Maj o zborovanji čeških učiteljev v srpana (ci/dkritosrcno moram reči, da sem težko pričakoval zborovanja, kcr radovednost mo je mr.c-ila tcm bolj. kor scm si že dne 5. vel. srpmia površno ogledal sijajno in izborno razstavo Solskib predmotov v palacM za šolstvo. Pozneje sem bil še vcrkrat v razstavi. Kaj vsp se vidi, nc lnorom tu našlevati, k> toliko si upani izro("i, da <YJko učiteljstvo jc storilo povseni, kar jo nioglo, ne le kar je dolžno. Zborovanjc zvoze učiteljsi.va čcškoslovanskega se je vršilo 6. vol. srpana po sledecem prograinu: 1.1 Ob 8. uri zjutraj ndeležba darilve sv. niaše v ccrkvi sv. Vojteba. 2.) Ob 9. tiri prioetck zborovanja na ,,Žofinskiiu ostrove''. Udeležba učitoljstva češkega je bila velikanska, kakor so mi češki učitelji, vzlasti pa preprijazni in postrežljivi g. Lfgo, zatrjevali, navzoenih je bilo vedno nad dva Pragi v dan 6., 7. in 8. velikega 1891. tisoč učiteljev pri zborovanji. Vseb učiteljev, uoitoljic, katebetov in prijateljev šoli je došlo iz Ceške, Moravske in Slozije, kakor tudi slovaškili, slovenskih in hrvaških učiteljev do devet tisoč. Kot gostje so se udeležili zborovanja tudi nekateri slovenski učitelji in učiteljice. Hrvaški ucitolji pa so se korporativno vsi udeležili zborovanja. katori so bili nainreo v Pragi. X iniciii pi-ažkcga nn^sta jc pozdravil goste v kralkcm a jedprnatoni govoru g. dr. Eiselt. Na to je g. dr. Horold v daljšeni govoru v inieni mladocVških državnih poslancov poudarjal, da se narod nadeja, da bodo ("eški učitelji ostali tudi nadalje zvcsti onim principom, katprih so se doslej držali. Naglašal jp, da je vodilo dosibdob poslance češke, kadar so inieli priliko podpirati želje in terjatve uciteljskega stanu, jedino le skrb za blagor pre- važnega tega faktorja, katerega zaslug za razvoj in napredek naroda češkpga ni moči dovolj poudarjati. Hrvaški učitelj g. F a b k o v i č jp v imeni slovenskih in hrvaških učiteljov pozdravil zbrane učitelje češke ter naglašal, da se čutijo južni Slovani s Čebi jedine v vseh politiškib odnošajib, osobito pa v šolskih ter izreka, da jp južnim Slovanom ideal češka narodna šola. Uržavni poslanec češki, g. S o k o 1, je na to govoril o prvi resoluciji: 1.) 0 vychovani a vvnčovani naboženskera a mravnim ve školach obecnycb. Zapopadek govora je primerno sledeei: Potrebam naroda češkega zadošea le taka šola, katera je pristopna in pravična vseb veroizpovedanj učenceni in katera jedina odgovarja državnim osnovnim zakonoin, ki določajo in ustanovljajo svobodo v verskih stvareb. Nadalje pravi resolucija: Ker se je nadzorovanje verskega pouka v ljudski šoli prepustilo zaupnikom cerkvenini, upravičena je terjatev, da nadzorujpjo pouk v drugib predmetih posvetni strokovnjaki, v prvi vrsti učitelji ljudskih in meščanskib šol. (Pritrjovanje in ploskanjp.) Uruga t(K'ka dncvnoga reda je bila resolucija: 2.) 0 vvchove dospivajici mladeže divci. 0 tem predmetu je govoril g. Tučak iz Plzna. Njegov govor bil je večkrat odobravan. Na to sta se prečitali obe resoluciji in jednoglasno sprejeli. Tretja točka dnovnega reda je bila 3.) 0 zarizeni ,,Ustredni jednoty. filantropicki v Cechach''. (Jovoril je o tern jeden mešeanski učitelj v obcno zadovoljnost. Ob dveb popoludne bil je sijajen banket v dvorani na ,,Žofiiič". Udeležilo se ga je tudi pet slovenskili in več hrvaškib učiteljev in učiteljic. Vseh slovenskih nčitcljev in iiciteljic je bilo iste dni 1G v ,,zlaty Praliy". Da so šlovenske in hrvaške učitclje povsod na vsakojake načino odlikovali, ni nii potreba še posebej omenjati. Obeda se je vdeležilo nad 500 lunteljev. Ko bi bilo prostora, udeležilo bi se jih bilo več. Med skupnim obedoni je proizvajala godba razne krasne ceške skladbe, med drugiini komadi tudi naš ,,Naprej zastava slavp". Posebno pa nam je ugajal čveterospev čeških učiteljpv, kateri so jako težke koniadp z lahkoto in preciznostjo prednašali, da smo kar strmeli. Pri obedu je napil g. Sokol, državni poslanec, češkemu učitoljstvu, rekši, da češko učiteljstvo sme biti ponosno, da je storilo svoje stanovskp dolžnosti, da je divna izložba tako rekoč njih delo. Pozabil pa tudi ni gostov, katori so prišli iz juga, da se razveseljujpjo razstave in napredka. Odzdravljal je v imeni čežkib nčitpljpv g. Tučak, v imeni hrvaških učiteljcv g. Trstenjak in v imeni slovenskih učitoljpv g. Zega, nadučitelj v Kanalu na GoriSkem. Naudušenost je bila velikanska. Govornike so po dvorani nosili. Po obedu so se> prpčitali razni telegrami, kojib je nmogo došlo iz raznih slovanskib pokrajin. Tudi iz slovpnskih pokrajin došlo jih jo sedpin. Od češkili učiteljev moranio se slovenski učitelji vzlasti učiteljice učiti ljubpzni in požrtovalnosti do ljubega nam naroda. Nekaj rne je posebno oveselilo v češki zpnilji, nainreč, da so vse učiteljice odgojene v pravem narodnem dubu. Kdor čuti z narodorn, tisti tudi deluje za narod. Ceška narodna šola, češki učitelji in učiteljice naj nani bodo vzor, pravi idoal. VT dan 7. vpI. srpana jo iniela zvcza učiteljska zborovanjo v voliki dvorani ,,Meštanske besede". Volili so novi odbor, odseke itd. Program je bil sličiui zborovanju naše ,,Zv(>zo''. V dan 8. vel. srpana so si sknpno uritelji česki oglodovali znainenitosti ,,zlalo" Prage. Onioniin naj šc, da snio uritclji po jako znižani ct>ni dobivali vstopnico v razsla\o, razne inuzeje itd. Vsak sovcsda je nioral imeti legitimacijo, kojo nni je dal osrednji odbor ,,Učit. zveze". Blagorodni g. Lego pa je preskrbel legitimacije, s kojimi smo dobili po jako nizki ceni stanovanje. Lepa hvala mu. Ne siiiem pa še pozabiti učiteljice gospice Sokolovp, rodoljubne bčp.rke dr- žavnega poslanca, katera je drage volje blagoizvolila nekaterim Slovencem in Hrvatoni razkazovati zgodovinske znatnenitosti pražke. Srčna hvala ji! Spomin na Prago ostane brez dvombe vsakemu obiskovalcu npizbrisen. Jožef Korošec — Škocijan.