsa častna mestni katera, m|u je podelila stranka in je prestopil k Češki katoliški' stranki.
Krvav volilni shod. V Seretu v Bukovini je prišlo v nedeljo po noči med pristaši judovskega kandidata Brunnerja in med pristaši krščanskega socialca Hruške do pretepa. Nasprotniki so se pretepali s par licami in biči, tudi se je streljalo. 14 oseb je bilo težko ranjenih. Orožništvo je z- najjvečjim naporom napravilo red.
Krvave volitve v Galiciji. V pondeljek dne 19. t. m. so se vršile državnozborske valitve v 16 gališ-Mli okrajih. Povsod so bile volitve kolikor toliko burne, najbolj pa v Drofhobyczu, od koder se poročaj o krvavih’ izgredih, katere so zakrivili j udi. Moralo je nastopati vojaštvo, da napravi red, Tbda množica ni hotela zapustiti prostora pred voliščem, nakar je podeljujoči nadporočnik zapovedal naskok z nasajenimi bajoneti. Množica se je sicer razpršila, toda zbrala; se je zopet na drugem kraju in zapela obmetavati' vojaštvo z kamenjem. PovelfujoČi častnik jje ponovno pozval ljudstvo, naj miruje in naj preneha, s kamenjanjem, vsled česar je bilo več vojakovi občutne ranjenih. Toda izgredniki; so postajali vedno bolj divji, vsled česar je bilo vojaštvo primorano, streljati. Posledice so bile grozne. Obležalo je osem mrtvih^ devet težko ranjenih in dosti lahko ranjenih. Vse dohode k volišču je vojaštvo zaprlo in sedaj niti volilci z legitimacijami ne smejo volit. Najbrže bjodo volitve sistipane, ker je izključeno,, da bi se mogle mirno izvršiti
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Poštar Ernest Vidovič v Ljutomeru je imenofvan nadpoštarjem za) Feldbach. — Ab-solviranii gimnazijec Ivan Korun je imenovan poštnim praktikantom pri poštnem in brzojavnem uradu v Gradcu.
Iz sodne službe. C. kr, deželnosodni svetnik in sodni predstojnik Karol Neöwieti v Sjlbvenjgradcu je na lastno prošnjo stalno upokojen.
Pridobnlnski davek. V zmislu par, 39 postave z dne 25. oktobra 1896, mora vložiti vjsak davčni zavezanec (tudi za vsa že sef iia,j s pridobnino obdačena podjetja ali opravila) v svrho odmere pridobnine za priredbeno dobo 1912-1913 pridobnjnsko izjavo na uradnih obrazcih o olcolnostih, merodajnih aai odmero, v dobi od 1, julija do 1. avgusta.1911 in sicer: v Mariboru pri c. kr. davčni administraciji, na deželi pri okrajnem glavarstvu ali pri davčnem uradu, v kojih okrožju se izvršuje davku podvrženo podjetje. Predpisani obrazci, kakor tudi, navodila za spisovanje prutobninskih izjav se dobe na zahtevanje pri davčnih oblastih in davčnih uradih brezplačno. Izjave se morajo oddati po resnici in po najboljši vednosti in vesti, Tudi ije koristno v prvj vrsti za davčne zavezance, izpolniti vse točke napovedi kolikor možno natančno. Napovedi se smejo podati ali pismeno, ali pa ustno na zapisnik. Ustne izjave naj se zavoljo poznejšega pritiska; strank prej kot mogoče oddajo.
Argentinskega mesa ne marajo. 400.000 kg argentinskega mesa, katero je Mio poslano iz Tbsta na Dunaj, se bo spravilo zopet nazaj v Trst, ker ga nihče ne mata, in se ga bo prodalo na Anj^le^ko. Vidi se, kako so se goljufali tisti, ki so prerokovali*, da se bo radi tega mesa izvršil velik preobrat v draginj-skem vprašanju.
Romarski vlak na Trsat gre iz Maribora dne
17.	julija po noči Jn se vrne nazaj v Maribor dne 18. julija zvječer. Natančni vozni red in pa; cene, ki so iste, kakor lani, gleij vzalM med naznanili, 'kjer se najde tudi vjspored pobožnosti in sploh vse, kar je potrebno. Med potjo oMšcemo tudi znamenito Postojnsko jamo, katero so lani romarji splošno občudovali, Južna železnica je obljubila, da bode 'dala romarskemu odboru na razpolago tudi nekaj kart (števila še ni povedala), s katerimi se romarji morejo peljati nazaj z vsakim osebnim vlakom in sicer tekom 30 dni ter morejo vožnjo nazaj enkrat prekiniti. Te karte bodo stale za III. razredjpribližno 3 K in za II. razred 4 K več, kakor navadne. Ko dobimo od železnice odgovor, naznanimo o teh kartah vse potrebno. Svoje somišljenike, posebno pa Častito duhovščino, prosimo, da na. romanje ljudstvo opozorijo in, če Je mogoče, vozne listke skupno narobe, ker nam. prihranijo s tem mnogo stroškov. Karte se bodo dobivale samo do
11.	julija. Pozneje se oddaja kart ustavi, ker mi moramo najmanj 6 dni poprej naznaniti natančno število romarjev južni železnici. Denar se naj pošilja samo na naslov: Romarski odpor v Mariboru, Cirilova tiskarna. — Pri odboru se dobivajo tudi vsa potrebna pojasnila.
Osrednja zadruga za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru, regjStrokanai zadruga z omejeno zavezo, priredi prijiVdnje mesece vsako nedeljo gospodarske shode, da, se živinorejci seznanijo z veievažnimi cilji naše gospodarske organizacije. V nedeljo dne 9. julija se vrši velik gospodarski shod zjutraj po rani mašil v Habjanovi gostilni v Šmarju pri 'Jelšah, isti dan popoldne po večernicah pa V St. Vidu pri Grobelnem.; V nedeljo dne 16. julija ob 8. uri zjutraj je enak shod pri Sv, Križu (na Murskem polju, popoldne po večernicah pa v Gornji Radgoni. Dne 23, julija sta, shoda; pri Sv. Križu nad Mariborom in v Kamnici. Živinorejci, vsi na te shode! Ce Š,e žele kje enake shode,, naj to takoj javijo Osrednji zadrugi v Mariboru^ Stolna ulica 6, da se vse pravočasno ukrene.
v
Štajersko.
Maribor. Čudno postopanje mariborskega obrtnika. Pni procesiji v nedeljo dne 18., t. m, so se ljudje posebno zgražali, da na, Tegetthoffovi cesti ni bila popolnoma nič okrašena hiša tovarnarja stolov Rajmunda Lierzerja štev. 31, To je padlo še tem bol|j v oci, 'kler so btile vse 'druge hiše primerno ozaljšane in stoji ta hiša ravno nasproti oltarju. iTiako netaktno postopanje se je splošho obsojalo. Pripominjamo, da je ta\ Lierzer hud b,Nemec“, znan iz afere Šumenjak-Lierzer ob času letošnjega ljudskega Štetja.
Sv. Tomaž pri Ormožu, V nedeljo dne 18. jun. so se vršili pri Sv. Tomažu blizu Velike Nedelje trije volilni shodi Slovenske kmečke zveze. Prvi, M je bil izvanredno obiskan, se je vršil zjutraj po ranem o-pravilu pri Cafu. Predsedoval je vrl naš pristaš g. Rižnar,, Shod so motili pijani Plojaši, ,a niso nič dosegih Otvoril je zborovanje deželni poslanec Meško. — Po poznem opravilu se je vršil shod v prostorih Mladeniške zveze. Predsedoval je mladenič-volilec F. Voršič. Razpoloženje navdušeno. — Popoldne ob
4.	uri pa je bil volilni shod pri vrlem kmetu Krajncu v Trnovcih. Tudi tje je pnilšlo veliko število ljudstva,. Shod so hoteli motiti nahujskani in pijani plojaši,, a, korajža, se jim je (Okupila,. Na vseh treh shodih je govoril poleg drugih zastopnik K. Z. F. Žebot iz Maribora.
Celje. Od hiše do hiše je lazil po nekaterih vaseh v; družbi župnika Sattlerja tudi slikar Kafrmjov-Šek, da bi popisoval ljudem glasovnice za Robleka. Ali morda misli, 'da mu bo to kaj pomagalo pri njegovem obrtu? Mislimo, da, ne!
Celje. Zdravnik dr, Sernec je bil, kakor ves čas volilne dobe, tako posebno na dan volitjve posebno 'delaven za, liberalnega kandidata;. Vedno ga je bilo videti v družbi tistih, ki so izzivali naše somišljenike.
Od Save. Dopisnik od Save ima prijetno dolžnost, se vsem volilcem dr. Benkoviča iskreno zahvaliti, ker so na njegov pozitv tako radi pristopili, ter zagrebli celjskega generala v politični grob, v drugi vrsti pa, ker so res dali nameček za; one glasove za Sotlo, ki so zastonj zlezli v generalove raztrgane politične žepe. Hvala vam, vi ne veste, koliko veselja je rajii tega tam za Sotlo, Gospod baron Moscon je sicer dobil nahod, pa ne moremo pomagati, le gospod dr. Stiker mu turobno odgovarja: Bog pomagaj! G. baron ima, namreč vkljub starosti Še prav krepek glas, in če se krog,a, gori pri frabčišjka.nski cerkvi, že vedo vsi meščani, posebno pa okrajni tajnik, 'da je bav-bav, tukaj, Če pa celo na eni strani mesta kihne, se sliši doli do novega mosta. Sedaj pa nekaj resnega:	Pri nas in na mnogih krajih so besno agitirali
za liberajlno stranko lib. učitelji,, grdili in psovali na\Še somišljenike, pijance vodili, ter mladino pohujševali. Obče je znctno, kako malo je treba, da pride ka(k u-radnik v disciplinarno preiskavo, samo pri učiteljstvu je treba Bog ve kako velikeiga pregreška, ‘da se zganejo oblasti. 'Tako ne more in ne sme dalje iti, dolžni smo naši mladini, da jo varujemo pohujševab cev. Predlagam našim poslalncem, naj se o tem raz-govarjajo in skličejo morda v jeseni veliki kmečki tabor, kjer bi se izključno obravpaivale le špliske zadeve — celodnevni, poldnevni pouk, učiteljsko vpras-šanje itd.
Rečica ob Savinji. Slovensko katoliško izobraževalno društvo ponovi na občno željo igro gObčinski tepček“ v nedeljo dne 25. junija 1911 iv. dvorani gospoda Josipa Štiglica, ker je tudi isrečolov na vspo-redu, torej le po srečo, k gospodu Cuježju v nedeljo po večernicah, — Odbor.
Braslovče. Na splošno željo tukajšnjega občinstva ponovijo naši diletantje v nedeljo dne 25. junija ob 3. uri popojTdan krasno igro „Domen.“' Ker so igralci zadnjič svoje uloge imenitno redili, tako da šo bili vsi navzoči zadovoljni z njimi, pričakujemo, da n:ts tudi v nedeljo posetijo v obilnem številu tak» domačini, kakor tudi tujci. Torej na svidenje v nedeljo v Braslovčah!
Rečica ob Paki. Gospod Klinar nam je vposlal popravek radi dopisa v našem listu od dne 7, junija. Gospod Klinar se sklicuje na par. 19 tiskovnega zakona, toda njegov popravek ne odgovarja zahtevam tiskovnega zakona. Ker pa nočemo delati nikomur krivice, zato priobčujemo popravek: Res je, da me je pred gostilno na postaji gostil,ničaroeva hčerka vprašala in na to še Skaza;, kdo je ta gospod, ki je z ‘/28. urnim vlakom dospel ? Odgovoril sem obema, ne da bi kaj slabega slutil: To je dr. Verstovšek. Vsakdo bi jima dal ta odgovor. Ni res, kakor se tukaj od neke strani govori, da sem jih jaz naščuval, naj ga napadeta. Res pa je, kar mi je Skaza sam prišel pravili, da so ga dve osebe nagovarjale, naj le reče, da sem ga jaz nahujskal k temu tolovajskemu napadu., potom se mi pri sodnijji ni treba nič bati. Ni res, da bi se' bilo od gostilne, kjer smo bili navzoči, žena Skazova, hčerka gostilničarja in jaz, klicali ...bravo“, tudi nismo videli drugega napadalca Krajnca, kajti on je bil doma pri ,cerkjvi in se je na kričanjpi Skaza napol oblečen pridružil, Martin Klinar, posestnik, Rečica ob Paki. — Pristavljamo, da se da s popravki po par. 19 trditi, da je belo črno. Glede dogodka in napada samega bo pa prinesla! vso potrebno jasnost sodnijska preiskava, ki je v teku.
Gornjegrajski okraj. Tužnim; srcem javljamo vsem spoštovanim in nespošjo vajnim volilcem Mozirja, okolice mozirske, Rečice, Kokarja, Bočne, Gornjega-grada, Noveštifite, Ljubna, Luč ,In Solčave, žalostno vest, da je moral kmečki kandidat, ki se je podpisoval kot lesotržec Johann Werdnijgg, biser kandidatov, prijatelj liberalcev;, ki se za naprednjake Štejejo, dne 13, junija 1911 v najlepši svoji moški dobi zapustiti ta razburjeni politični svet. Klerikalci so ga ubili s svoijmi glasovi v gornjegrajskem okraju!’ Nas 340 žalostnih volilcev pretaka bridke solze za njim, Ce ne verjamete, povejte klerikalci, zakaj je Savinja bistra, in motna, kalna Dretjai tako močno narasla ? Glejte, to so ns|še grenke solze napralvile,, ki jih pretakamo, sedeč na liberalnih razvalinah. V svoji veliki žaiosi&j ne bodemo napravili sedmine, ker je to ^klerikalno“, pač pa se vsi skupaj zberemo v Mačkovem kotu, kjer bomo po nemški navadi — salaman-dra ribali. Nemških glasov je Werdnigg več dobil in to resnico čujte, liberalni učitelji,, nekateri „pauri“, liberalni Škrici in postopači, ki ste se za življenje g. Werdnigga tako pehali in celjsko MSmrdokavko" okoli trosilu Zdaj veste, koga ste podpirali. Sedaj poznamo vaš|o narodnost in vero! Heil und Sieg — po hrbtu! Tri sto štirideset zapuščenih liberalcev, z občino v OtfiSkem vrhu bridko žaluje in prosi tihega sožalja. — Gornjegrajskega okraja liberalci!!
Gornjlgrad. Shodi v gornjegrajskem okraju — stoji debelo tiskano vi „/Slov. Narodu“ štev. 130 od dne 7. junija 1911, kjer čitamo: »„iVsi shodi, celo v klerikalnih trdnjavah prve vrste, kakor so Luče in Novaštifta, so bili nepričakovano dobro obiskani," V Lučah se je vršil shod v novem, lepo. urejenem hotelu „'Ojstrica,'“ Udeležilo se ga je nad 70 krnjetov, za Luče pravcati Čudež.“ Tako poroča Lesničar, ki je •prišel v Luče na uro gledat z Verdnikom. „<Čudež“, pišete — hm! komedija-, pravim jaz, je bila to liberalna, ali pa „iCQjprnija“, ker ste prišli, da nihče vedel ni kedaj in vas tujcM nihče poznal ni in potem ste izginili, „(Klerikalna trdnjava“ še močno stoji, in to liberalne buče boli, zato jim povemo že naprej, da naj Verdnik in Lesničar zve, da dokler se tak liberalec okoli na;s suče, liberalne ne bodo Luče!
Z Menine planine. Sveže padli sneg me je odgnal s pašnikov in prišel sem (iskat doli v trg malo reminiscenc iz volilnega boja. Glasovi za gospoda dr. Verstovšeka so od lani poskočili: 54 (50), dasi so .še bili 4 neveljavni in jih je nekaj odločno naših pomrlo ali odišlo v planine, liberalni glasovi so pa vkljub ali menda ravno radi ponočnega, zborovanja pri Bajv-cu, kjer so celjski dohtarji udrihali po duliovščipi, padli 43 (50), Ce bi ne bilo železne sile, bi samo krajevni odbor Narodne stranke ostal naprednim načelom zvest. Naši kremeniti hribovci pa so vkljub paš-niški a feni polnoštevilno oddali glasove iv občini Bočna za; Slovensko kmečko zvezo. Želi se, da bi naš novoizvoljeni poslanec napravil javen shod na prostem, ker bi si kmetje svoje protivnike radi bližje 0-gledali in spoznali.
Luče. „.Narodni List“, po ‘domače „.Celjska smr-dokav'ka“, z dne 9. t. m. je znesla smrdljiv zaprk, poln ne novic,, temveč neresnic, zavijanj in debelih laži. Piše to-le: „Naš gospod župnik Lekše zdaj krvavi pot poti1; vsako nedeljo agitira v cerkvi za tistega ošabnega profesorja . . . našega kmečkega kandidata Ivana. Vierdnika nam nič ne priporoča , . , Pa tudi po farmanih hudo udriha naš župnik ... Da se ne spodobi . , :. Naj skrbi za red v farovžu . . . zgodilo se je veliko pohujšanje, vidi se mnogo pijanih ljudi , . .Tforej vsega tega je župnik kriv. Kje so pa dokazi zato! ? rečem vsakemu, tistemu, ki je to pi-
sal in vsakemu., ki to govori. Prva laž je, kar ,„Nar. List“ piše, da „iz naše občine se že dolgo časa ni ničesar bralo v časopisih!1 V i,|Slovenskem Gospodarju“ štev. 20 je bilo odprto pismo Verdniku od občine, kj je povedalo, da ga ne maramo in smo to tudi pokazali dne 13. junija, Dafi smo mu tako brco z 249 glaisovi, da je zletel nazaj v. Otiški vrh, in mislimo, da ne bo hodil z Lesničarjem vred nikoli več v Luče — na uro gledat. Druga laž je., da „gospod župnik vsako nedeljo agitira v cerkvi.“ Grajal je samo eno nedeljo tiste, ki so pomazali po noči cerkveno hišo z Verdnikovim lepakom. In če ne bi tega storil, obljubim,, da bi ga zopet prijeli;, da ne skrbi za red, kakor ga zdaj, kar se je že pred leti zgodilo, pa ne „v farpvžu“, in o tem je toliko župnik kriv, kakor za tisto, da so bili že večkrat sodnijsko kaznovani zavoljo raznih reči pred leti agitatorji Verdnikovi, kar je v Lučah sploh znana stvar in torej nobena „novica“, in tudi ne „pohujšanje.“ Tretja; laž je, da župnik: „hudo udriha po farmanih in govori, kar se ne spodobi“, kar lahko spričajo vsi lučki župljani, ki v cerkev hodijo in ne postopajo in ne posedajo zunaj cerkve, ali pa v cerkev ne gredo, ampak se, mesto da bi šli v .cerkev, z Verdnikom v kočiji okoli vozijo agitirah Četrta laž je, da „je župnik kriv, če se vidi mnogo pijanih ljudi“, ker župnik zmirom pred tem svari, nobenemu pa prilike ne dajje zato, kar vsi vedo. Resnica pa je — da „kandidata Verdnika ni priporočal“ župnik Lekše,
Bočna pri Gornjemgradu. V smislu par, 19 tisk. zakona zahtevam, da sprejmete glede dopisa .„Križ pri Gornjemgradu. Liberalna zapravljivost“1 v Štev. 67 .„Straže“ dne 9. junija 1911 v; prihodnji številki vašega časopisa na tistem mestu in z Mimi: besedami sledeči popravek:	1. Ni res, da napredni krajni
šolski svet v Bočni zapravlja tuji denar, res pa je, da ga porablja, v svojem delokrogu samo y občekori-stne namene, kamor spada, studi ograjenje šolskega vrta( fin telovadišča. 2, Ni res, da bji vsled nove Šolske ograje narastle občinske doklade, res pa je, da ima krajni šolski svet v Bočni denar za. Šolsko ograjo že tekom več let polagoma nahranjen in v ta nar men pripravljen. 3. Ni res* da bi stala Šolska ograja 3000 K, res pa je, da bo veljala dosti manj. S spoštovanjem! Anton Marovt, načelnik krajnega šolskega sveta.
Zrakoplovne nesreče.
V, nedeljo dne 18, t. m. se je vrišjla v Parizu zrakoplovna tekmai. Pri tej se je pa zgodilo toliko smdtnih nesreč, kakor dosedaj še pri nobeni,,
Ob| 7, uri zjutraj se je dvignil kot prvi poročnik Princetea.u, toda kmalu je padel iz visoeine 30 metrov. Pri padcu se je zloiriiLj cev, ki vodi bencin v motor in kmalu je gorel aparat s plamenom. Pred-no so mogli gledalci potegniti ponesrečenega aviatika izpod razbitega stroja, je docela zgorel.
Pol ure pozneje je padel iz (visočine 60 metrov letalec Lemartin in zajdobil tako težke poškodbe, 'da je nekaj ur za tem umrl.
Poročnik Gaubert de Longpart se je ponesrečil na. potu v Lüttich. Padel je v neki gozd in kmalu tam podlegel poškodbam, katere je pri padcu zadobil.
Letalec Morin je padel v bližini Cnevronsa, toda ostal je nepoškodovan.
Tudi letalec Dalger se je ponesrečil »pri Vil-liers-Cotterets in dobil težke notranje poškodbe^
Letalec Ladron se je ponesrečil na istti način kakor poročnik Princeteau,, Tudi njemu je eksplodiral bencin in je zgorel z (aparatom vred,
Orkan ob Adriji.
Cesar je daroval za sorodnike ponesrečencev povodom orkana in za poškodovance v TVs tu 10.000 kron.
Dalje je darovala ponesrečencem tržaška trgovska in obrtna, zbornica 3000 K, avstrijsko plovno društvo pa je brzojavno nakazalo za sorodnike ponesrečenih mornarjev 2000 K, za pilote in one, ki so se u-deležili' rešilne akcije 1000 K ter 500 K stražnikom, ki so rešilcem pomagali.
Razni darovalci pa so izročili magistratu v soboto 2873 K za ponesrečence.
V soboto so dvignili s tremi dvigali parnik »„Andromeda“ in ga, vlekli k ljudskemu kopališču pri svetilniku. Tam ga bjodo z vodnimi sesalkami izpraznili in popravili toliko, da ga lahko odpeljejo v ladjedelnico. Parnik se ceni na 50,000 K.
Pomorski uradi se pečajo z raznimi novimi napravami v luki, ki naj posjpšijo rešilno akcijo v slučaju podobne katastrofe. Govori se, da nameravajo napraviti v luki veliko, ddleč vidno znamenje, ki bo v zvezi z vremensko opazovalnico in označilo vsako nevarno vremensko izpremembo. Bržkone bo za to služila po dnevi velika, kričeče pobarvana pJbŠČa, po noči pa močna svetilka iste barve. Kadar se bode pokazalo to znamenjje, bodo morali) vsi organi, ki so v službi, odrediti in pripraviti vse potrebno, s čimur se da preprečiti in odstraniti nevarnost.
Pristaniško poveljnišitvo je cenilo približno škodo na raznih ladijah na .700.000 K, Vjendar pa bo ta svota prenizka, ker se še gotovo niso zglasili vsi lastniki razbitih in pokvarjenih ladij, in ker se jih mora nekaj Še dvigniti. Skoda y pristanišču pa se ceni na 200.000 K, 'kar pa še tudi ni natonko, ker je voda še vedno precej visoka in se Škoda na objektih pod vodo ne more ceniti.
Učenec
z dobrim spročevalom se sprejme v trgovini A. Pinter-ja v Slov. Bistrici. Učenec mora tukaj tudi trgovsko Solo obiskovati kar je posebno za vpoštevati.
Na prodal
ste dve novi hiše
vsaka za 14.000 K. Maribor, Gosposka ulica št. 6.
Nova hiša se proda
za 34.000 K. Maribor, Wal-terergasse 23.
Organist
cecillijanee-tenorist ki sprejme ob enem tudi cerkovniško službo, mladooženjen, žena šivilja, trezen in zvest v svoji službi, želi službo nastopiti na kakšni srednji ali večji fari. Naslov pove uprav-ništvo tega lista.
Vage
za vagone, voze (mostne), centim&lne, škalove, decimalne, za živino, tabiicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaläb,
tovarna za vage,
Brno, Zidenice Moravsko.
80
slovanska obrt.
Pijte samo Tolstovrširo slatino.
Naroči se v Tolstem urhu, Biistonj, Horoslio.
Krojaškega]
valenca
sprejmem takoj. Jožef Mlinarič, Poštna ulica štev. 5 v Mariboru.
in
deköracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Dobravc v Celju
Gospodska ulica 5.
Za sv. birmo!
Pripravil sem Veliko zalogo Ul%
verižic ^ druge zlatnine
po posebno nizkih cenah.
Srebrne ure 7 K. Zlate ure 28 K.
Srebrne verižice 2*80 K.
= Za vse pismeno jamstvo. =
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. f Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
Bureš Maribor
Tegethofova cesta št. 39.
Za potovalno
p sezono.
X Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni K ^ kovčeki iz govejega usnja in bogato ^ p zalogo usnjatih galanterijskih ^
^ Stvari kakor oprav za konje, jahalne
potrebščine itd. priporoča	SC
j; Rudolf Novak, Maribor |
X jermenar in sedlar — Grajski trg, %
I Samo lastno izdelovanje. : |
xxxxxxx xxxxxxxxxxxxxk
Franc Nemec,
podobar in pozlatar
Ptuj, Gosposka ulica 23
se priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu za cerkvena prenovljenja altaijev, podob in vsa v to stroko spada joča dela. Podobe nove fino izdelane se dobijo takoj po naročilu.	E 56
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
■	Sezona od 1. majnika do 1. oktobra.	■
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.

Kje se kupi dobro, poceni in fino
ObUValO? Edino le v Kaj večji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Kovašlia ulica 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga ražličnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	Z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Gumijeve trake ia ••oUe"le
trt
po priznano najboljši kakovosti se dobivajo edino pri
Goričar & Leskovšek v Celju
—.. Graška ulica št. 7 in--
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek) Rotovška ulica 2.
dicfdn JlräaCKf VUIJU« bH —     —————nnrm— fiffjjji--,—=---r-nTrmTrM1TWrT1T,r^„
Delniška družba pivovarne „Union“
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje izborno marcitO, dVOjltO SftarČfiO in iZVOZnO pivo V sodčkih in steklenicah.
Zaloga v Celiu: Graška cesta št. 45 (Gostilna mesto Gradec.) “»e
•«s-/,-

I I
Dosolim V
•	registrovana zadruga z neomejeno zavezo
SCT Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
hranilne vloge
bo sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-v dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo b kapitalu 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njib obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek kouto 97,078). Rentni davek plača posojilnica sama. c
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s/4%) na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 57*% ha na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. •
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto cd 8 do 12 dopoldne, izvzemfii praznike. — V uradnih urah se sprejema üt isplaćuje denar.
pojasnila se dajejo
is prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne. * 6
PosajllGi«. Ima tudi na pax polaga	Ikp»hI1kw nahiralalk«,