• , v «ev - /er v/ih tvojih delih /pomnile po/lednih rezhi Siz-.7.p. ,S H T I R I PO SLEDNE REZ HI a li PREMI SHLJEVAN JE < Smerii, JSodbc> Pekla t S p i f a 1 JANES Duhoven iblanfke V’ natif tih bukvi« fo miloftliTi Fir{)it Gofpod Gofpod ANTON A L O J S, Iblanfki Sbkof 17 , maliga ferpana i83o dovolili. V’ IBLANI, na prodaj per Janesu Klemensu, bukvovcsu. 1 8 3 , 1 . . ■ : i n -7 r i, >Fr s f“f~S • 3 t: vi « J?, ■' V O \I .A ' A -G T il * :: ; 1 * p-/ 1 ('; » »sHiii ■ ' i v./ ; v: .’■■■/ '•/' - <•’ !•'' ii-fj JiitcV- o3 0^’jUzfr Pr e d g o v o n P er vlili fvojih delih Ipornni fe pol lednih rezili, in nikdar ne bolh grelhil. Sir, 7,40. S’ tem befedam nat' opomina fvet Duh vedno premilhljevat f h tiri po- 1 ledne rezhi, fmert, lodbo, pekel, in nebela. To premil'hi j e vanje naf bo greha varvalo , naf bo mozhne ftorilo, de bomo nevarne lkulhnjave lahko premagali, vi'e teshave b,ritko Iti in sopernofti volj¬ no preterpeli, in svelto Bogu llushili. Malhi fpredniki, Imetni¬ ki marternilvi lo fhtiri p of le dne rezili vedno premifhljevali, in to premifhljevanje njim je dajalo ta¬ ko ferzhnoft, de fo narftrafnnejf hi m-artre in grosovitne bolezhine s’ veleljampreterpeli, in fo is ljubes- ni do JesufaKriftusafhe vezli ter- peti perpravljeni bili. Srezhno fo konzhali Tvoje shivlenje, in sdaj v’nebelih vshivajo vezhno vefelje. Tudi mi bomo sglede njih shivlen- ja pofnemali, bomo fveto shiveli, ftanovitno Boga ljubili, in sa nji¬ mi v’ nebefa prifhli, zhe bomo 1 htiri p af le dne rezhi vezhkrat pre¬ mil bij e v ali. Sato ljubi bravz ! beri vezhkrat te bukvize , in v’l erzupremifhluj kar bolh bral. To ti bo veliko po¬ magalo. V’ nefrezhah te bo trol h- talo , v’ f kufhnjavah ti bo mozh dajalo, in na poti pravizhnofti te bo mozhniga ltorilo, de fe bofh vezhniga pogublenja obvarval, in neftrohlivo krono vezhne zhafti v- nebelih dofegel. PERVI DEL. Od fmer ti. •Nobena refniza ni tako perpravna zhloveka sbrihtali, in mu ozhi odpreti kakor ta: „Da vfe more umreti.“ Zhe zhlovekfamperfebi pravsvefto in v’shivo premifli, de fmo sa grosno malo zhafa na fvetu, de kmalo fe bodo istekle ure nafhiga shivlenja , in fmert fe bo fkorej perblishala, fe mu more nad vfim pofvetnim vefeljam gnufit, in nikdar, tudi v’narvezhi zhafni frezhi nemore biti v’refnizi vefel. Bres fbtevila ljudi je she bilo pred nam na fvetu, vifokih imenitnih in fro- maflikih, bogatih in revnih, frezhnih 6 m liefrezhnih, dobrih, ia hudobnih, in sdaj, tihih nobeniga ni vezli, .Kam fo fhli ? — Umcrli fo. ■— tknert jih je zhiho pobrala, lete ra nobenimu ne sanefe«, Ko bi naf, kar naf sdaj shivi, kdo zh.es ho let ifkal, bi no¬ beniga na fvetu, ali fej grosno malok- teriga nafhel. Zhes dve ho let pa go ¬ tovo naf nobeniga ne bo, kk tudi mi bomo vfi pomerli. Prah fi bil in >v’ prah fe bofh po- vernil. 1 . Mo s'. 3 ■ 1C). Ni ga zliloveka na fvetu, debi tega ne verjel, de bo vmreti mogel. Vcnder le malokdaj in neradi na fmert miflimo, de fi dobro vemo, de je gotova, pa kdaj bo pri- fhla tega neverno, .Zhe naf kaka slilalohna sgodba k’ finerti opominja, kakor nagla neprevi- dena fmert sveftiga prijatla, snanza ali dobrotnika.j zhe naf na fmert fpomnijo I 7 svSnovi, kader s’ slialoftnim glafam os- nanujejo fmert nafhiga blishniga. — Zlie nam J3og usanie. flarfhe, brate feftre, ali otroke, vfi v’slialofti vlople- ni sazlinemo premifhljevati in pravimo: „Y’ kratkim fe bo s’ nam ravn tako sgo- dilo.“ Pa take slialoftne mifli kmalo figinejo , kir fi persadevamo pred ko je mogozhe jili is glave fpraviti, in fmert posabiti, kir fo nam lake mifli soperne in tes-havne. Take mifli naf vedno opominajo, kako prašno in neumno je vfe pofvetno, in kako kmalo mine. .Vfakimu zhloveku pa je treba vezlikrat na fmert miflit, kir nobena rezh ni tako gotova kakor fmert, in morebit ni tako delezh od nafodlozliena kakor miflimo. Premifli- Ijevanje fmerti naf bo obvarvalo pred grcham, naf bo naganjalo bolj fkerbeli sa vezhno svclizhanje, in naf bo v’ iirumnofti ftanovitne ftorilo. 8 Vfakter zlilovek sheli frezhno um¬ reti, kir dobro ve, zhe bo frezhna sadna ura, bo frezhna žela vezhnoft; to je, zhe umerje v’gnadi v’prijasnofti boshji bo vekomej frezhen. Zhe bo pa nefrezhna sadna ura bo nefrezhna žela vezhnoft; to je, zhe zlilovek umerje v’ fmertnim grehu , v’ boshjim fovrafhlvu, feo vekomej od Boga savershen. De bi fe pa prevezh ne bali ftra- fhne fmertne ure, in fe prevezh ne vftrafhili kader pride, je treba sdaj v’ shivlenji vedno nanjomifiit, infefpom- nit de kmalo fe bo isteklo nafhe shi- vlenje. Sdaj moremo fkerbeti sa boshje kraljeftvo dokler imamo zhaf. Delati moremo dokler je dan in dokler fe vidi, kir prifhla bo nozh, in vezli nebomo- gozhe delat, kir bo tarna. t Skerbi sa svelizhanje ne frrtemo na prihodni zhaf odkladati, kir ne vemo, zhe ga bomo vzhakali ali ne, kir nobena rezh ni tako 9 malo v’ vnafhi oblafti kakor prihodni zliaf. Prizheozh zliaf tako hitro naprej- tczhe, kakor biftra voda, in kader sgi- ne, ga nikoli vezli ni naša}. Dan sa dnevam mine, in zhe zhezhlovek nizh dobriga ne ftori, je dan sa vfelej sgubljcn. Zhlovek zhaka jutrifhniga dneva, pa neve ali ga bo dozhakal. — Kdor narpotrebnejfhi fkerb, fkerb sa svelizhanje od zhafa do zliafa odkla- da, in le na ftaroft odlafha, mu bo zliaf kakor ptiza is rok vfhel, prehite¬ la ga bo finert, in nebo nm mogozhe popravit kar je samudil, Nobena rezil pa ni tako negotova kakor prihodni zliaf. Hitro sginejo dnevi nafbiga shivlenja, in fkrito nam je njih fhtevilo. Kakor lat fkrivaje pride in pokrade, kader liarmejn kdo na to mifli, ravn tako fmert pride, kader fi je zhlovek narmejn Iveft, in mu sbivjenje usame. Vfakdanja fkufknja uzlii, kako ne- lo varno je na prihodni zhaf fe sanafHati, in fkerb sa svelizhanje na ftaroft od- kladati, kir s’ lafinim ozlimi vidimo, kako malo jih ftaroft dozliaka, V’ per- -vih zhafdi fvetafo Ijtfdje po dolgo zhala sliiveli. Nekteri fo ofem, tudi devet fto let sliiveli. Nafh pervi Ozhe Adam je sliivcl g3o let, Matusalem je dosht- vcl 969 let. S’zhafam je bil zhlovefliki rod vedno flabej. Isak je bil ftar le 180 let, in njegovi lin Jakop 147 let. Kader je bil Jakop lSolet ftar od egip- tovfkiga kralja Faraona vprafhan koliko je ftar , mu je odgovoril: Dnev mojga popotvanja je i3o let, pa to je majhna rezh prot ftarofti mojih fprednikov. 1. Mos. 47. Jakop je imenval i3o let majhna rezh, kako bomo fbe le. mi imenvali kratke leta sdajniga sliivlenja, kir 80 let sbe malokter doshivi. Spifki is mertvaflikih bukev fkos vezh let kashejo, de is med ftoljudi jih umerje 11 petdefet preden defetiga leta dozhakajo. Od defetiga do dvajfetiga leta jih umer¬ je dvajfet. Od dvajfetiga do tridefetiga leta jili-umerje defet. Od tridefetiga do fhtirdefetiga leta jih umerje fheft. Od fhtirdefetiga do petdefetiga leta jih umerje pet. Od petdefetiga do fheft- defetigadeta umerjo trije. Is med fto jih tedaj zhes fheftdefet let le fheft .proslavi. Kdo fe more tedaj na ftaroft sana- fhatt? In tudi 70, 80 ali fto let, ko jih kdo doshivi, kaj je to prot vezhnofti? Vprafhajmo tiftih, ki fo veliko ftaroft doshiveli, zhe fe njim sdi de fo she dolgo zhafa na fvetu. Odgovorili nam bodo: ( „Sdi fe nam kakor de bi bili fhe le Vzheraj mladi, in farni neverno, kdaj fo nafhe leta pretekle , vfe je mi¬ nilo kakor bi fe nam bilo fanjalo,” Sdi fe nam zelo shivlenje kakor vzherajflini dan. Torej f. pifmo prav 12 imenuje naflie sliivlenjc fen za, klcra hitro sgine. Job. 8. Naflie sliivlenjc je kakor rosha, ktera danf lepo zvete, jutri vfahne, je kakor dim, kteri fe komej perkashe she sgine. Jak, 4, Na- fhe shivlenje je kakor kaplja na veji, majhen veter nevarne bolesni nam kma- lo shivlenje vsame. „Zlilovek od shene rojen malo zhafa sliivi, in je s’mnogim nadlogam obdan, beshi kakor fenza, in nikoli ftanoviten ne oftane.“ Job,4. Gotovo je, de vfi bomo umerli, pa kdaj, tega nobeden ne ve, Morebit kmalo, nobene ure nemoremo biti bres ftrabu pred fmertjo. „Sin zhloveka bo prifbel ob uri sa ktero ne vefte.“ Mat. 24 > 44« Torej je potrebno vedno na fmert miflit, in fe sa tiflo grenko sadno uro perpravljati, kir preniifhljevanje lmerti je potrebno pravizlinim in hu¬ dobnim krifijanam. Potrebno je fmert vezhkrat pre- mifb- 13 mifhljcvati vfakimu pravizhnimu. ToftO" ri kriftjana v’ refnizi ponisbniga , kir ga vedno na njegovo revfhino opominja. „Prah fi bil m fpet fe bofh v’ prah fpre- menil.“ Vedno premifhljevanje fmerti pravizhniga ohrani v’ ftanovitnofti, v’ pravizlinofti in fvetofti, ga varje in ga odganja od greha, in gaftori mozliniga v’ nevarnih fkuflinjavah. Zhe zhlovek ni¬ koli na fmert ne mifli,. ko bi fhe tako pravizhcn bil, kmalo njegova fvetoft in brumnoft opefha, kir sazhne serze na- vesvati na zhafne pofvetne rezhi ktere ga bodo kmalo minile, in vender mu ferze popazliile. Nafhe fprednike fvet- nike marternike je to mozhne in ftano- vitne delalo, kir fo vedno premifh- ljevali, de vfe pofvetno je prašno in nezhimerno, de vfe je le od dani do jutri. Sa to fo vfe sapuftili, revfhino , sanizhvanje in preganjanje voljno ter- 2 peli, in fe fmerti nifo bali, kir fo v’shiv- lenji fmert vedno pred ozhmi imeli. Premifliljevanje fmerti je potrebno grefhniku , kir to ga pervizh uftraflii, in mu pokashe kako neumen je, ki v’ pregrefhnih, prasnili, minlivih rczheh fvoje frezhe ifhe, Ako bi zhlovek bo- gaftvo zeliga fveta imel, kaj mu poma¬ ga, kir v’kratkim ga bo mogel sapu- ftiti , zlie pa ni fvoje dufhe s’dobrim delami.obogatel, bo vekomej nefrezhen. Kaj pomaga zhloveku ko bi vef fvet dobil, pa bi fvojo dufho popogubil ?— Kako potrebno je zhloveku fmert vezh- krat premifhljevat, in fe sa vezhnoft perpravljat je dobro fposnal pogubljen bogatini v’ peklenfkim bresnu, ki je ozheta Abrahama.profil, de bi koga is med mertvih na fvet poflal njegove brate opominjat, de bi bolj sa prihodno shivlenje fketbelii, in ne prifhli v’take ftrafhne inartre. Gotovo je, de refnizh- i5 no premifhljevanje fmerli omezhi n^r terdovratnejfhiga grefhnika, zlie ima le kako ifkro prave vere v’ febi, kir vidi de s’ fhirokim ftopinam fe fmerti blisha, konz njegoviga sliivlenja ni de- lezh. Sposna de grosno ftrafhna in pa vezhna nefrezlia ga zliaka, žhe v’ fmert- nili grehih umerjc. To premifhljevanje ga tiftrafhi, in ga sazhne fkcrbeti, mu ozhi odpre in ga omezhi. Pofvetne sgodbe nam povedo nekak zhudno os- dravlenje. V^nekdajnim mehu Aten je bilo vezh ljudi, kteri fo ob pametflili, fo noreli, ni njim bilo s’nobeno rezlijo pomagat. Pril bel je nekak uzhen moder sdravnik, in rezbe, de hozbe nekaj nad norim pofkufit, kar jim bo more- bit pomagalo, de bodo osdravli. Kaj flori?—V’ eno hifho ukasbe nanefli vezli merlizbov in j ib po hifhi raslosbi. Noter vfe lifle norze sapre, in jih ta¬ ko nekaj zbafa per merlizhih farne pu- l6 iti. To njim je tak ftrah ftorilo, de nekteri is med njih fo k’ pameti priflili in popolnama osdravli. TudLtifti zhlovek je nespameten, kter tje v’ en dan v’ grehih naprej shi- vi, in pofvetne norzliije vganja , ne ve kaj dela, ne vidi nevarnofti vezhniga pogublenja. Pa gotovo fe ho sbrihtal in h' pameti prifhel, zlie bo sazhel vezhkrat fmert premifhljevati. Boljfhi je , pravi fvet pifmo ili v'hirho shal- vanja, kakor v’hifho pojedne, kir tam fe fpomnimo na fmert vfih ljudi. —• V’ vefelju pa posabimo na fmert mifliti. Pndg. 7 , 3. O frezhen zhlovek! kter vedno fmert premifhluje, infe vezhkrat fpomni ka¬ ko hitro fe bodo ure nafbiga shivlenja istekle; kako kmalo bo prifhla tifta ftrafhna poflednaura, pred kterovfa- ka siliva ftvar trepeta. To premifhlje- vauje mh bo vfelej mozh dajalo vfe 17 ' fkufhnjave premagvati, ko bi fke tako nevarne bile. Storilo ga bo vfelej ponisbniga, kir vidi in fposna, kako revne flabe ftvari fino na semlji, de majhna rezh sarnore koralo nafhimn sbivlenju konz ftorili. To prcmifhljevanje ga bo fto- rilo poterpeshlivga v’terplenji in ftano- vitniga v’dobrima, kirfposna, de praš¬ no in nezhimerno je vfe pofvetno. Zhlo- vek kader umerje vle sapnfti, le kar je dobriga floril bo fabo v’ vezlinoft ne- fcl. Salo pravi f. Duh: Per vfih fvojih delih fpoinni fe poflednih rezhi, in ne bofh nikdar grefbil. Sir. 7, 40. . Spomni fe tedaj kriftjan ! in vedno v’fvojmu ferzu premifhluj, de prifhel bo dan, kir bo nar sadni in sate ne bo nobeniga vezh na fvetu. Prifhla bo nra , ktera bo sadna , in nobene vezh ne bofli na semlji flifhat, Sadnikrat ti bo fonze perfijalo, in tema fe ti bo i8 pred ozhmi naredila, vezher tvojga shiv- lenja bo prifliel, podali fe bol h mogel na nesnano pot v’ vezhnoft. Premifh- luj vezhkrat, kako ti bo takrat per fer- zu, kader te bo sadna bolesen na fmcrt.no poftlo priklenila, inbofhvidil snamnja, de fmert she ni vczh delezh. — Vidii bofh de tvoji narljubfhi pri- jatli in prijatlize, s’kterun fi v’shivlcn- ji, dokler fi frezhen in premoshen bil, marfkaki vefel dan preshivel, te bodo vfi sapuftili in od tebe sbeshali, fhc bali fe te bodo kader bofli she prav per konzu, Kteri bodo pa per tvoji fmerti tudi nizh ne bodo mogli po¬ magati. Bogu te bodo perporozhali in sdilivali. Mifli kako bo takrat kader bo she prav bliso konz tvojiga shivlen- ja, kir ti bo jel mertvafhki pot po ob- rasuftopat, ozlii bodo motne perha- jale, vfi udji ti bodo odpovedali, fapa bo teshka, komej in po redko Iiofh di- J9 hal , ferze fe bo v’ tebi treflo pozhut- ki bodo > sginili. Od velikih tesliav in britkofti, od ftralm pred vezhnohjo bofh mersl pot potil. Tako bo pnfhla tiha sadna ura, de bo tvoje sliivlenje safla-lo, in dufha fe bo is telefa lozlii- Ja. Komej bofh fklenil fvoje sliivlenje, vfe le bo sapuftilo,vfi te bodo posa- bili. Umeri j.e, bodo rekli, ni ga vezh. Malokter fe bo na te fpomnil, kakor hitro bofh sakopan. David ferzhan v 7 vfih fvejih delih, vender kader je to prennfhljcval fe je vef trefel. On fain od febe pove Pfahn. 76. De je bil od zhuvanja tako flab, de ni mogl govo¬ riti, kir fe je ftarih zhafov fpomnil j in na pretezhene leta miflil, „Jes hm po nozhi pravi David v’ fvojim ferzu pre- nhfhljeval, in fam febe isprafhval.“ — Kader fo drugi ljudje fpali hm jes zhul, in premifhljeval fvoje pretezhene leta , in prihodno vezhnoft. — „Yidil fint 20 kako majhne fo Jela zhlovefhkiga shiv- lenja, de fo kakor nozh. Nafhe shiv- lenje je kakor trava, ktera rafte, sju- trej zvete , svezlier fe pokofi, svene in fe pofufhi. — Nafhe leta fo kakor pajzline. *— Naflie sliivlenje lerpi fe- demdefet let, in per narmozhnejfhih ofemdefet let, kar je vezli je brilkoft in bolezhina. —* Nit nafhiga shivlenja fe kmalo rafterga in odletimo.“ Pfalm. 8g. To premifhljevanje jo v’ meni taki ftrali delalo, de od fkerbi fpati nifim mogl. Prcmifliljeval run fvGjo mozli ki fim s’njo divje sverinc, medvede in le¬ ve premagval , grosovilniga velikana Goljata fim pobil, pa kaj bo ta mozli meni pomagala v’ vezhnofti. —■ Pre- mifhljeval fim koliko jesikov me je hva¬ lilo, in zhaftilo, koliko ljudi fe je pred mano vklanjalo ; Al kaj mi bo vle to v’ vezhnofti pomagalo," Kir fe je David, ki je bil mosh po 21 volji boshji toliko frnerti bal, in £eglo¬ boko pr .J Bogam ponishval, kir fe ja vef trefl pred ftnertno uro defi ravno je bil refnizhen fpokornik, kterimu je fam Bog skos preroka osnanil, de fo mu grehi odpufheni; koliko fhe le mi moremo s’firaham na fmert mifliti, kir nam veft veliko grehov ozhila, na po¬ koro pa morebit nikoli miflili nifmo. V’ fmertni uri bomo fpregledali, in vi- dili kako neumni /mo bili, ki Imo le zhafne pofyetnc frezhe ifkali, sa vezli- no frezho fkerbeti pa fmo v’nemar pu- flili. Vfe pofvetno bo sginlo is pred nafhili ozbi. „Kakor fanje kader fe kdo sbudi, sginejo.“ Pfalm. 72,20. £ Sanje zhloveku vefelje delajo, ka¬ der fe mu kaj vefeliga fanja, dok>erfpi, kir fe mu sdi kakor de bi v’ -refnizi vsbiyal frezbo, v’ktero ga fanje poftavi-. jo, kader fe pa sbudi je shaloften, kir na enkrat sgine vefelje, frezlia ih 22 vfe dobrote ki jili je v’ fpanji vshival, llavn tako fe zhlovek sbudi .. der pri¬ de finertna ura. Zelo njegovo shivlenje fe mu sdi kakor fanje, ktero je hitro sginilo, in kir je on prevezh fvoje fcr- ze na golufno zhafno vefclje navesval, mu sdaj to veliko shaloft dela. Kader zhlovek sapre telefne ozhi, fe mu od¬ prejo ozlii njegove dufhe, s’kterim vi¬ di, de na fvetu ni drujga, kakor nezhi- mernoft, golfija in sapelivoft, shaloft in britkoft, pa je vender le sa fvet fkerbel in njemu dopafti ifkal, sa d ti— fho fkerbeti, na vezhnoft mifliti jepO- polnama posabil. To vfakimu vmera- jozhimu velik ftrah dela, kader fe is tega fveta lozhi. Kader je kralj Ezekia is uft prero¬ ka Isaia boshje povelje safiifhal, de naj fe perpravi, naj ofkerbi fvojo hiflio , kir umreti bo mogl, fe vef shaloften s’veliko ponišhnoftjo k’Bogu oberne, 23 in ga profi, de bi mu fhe odlosbil na¬ povedano fmert, in ga fhe ne ušel is tega fveta. Bog ga je ufiifhal, in mn fhe petnajft let sliivlenje perdalfhal. Koliko shaloft in ftrah je zhutil Eze- kija takrat ki mu je bila fmert napove¬ dana, nam fam pove v’ shaloftni pefmi, ki jo je po tem sloshil. „Moje ozlii fo oflabele pravi on, ki fo kvifhko gleda¬ le.“ Isaia. 38. Kakor de bi reki: Kir fini v’miflih v’vezhnoft pogledal, in vifoke rezili premifhljeval, fo moje ozlii tako otemnele, de pofvetnih rezili nikar pogledat nifimmogl. Kakorzhlo- vek zhe bi le malo zhafa na ravnoft v’ folnze gledal, potem drugih rezhi ne vidi po fvetu, vle mu je tamno. Ravno tako kriftjan, zhe bo le nekaj zhafa v’ vezhnoft s’ miflim gledal, ne bo rnogl pofvetnih rezhi pogledati, nad vfmi fe mu bo ftndilo, vfe fe mu bo sopemo tamno sdelo. Kir dobro vemo, de bo 24 fmert tudi nam, moreLit v’kratkim na¬ povedana , kmalo bomo tudi mi v’vezh- noft poklizani, torej ne fmemo odlafhat k? fmerti fe perpravljati, de fe nam ne bo godilo kakor norim dvizamki fo pre- posno na slieninove vrata terkat pri- fhle, in fo shaloften odgovor safhfha- le. „Yaf ne posmam.“ Mat 25 . Per- pravlajmo fe tedaj sdaj dokler imamo zhaf, de naf fmert ne prehiti, in nafv’ vezhno nefrezho ne vershe, Shivimo tako kakor bomo v’ fmert- mi uri skeleli, de bi bili sliiveli. Debi fe bolj fkerbno k’ fmerti perpravljali, fe bolj svefto greha varvali, in sa sve- lizhanje bolj kakor do sdaj fkerbeli, premifhlujmo. I. Kakifhna je fmert grefhnika, II. Kakifhna je fmert pravizhniga. r. I. s S in e rt gr eflinika. Ref je, de fmerti fe vfakter boji, tir fmert je fhtrafenga sa greh , kdo bi fe pa flitrafenge ne bal? Vender filno ftrafhna je fmert le hudobnim grefhnikam. „Smert greflinikov je prav huda." Pfalm. 33, 22. I. Straflina je fmert grefhnika, kir ga vezhdel rieperpravlje niga najde, kakor je evSngelfki gofpodar hudobni- ga hlapza, neperpravljcniga nafhel. Bog ima na fvetu s’grefhnikam poter- plcnje, musanafha, ga zhaka, ga k’ febi klizlie in vabi, kakor dober ozhe fvojiga otroka, kir Bog ne sheli fmer¬ ti grefhnika, ampak de bi fe fpokoril 3 26 in vekornej svclizhanbik Zhepagrefh- nik sinercj hudoben in v’ pregrehah tcrdovraten oftane bo hitro boslijajesa nadnj pergcrmela, prifhla bo fmert, ktera bo naglo njegovimu hudobnima shivlenju konz florila , in grosno ftrafh- na bo njegova sadna ura. David pra¬ vi: „0 Gofpod, grefhnikam fi savoljo golufije saderge naftavil, kir fo ffi pousdignili fi jih podcrl; Kako hitro fo pokonzhani, kmalo fo prozh, sa¬ voljo fvoje krivize fo konz nseli.“ Pfalm. 72, 18* lg. Velikrat Bog .na fvetu nar hudobnejfhirnu grefhniku da frezho bogaftvo sdravje,, in ga varje pred nadlogam, de bi fe zhlovek sbrih- tal, fposnal boshje dobrote > popuftil fvoje hudobije in fe k’Bogu podal. Pa gorje mu bo zhe je vedno Bogu neh- valeshen, nameft de bi Boga hvalil in zhaftil, ga s’ gerdim hudobijami in oftud- nim pregrehami shali in drashi, kir 2.7 h- ali sa rt, m a- j° fe ro 3 - « ia la i c l- :il »a L- 11 I- ir Loslije ufmilenje fe bo utrudilo, in Bog ga bo s’ naglo fmcrtjo pokonzhal. „Ne rezi grefhil fim, in kaj slialiga fe mi je sgodilo sakaj narvikfhi je poterpesh- liv mofhtvavez.“ ; Sir. 5, 4 . Bog zh.aka grefhnika le nekaj zhafa. Zlie je pa greflinik te rd o vraten v’ fvojih hudobi¬ jah, sapove Bog fvojmu klapzu to je fmerii, de naj tako nerodovitno drevo pofeka, naj nefpokorniga grefhnika na uni fvet 'pofhlje. Takrat mu bo Bog pokasal kako ftrafhno je lozlienje hu- dobniga grefhnika is tega fveta. Gros- no ftrafhna je fmert zhloveku, ktcrzel zhaf fvojga shivlenja sa boslije vablenje ni maral, Tir je boshje dobrote sanizh- val, vfe dobre fvetc in opominvanjasa- vergl, fvctili naukov kerfhanfke ka- toljfhke vere nizh ni porajtal, in vfiin hoshjim sliuganjam fe pofm.eh.val, Pri- fhel ho ftrafhendan, dau grefhnikove fmerti, t S mert bo bonz ftorila njego¬ vi 23 vi m hudobnim shivlenju, sazlieio fe bo njegovo vezimo pa nefkonzhno nef- rezhno shivlenje. Kader bo narmejn miflil ga bo finert prehitela, in mu vrata v’ vezhno pogtiblenje fliiroko od- perla. Natvegama bres vic perprave bo mogel ftoriti tiho hrafhno hopinjo is tega fveta v’vezhuoft, ktera fe nikdar vezli popravit ne da, zhe je nefrezhna. O kako grosno fe grefhnik uftrafhi, kader ga Gofpod nebef in semlje is te¬ ga fveta poklizhe, kirsposna de ncmo- re ufmilenja upati, kteriga je v’ shiv- lenji sanizhval, ki mu ga je Bog po¬ nujal. V’ sadni uri bo grefhnik ufmi¬ lenja profil, pa tefhko ga bo dofegel, in Bog fe bo njegovim pogublenji fme- jah Bog grosno sliuga v’ fveiim pifmu hudobnim terdovratnim grefhnikain Klizal fim vaf pa fte fe mi soperftavili, Ivojo roko fnn istegnil in fhe fe nifte na njo oserii. Vfe moje fvete fte sa- 29 vcrgli, in moje kvarjenje v’ nemar pu¬ ltih , sato fe bom vafhimu pogublenju fmejal, in vaf oframotil, kader vaf bo- nadloga na naglim obfhla, in bo po- gublenje kakor vihar perderlo. Kader bodo brilkofli in teshave vafsadcic, bote v’ me klizali in ne bom vaf uflifhal," Pri p o v. i. Bog je vfakimu zldoveku odlozhd, koliko zbala bo na fvetu sbivel. Ifhte- ti fo per Bogu dnevi nafhiga shivlen- ja, vender fi hudoben zhlovek fant shivlenje perkrajfha, in fi fmert pred zhafam perklizhe, kir kraalo fpolni fhtevilo fvojih hudobi, in le boshje milofti s’ fvojo terdovratnoftjo nevred- niga ftori, Sato pravi f. Pifmo : „Hu- dobnesh bo umeri preden fe bodo nje¬ govi dnevi ispolnili, Job. a5. Kervi sheljni in golufni ljudje ne bodo polo- vize fvoje ftarofti doshiveli,“ Pfalm, 54 y 24 * 3o Hudobni bodo kakor nagla ploha prefkli. Pripov. lo. Ne bodi v 7 hudo- brnterdovratenin ne bodi neumen, de ne umerjefh pred -Tvojim zhafam. Pridg. 7, 18. Vfe to nam poterdi tudi vfakdanja fkufhnja, kir vidimo de veliko jih je kir fi farni s’ fvojim nerodnoftini pre- sgodno fmert nakopajo, kir bi fbe dolgo zhafa lahko shiveli. Kteri pn ne¬ rodno hudobno sliivijo, tudi vezh del nefrezhno umerjo: „Kakorfhno slii- vlenje taka je fmert.“ In ali fi more¬ mo ftrafhnejfhi in shaloftnejfhi fmert mifliti kakor je ta, zhe zhlovek v’fre- di fvojih hudobi, v’ gerdih jpregrehali vtopljen more naglo fvet sapiiltiti in iti v’ vezlinoft, bres debi bil na poko¬ ro, na poboljfhanje le mifliti zhaf imel! Take ftrafhne fmerti fe moremo vfi bati, torej fkerbno fe greha varvath 3i II. StrafIma je fmert grefhnika, kir mu ne da zhafa popravit fvojih kriviz. Hudoben zlilovek dobro ve de bo umreti mogel, venderfe k’ fmertinezhc perpravlali, infinezhe persadevati fvo¬ jih kriviz pred ftnerljo popravit, kir Yedno inifli de bo fhe dofti zhafa imel na imcrt mifliti in fe perpravlati. Marfk-ter pravi: „ Koliko je drugih, kte- ri fo reliko hudoimejfhi ko jest, pa fe njim nizh hudiga ne sgodi, Bog jih dolgo zhafa na fvelu shiveti pufti, in vfe jim gre po {rezili. — Kader bom ftarin flab, kader she ne bom sa nizh, bom sazhel Imert premifhljevati, fi bom slo persadeval froje pregrehe po¬ ravnati in fe sa ftorjene hudobije po¬ koriti. — Na ftare five leta fe bom h' Bogu obernil, in ojftro pokoro delal.“ O kriftjan ! kir fe k’ fmerti per-^ pravlat in pokoro delat Yedno odlafhafh, 32 in na fiare leta odkladafh, varuj varuj de ti rajtenga ne vncfe. Mozhno fe golfafh. k ir nar potrebnejfhi opravilo na ftaroft odrivafh , pa flie nevefli ali bofli jutriflmiga dneva dozliakal. Ali ne vefh de morebiti fe bofli drev v’ poftlo vlegcl, in ne bofli nikoli vezli uftal, kir bo morebit Bog flie nezoj tvojo dufho od tebe terjal. Pravifh: „Jih je veliko hudobnej- fliili ko fi ti, vender jih Bog j s’ naglo neprevideno fmertjo is tega fveta ne usame,“ Ali premifli, de ti ne morefh sa nobeniga vediti, koliki greflmik de je pred Bogam, kirnjegoviga ferza ne vidifh, torej ga tudi ne fmefli foditi, Sodi le fam febe. Zhe pa Bog tega ali uniga v’ refnizi hudobniga nefpokorni- ga grefhnika pufti v’ frezhi dolgo zlia- fa na fvetu shiveti, in veliko ftaroft dozliakal, kar fe vender le redko sgo- di, ftori Bog po fvojim ufrnilenji is po- 33 febnih urshaliov, in na to fe ne mo- refli sanefti de bi Bog tudi s’ tabo to¬ liko poterplenje imel, kir sanizhujefk koshje ufmilenje in vedno terdovratno v’ grehih naprejshivifh. — Kader je fhel Jesuf is Betanijefpet v’ Jerusalein, vidi per potu figovo dre¬ vo, meni grede' ftopi k’ njemu-, ga ogle¬ da zhe ima drevo kaj fadu, pa Jesuf ni drnjga nafkel kakor perje. Na to fe Jesuf raferdi, in drevo prekolne de fe je per ti prizhi pofufkilo. Malih. 21. Pa zliudno je to, kir takrat ko je Je¬ sihfigovo drevo ogledval in fadu skelel, ni bil zhaf sa to debi fige ladje imele. Drevo ni bilo tedaj urshah kir ni imelo fadu, in sakaj ga je vender Jesuf tako preklel, de fe je moglo hitro po- fufhili. S. Augufhlin pravi: „To je fkrivnoft: Jesuf je hotel s’ tem nero¬ dovitnim drevefam kteriga je preklel defnavno ni bil zhaf fadja, vftm grefhni- 34 kam ftrafhen nauk dati, kako fe bo on nad njimi rasfo-cdil in jih preklel, zhe ne bo nafhel per njih fadu refnizhne pokore. Kdor fvojc poboljflianje, in pokoro od dneva do dneva, od mefza do mefza, od leta do leta odklada, in vedno rnifli de ni fhe lifti zhafprifhcl, kir bi bilo treba pokoro delati in na fmert mifliti, je nerodovitno drevo. Bog fe ho nad njim raferdil, nebopo- rajtal kaki zhaf je, ampak bres ufmi- lenja ga bo preklel, in ga v’ peklenfki ognj vergl. Grefhuik ni hotel fkerbe- ti sa svelizhanje dokler je zhaf imel, ni hotel pernefti fadu vredne pokore dokler ga je Bog zhakal, in mu lepe perloshnofti dajal, Bog fe nad njim raferdi in vezh mu ne dovoli zhafakte- riga sheli, ampak fmert ga podere ob zhafu, kir fhe ni mifiil. Pa shaloftna in ftraflina je taka fmert, kir grefknik bo flifhal ravno take befede kakor! hne je 35 Jestif ncrodovitnim figovimu drevefa rekel: „Naj fe nikdar is tebe fad ne ro¬ di na vekomaj. Mattli, 21, 19. Vezli ne bofli imel zhafa pernefti fadu refnizh- ne pokore in dobrih del, kir sa te je zhaf milofii minil. Pofekan hofh ka¬ kor nerodovitno drevo in v’ vezhen ogenj vershen, Kir v’ shivlenji nikoli nih hotel na fmert mifliti, infesavezh- noft perpravlati, hofh mogel grosno fmertno grenkobo okufit, ktera ti ho sazhetik vezlinih britkoft osnanila. O kako ftrafhno britko je grefhni- kti per fmerti, kir takrat kader fe per- blisha njegova sadna ura vidi veliko revfhino fvoje dufhe, kir je ni s’ dob~ rim deli prefkerbil, Grefhnik vidi v’ fmertni uri, de nje¬ gova dufha bo mogla iti y’ vezhnoft vfa prašna dobrih del, de ne bo imela pred fodnikam kaj pokasat, kar bi ji v’ nebefa pomagalo, Takrat v’ sadni uri 36 gref hnik pregleda, in prav v’ shivo vidi in premifli fvoje prciezlieno shivlenje, in kako slo fe moro uftraf Lit, kir vidi de je med tihim,, ki pravi f. pifnio od njih: „De ne snamenja kaziga dobriga dela nifo mogli pekasati.“ Sof. 1, Grefhnik vidi de ni nikoli nizh do- triga sa nebefa ftoril , hudlga pa lires fhlevila. Pregledal ho s’ nesapopadlivo shaloftjo leta fvojiga shivlenja,. ki bo vidil de fo minile kakor ena ura, in ne bo fe mogel kakiga fvetiga dela fpom- niti, kir je vef zhaf v’ hudobijah sa- pravil, in sdaj vezli nima zhafa po¬ pravljati, Sliivo bodo grefhniku pred ozhmi leta njegove mladofti, ktere je v’ prašnih neumnih norzhijah sgubik; na Boga,. na vezhnoft, na dufhp nikoli ni miflil. Vidil bo mofhke leta r de fo ravn tako sgublene, kir je fkerbel sgol sa zhafno premoshenje, ktero mu v’ Imeni nizh ne pomaga. Ifkal je le pof- vot-- 3 7 vetne frezhs, minliviga dobizlika, in je vezimo frezlio samudil. Vidilbolu- di ftare leta, ktere fo ga vedno li’ po~ kori opominvale, pa jih je v’lenobi v’ sanikernofti sapravil, bres debi fe bil .s’ dobrim deli prefkerbel. Grefhnik v’ fmertni uri na tanjkovidi, koliko lepili perloshnofti je samudil, kir fe je fvetih sakramentov ogibal, boslijo bcledo sametaval, in je poflufhat ni hotel. Vidi de vfe molitve kolikor jih je opra¬ vil fo prasne, bres vfiga saflushenja , kir nifo bile oprav!ene s’ pravo an- dohtjo. Greflinik fposna , de ga je Bog velikokrat k’ febi vabil in klizal ; sdej s’kako nefrezho, sdej s’bolesnijo, ali s’kako drugo shaloftno sgodbo, pa vfe to ni nizh pomagalo, oftal je terdovra- ten noter do konza. Salo sdihuje ter- dovraten grefhnik v’ fmerlnih teshavah, kader premjfhluje fvoje poprejfhno shivlenje: „Oh! oh! jestnefrezhenzhlo- 4 38 vek! Kako dolgo me je Bog k’febiva¬ bil, pa fim njegovo dobrotlivo vablen- je vedno sanizhval. Bog mi je vfmile- nje ponujal, jest pa fim fe le od njega obrazhal. Bog me je tako rezhi filil k’ njemu fe oberniti, kir meje s’mnogim teshavami in nadlogami obifkal. Kader fe mi je hudo godilo, fim tudi refnizhno poboljfhanje oblubil, komej je nadlo¬ ga minila, fim na vfe posabil in fim ravn taki kakor pred' bil. In sdaj oh! sdaj morem umreti , iti is tega fveta sa vfelej, nikdar vezli me ne bo nasaj, — Iti morem v’ vezhnoft, kir nikdar vezli ne bo mogozhe popravit kar fim tukej pregrelhil. Drevo kamer pade tam obleshi. — Sdaj sdaj bom mogl ftopit pred pravizhniga fodnika Jesufa, in kaj bo s’menoj? Kako bom ohftal? kir vidim fvojo nefkonzhno revfhino, in prav fposnam, denifim ga ftorilfko- loj zel zhaf fvojga shivlenja, ne eniga 39 praviga dobriga dela, greliov pa bres konza! Oh jest ubogi revni grefhnik, kam le liozhem oberniti, kam fe zhem djati, kej pomozlr ifkali . 64 — S’ Augufhiin pravi: „Grelhnik v’ fmertni uri ne bo imel pokoja ne upan¬ ja, in sadnizli ne svelizlianja, kir je snot- rej in sunej vef prašen . 44 Sunej je pra¬ šen in reven, kir je od vbili sapufhen, tudi njegovi nar ljubfhi prijatli od nje¬ ga sbeslie kader fe finert blisha. Pre- moshenje, bogaftvo mu nizh pomagat ne more kir vfe more sapuftiti. Snotrej je prašen kir nima nizh dobrih del, de bi ga trofhtaie. Y’ fmertni uri sheli grefhnik, de bi bil zel zbaf fvojga shivlenja lepo, pravizhno, fveto in po- fhteno sliivel. Veft mu grosno ozhita de vfe to bi bil lahko ftoril , ko bi bil le hotel, torej s’ vfo mozhjo sheli fhe per konzu fvojga shivlenja kaj dobriga ftoriti, tode slialoften fmertni glaf mu 4o osnani, dc vezli ni zhafa. Grenka fmert musatifue ozhi teiefa, in mu odpre ozlii njegove duflie, de vidi fvojo rev- fliino in fvojo grosno ncfrezho. Sveti Gregor pravi: „Grefhnik je perfilen v’ fmertni uri viditi kar v’ sliivlenji nikoli viditi ni liotel,“ Kakfhen ftrah tedej, britkoft in slialoft prepade greflmika kader fe sadna ura perblisha. ur. s traflina je fmcrt grefhnika savoljo Yeliziga flitevila pregreh in hu¬ dobi. Kader grefhnik fklene fvoje hudob¬ no shivlenje, in v’ velikih hnertnih gre¬ hih umerje, fpregleda in fposna fvoj grefhni ftan ravn tako, kakor bo pred Bogaui fposnan. Grefhnik je bil v’ sliivlenji rado voljno flep in gluh, in ni hotei vidit fvojih hudobi kako velike fo, ni hotel fposnat kam zlilo veka hu¬ dobije perpeljaj.o , zhe fe njim uda, ho v' fmerti perfilen vidit in flifhat, 41 pa preposno bo. Vidil bo, pa v’gros- nim ftraliu in trepetu veliko fhtevilo fvojih hudobi, klere je v’ sbivlenji sa majhne preftopke, sa zlilovefhke fla- bofti fhtel. 4 Slifhal bo, pa v’nesapo- padiivi shalofti vto plen , de sazhela fe bo sdaj njegova vczlina nefrezha. V’ fmertni uri greflinik vidi velikoft in gnufobo vfaziga greha kakor je fam na febi, kir takrat je njegova veft profta, ktera grefhniku naravnoft vfe pove, kaj hudiga je (toril, kolikrat je veft sa- dufhii in jo k’ molzhanju perfdil, ka¬ der ga je (varila in mu hudobije ozlii- tala. Yezh nernore greflinik v’ fmertni uri fvojih pregreh smanjfhat, ali pa sgovarjati, kir nernore fe vmakniti li- fti fvetlobi „ktera rasfvetli kar je v’ tami fkritiga, in rasodene nar fkrivnej- fhi mifli zhlovefhkiga ferza.“ I. Kor. 4. Grefhniku fe v’ fmertni uri pokashejo vfc njegove hudobne mifli, shelje, 42 dela in opravila v’ fvoji gnufobi, in oftud- ni gerdobi. Vfe mu je pred ozkmi kar je zel zhaffvojga shivlenja hudiga fto- ril. Tudi dobre dela, kar jih je le k’ videsu ali pa is kakiga drusiga binav- fkiga namena ftoril, se mu v’ vfi fvoji gerdobi pokashejo. „Takrat fe skashe, de vfe pretezlieno ninizb bilo.“ Pridg, 8,11. Salo fe greflinik sazhudi, in fe grosno savsame, kir v’ fmertni uri ka¬ morkoli pogleda, okol in okoli febe ne- vidi drujga, kakor gerde pregrelie in nagnufne hudobije, ktere ga kakor vojfka fovrashnika obleshejo, tako de je perfilen sdihvati: ^Nadloge bres fhtcvila fo me'obdale, moje pregrehe fo me vjele in jih nemorem pregledati. Jih je vezh ko laf na moji glavi, in fer- ?.e mi je vpadlo.“ Psi, 5g , l3. V fmertni uri grefhnik fpregleda 43 ino vidi, kar v’ shivlenji ni vidil, ali ni prav vidil, ali pa vidit ni hotel, Kolikrat feje s’miflam pregrefhil! Je gerde nefpodobne neframne mifliv’ fvojim ferzu dolgo zhafa redil, pa fe jih ni nikoli fpovedal, jih nikoli ob- slialval. Menil je zhe greha v’djanjine ftori, de farne mifli nifo tako slo pre- ■grefhne. Kolikokrat fe je s’ fvojim hu¬ dobnim jcsikam pregrefhil! Svojga blishniga jeopravlal, ga rasnafhal, mu pofhtenje in dobro ime odvsel, ali pa ga je s’ pohujfhlivim govorjenjam sa- pelal, ga pohujfhal in v’greh perpra- vil. Kolikokrat je dolgo zhafa na fvo- jiga blishniga jeso in fovrafhtvo v’fer¬ zu derslial, in ifkal perloshnofti fe nad njim snofiti. Pa je miflil de to ni tako slo pregrefhno, de mule v’ djanjinizh hudiga ni ftoril. i. t. d. Vfe te in take pregrehe, kterih v’ shivlenji ni porajtal, fe jih nikoli fpo- 44 vedal, nikoli fpokoril, mu bo veft v’ fmertni uri tako odkrila, de bo vfako mifel, vfako befedo, vfaki pogled in vlako ftopino na tanjko vidil in fpos- nal, kako slo le je pregrefhil, in kako mozhno je fvojo dufho ranil. Kakor fe v’ hifhi kader fonze pcr oknu per- fija, tudi nar manjfhi fineli vidijo, ta¬ ko grefhnik v’ fmertni uri vidi nar- manjfhi, pregrehe in madeslie, ki fo bile v’ njegovim ferzu fkriti. S. Augufh- tin pravi: „Nefrezhni duflii umerajo- zhiga grefhnika fe bodo vfe pregrehe, kar jih je ftoril tako shivo pred ozhi poftavile, de bo ob enim popolnama preprizhan in oframoten. 44 Sato bo grefhnik v’ sadni uri sdihval: „ ( Smert- ne teshave fo zhes me priflile, in po¬ toki hudobije fo me preftrafhili, Pek- lenfke bolezliine fo me obfhle, in fmertne saderge fo me prehitele. 44 Pfl. 17. Kakor ob zhafu povodnja le 45 bifirc vode in veliki potoki vkup fte- * zliejo, in po semlji raslijejo s’ tako 1 mozhjo de vfe poderejo, vfe pokon- zliajo kamer sadenejo, in žele desliele ' s’ ftraham napolnijo : Tako fe bodo vfe ' pregrehe, kar jih je grefhnik zel zhaf ■ fvojga shivlenja ftoril, v’njegovi fmert- ni uri vkupftekle in ga s’ grosnimftra- ■ ham napolnile. Nefpokorjen grefhnik bo v’ sadni uri sdihval in jezhal, kakor je sdihval na fmertni poftli kralj Antioh rekozh: „Omagal fini, in ferze ini je vpadlo, ii\ fvojitn ferzu fnn rekel Oh! v’ kako veliko nadlogo fim prifhel, in v’ kako veliko shaloft, kir fim bil vefei in ljublen v’ fvoji mogozhnofd, sdaj fe fpoinnim vfih hudobi ki fiui jih v’Jerusalemu ftoril, od koder fim sla*, le in frebcrne pofode vsel,iu fimpo- flal po nedolshnim prebivavze v’ Ju¬ deji moriti. Sposnam tedej de ta nad¬ loga je sato zhes me priflila ; in glej od 46 velike shalofti v’ ptuji desheli kom jemlem. I. JVIakab. 6* O krifijan! kir vedno terdovraten v’ fvojih pregrehah naprejshivifh, fpom- ni fe kaj hudiga te zhaka. — Kako grešna ftrafkna in teflika bo ivoja fmert, zhe fe pred nefpokorifh. Pre- piifii kako hudo ti bo takrat, kader fc ho fmert perblishvala. Velike bolezhi- ne, fmertnc teshave bodo tvoje truplo po vfih udih lerle na fmertni poftli, Vfamozh te bo sapuftila, ferze fe bo v’ tebi treflo. Vfi pozhutki bodo safta- li, fapa bovednoibolj redka, ozhi bodo otamnele. — In tako fe bofh v’ veliki britkofti blishal tifti ftrafhni ftopini vezhnoft, ktere ne bofh mogel nikdar vezh nasaj ftorili. Vefl pa ti bo grosno vpila, de sdaj pojdefh v’ ftrafhno nef- režhno vezhnoft. Tvoja dufha bo s’ shaloftjo in ftraham pred vezhnoftjo na- 47 polnena, kir vidi de I>o nefrezhna in pa vekomej nefrezlma. — Takrat bofh marfkako rczh sagle- dal, ktere v’ sliivlenji nifi hotel vidit, Yidil bofh kriftjan ! takrat neismirjeno fhtevilo velikih gerdih pregreh, ki fj jih v’ shivlenji sa majhne fhtel. Vidi! in pa vftrafhil fe bofh, kako grosnein velike fo rane tvoje dufhe, pa jih pred nikoli nifi porajtal, in fi jih osdraviE persadeval. V’ finertni uri bi jih rad osdravil, pa takrat bo teshko mogozhe. Le premifli; morcbit imafh veliko gre¬ hov, kir menifh de fo kakor pesdir, takrat pa bofh vidil, de fo teshki in veliki kakor hlodi. Pojdi k’ jeseru, zhe vidifh hlod 'po vodi plavati, fe ti bo majhen sdel dokler je v’ vodi, in zhe v’ vodo sabredefh, ga *’ eno roko lah¬ ko nagnefhin obernefh kamer hozhcfh, kader ga pa h’ kraju perrinefh, vidifh de je tako velik in teshak, de ga fhe 43 premaknit ne morefli. Ravn tak o, dok¬ ler fe vosifli po vodi sdajniga nevar¬ nima fveta, le ti nekleri fmertni grehi le majhni sde, pa kader hofh prifhelh’ kraju sdajniga shivlenja, in hofh rnogl ftopit v’ vezhnoft nafho prihodno de- shelo, takrat fe bofli savsel in vftra- fhil,kir hofh vidil kako grosni in tesh- ki fo tvoji grehi, tudi tifti ki fi od njih menil, de te ne bodo toliko teshali. Knftjan! sdaj fe pofmehujefh , kader take refnize flifliifh fi hres fkerhi,in fi per frojili gerdih hudobijah vefel in dobre volje. Ali fponmi fe, de ka¬ der fe konz tvojiga shivlenja perblisha, fe bo tvoje vefelje v’ grosno shaloft fpremenilo. Kolikor bolj fe sdaj v’ pregrehah fmejafh, toliko bolj milo in britko bolh na fmertni poftli jokal, in shaloval in sdihoval. Pa vfe tvoje sha- lovanje bo teshko kaj pomagalo. La premifli: S’ kolikim gcrdim hudobnim pre- 49 pregrefhnim navadam fi vklenen, pa nefposnafh. S’ kolikim oftudnim hudobijam fi svesan, pa ne vidifh. Jetnik peklenfki- ga fovrafhnika h pa ne zhutifh. "V’ fmertni uri bofh prav vidil fkufil in zim til ali oh! de bi lepreposnoncbilo. S. Bonaventura pravi: „Kakor vol dokler je per jaflih pervesan, ne zliuti teslike ketne na vratu, le takrat jo prav zhuti, kader hozhe prozli iti. Ravn ta¬ ko grefhnik ne zliuti v’ shivlenji teshke ketne fvojih pregreli, dokler mirno v’ njih sili vi, ati takrat kader fe more is tega fveta lozliiti, kader more umreti, zliuti obilno njih teslio. Pa kaj pomaga kir preflaba je mozh grcfhnika v’ fmert¬ ni uri, debi samogel takrat raftergali grefhne vesi.“— „Nczhefh zhuti t in raftergatsdcj v’ shivlenji fvojih pregrefh- nih sves, ampak fhe vefelje in kratek zliaf li s’njimi delafh, zhutil jih boCh. 5 5o na sadnje pa prepolno." S. Ang. od Psi. 52. Ogrefhnik! zhe fe v’zb i vi en ji ne- fpokorifh, vidil bofh v’ finertni uri ka¬ ko ftrafhnofe bo nad tabo blifkala bosh- ja jesa, in fe ne bo dala vtolasbit. —Ne bolh ga imel kraja kam fe vrnakniti. V’ sliivlenje nasaj fe verniti ne bofh mogel, kir dnevi tvojga sbivlenja fo fe istekli, in fmert te ima v’fvoji oblafti. V’ vezhnoft iti fe bofh bal in na vfih udih trepetal, kir bofh pod fabo pekel odpert vidil. V’ takim ftrahu in trepe¬ tu kam fe bofh d ja!, kamfe bofh ober- nil? Od ftrahu bofh omagal, in ferze ti bo vpadlo. Stopit bofh mogel pred pravizhniga ' fodnika Jesufa Kriftusa, kteriga oblizhje bo sa te tako ftrafhno in ferdito, de bofh per njegovim pog¬ ledu od velike groše shelel, debi fe gore na te poderle in te pred njegovo ferdito (tj o fkrile. Y’ gr osnim ftrahu in I 5i trepetu, bres trofhta bres vfiga upan¬ ja, v’ ftrafhni sbalofti fvoje dufhe fe bofh biishal tifti nefrezhni minuti, kir bolh is Jesufovih uft saflifhal fklep fvojga vezhniga pogublenja. Kam Te bofh takrat obernil, kej bofh pomozh ilkal? PerJesufu, druge) je ni dobit. — Ali fi pa upafli per Jesufu ufmilenje dofezhi? Teshko. Kir zel zhaf fvojga shivlenja nifi sa Jesufa maral, tudi ta¬ krat Jesuf ne bo sa te maral. — Okrift- jan! jokaj, sbaluj rajfhi sdaj zhes fvoje grehe, dokler jih s’ IVojim folsami lahko fhe pobrifhefh, de ne bofh v’ fmertni uri morebit preposno jokal in shalval, kir ti vfe shalvanje nizh ne bo poma¬ galo. 52 n. c Smert pravizhniga. f Smert^ je fhtrafenga sa greh ., kir lino pa v’ Adamu vfi grefhili, torej vfi tu¬ di umreti moremo. Kdo bi fe pa fhlra- ferige ne bal, ali komu je fhtrafenga pri¬ jetna? t Smert she farna na febi je vfelej huda, in tlaka shira ftrar fe je boji. Sgodbe nam povedo, de fveii brumni moslije, kteri fo v* veliki fvetofti in v’ dolgi ojftri pokori ftanovitno shiveli, fo fe trefii in vfi trepetali, kader fe je fmert perblishvala. She S. Pavel velki apoftel, kir je toliko in vfe s’ velel j .m terpel is ljubesni do Jesufa Kriftusa, fe je bal kader je flilo h’ konau njegovo 53 sltlvlčnje in je rekel: „Bojim fe, kic drugim Evangeli osnanujem, de bi lam pogublen ne brl.*‘ I. I\or 4 g. Vender pravizlmimu brumniniu kriftjanu fe ni treba fin er ti prevozil bali, sato kir frezh- na je njegova fmert. S, Pifmo pravi: Draga je pred ozhrni gofpoda ftnertnje- govih fvetnikov. Psi. n5, i5. „Blagor jim , kteri v’ gofpodu umerjo.“ Skriv. ras. 14 , i 3 . Kriftjan, kter je vfelej brumno in pravizbno sli iv el, ali pa zhe je kdej pregrefhil, fe ftanovitno ojftro pokoril, kader ga Bog s’fmertno boles- nijo poklizlie , je perpravljen, in kader mu gofpod v’ sadni uri s’fmertjo poter- ka, mu vefelo odpre, in gre v’frezhno vezbnoft, Pravizhen kriftjan, kter ja zel zhaf fvojiga shivlenja sa svelizhanje fvoje dufhe fkcrbel, in fe sa nebefa tru¬ dil, je pridnimu delavzu enak, kter je zel dan tesliko, pa pridno delal, fe svezber plazhila vefeli. Kader pride ve- 54 zher njegoviga shivlenja, kader pride fmert tudi lahko s’saupanjam rezhe ka¬ kor je rekel f. Pavel: „Zhafmoje fmer- ti je hliso, dobro vojfkvanje fim vojfk- val, tek dokonzhal, vero ohranil, in perhranena mi je krona pravize, ktero mi bo gofpod dal, ne le meni, temozh vfim kteri njegovi prihod ljubjo,“ II. Timot. 4,6 — 8- I. Pravizhen kriftjan pomanjfha fvo- je fmertne teshave in odganja prevelik firah pred fmertjo s’ tem zhe premifli, koga sapufti kader umerje. Pravizhen fe lozhi od hudobniga nevarniga sape- liviga fveta, t in fe vmakne vfim hudim nevarnim fkufhnjavam, ktere fo ga zel zhaf nadleshvaie, in mu veliko persade- vale. On odide vfim nevarnoftim, kte- rim fe je le s’ boshjo gnado odtegnil, in velikih hudobi fe vbranil. Kon- zhal je fvoje teshavno shaloftno popot- vanje uta fvetu, in vidi odperte vrata 55 fvoje pravo frezhno vezimo ftanovanje. Kako vefel je popotnik kader pride is teshavniga popotvanja, is nevarne hude deshele domu! Kako fe vefeli s’fvojim. ljudmi, kir je prifhel v’ pozhitek, ki je veliko hudiga po fvojiin popotvanji preftal in pretcrpel. Hvali Boga, de je fhe enkrat v’fvojo domazliijo prifhel. .— Ravno tako fe vefeli pravizhen krift- jan per konzu fvojga shivlenja, de je vfe pofvetne teshave, vle terplenje in. hrilkofti preftal, in de ho fkorej v’ve- ahen pozhitek prifhel. Sakaj bi bil v’ fmerti prcvezhshaloften pravizhen krift- jan, kir fvet slialoftno dolino folsasa- pufti , na kterim je mogel vfelej veliko ierpeti; kir je bil velikrat v’telcfnih in dufhnih nevarnoftih? Kako vefel je ku- pez kader frezhno is dalne deshele s’ barko zhes ijiorje pride, kir fe fpoinni kader pogleda nasaj, y’ kolikih grosnih fraertnih nevarnoftih je bil! Is ferza 56 hvali Boga, de je na fuhim bres Ara- hu , in de bo sdaj bres fkerbi dobizhek fvoje teshavne in nevarne voshne po Vodi vshival. — Ravn tako pravizhen kriftjan , kader pride h’ kraju fvojga shivlenja, vidi do fe je frezhno prepelal zhes morje ne¬ varnima fveta, in de bo sdaj bres vfiga flrahu vshival dobizhek fvojiga truda, in fvojga dela na fvetu. Pravizhen sapufii na fvetu fvoje snanze, tovarfhe prijat— le, pa kakfhni fo ti prijatli? — Go- lufni sapelivi fo, kir fo bili prijatli le savoljo laftniga dohizhka. Bili fo pri¬ jatli le tako dolgo, dokler fo od njega kaj dobiti upali, kader je pa nadloga prifhla fo ga vfi sapuftdi. Ali pravizhen kriftjan bo dobil po fmerti bolfhi in pa refnizhne prijatle. Dobil bo Jesufa, njegovo fveto mater Marijo, dobil bo angele, fvetnike in fvetnize bosbje, s’ 57 feterim bo v' Yezhnim vefclji sa vfelej f klen en oftal, To pravizhniga v 5 fmertnih britko- ftih trofhla, kir vidi de fkorej bo fre- zhen vezhen pozhilek dofegel. U. Pravizhniga kriftjana na fmertni pofteli ne fkerbi prevezh, zhe premifli lvoje poprcjfhno shivlenje. Pcrsadeval fi je vfelej pofhteno in fveto shiveti. Persadeval li je kar je bilo m o go zhe po dobrih delih, po ker- fhanfkih zhednofiih. Kader fe je pa kaj pregrcfhil, je hitro fkerbel s’ ref- nizhno pokoro popravit, in per Bogu odpufhanje fvojili grehov sadobit, Kir mu veftnizh tako slohudiga ne ozhita , kar bi ne bil she v’ shivlenji popravilj kir fi je vfelej zhifto veft imeti persade¬ val, bo tudi v’finerlni bolesni s’ Tvo¬ jo veftjo lahko rajtengo ftor.il in fe lah¬ ko k’ fin e rti perpravil Perpravlanje k’ fmerti prarižhnimu kriftjanu ni pre- 53 vezh teshavno, sato kir fe je she v’ shivlcnji k’ fmerii vedno perpravljal in vici e j na ftnert mifhl, — Smeri mu ni vezh tako ftrafhna, kir fe je she v’shiv- lenji s’ njo isnanil, — Smertne britkofii mu nifo tako slo tefhke, kir terdno saupa^ide dobrotliv Bog mu jih ho po¬ magal preterpeti, in lahko s’ Davidain rezhe: w Moja pravizhna poinozh je per Gofpodu , kler dobrim ferzam pomaga.“ Psi. 7, ii. Pravjzhen voljno preter- pi finertne teshave, in fe vef boshji volji isrozhi, kakor Job ki pravi : „Nag fim is materniga teleia prifhsl, in nag pojdem tje nasaj. Gofpod je dal, Go- fpod je vsel, kakor je Gofpodu dopad- lo tako fe je sgodilo.“ Job. i, 21. „Kdor fe Gofpoda boji, mu bo k’po- flednim dobro, in ob dnevi fvoje fmer- ti bo shegnan,“ Sirah. 1 , 3 3. Pravizbniga kriftjana v’ fmertni uri tudi pidhodno shivlenje prevezk ne 5g fkerbi. Zhe tudi tcfhko umerje, in nerad fhe fvet sapufti, kir vidi de je morebiti fvoji drushdni, ali fvojim bli- slinim fhe slo potreben , vender rad fklene fvojo voljo s’ boshjo voljo, kir terdno upa, de pojde k' fvojnm nc- befhkim ozhetu. Kakor otrok ob zhafn nadloge s' saupanjam hiti v’ narozhje fvojiga ozheta, kir dobro ve de ga ozke ne bo sapuftil , ampak de mu bo goto-^ vo pomagal in ga nefrezhe branil. Ravn tako pravizhen kriftjan n me rje s ! terd- nim saupanjem, de ga bo dobrotliv ne- befhki ozhe prijasno v’ fvoje narozlijG fprejel, kir je ufmilen in dober ozhe, kter rad odpufti v’ refnizi fpokorjenini in obilno vfe dobre dela poplazha. On je tifti ufmilen ozhe, kter vlakimu grefhniku pravi: ,.Spreoherni fe k’ meni, kir fina tvoj svelizhar , vfe tvoje hudobije bom posabil, zhe fo redezlie ko fhkerlat, zhe fe fpokorifh jih bom 6o ftoril Lele kakor fneg. — Ne shelim fmerti grefhnika, ampak deLi fe fpo- koril in vekomej skivel. Tako terdno saupanje v’Loshjo miloft in v’nefkonzh- ' no njegovo ufmilcnje troflita pravizk- niga v’ fmertnih britkoftik, in mu lirah pred vezknoftjo pomanjfha. Zhe je tudi kaj pregrefhilpa li je vedno per- sadeval, s’ grenkim foisami refnizlme pokore LosLjo jeso potolashiti, in od- pufhanje sadobiti, sato fe trofhta , de Lo med tifiirn ki f. pifmo od njih pra¬ vi: Ktcn med jokanjam fejejo, bodo s’ vefeljam skeli. Psi. 125, 5. Pra- vizliniga flusliabnika Bog nikoli ne bo sapufed. Kdor je Bogu vedno svefio flusliil, in kdor le je v’ refnizi fpreober- nil, naj terdno upa v’nefkonzhno mi¬ loft vfgamogozhniga Boga, de Lo frezkno umeri, David pravi: „V’bosh- jq miloft upam, in moje ferze Losavo- Jjo 6x ]jo boshje pomozhi od vefelja pofkok- valo.“ Ps!. 12, 6 . III. ( Srnert pravizlmiga kriftjana ni prevezh ftrafhna salo, kir ima v’ sadni nri mogozhne pomozlinike, Zhejepra- vizlien krifijan v’ fmertni nri tudi od vfih ljudi sapufhen, ima v’ sadni nri mogozhne pomozhnike, kir iniaJesufa Marijo, fveliga Josheta in hosljje an¬ gele, kleri ga v’ britkofti trofhlajo in mu v’ terplenji pomagajo, ga branijo pred budim fkufhnjavam, odganjajo peklenfkiga fovrafhnika, de ga ne smo¬ li, in ga v’ vezhnoft fpremijo. Pra- vizlien krifijan fi je vfelej persadeval p© Jesulovib naukih, in po isgledu Jesu- fove matere Marije shiveti'. Vfelej jih je rad zbaflil, njim svefto flushil, in fe njim vedno perpofozbal, sato ga tu¬ di v’ fmertnik britkoftib ne bodo sa- puftili, ampak gotovo mu bodo poma¬ gali frezhno fvoje skivlenje konzliati, 6 62 O koliki troTht sa pravizbniga umera- jozhiga, kir Tvojo duflio nebefhkimu ozlietu srozhi, kakor jo je Jesuf na kri- shu isrozliil: „Y’ tvoje roke srozhim ’ Tvojo duTho,“ Ne more biti prevezh TtraTlina Tmert takiga kriTtjana, kter v’ boshji gnadi , v’ JesuTovi prijasnoTli v’ tovarfhii matere boslije, angelov bosli- jib prijatlov umerje, kir Ttopi is sba- loTtne doline hudohnigaTveta, v’Trezbno zhes vTe Trezhno tovarThijo nebeThkih svolenih, Pravizlien kriTtjan vsame Ta¬ bo v’ vezhnoTt vTe dobre dela, vTe mo¬ litve, poTte, sdihvanje, terplenje in preganjanje, ktere je Tkrivaj v’ shiv- lenjuvTelej Bogu darvai. To ga vlad¬ ni uri troThta in mu britkoTti pomanj- fha, kir upa, de Tkorej bo obilno pla- zhilo v’ nebefih doTegel. Pravizhen s’ veTeljarn v’ Tmertnih teshavah rezhe : „K’ tebi o Gofpod ! Ivoj obras obernem, k’ tebi Tvoje ozhi povsdignem. Sledni 63 kter tebe zhafti gotovo ve de bo kronan, ako je v’ shivlenji fkufhan, de bo re- fhen ako je v’ britkofti, in de bo tvojo miloft dofezhi samogel, ako je pokor¬ jen.“ Tol), 3, 21 . Pravizhen fe ne uftrafhi prevezh kader fefmertna ura blisha, sato ki je bil vedno perpravljen, in je vedno ka¬ kor sveft hlapez zhul, de ga fmert ni neperpravljeniga ali v’ grefhnim fta- iju prehitela. Perpravljen je Gofpoda perzhakval, de kader poterka mu s’ vefeljam hitro odpre. Vedno fe je fpomnil, de je Jesul' svelizhanje oblu- bil tihim, kteri bodo vedno perprav- 3jeni ki je rekel: „Srezhen tihi hlapez, kteriga Gofpod kader pride perprav- jeniga najde, on ga bo zhes veliko po- ftavil. Pravizhen fe fmerti prevezh ne uftrafhi, kir terdno verje, de njegovi svelizhar shivi. „Vem de moj odrefhe- nik shivi, in de ga bom pofledni dan 64 vidil.“ Job, ig . 25. Na njegove befe- de fe t .er d no sanefe, ki je rekel. „Jes fini vftajenje in shivlenje, kdor v’ me¬ ne verje bo shivel, zhe ravno umerje.“ ; Jan. 11 , 25. On fe svefto na Jesufo- vo obljubo sanefe, kter je vfirn pra- vizhnirn po fmerti bolfbi in pa vezhno shivlenje perpravil, in fvojim sveftim prijatlam vezhno frezlio dati obiubil. Pravizhen zhe ravno je od vfih sapu- fhen, in s’velikim bolczhinam in s’ grosnim teshavarni obloshen; zhe nima od nobene hrani trofhta ne pomozhi, vender s’ vefelitn ferzam prot nebefain k’ fvojmu nebeflikimu ozhetu sdihne, Bog vefele in trofhta polne befede v’ njegovo ferze govori: „Moj fin! nekar ne shaluj ne bom te sapuftil. Kakor fe : ozhe zhes fvojiga otroka ufmili, tako fe bom jest zhes te ufmilil. Ob zhafu po¬ trebe v’ me klizhi, uflifhal te bom in te otel, in ti me bofhsatohvalil.“Psi,4g. 65 5*tK023S3 OPOMIN VAN JE. Vfakter sheli frezhno umreti. Zhe pa liozhemo de bi bila nalha fmert frezhna, fe moremo sdaj vedno per- pravljati, in fvoje shivlenjc tako ravna¬ ti, de nam fmert ne bo prevezh ftrafh- lia. Torej poravnajmo vfe napazhno dokler je zhaf. Zhe fmo grefhili kakor David, delajmo pokoro kakor jo je on delal. Sdilinjmo k’ Bogu kakor je on sdihval: „Smili fe zhes me o Bog po tvoji veliki milofti, in po obilnofti fvo- jiga ufmilenja sbrifhi mojo hudobijo." Psb 5o. Kriftjanlfi morebit fvojimu blishni- mu pofhtenjc dobro ime odvsei, ali ga pohujfhal, ali mu kako drugo kri- 66 Vibo ftoril. Popravi, poravnaj, daj na¬ ša j dokler je zhaf, de te fmert ne pre¬ hiti, in ti perloshnoft ne odvsame po~ pravit kar fi hudiga ftoril. Mifli de po fmerti ni vezh mogozhe popravljati. Gorje pa tiftimu, kter fe sanafha, de bodo krivizhno blago drugi sa njim povrazhvali, in po krivizi dobleno bla¬ go nasaj dajali, — Zhe fi fvojga blish- niga pohujfhal , in ga v’ greli sapelal, popravi sdaj dokler je flie zhaf, in dokler ti je. inkolikor ti je popravit mo- gozlie. Dajaj lepe isglede, in persa- devaj fi tifte ktere fi pohujfbal fpet na pravo pot perpeljat. Zbe bres poprave umerjefh nemorefh biti svelizhan. Ti- fti kteri savoljo tebe v’ peklu gore bo¬ do grosne fbtrafenge zlies te klizali, kir fi jih s’ fvojim poliujfhanjam v’ vezhno tiefrezho perpravil. Kako sa- morefh tudi upati po fmerti ufmile- »je per Bogu dofezhi, kir greh, kteri- 6 7 ga fi s’ pohujfhanjam safjal, vedno se¬ lom, in fe od rodu do rodu na tvojo rajtengo dela. She sdavnej bodo mo- rebit tvoje kofti v’ zherni semlji fogni- le, in tvoj greli fe bo fhe delal. — Imafh morebit s’blislmim jeso fo- vrafbtvo, popravi sdaj dokler imafh zhaf. Podaj blishnimu prijasno roko, zhe te je tudi slo raslialil. Odpufti po Jesufovim isgledu, vfim kteri fo ti kaj hudiga ftorili. Zhe pred umerjefh ne bofh fe mogl fpravit s’fvojim fovrashni- ki, ako bi fhe tako slo slielel. —- Imafh morebit hudobne pregrefhne navade she dolgo let, de fkrivaje gros- ne nesnane pregrehe vganjafhj varuj fe, de ne pojdefhs’ takim grešnim hu¬ dobijam obloshen v’vezhnoft, kir fmert sna hitro tvojmu shivlenju konz ftorit. Vekomej bofh nefrezlien, zhe hudih navad pred ne opufdfh.—Zhe fi v’ka¬ ki nevarni perloshnofti, ktera te vezh- 68 krat smoli in v’ greh sapela, de fe v’ ftare pregrehe povernefli; popufti per- loshnoft, bo sili pred njo dokler je zkaf, zhe ne bofh v’ nevarnofti konz vseh Yfako delo preden ga perzhnefh dobro premiHi, ali 11 upafh de te per fmerti ne bo teshalo, in ti slialoft de¬ lalo. Glej na vfako ftopino, in varuj fe, de fe ne sapletefh v’ hudizhove mreshe, ktere nam peklenfki fovrash- nik vedno naftavla. Tako iz k’ fmerti smirej perpravlajmo in kader pride sadna ura, nam ne bo prevezh ftrafh- na, kir flifhali bomo takrat Jesufove befede: „Dober in sveft lilapez — poj¬ di v’ vefelje fvojga gofpoda.“ Mat. 25 , 21 . 6g DRUGI DEL. Od So db e. Pofebua t S o d b a. Prezcj po /meril v/adga zhlorcka.. -trezej po fmerti telcfa more zblo- vekova dufha k’ fodbi iti. Naravno mo¬ re fiopit pred Jesufa pravizhniga fod- nika, in saflifhat is njegovih uft fod- bo, ktera bo dufhi pokasala, kako fe bo s’ njo na unim fvetu godilo. „Zhlo- vckam je poftavleno enkrat umreti, potem pa je fodba.“ Heb. 9,27. Ubo- 70 gi Lazar in bogatin fta bila prezej po fmerti fojena. Lazarovo dufho fo an¬ geli v’ Abrahamo narozhje nefli, dufha bogatina pa je bila v’ pekel sakopana. Luk. 16, 32. Jesufje na krishi defni- mu fpokorjenimu hudobelniku oblju¬ bil, de fhe danf bo s’ njim v’ paradi- 'shu, Luk. 23 , /, 3 . Strafhna je ftopina, kt.ero moredu- fha ftonti, kader gre is teiefa, kir fto- pi is tega fveta v’ vezlinoft. Dufha sa- pufti vfe pofvetno, od 'figa zhafniga fe lozhi, in gre prav farna v’nesinerje- nonefkonzhno deslielo v’ vezhnoft. Sa¬ bo nevsanie drujga kakor fvoje dobre in hude dela. S’ ftraham in trepetam fe k’ boshjimu fodniku bliska. Vefel trofht sa dufho kader pride v’ vezh¬ noft, zlie ji v’ti nesnani desheli napr,ot pridejo nebefhki duhovi, bosliji prijat- li, in jo pred bosnji fedefh fpremijo, To ji daje upanje de bo miloftlivofod- 7 1 bo dofegla. Grosna shaloft in ftrahpa je sa dufho kader pride v’vezhnoft, zhe tam nikogra ne najde, de bi jo prijasno fprejel, in jo k’ fodniku fpre- mil. Y’ trepetu inbritkofli sagleda du- fba od delezh duhove, kteri fi ji bli- shajo, pa oh kaki ftrah! hudi duhovi fo, kteri jo popadejo in k’ fodnikuvle- zhejo. — Dufha pride pred fodnika,^ ampak fc morejo v’ vizah tako dolgo zhiftiti,. de perBo- gn ftorjen dolg popolnama plazhajo. Kir tedaj fhe pravizhen pei' fr d bi tesh¬ ko oftane ; kaj bo fhe le grefhnik po- zhel, kam fe ho djal ? Od vfih sopu- fhen ga ne bo imel grefhnik befedni- ka ne pomozhnika. Sam bo ftal pred Jesufam pravizhnim fodnikam. Sam fo ho mogel odgovarjat. Sam rajtengo dajat. Grefhnik fc o perfodbi mogel fam zhes fe prizlievat. Sodnik mu ho po- 7 kasal de vfe mu je snano, vfe odkrito, kar je grefhnik zel zhaf fvojga shivlenja hudiga ftoril. Bog govori grefliniku: „Jes te zhem fhtrafati, in te s’ tvojo veftjo preprizhati.“ Psi. 4g. Grosno tesliavna bo rajtenga, ki jo bo mogl grefhnik per fodbi dati. Sodnik bo terjal od njega odgovor ne le farno od tega kar je hudiga ftoril , ampak tudi ! od vfiga kar je dobriga samudil. Kar je grefhnik hudiga shelel miflil ali ftoril,. vfe je fodniku snano. — Nobena rezh mu ni fkrita,. dobro on ve sa vla¬ ko ftopino, sa vfak pogled, sa vfako narmanjfhi hudo mifel grefhnika, Sa vfe to pa ho ojftro rajtengo terjal, Per fodbi ne bo noben sgovor nizh velal, kir Jesuf bo gref hnilta tako preprizhal, de bo zhlovek fam poterdil, in fodbo fvojga vezhniga poguhlenja podpifal kir bo fposnal, de Bog je v’ fvojih fod- bah pravizhen. Ko bi fe hotel grefh- 75 nik per fodbi kaj sgovarjat, mu bo fod- nik rekel, kar je nekdaj judam rekel: „Ako bi jest ne bil na fvet prifhel in njim govoril, bi greha ne imeli; kir fim pa prifhel in fam uzhil, ne bo do ime¬ li sgovora.“ Jan. i5» Kakor per fodbi ne bo velal noben sgovor, ravn tako tudi ne bo nobena profhnja nizh pomagala, kir minil bo takrat zhaf mi¬ lobi, in naftopil bo zhaf ojftre pravize. Naj fe oberne grefhnik v’ tifti brilki uri kamor hozhe, niker ne bo pomozh dobil, zhe nima toliko dobrih del, de¬ bi njegove grelie odvagale, Zhe fe oberne h’ Angelam, k’ fvetnikam, ali k’ materi boshji, nobeden ne bo hotel njegovi bcfednik biti. Nobeden ne bo kar befede per fodniku sanj govoril, Vfi mu bo do odgovorili. Nifi v 7 shiv- lenji sa nafiio opominvanje in lepe is- glede maral* Si shivel po fvoji termi, tudi mi sdaj tebi nemoremo pomagat, 7 6 in sa te kaj profit. Na bosbjo miloft fe grefhnik per fodbi tudi ne bo mogel sanafhat, sato kir bo sbe vfc prepos- no. Grefhmk je dolgo zhafa boslijo miloft sametaval, in bres vfe fkerbi greh delal. Takrat kir mu je Bog dofti shlahtniga zhafa dal, sa nebefa, sa sve- lizhanje fkerbeti, je le sa zhafno fker- bel in sa pekel delal. Samudil je zhaf ufmilenja, prifhel je zhaf ojftre pravi- ze. Salo mu tudi pravizhen fodnik ta¬ krat vezh ne more persanefu. Yezh mu ne more miiofti in ufmilenja skasat, kir Bog ne bo befede nasajjemal, ki jo jeisgovoril. On je pa perfegel, de takrat ne bo nobenimu miiofti skasal, kir bo she preposno, Salega voljo go¬ vori Gofpod Bog: „Kakor refnizhno shivim, bom perfego ktero je grefhnik sanizheval, in saveso ktero je prelomil, njemu na glavo vergel.“ Ezeh. 17, ig. Kir fte moj fvet savergli, in moje fvar- 77 jenje v' nemar puftili fe bom k’vafhim pogublenji fmejal, in vaf oframotib* Pripov. j. Huda in ftrafbna je ftopina grefh- nika, klero more prezej po fmerti fto- riti. Iti more k’ fodbi pred boshjiga vfegavedeozhiga, pa ojftriga in ferdili- ga fodnika, kirfe ne bo dal nizb pre- profit, in kir noben sgovor ne bo nizh velal. Kako grenko in teshko bo tedaj grefhniku per fodbi, kir je zel zbal fvojga sbivlenja le sa telo, sa zhafno po- fvetno premoshenje fkcrbel, sa dufbo, sa nebefa pa ni zelo nizb ftoril.—> Mifli kriftjan! ko bi tebi zefar fvo- jo lizber isrozhil, in ti jo srediti in poduzbiti dal. Sraven pa bi ti dal tu¬ di revniga blapza, debi tudi ti sa nj fkerbel in ga pofhteno presbivel. Ze¬ far bi ti rekel: Imaj fkerb sa-oba. Tod e sa mojo hzlier morefh pofebno fkerbeti, jo lepo srediti, morefh lepo 7 8 s* njo ravnati, jo pred nefrezho var- vat, ino zh.es nekaj zhafa, kader ti bo ukasano mi bofh oba nasaj perpelal. Ako bi pa ti kriftjan! kmalo po temu ko fi prejel srediti zefarjovo hzher, in eniga njegovih narflabejih hlapzov, ze- farjovo povelje posabil in popolnama v’ nemar fpuftil. Bi ne porajtal veliko na zefarfko hzher, bi jo ftradal., de v’ obleki in v’ vfih drugih rezheh bi mog¬ la veliko pomankanje terpeti. Sraven bi pa fhe s’njo gerdo delal, bi jo fu- val in pretepava!, in bres ufmilenja bi ji hudiga ftoril, kolikor bi mogel. Hlap- za bi pa prav svefto redil inopafel. Bi ga lepo oblazkil, vedno sanj fkerbel in ga varval, tako de fe mu na obrasu lepa reja kashe. Zhes nekaj let pride zhaf, de te zefar poklizhe, in ti sa- pove mu njegovo hzher, in tudi hlapza ^ nasaj perpelat. Kako ti bo p er lerzu , •kir bofli mogel ftopit pred oblizhie 79 narvezhiga poglavarja tvoje deshele, kir bofh vidil de zefarjova hzhi je vfa revna, vinasana ftergana, isftradanain nizh poduzhena ! —> Illapez pa bi bil prav rejen lepo oblezhen in oblikan. Kaj bi zefar s’ ta¬ bo ftoril fam lahko uganefh. Gotovo bi te slo f htrafal in bi ti rekel: Ti hu¬ doben nehvaleshen zhlovek! Glej ve- diko plazhilo fim ti obljubil, kader fim ti fvojo hzher srediti dal, zhe jobofh lepo redil, prav sa njo fkerbel in jo fkerbno uzhil. Daj odgovor! Sakaj fi jo tako sapuftil? Sakaj h tako neufmi- leno s’ njo delal, de jonih nizh ofker- bel nizh poduzhih Glej kako je revna in nevedna. Sa hlapza pa ki mi je ma- : lo na njemu leshezhe, fi toliko fkerb imel, fi ga fkerbno redil in pafel. j Vreden fi torej velike fhtrafenge, sato te obfodim —* v ! jezho do fmerti. — Kriftjan glej! Gofpod vfih gofpo- 8o dov, krdj vfili kraljev fam Bog ti je srozbil fvojo hzher, to je, dal tijeneu- merjozho duflio, kter* je po njegovi podobi uftvarjena. Sapovedal ti je, de jo morefh pred vfim greham fkerfcno varvat, jo s’ dobrim deli ofkerbeti in olepfhati, jo s’ bosbjo befedo in s’ fvetim sakramenti rediti, in varvati,de fe ne pomasbe, ali pa ne rafterga tifto lepo belo oblazinilo ncdolshnofti in gna- de boshje , s’ kterim jo je Bog p er fve¬ tim kerfiu oblekel. Isrozbil pa ti je Bog telo, kter je le hlapez neumerjozhe dufhe. Pa glej! kako v’ nemar fi pu- ftil fkerbeti sa dnfho,ki jebosbjahzbi. Le pomifli kako x’evna je, kir savoljo tvoje lenobe in sanikernofti ftrada, in v’ vfih bosbjih rezheh pomankanje ter- pi, sato kir ti le sa truplo fkerbifh, mu ftreshefh, in ga vedno fkerbno re- difh. Duflio pa v’ veliki revfhini pu- ftifh, — Le. pomifli sdaj, kakobofh ob- 8i flak. kader bo.fk k’ fodbi poklizan? Kader li 1)0 fmert poterkala, in ti rek¬ la , de morefh gofpodu nebef iu semlje dufho njegovo kzlrer dati in mu jo na- saj isrozliit, klero fi od njega prejel? Kako fe bofk sgovarjal? Trepetal in trefel fe bofh, in kar befedize ne bofh mo gl odgovoriti. Kaj samorefk per ta¬ ki fodbi, per taki rajtengi upati? Go- fpod Jesuf Kriftus nafh pnhoden fod- nik ti bo' rekel: Ti nesveft hudoben Llapez, vreden fi velike f ktrafenge. Obfodim te sato, ne sa nekaj zkafa, ampak sa vfelej na vezhuo v’ peklenfki kresen. Kir tedaj per fodbi ne bo velal no¬ ben sgovor, ne bo pomagala nobena profhnja, zhe s’ grebi oblosbeni k’ fod¬ bi pridemo, torej fe moremo s’ vfo fkerbjo greha varvati, in s* florjene pregrehe pridno pokoro delat, de [ne bamo vekomej saversheni. Tudi ne 82 bo miloftliva fodba sa naf, zbe ne bo¬ mo obilno dobrih del k’fodbi fabo per- nefli. Dobre dela naf bodo v’ vezh- noft fpremile, ino nam frezbno miloft- livo fodbo dofezbi pomagale. 4 Spomnimofe na tiftiga mosba, kte- ri je bres fkerbi sbivel, infe nizb hu- diga ni bal; kar per kralju loshen jc bil na enkrat k’ odgovori poklizan. Imel je pa tifti moshtri polebne prijatle. Eniga is med njih je zhcs vfe ljubil, in zelo fvoje saupanje v’ njega ftavil. Tudi una dva prijatla je ljubil, vender eniga' manj ko drujga. Preden mosh ftopi pred kralja, gre k* fvojmu nar- ljubfhimu prijallu, in mu rezhe: Lju¬ bi prijatel: „Jes fim per kralju slo sa- tosben, iti fim poklizan fe iti odgovar¬ jati. Profun te, pojdi s’ mano, fpre- mi me pred kralja, de bofh kaj same govoril, ali profil, ali kakor fi bodi mi kaj pomagal. Nevem kaj mifli kralj s’ 83 mano ftoriti. Prijatel hitro odgovo¬ ri: Ncmorem s’ tabo iti, nimam zhafa, morem po drugih opravilah iti. 4 Sam pojdi, odgovarjaj fe kakor vefliin snafh. Mosh na to shaloflni in vef pobit gre sdaj k’ drugmu prijatlu, kteriga ni ta¬ ko slo ljubil kakor pcrviga, in ga ravn tako profi. Ta fe hitro napravi, in s’ njim gre. Kader pa do vrat kraljeve hifhe pride¬ ta, prijatel od njega sbeshi in ga je famiga popuftil. Mosh na to fhe bolj shaloften fe boji pred kraljovo oblizhje ftopiti, in fe verne fhe tretjiga pri- jatla profit. Ravno tako mu vfe pove, kakor je pervimu povedal, kako fe mu godi. Tudi mu pove kako fta una dva prijatla s’ njim naredila. Profi debi ga pred kralja l premil, in mu pomagal fe odgovorit. Ta,kirje pravi refnizhen prijatel bil, gre prezej s’ njim h’kral¬ ju, tam sanj govori ga isgovarja, in 84 tako . ferditiga kralja potolashi , de mosha proftiga fpufti in mu fvojo prijasnoft pokashe. Kter is med tih treh prijatlov je bil pravi refnizbcu prijatelj vfaki lahko ugane. — Pervi prijate!, ktcriga zlilovek na fvetu ljubi, ga narbolj obrajta, f«s na¬ nj sanafha, in fvoje ferze nanj mre- suje, je dnar. Kader kralj nebefinscin- lje zhloveka h’ rajtengi poklizhs, ga dnar bersh sapufli, pride drugim v’ roke in zhloveku n iz h ne pomaga. Drugi prijatel fo snanzi tovarfni ino shlahta. Oni zhloveka kader urnerje tudi do groba fprcmijo, potem fc vernejo in ga lami ga pulte. Tretji prijatel fo dobre dela. One lo pravi refnizhen prijatel, kir fpre¬ mijo zhloveka kader umerje pred fe- desh boshje pravize , mu pomagajo boah j o prijasnoft in miloftlivo fodbo dolezhi. Per- 85 Persadevaimo fi kolikor nnrvezh je mogozhe po dobrih delih, de miloft- livo fodbo in vezhno svelizhanje dofe- shemo. Storimo kakor naf f. pifrao opominja : „Do fmerti ne jenjai v’ do¬ brim rafti, sakaj boshje plazhilo veko- me oftane.“ Sir. j 8 , 22. 8 86 n. Velika ali p o 11 e d n a ; S o d b a. Sodni dan. * Dell ravno dufha vfaziga zbloveka prezej kader fe is telefa lozhi, na rav- noft k’ fodbi gre, kir prejme od pra- vizhniga fodnika plazhilo sa dobre, fhtrafenga pa sa liude dela, bo vender prifhel dan, de bomo vfi vkup na en¬ krat in ozhitno fojeni. To bo po- fleden ali foden dan. Jesuf bo ukasal takrat angelam fpravit v’ kup vfe na¬ rode od vfih krajov fvela, Glaf boshji- ga fina bodo saflifhali vfi kteri fo v’ grobeb, vltali bodo in k’ fodbi pojde¬ jo, Angeli jih bodo vkupsbrali in jih 87 ' pred fodnika Jesufa poftavili, kter Lo s’ veliko oblaftjo in velizhaflvam v’ ob¬ lakih neba prifhel, in naf bo ozhilno fodil. Bog bo na konz fveta vfe ljudi salo fhe enkrat fodil, de bo zel fvet fposnal in vfakter pofebej ozliitno vi- dil, de Bog je pravizhen v’fvojih fod- bah, de vfakimu po vrednim saflu- sbenji plazha. Tifti pofledni ali fodni dan fe bo boshja praviza, inodroft in previdnoft pred vfjm ljudem ozhilno pokasala,kir bo vfak po fvojim saflushenji, plazhilo ali fhtrafengo prejel. Sato bo Jesuf takrat v’ prizho zeliga fveta pravizhne s’ dnfho in s’ tclefam fabo v’ ncbefa vsel, hudobne bo s’ dufho in s’ lele- fam v’ peklenfki bresen pahnil. — Huda in firafhna je sa grefbnike pofebna fodbn, vender fhe hujfhi in veliko flrafhnejfhi bo sa grefhnike po- fledna ali velika fodha. Kader bo prifh- 88 la tifta grosovitna ftrafhna ara j de fe bo fvet h’ konzu bliskal, kterga bo ravn lifti Bog, kier je vfe is nizk uftvaril,. fpet v’ nizk fpremenil, bo na boshje povelje angel sazlietik fodbe osnanil-, in bo s’ velikim glafam upil: „Bojite fe Golpoda in dajte mu zhaft, sakaj ura njegove fodbe je prifiila, in molite ga kter je nebo in sernljo uftvaril.“ Skriv. ras. 14, 7. Glafangelove trobente bo sabuzhal, kteri fe bo odeniga kraja fveta do drujga raslegal in me rt vi m re¬ kel: „Vftanite —mertvi in pridite k’ fodbi.“ Na ta glaf bojo vft mertvi vfta- li, od Adama perviga ozlicta, noter do sadniga zhioveka na semlji. Vfe fe bo oshivelo. Semlja bo dala nasaj ljudi, ki jih je do takrat v’ febi f kri te imela. Morje jih bo verglo ria fuho, kar jih je posherlo. Dufhe fe bodo fpet s’ tc- lefi fklenile. Vfi bomo vidili v’ oblakih fuiu bosh- 8g jiga, v fig a zliafiitliviga v’ nefkcnzhni fvetlobi, in okoli njega bres flilevila angelov bosbjih flusliabnikov. Njegovo oblizhje fe bo fvelilo bolj ko folnze, kakor plemen bodo miglale njegove ozhi, is njegovih nft pojde na obe plati nabrufhen mezh njegove - ojftre pravi- ze. Skr. ras. i. Njegove befede bodo kakor grom, vfe bo pred njim tre¬ petalo. Kader bo slie bliso dan Jesufoviga prihoda, bo semljo ogenj posherl, in vfe fe bo rastajalo: „Elementi fe bodo od vrozliine ftajali, senilja pa in dela, ktere fo v’ nji bodo sgorelc.“ II. Petr. 3. „Samo ljudje bodo oflali, in fahnili od ftrahu in zhakanja kar bo zhes vef fvet prifhlo.“ Luk. 2 1. „Kaderbopri- fhel fin zliloveka v’ fvoji fvetlofti, in vfi angeli s’ njim takrat bo fedel na Icdcsbu fvojiga velizhaftva, in vfi ljudje bodo pred njim sbrani," Mat, 25, 90 O kako grosno nerad, s’ nesapo- padlivim ftraham, in s’ neisrezhenim trepetam pojde grefhnik h’ tej ozhitni fodbi, kir bo fam febi rekel: Prifhel je zhaf de fim od fmerti vftal in per- zliel drugo shivlenje, ktero bo same vekomej hujfbi in ftrafhnejfhi kakor vfaka fmert. Vezhno bom shivel, pa le sato de bom vezhno terpeti mogel. Moja dufha fe je fpet s’ telefam fkle- nila, pa le sato de bota oba v’ kup v’ peklenfkim ognju vekomej gorela. Oh nefrezha zhes vfe nefrezhel —Stopit morem sdaj, obloshen s’ ftrafhnim pre¬ grehami in gerdim hudobijami v’prizho vlili ljudi pred fodnika , de bo urslioh mojga prekleltva zel fvet vidil. Poka- sati fe morem sdaj, v’ prizho yfih ljudi pred Jesulam nebefhkim fodnikam, ravno pred tiftiin, kteriga lim v’ shiv- lenji sanizhval, ga s’ hudobijami in pregrehami na novo martral in kristal. 91 Stopit morem ravn pred tiftiga fodnika, kteriga befede, opominvanja in po¬ velja fim sametaval, in njegove nauke sa nizheval, dokler fim na fvctu bil. Al sdaj ah sdaj kako bom preftal, kir fhe pravizhni fe trefejo ! Rajflii bi fhe sdaj v’ peklenfkim bresnu oftal, kakor pa k’ fodbi flieh Preden fe bo fodba sazhela, bodo angeli na boshje povelje lozhili grefh- nike, hudodelnike od pravizhnih, ka¬ kor paftir ovze od koslov lozhi, Ovze, to je pravizhne bodo poftavili na dcf- nizo, kosle pa, to je hudobne bodo po- fta vili na levizo. Takrat bodo pravizh- ni, ktere je fvet velikrat sanizhval in sa norza imel, s’ veliko zhaftjo na defno hran poftavleni. Hudobni krivizhni bodo koslam enaki na levo ftran pahne- ni, kir bojo fvoje nefrezhnefodbeper- žhakvali. Slie to lozhenje bo grefhni- kam grosno ftrafhno in britko per fodbi,kir bodo pogubleniin vekomej prekletim perfhtcti. Navfih udili bodo pred Jesufovim prihodam trepetali, in fhe lifti zhaf rajfhi v’ peklenfkimu | ognju goreli, kakor fe pred ferdilim Jesufovim oblizlijam pokasali. — Oh kako bo hudobne peklo, koliko shaloft bodo obzhutili, kir bodo nafproli vi- dili ftati na defni ftrani take, ki fo jih na fvetu sa neumne, perprofte fhteli, jih sanizhvali in preganjali. — „Takrat bodo pravizhni s’veliko ferzhnoftjo so- per te hali, kteri fo jih flifkali in njih dela odvseli. Kader bodo hudobni to vidili, bodo od grosniga ftrahu vfi pre¬ padeni, in fe bodo sazhudili, kako fo uni tako naglo in zhes vfe upanje sveli- zhanje dofegli. Tukaj bodo farni per febi rekli, kir fe bodo kfali in od du¬ ha britkofd sdihovali; To fo tifti, kte- rim fmo fe mi nekdaj pofmehvali, in jih v’ saframljiv pogovor imeli. Mi 93 neumni fmo njih sliivlenje s a uefpamct imeli in njih konz sa nezhaft. Poglej kuko lo sdaj perfliteti med boshje otroke in njih. odlozhih je med fvetniki. Pravizhni pa bodo vekomej shive- li, in per Gofpodu je njih plazhilo, in narvikfhi sa nje fkerbi, sato bodo prejeli zhahitlivo kraljeftvo in lepo kro¬ no is gofpodove roke: sakaj on jih bo s’ fvojo defnizo pokril, m s’ fvojo fve- to roko branil.“ Bukve modr. 5 , i — 17. Po tem ko bodo vfi ljudje tako ras- lozheni, de bodo pravizhni na delili, hudobni pa na levi hrani fodnika hali, le bo fodba perzhela, Odperle febddo bukve fveliga Evangelija, po kterih bomo vh fojem. — Odperle le bodo ti* fte In ikve v’ kterih je zelo hafhe sS- dershanje sapifano. Vfe nafhe dobre pa tudi hude dela fona tanjko sapifane Nar manjfhi rezil kar je zhlovek iioril ni posablcna. Takrat fe ho vfe ozhitno 94 vidilo, vfe fe bo pokasalo, kar je Lilo fkritiga od sazlietka fveta do tihe ure. V’ tihih bukvah bo vfakter lahko bral fvoje in vfih drugih ljudi shivlenje.Ta¬ krat fe bo mogel vfakler pokasali ravn takiga, kakorflini je od Boga sposnan. Takrat bodo hudobni krivizhniki od vfih hudobi preprizhani, kterc fo v’ shivlenji fkerbno tajili, jih fkrivali in fe pravizhne pofhtene delali. Pokasala fe bo nedolshnoft, in odkrila fe bo kri- viza v’ prizho zeliga fveta. S’Janes ki je v’ duhu-fodbo vidil pravi: „Vidil fim velik beli fedesh, in fedeti na njemu eniga, ki pred njegovim oblizhjam semlja in nebo beshi.—Vidil fimmertve velike in majhne ftati pred fedesham , in bukve' fo fe odperle, in druge bukve, ki fo bukve shivlenja fo bile odperle, in mertvi fo bili po tem fojeni , kar je bilo v’ bukvah sapifimga po njih de¬ lih,” Skr. rasod, 20. Grosni ftrah in ftrafhna framota bo prehajala grefhnike per pofledni fodbi, kir njih hudobije Te bodo vfim ljudem osnanile, in njih krivize zclimu fvetu ozhitno pokasale. She nekdaj je Bog hudobnim tako shugal: „Glej' jes pridem nad te, in bom pred tvojim ob- rasam odkril kar je fkritiga, in bom pokasal ljudftvam tvojo nagoto, in kra- Jjeftvam tvojo framoto. Na tebomver- gel gnufobo , saframotil te bom i» te poftavil sa isgled.“ Nahum. 3 - — Kakor fo ln zli ni sharki kader" fkos okno pofijajo, po hifhi tako rasfvitli- jo,defevfaka narmanjfhi rezh vidi, ram tako bo oko pravizhniga fodnika Jesufa prederlo zlilovefhko ferze 9 in ga tako rasfvetlilo, de fe bodo n*r- manjfhi nar fkrivnejfhi dobre in hude dela vidile, in vfim ljudem ozhitno po¬ kasale. Jesuf bo per pofledni fodbi od- gernil sagrinjalo hinavfhine in ffe zlilo- 96 vefhke golfije, tako de bomo vfl eden drujga pregrehe v’ pravi gnufobi vi- dili. — Hudobni krivizhni krifljan! „Premif- li pravi f. Augufhlin, dc pred nefkon- zhnim fhtevilam ljudi fc bodo odkrile vfe tvoje pregrehe, in v’ prizho toliko nebefhkih angelov, fe bodo ozhilno pokasale vfe tvoje hudobije, ne farno kar fi jih v’ djanji, ampak tudi kar li jih s’ miflam in sheljam ftoril. Takrat bofh imel toliko loshnikov, kolikor jih je bilo na fvetu , kteri fo ti lepe is- glede pravizhuiga shivlenja kasali, v' prizho vfdi bofh oframoten.“ S. Aug, Krifljan! sdaj fe framujefh fvojih grehov fpovedniku odkriti, in fe jih fpovedati, kir fpovednik je zlilotck ka¬ kor ti, in jih tudi nikomer ne fine po¬ vedati , pa fe venderkakiga gerdiga gre¬ ha tako grosno teshko in nerad fpo- vefh , 97 vefh, de fe k’ temu dolgo perprar- Ijafh. Pomifli, kako fe bofh pa mogel framvati per pofledni fodbi, kir bofh mogel pokasati, ne predenim zhlove- kani ampak pred vfim ljudmi zeliga fveta, pred vfim angelami, pred Jesu- fam ojftrim fodnikam, karkoli fi kdaj hudiga ftoril. Pokasati bofh mogel ta¬ krat vfe fvoje hudobije, kterc fi miflil de she sdavnej fo posablene, in de nifo nikomer snane. Karkoli fi kdaj kaj hudiga miflil, skelel, govoril ali ftoril v’ fkrivnih taninih krajih, vfe bo ozhitno per fodbi, vfe bo osnaneno. „Mifli kriftjan , ko bi ti imel kaki slo velik oftudni greh, sa kteriga bi shiv zhlovek ne vedel, pa bi bilo naboshje perpufhenje v’ zerkvi takrat kader je narvezh ljudi vkupsbranih, ozhitno os¬ naneno, in vfim povedano kaj fi ltoril, m takrat kader bi tudi ti sravcn bil, — Kako slo bi fe framval kaj no ? Raj- 9 98 fhi bi fe tifti zhaf v’ s e ml jo vderl, ka¬ kor toliko prizh fvoje hudobije imel. Kako nam bo fhe le takrat, kader bodo per pofledni fodbi v’ prizlio zeliga fve- ta, snanim in nesnanim gledovzam na» fhe pregrehe odkrite in pokasane. 44 S. Krisost. hom. 5- in ep. ad Rom. Pravizhen fodnik Jesuf Kriftus ho s’ fvojim vligavideozhim ozhofam pre¬ gledal vfaziga, in ga bo preprizlial, de je pekla jali pa nebef vreden. O kri- ftjan ! kako grosno fe bofh takrat uftra- fhil, kir vidil bolh, de per fodbi ho rajtenga vfa drugazli, kakor jo sdaj fam delafh. Pokasal ti bo Jesuf bres fhtevila hudobnih nefpodobnih mifel in shelja, ki jih nifi nikoli sa greh fhtel. Vidil bofh veliko gerdili pohuj- fhlivih befedi, kijih nifi porajtal, pa takrat bofh fposnal koliko hudiga fo ftorile, koliko,nedolshnih sapeljale, in v’ kolikih ferzih fo tvoje nefpametne 99 befede vfadile korenine gerdili in ve¬ likih pregreh. Vh, kterc fi pohujfhal te bodo, per fodbi toshili, zhes te pri- zhali in sa te fhtraferige klizali. Vidil bofh , koliko lepiga shlahtniga zhafa li v’ lenobi in v’ sanikernofti sapraril! Ko¬ liko boshjih gnad fi savergel? — Koliko lepih naukov fi nemar puftil. Od vfiga tega bofh mogel ojfler odgovor in tefliko rajtengo dajati. Vidil hofli pa tudi vfe fvoje dobre dela kar fi jih ftoril, in uftrafiiil fe bofh, kir bofh sagledal de fo prasne, bres vfe žene, bres vfe vrednofti pred Bogam , sato ki jih nifi ftoril is praviga namena, sa- volio Boga, ampak ftoril fi jih le sa- voljo hvale, ali savoljo zhafti, ali pa savoljo zhafniga dobizhka. Vfe karkoli li dobriga' ftoril le is drugih rmfli, kar nifi sgol is ljubesni do Boga ftoril, bo saversheno. Tako le bofh prašen, bres \fih dobrih del ftal pred fodnikam, in 100 liefrezhniga obfojenja zhakal. She pra- vizhni poterpeshlivi Job fe je vef tre- fel, kader je prihodno fodbo premifh- ljeval, in je rekel: „Kaj bo s’mano, kader me bo prifkel Bog fodit, in kaj mu bom odgovoril, kader me bosazkel isprafbevat. —Jest fina v’ fkerbi savol- jo vfih fvojili del, kir vem de (o Bog) nobenimu greha ne pregledafk.” Job. Kir fe je tedaj Job pred fodbo bal, kterimu f. pifmo prizkvanje da , de je bil praGzken, koliko fe je bati fke le nam tifte ftrafhne pofledne lodbe, kir moremo s’ Davidam sposnati; de vfa zldovefkka fvetoft bo takrat sginila, kakor sgine fenza pred folnzam : „Kir fe tukaj pravizhniga fhtejem, bomino- rebit tam sa krivizkniga fposnan,” Psi. 74. „Gorje per fodbi tudi brumnim pravizhnim, zhe bofh ti o Gofpod! s’ njim bres ufmilenja ravnal.” S. Aug. Gotovo je ftrafhno v’ roke shiviga Boga 101 pafti. „Ako bo pravizhni kome] sveli- zhan, kej fe bo hudobnesh in grcfh- nik pokasal.“ I. Petr. 4, 18» Sato bodo grefhniki per pofledni fodbi, v’ grosnim ftrahu in trepetu pred Jesufam ftrafhnim fodnikam ftali, kte- riga fe ne bodo upali v’ obras pog¬ ledat. — Vidili bodo de njih fodba je nef- rezhna, s’ duflio in s’ telefam bodo mogli v’vezhne martre iti, sato bodo grosni glaf sagnali in ftrafhno krizha- li. Hribe in nar vezhi gore bodo pro- fili in klizali, debi fe nanje poderle jih pokrile, in ferditimu Jesufovimu pog¬ ledu vmaknile. Radi bi fe kam fkrili pa ne bo njim mogozhe. llajfhi bi tifti zhaf oftali v’ narhujf hih peklenfkih martrah, kakor bi fhli k’ fodbi pra¬ vizhni ga Boga , pa ne bo mogozhe. — Mogli fe bodo pokasati pred Jesufam ferditim fodnikam, kteri bo vfe njih 102 fkrivne hudobije vfim ljudem osnanil. M Nizh ni fkritigakar bi fe ne rasoda- lo, alihudiga, kar bi fe ne svedi!o.“ Mat. lo, 26. Tako bodo hudobni grefh- niki fposnali inozhitno prizhevanje da¬ ti mogli, de pravizhne fo Gofpodove fodbe. Po tem kader bo vfakter pofledni dan saflifhal fvojo fodbo, in fposnalkaj je vreden, bo vfak fam poterdil, depo vfi pravizi je obfojen, de vreden je te¬ ga kar mu je perfojeniga. Takrat fe bo Jesuf na fodnim ftolu vef prijasen k’ pravizhnim na defni ftrani obernil in njim porezhe : „Pridite vi isvoljeni moj- ga ozheta , in pofedite kraljeftvo, kte- ro je vam perpravljeno od sazhetka fve- ta.“ Mat, 26. Kdo ft je v’ ftan mifliti trofht ve- felje in fladkoft, kteriga bodo obzhu- tili svoleni na defni ftrani boshjiga fodnika, kir s’ tem frezhniin befedam njim bo svelizhanje dal. S’ Jesufam pojdejo v’ frezhno shivlenje. — Potem fe bo obernil na levo ftran, in bo s’ gromezhim glafam hudobnim savershenim rekel: ^Poberite fe od me¬ ne vi prekleti v’ vezhni ognj, kteri je hudizliu in njegovim angelam perpravl- jen.“ Mat. 25. O ftrafhne grosno sha- loftne befede, kterih flifhat naf Bog varuj. Bres trofhta bres pomozhi, bres upanja bres ufmilenja, fe bo sazhela sa njihvezhna nefrezha, peklenfko ter- plenje. „Sato bodo takrat jokali vfi rodovi na semlji.“ Mat. 24 . Jokali bodo takrat ajdji neverniki, ki fe njim je krish nauk Jesufa Kriftusa neumnoft sdelo, kir fo imeli perlosh- noft refnizo f[>osnati pa je nifo hotli. Jokali bodo takrat terdovratni judji, kir fo bili tako flepi, de fo Jesufa nar- vezb dobrotnika savergli, in ga neuf- mileno na krisbu umorili, in tako ne- bela sa rfelej sgubili. Narhujfhi pa bo¬ do jokali katoljfhki kriftjani, kteri fo Jesufafposnali in njegove dobrote ushi- vali. Bili fo v’ kerfhanfki veri srejeni inpoduzlieni, imeli fo fvete sakramen- le, dobro fo posnalipot prot nebcfam, in vender fo shiveli hujfhi, nefpodob- nejfhi kakor ajdji in judji, sato jih tudi hujfhi fhtrafenga zhaka. Grosno bodo jokali kriftjani takrat, kader njim bo Jesuf pokasal krish, martre terplenje, ki jih je sa nje preftal in pretcrpel. Po¬ kasal njim bo Jesuffvoje rane, in fveto refhno kri, ktero je do sadne kaplize na krishu prelil k’ njih odrefhenji, pa vfe to fo sanizhevali, in le rajfhi po naukih fpazheniga fveta, kakor po Je- sufovih naukih shiveli. „Kir fo grefh- niki prejeto refnizo radovoljno sanizhe¬ vali, bo ftrafhna fodbain ognjeno mofh- tovanje zhes nje prifhlo.* Hebr. 10, 26. Sato njim bo fodnik per fodbi re- io5 kel: Poberite fe od mene vi prekleti, v’ vezkni ognj pojdite sdaj. Vezli ni sa vaf ufmilenja vezli milofii. V’ shivlenji fini vam ufmilenje ponujal, pa nilte sanj marali, fte ga sanizhevali, sdaj jest sa vaf vekomej ne bom maral, in vaf bom savfelej sanizhevsd. Vezliua pra- viza me fili, de vaf morem pogubiti* Ezeh. 7, 8 — g. Vezli nifim sdaj vafh Ozhe, jim porezhe Jesuf, kakor fina unili sveftili prijallov na jdefni. ftrani, ampak vafh ozhe bo od sdaj naveko- mej pekLenfki hudizh. Vezh nifiin vafh svelizhar in odrefhenik, ampak, kakor odprem sdaj svolenim vrata v’ nebefa, kamor jih v’ vezimo velelje fabo pel¬ jem, tako fe odpre pod vam sdaj i&be- Icn pekel, v’ kteriga ftrafhen bresen fe bofte na vekomej uderli. — Takrat oh takrat bo tifto ftraflmo lozhenje, kar bo skaloft pogubljenih na levi ftrani slo povikfkalo, kir bodo io6 na defni ftraui med isvolenim vidiii prijalle, snanze tovarfhe, kteri fo Lili ravn v’ takim ftanu, in ravn v’ takih perloshnoftih, pa fo na defno ftran med isvolene prifhli, in sdaj fe bodo sa vfelej lozhili. Oh shaloftua lczhituv! Sin fe bo lozhil od ozheta, ozhe od fi¬ na, eden pojde v’ nebefhko kraljcftvo, drugi v’ pcklenfki bresen. Mati pojde od hzhcre, hzhi od matere; ena v’ nebefa druga v’ vezhni ogenj. Brat poj¬ de odfeftre, feftra od brata. Prijatel od prijatla. Shli bodo eden od drujga pasa vfelej, lozhili fe bodo pa fe ni¬ koli vezh ne bodo vidiii. Bres mire bo obupanje pogublenih, kir bodo vidiii fvoje tovarfhe, kako vefeli pojdejo s’ Jesufam v’ tovarfhii vfih isvolenih v’ vezimo vefelje; oni pa fe bodo uderli v’ vezhni ogenj, v’ tovarfhii peklenfkih duhov in vfih savershemh pogubljenih. Strafhno bodo pogubljeni takrat ri- 107 j ulj in s’ grosnim preklinvanjam upili iti tulili: Prekleta ura, v’ kteri fim rojen bil, bodo rekli. Prekleta minuta kir fe je reklo, de je zhlovek fpozhet. Prek¬ leto truplo, ktero je le poshelelo kar je zhes boslije sapovedi bilo. Prekleta dufha kir ni hotla prav refnize fposnati, in bolj telefnih fkufhnjav premagvati. V’ takim grosnim ftrafhnim preklin- vanji in sdajanji le bodo grefhniki v’ peklenfki bresen pogresnili, is kteri- ga nikdar ne bo odrefhenja. Pravizbne pa bo Jesuf fabo v’ nebela vsel, in njim vezimo vefeljd sa plazhilo dal. De bi naf ne sadela tifta ftrafhna nelrezlia, per pofledni fodbi na leVo ftran poftavleni, in potem sa vfelej po¬ gubljeni biti, le moremo sdaj v’ sbiv- lenji vedno perpravljati, de bomo mog¬ li per fodbi odgovor dati. Vczhkrat moremo ftrafhni fodni dan premifli- ljevati, s pofebno ob zhafu fkufhnjave fi fpomniti, kaki ftrah, shaloft in ve¬ lika framola naf bo obfbla per fodbi, she tudi fkrivaj v ? greli pervolimo, kir per fodbi bo vfe odkrito in osnan- jeno. Delajmo vezhkrat farni f" fabo rajtengo, in fhtrafujmo farni febe s’ ojftro pokoro savoljo ftorjenih grehov. Hitimo popravit kar Jesufa shali, de per njem miloft dofesbemo. Tako bo- ’ mo odfbli vezhni fhtrafengi, kir bomo ] miloftlivo fodbo imeli. Sodni dan nam i po tem ne bo shelofteti in ftrafhan, 1 ampak bo dan veffeija m zhafti , kir 1 bomo svoljenim perfhteti,. in v’ ne- 1 befhko kraljeftvo vaeti,. t log TRETJI DEL. Od Pekla. Verfka refniza je, de Bog bo pra- vizhne v’ vezhito vefelje v’ nebefa vscl, pa ravn tako je ref, de Bog bo hudob¬ ne vekomej savergel, in jih pahnil v’ kraj vezhne fhtrafenge, kteri kraj pe¬ kel imenujemo. Pekel je tedaj tifti kraj, kjer pogubljeni vezhne fhtrafenge terpe. Kdor tega ne verje pravi fveti Augufhtin, tudi ne verje de je Bog. Kakor pravizhni bodo v’ nebelih veko¬ mej s’ Bogam fklenjeni> vshlvali nebefh- ko vefelje sa plazhilo fvojih’ dobrih del, ravn tako bodo hudobni v’peklu ter— peli vezhne martre sa fhtrafengo fvo¬ jih hudobi. ro 110 To naf uzhi Jesuf Kriftus vezhna refniza: „Oni bodo ven pahneni v’ unajne lame, kjer bo jokanje in s’ sob- ini fbkripanje.“ Mat. 8, 12. Pogub¬ ljeni ne bodo vidili shivlenja, ampak jesa boslija bo vekomej nad njim. Ter- peli bodo v’ fvojim pogublenju vezhne martre. Saversbeni bodo sa vfelej is pred boshjign oblizhja, odlozheni od boshje zhafti. Odlozheni od lovarfhije pravizlmih, bodo hudizham perfhteti, Take ftrafhne nefrezhe fe obvarvali naf Jesuf svefto opomina,, in nam uka- slie rajfhi roko ali nogo odfekati, ali ©koisruvati, to je, rajfbi narprejetni- fbi rezhem fe odpovedati, kakor v’ vezlini ogenj versheni biti, kjer zherv nikoli ne pogine , ogenj nikoli ne ugaf- ne. Mark. g. Slie nekdaj je Bog hudobnim gros- no shugal rekozh: „V’ mojim ferdu je bil ogenj ushganin bo do dna pekla 111 gorel, — Zhes hudobne bom nefre- zlie v’ kup fpravil, in fvojc pufliize bom v’ nje isft.relal, Y. buk. Mos. 32. Tudi ajdji ali neverniki kteri od prave vere n izb nifo vedli, fo po farni pameti fposnali, de hudobni, krivizh- ni bodo po fmerli fhtrafam. Koliko bolj vemo flie le mi kriftjani, kir nam je bosbji fin rasodel, in povedal, kako hudo fe bo godilo po fmerti grefhni- kam, zbe v’ grehih umerjo. — Hudobni shelijo de bi ne bilo pek¬ la, de bi bres flrahu fvoje hudobije uganjali in per vfili krivizab bresfhtra- fcnge oftali. Pa veft tudi narhujfbim liiulodelnikam njih pregrelie vedno ozliita, in njim priliodne fbtrafenge na¬ poveduje. Vera naf tedaj uzhi, pamet potcrdi, in veft nam prizbuje, deper- pravljeno 'je na unim fvetu ftrafhno in pa vezimo terplenje v’ peklu, kamer 112 bodo hudobni nefpokorjeni grcflmiki versheni, in v’ vezhni ogenj pokopani. De bi fe bolj fkerbno varvali gre¬ ha, kteri zhloveka v’ peklenfki bresen v’ vezhno nefrezho fpravi, premiflimo: Kako grosne, velike in ftrafhne marlre pogubljeni v’ peklu terpeti morejo. I. Pogubleni fo is pred boshjiga oblizhja saversheni. „Poberite fe vi prekleli, pravi Jesuf hudobnim nefpo- korjenim grefhnikam, v’vezhni ogenj, kteri je hudizhu in njegovim angelaui perpravljen. 44 Mal. 25. Pogubljeni fo sa vfelej sgubili bosh- jo prijasnoft in vezhno svelizhanje , to¬ rej jih bo sguba nebefbolj pekla, ka¬ kor vfe peklenfke martre. Is globozbi- ne peklenfkiga bresna, bodo pogublje¬ ni fvoje ozhi povsdigvali prot nebefain, ktere bodo v’ fvojih rniflih vedno od- perte vidili, in ueisrezheno frezhne u3 ki bodo tam gori vfelej vidili tifte boslije • prijatle, kteri fo na fvetu ravn v’ ta- 2- kimu ftanu, ravn v’ takih nevarnih m okolifliinah shiveli, in ravn take hude o: fkufhnjave imeli, pa fo nedolslinoft re ohranili, ali pa refnizbno pokoro ftori- li, in tako v’ nebefa prifhli. Per tem pogledu fe bodo pogubljeni fvoje fle- ga pote in fvoje terdovratnofti fpomnili, vi de fo vfe boslije gnade savergli, in fe o- rado voljno v’ peklenfke marlre sako- nj, pali. To jih bo neisrezheno peklo. Sa¬ ni to pravi f. Krisoftom: ,,Veliko huj ka¬ kor pekel fe mi sdi, ne dofezhi ne- h- befhke zhafti, in veliko bolj miflim, o- je treba shalovati savoljo sgube nebefh- ,a- kiga jkraljeftva , kakor savolj pcklenfkih ji- martcr. Sguba nebef nar huj pezhe , je- narbolj boli. Sato naj mi govori kdo m, °d tavshent peklov, ne bo nizh taziga, d- nizh tako shaloftniga in hudiga pove- ne H4 dal, kakor je shaloftno, hudo in ftra- 1 fkno nebefa sgubiti. 44 t Pogubljeni fo Boga sa vfelej sgubi- ij li, vekomej bodo od njega odlozheni. li Zhes to s«ubo bodo oni crrosno shalo- r O O vali in krivave folse tozhili, pa nizh s njim ne bo pomagalo, kir preposno n bo takrat. Pogubljeni bodo od delezb b vidili zhaft in nelkonzhno vefelje is- k voljenih, kakor je bogati mosh vidil is j< pekla v’narozhje Abrahama, in .fi bo- ti do farni bres prenehanja ozhitali re- n kozh : — Glejte frezhno vefelo boshje s kraljeftvo, ktero je bilo tudi nam per- n pravljeno, pa sa vfelej fino ga sgubili. ti — Nam fo bile obljube dane. Jesufnam h je s’ fvojim nauki pot v’ nebefa poka- lj sal in jo nam s’ fvojim isgledi sasnam- z noval. On dobrotliv svelizhar, nam je h s’ fvojim britkim terplenjam in grenko v fmertjo na krishu, vrata v’ nebefa od- g perh Pa vfe to je bilo nad nam sgub- d ud Ijeno, vfe safiojn. Safhli fmo, oftali fmo terdovratni in fiepi na hudobnih potah, in tako fmo fe v’ vezhno nefrezho vder- li, kir nifrno hotli poflufhat glafa dob¬ rih pafdrjov, kteri fo fi veliko per- sadcvali naf na pravo pot perpravit, in nifmo hotli’. Glejte nafhiga gofpoda, bodo rekli pogubljeni eden drugmu, kako fe da vefelo vshivat fvojim isvol- jeniin prijallam. Njega vshivat fmo tudi mi namenjeni bili, in vender ga ne bomo nikoli gledali. Tukaj Boga sdaj nemoremo prav sapopafti. Vidi¬ mo ga le skos vero kakor v’ fhpeglu, torej ne moremo prav sapopafti, koli¬ ka nefrezha je Boga sgubiti. Pogub¬ ljeni to sgubo tako v’ shivo zhutijo, de zhes to sgubo nefkonzhno shalujejo , in fe ftrafhno kfajo, de fo Boga nar- vezh dobroto sa vfelej sgubili, kteri- ga bi bili lahko vekomej vshivali. Nik¬ dar otrok nemore obzhutit take shalo- fti, kader fe more od Ivo j ili ljubili ftar- fhov lozhiti, in jih sa vfelej sapuftili, kakorfhno ziniti dullia kader Boga sgubi. Abfolom Davidov fin je fdno shalo- val, kir ni fmel oblizhja fvojiga ozhe- ta vidit, Kralj ni vezla zliafa fvojga fina pred fe puftil, kir fe mu je bil same- rib Abfoloma je to tako bolelo, in mu tako teshko bilo, de sadnizb je re¬ kel : Profirn de kraljovo obl izlije vi¬ dim, zhe fe pa kralj fhe na mojo kri- vizo fpomni, naj me umori. fl. buk. k. 14. Drugazh bolj dufba sa Bogavftvar- jena le po Bogu hrepeni, in fe s’ njim fkleniti sheli. Kakor sliejn jelen hre¬ peni po mcrsli vodi, tako dufha s’ Bogam fklenjena biti sheli, in vender bo mogla pogubljena dufha od Boga vezhno odlozliena biti. To lozhenje od Boga bo dufJbi tako teshko djalo, de bi rajfhi bila konzhana, ko bi mo- H7 gozhe bilo, kakor dc. nikoli ne bo boshjiga oblizhja gledala. Ohiiefrezha, grosna nefrezha! Od Boga fvojiga fivarnika vekomej odlo¬ žilen bili, kdo bo to sapopadel? II. Pogubljene bo huda veft vedno pekla, kir bodo sposnali, de farni fo vezhniga pogublenja krivi, in vfe nar ftrafhneif bi martre bodo na dufki in na telcfu terpeli. Veft pogubljenim ne bo nikdar po¬ koja dala, ampak vedno jih bo pekla, pikala in grisla, „Zherva njih vefti ne bo nikoli konz, in ogenj ne bo nikoli vgafnil. Mark. g. Vedno fe fvojih pre¬ greh fpomnijo, in njih hudobije fo njim smerej pred ozhmi, ktere jimvelt bres prenehanja ozhita. Hudobni fi persadevajo sdaj v’shiv- lenji, fvojo veft sadufhit in jo k’mol- zhanji perfilit, de bi bolj bres fkerbi v’ hudobijah shiveli • ali gorje in gorje jim zhe tudi v’ pregrehah umerjo , kir 11 v’ peklu jim ho veft vedno ozhitala , de lahko'bi bili svelizhani, ako bi bili k hotli kir pa v’ sbivlenji nifo hotli po- 1 flufhat glafa fvoje vefti, ki jih je opo- minvala in kvarila, bodo mogli poflu- 1 fhat v’ peklu, v’ vezhnim ognju nje oj- s ftro pa breskonzhno ozhitanje in gri- ' senje. £ Y’ neisrezheni britkofti in v’ ftra- 1 fhni shalofli, vfak pogubljeni v’ pek- 1 lenfkim bresnu sdihuje, joka in shalu- 1 je, kir mu nikoli nemore is mifel pri- ^ ti, de lahko bi bil svelizhan fam ko bi bil hotel. Oh ! vpije vfak pogubljen krifijan v’peklu : Na poli prot nebefam hm bil, in vender morem sdaj v’peklu goreti. Bil fim v’ pravi katoifhki veri, klera farna samore svelizhat, in vender fun od Bo¬ ga sa vlclej savershcn. Bil fim per f. kerftu vset sa bosbjiga otroka, saver- ug i>a nebefhkiga kraljeftva', in vender je moja verbifhna sdaj peklenfki bresen. Bil fim na fvetu tovarfh Jesufovili prijatlov, in sdaj bom vekomej tovarfh peklenfkiga fatana. Zhloveka ktcri v’ fmertnih' grehih urnerje, in v’ boshjim fovrafhtvu fvoje shivlenje fklene, obfodi Bog po fvoji vezhni pravizi v’ vezhne fhtrafenge in sapove: ^Popadite ga, sveshite mu roke in noge, in versite ga v’ unajnc tame, kjer bo jokanje in s’lobmi fhkri- panje.“ Mat. 22. in nefrezhni pogub- lenz fe vdere v’ tilu ftrafhni kraj, kte- riga f, pifmo imenuje ognjeno pezh. „Mat, i3. kjer bo ogenj, shveplo v’ terplenje hudobnim odlozheno,“ Psl.io. „Tako pojdejo hudobni v’ deshelo revfhine in tamote, v’ kteri fmertna fenza in vezhna groša prebiva.“ Job, 10. S, Janes pravi: „Prekleti bodo ivoj del imeli v’ ognjenim in shreplenim 120 jeseni.“ Skriv. ras. 21. Saftorjenc hu¬ dobije bodo pogubljeni saperti v’ vezh- no jezho, in tam ne bodo imeli druge tovarfhije, kakor druge pogubljene, hu- dizhe in vfe peklenfke fpake inpo-fhafii. Kdo je v’ftanu isgovorit,kako ftrafhno in shaloftno je prebivat med tako nefrezh- no tovarfhijo? She na fvetu vfak ve, kako hudo in shaloftno je med takim ljudmi shiveli, kteri fe vedno fovra- shijo, preklinjajo in isdajajo in rotijo, Koliko ftrafhnejfhi je fhe v’ peklu, ko bi druge martre ne Bilo, kakor vefio- mej med hudizhi in med drugim saver- shenim v’ eni jezhi sapert biti, kjer eden drujga preklinjajo, eden: drusiga urshoh fvojga pogublenja delajo. Star- fhi preklinajo otroke, otrozi ftarfhe. Mosh kolne sheno, shena mosha. Brat- ji rotijo fvoje brate , tovarfhi fvoje to- varfhe. Eden druginiu pravijo: Ti fi kriv moje take ftrafhne nefrezhe, kir fi 121 fi mo pohujfhal in me v’ greh sapelal, Ti fi me v’ hudobijah poduzhil, na c ktere hi jest fam nikdar fhe miflil ne bil. O prekleta tifta ura , v’ kteri fim *• s’ tabo prijasnoft naredil, vpijejo po¬ li gubljeni eden drugim! Oh de bi te i- jest nikdar ne bil posnal, ja de bi te nikdar ne bil vidil, bi ne bil v’vezhno m nefrezho prifhel! Oh, prekleta tovar- i- fhija, prekleta mefna ljubesen ! — Po- o. gubljeni kolnejo v’ peklu febe, uro, dan io fvojga rojftva. Preklinjajo fvoje tovar- >- fhe, pohujfhlivze in sapelivze. Ven- r- der vfe to njim nizh ne pomaga, er Nimajo ga pogubljeni v’ peklu nar- ga luanjifhiga trofhta. Na fvetu, zhe fe r- komu hudo godi, zhe je v’ veliki nef- e. rezhi in v’ velikih britkoftih, imaven- t- der kaki ga prijatla, de ga potrofhta in o- s’ prijasnim ufmilenim befedam mu fi enkoliko terplenje pomanjfha , in mu ir tudi kolikor samore pomaga. Med po¬ li 122 gubljenim pa fe nizh eden drugimu nefmilijo, in fe nizh trofhtat ne mo¬ rejo. Od nobene ftrani ni trofhta n pat. Saftonj vpijejo prot ncbefam, Bog jih ne flifhi. Kakor fo bili oni na fvetu gluhi boshjim vablenju in kli- zanju, tako je Bog gluh njih upitju in njim daje skos zelo vezhnoft vfo obil- noft ojftre boshje pravize zhutiti. „Po- gubljeni v’ peklu neprenehama sdihu- jejo , pa ni ga de bi fc zhes nje ufmi- lil; is globozhine upijejo, pa ni ga debi jih flifhal; tulijo, pa ni ga de¬ bi jim pomagal; jokajo pa ni ga de¬ bi fe mu fmilili.“ S. Ziril, dacapo, Sato bodo pogubljeni vfi obupani fmerli sheleli in profili, pa je ne bo, Bres konza bres mire fo nef- rezhni’, pa fl nemorejo pomagati, in fi nikoli ne bodo pomagali. Sato bodo pogubljeni v' peklu ftrafhno kleli in fi vofhili, debi nebili nikoli na fve 1 j < § 1 c i 1 f r t i i t { v d l 123 1U rojeni. „Naj pogine dan kader fim ro- o- jen bil, in npzh, kader fe je reklo, t t a zlilovek je fpozliet, kjer ni saperla te- lefa, ki me je nofiio, in ni od mojih n ; ozhi hndiga odtegnila. Sakaj nifim v’ [j. maternim telefu umeri, ali naglo po- ginil, kader ljm is telefa prifhel. Sa- jj. kaj fim bil na kolena vset, sakaj s’perfi 0 . dojen, kir Li sdaj liho fpal in v’ fvojirn u . fpanji pozitiva!.“ Job. 3. jj. Glej krifljan! tako bofh jokal, tu- g a lil in klel v’ peklenfkim bresnu, ker e . fe sdaj fmejafh, in v’ fvojih gerdih e . pregre'bali terdovratni sliivifh, pa nizh l0 ti ne bo pomagalo, tvoje terplenje ne mi bo sa en laf ne pomajnfhano ne per- krajfhano. Gorje ti bo zbe v’ fmert- >f. nih grehih umerjefh preden pokoro |i ftorifh, bres milofti bofh pahnen sa vfelej is pred boshjiga oblizhja, in tvoj jj delesh bo med prekletim. Vsdigval r gl bofh fvoje ozhi prot nebefam, in milo 11 * 124 jokal, kakor joka hudodelnik, kteri p, je savoljo fvojih hudobii sa zel zhaf ni fvojga sliivlenja v' hudo jezho obfojen, kader per oknizu fvoje jezhe vidi in fl flifhi tovarfhe, kako fe vefelijo, ra- s’ jajo in vefele pelme prepevajo. Dru- in gazil bolj fe bo tebi ferze tergalo, zhe ra v* pekel pridefh, kar le bo gotovo pi sadelo, zhe bofh vedno hudobno shi- pi vel in zhe nikoli ne bofh pokore fto- gi ril, kir bofh vidil fvoje tovarfhe fe v’ jc nebefih breskonzhno vefeliti, febe pa in v’ vezhnim peklenfkim ognji goreti, n< Sato shaluj, sdihuj in jokaj zhes fvoje P. pregrehe, dokler samorefh s’ fvojini zl folsami peklenfki ogenj pogafiti, fvoje K grehe sbrifati, in per Bogu ufmilenje bi dofezhi, d( III. zl Pogubljeni v’ peklu terpe gi’Osne kj martre in ftrafhne bolezhine, kir v’ bi fe 125 i pels.lenfk.im ognji gore, kter ne bo if nikdar vgafnil. , „Poberite fe vi prekleti, v’peklen- n fki ogenj pojdite.“ 4 Strafbne befede, i- s’ kterim bo Jesuf pogubljene savergel, i- in jih v’pekel pahnil, kir bodo veko- ie mej goreli, S. Augulhtin pravi, de v’ '0 peklu je refnizhni ogenj, kteri nesapo i- padlivo pezhe, inbodufho in telo s’ 3- grosnim bolezhinam napolnil.“ Boshja v' jcsa je pershgala v’ peklu taki zliudni aa in ftrafhni ogenj, kteri bo pogublje- ti, ne v’ peklu vekomej shgal in pekel, je Proti temu peklenfkimu ognju vfa vro- m zhina pofvetniga ognja fhe fenza ni. ,je Ko bi pa v’ peklu slie drujga ognja ne ije bilo kakor nafh ogenj, bi bilo she sa- doft ftrafhno. Le pomiflimo, ko bi bil zhlovek obfojen v’ hudo rasbeleno pezh, me kjer fe shelesna ruda topi, vershen v' biti; s’kakim ftraham in jtrepetam bi fe blishal hudi vrozhini! Pa bi vender 126 ta trofht imel, de njegova marlra ne ho dolgo terpela, kir ve, de v’ taki veliki vrozhini ho komej do dna pe- zliiperletel, ho she mertv« V’ peklu je vfe drugazh, to fhe ni podoba prot vrozhini peklenfkiga ognja. Strafhen je bil ogenj, kteri je hu¬ dobne neframne raefta Sodomo in Gomoro, s’prebivavzi vred poshgalin ppkonzhal« Bog je v’ fvoji jesi ta shvepljen ogenj is neba vergel na nef- podobne pregrerhne prebivavzc, de fo hudobije s’ ljudmi vred sgorele, „vender je ta ogenj le podoba, isgled pehlenfkiga ognja. 44 Jud. v. 7. Kolike martre terpe pogubljeni v peklenfkim bresnu, v’ vezhnim ognju> nam narbolj pove bogati mosh, kteri je umeri, in v’ pekel pokopan bil She toliko let vpije v’ ftrafhnim ter- pienji: „Grosovitno terpim v 7 tem plemenu. 44 Klizhem pa nobeden nie 127 ne flifhi. Jokam pa nobenimu fe ne tl G A v fmilim. Od grosovitnih bolezhin je- zhiin, pa nobeden me ne potrolbta. Nimam je nar majnflii pomozlii. Druj- ga nevidim okoli in okoli febe kakor ognjeni pleme. Drujga ne zhutim ko ogenj. Drujga ne poslieram ko ogenj. Sam fim vef ognjen, Ozhe Abraham fmili fe zhes me! vpije pogubljen bo- gatin is dna pekla, pofhli Lazara, de j, naj omozhi konz fvojiga perfta v’vodi, ^ in ohladi moj jcsik, ker grosovitno terpim v’ tem plemenu. Pa tudi to ^ mu ni dovoljeno , ampak Abraham mu je odgovoril: Sin! fpomni fe, de fi v’ shivlenji prejel dobro, Lazar pa hudo; sato fe sdaj on vefeli ti pa ter- ’j pifh. In velik prepad je med nami in ,j vami, tako de nobeden od naf k’ vam, in od vaf k’ nam nemore. Luk. l6. Tako le godi bogatimu moshusdaj v’ peklu. Na fvetu je imel vfiga sado- 128 fti in v’ obilnofti, Imel je kar je ferze poshelelo. Sdaj nima ene farne kaplje vode, de bi v’ peklenfkimu plemenu fvojo gorezlio sliejo pogalil. Tako fe godi vfim pogubljenim v’ peklu. Tako fe bo godilo tudi nam, zlie bomo ter- dovratni v’ hudobijah shiveli , in v’ grehih umerii. V’ peklu je ftrafhan nam nesapo- padtiv ogenj, kteri bo dufho in telo shgal in martral, pa vender nikoli konzhal. V’ temu ognju bodo pogub¬ ljeni goreli, in vender nikoli ne bodo sgoreli. S. Auguflitin pravi: Nesapopad- live, pa vender refnizhne fo martre, ki jih pogubljeni v’ peklenfkim bresnu terpe. „Yezhi fo njih martre kakor lerplenje zeliga fvela. Yfe kar fo niar- terniki preterpeli, karkoli fi samoremo na fvetu hudiga in ftrafhniga mifliti, 129 ni fenza prot martram, ki jih pogub¬ ljeni v’ peklu terpe.“ „Prekleti od Boga saversheni, ho^- do v’ ognjenim in shveplenirn jeseru fvoj del imeli.” Skriv. ras. 21. Le po¬ glejmo zldoveka , kteri ima na kakiinu udu fvojiga shivota prav hude velike bolezhine; kako jezhi, sdihuje, vpije, nima pokoja ne po dnevi ne ponozhi. V’ fdno velikih holezhinah zhlovek tuli, divja, vpije, de fe vfakimu finili, kdor ga vidi. Kako bodo fhe le tuli¬ li pogubljeni v’ peklenfkih martrah, kir bodo terpeli take ftrafhne marlre in bolezhine v’ vezhnim ognji, de jih sdaj ne sapopafti in ne mifliti ne mo¬ remo, — Terpeli bodo ne na enim udu, ampak na vfih udih bres ras- lozhka, grosne bolezhine, Terpeli bo¬ do na dufhi in na telefu, kir bodo v’ bresnu, kakor v’ gorezliimu morju v topi j eni, in od plemena peklenfkiga ognja neprenehama pokriti. „Sato je zliudni nam nesapopadliv tifti ogenj, pravi f. Auguflitin, ker dufho in telo shge bres debi jih foshgal, ker bres prenehanja gori, bres debi ga kdo podpihvaI.“ Tifti ftrafhni ogenj bo tam pregrehe pogubljenih shgal bres de bi jih kdaj konzhal. — Tam bo eno uro tesliej preterpeti, kakor tukaj fto let narhujfhi pokoro delati. Tam ne bo pogubljenim no- beniga pozhitka, nikoli pokoja, am¬ pak vezhna shaloft vezhno terplenje. Vezhno jokanje in s’ sobmi fhkripan- je. — Vfe vefelje in flafti, ktere fo po¬ gubljeni na fvctu vshivali fe njim bo v’ peklu v’ ogenj in v’ grosne bole- zhine fpreminilo. V’nefkonzhnih mar- trah bodo krizhali: „0 mi neumni! kgiko po nemarnim fmo pot refnize sgrefhili. Ljuzh refnize nam ni fvetila in folnze rasumnofti nam ni fijalo. Na i3i poti krivizc in pogublcnja fmo fe vtru- clili. Kaj nam sclaj vfe to pomaga? Glejte kako velik raslozhik je mecl nam in mccl pravizlmim, ki fo bili na- fhi tovarfhi na fvetu, kterim fmo fe pofmeliovali , in njih shivlenje sa neumno fhteli! Sdaj fo boshjim otro- kam perfliteti in v’ drushbo fvetnikov vsc.ti. Oni fc bodo vekomej v’nebefih vefelili, mi pa bomo v’ peklu veko¬ mej shalovali. S’ nebeflikim dobro¬ tam bodo napolneni, in v’ drushbo fvetnikov vseli, mi pa bomo v’ gros- nih martrah vezimo revfhino terpeli. Od delezh bomo njih vefele pefme flifhali, pa njim drujga ne bomo mog¬ li odgovoriti, kakor Joh! Joh! in Gor¬ je,** Buk. mo. dr. 5. Nikogra ne bodo imeli pogubljeni', de bi mu fvojo nelrezho , fvoje bole- zhine in terplenje potoshili. Od vfih sapufheni, od Boga saversheni, ne- > i3s bodo sraven febe drujga imeli kakor ! hudizhe, kteri jih bodo neprenehama martrali. „Kir bodo grefhniki to vidi- li, fe bodo jesili in s’ sobmi fhkripali, in fe fufhili. Shelje hudobnih bodo poginile.“ Psalm m. Strafhno bo pogubljenim v’peklen- fkim ognji hudo fe godilo, kir ne- fkonzhne nesapopadlive bolezhine bo¬ do na dufhi in na telefu terpeli. Sra¬ ven njim bo veft zelo vezhnoft vpila: Sami fte fi to ftrafhno nefrezho na glavo nakopali. Vfakimu pogubljeni- mu bo veft vekomej ozhitala, in mu bo rekla: Ne bilo bi tebi treba goreti v’ temu plemenu, ko bil hotel boshje dobrote v’ prid li obrazhat. Bog te je hotel svelizhat, ti pa nifi sanj maral. Kir fi boshje gnade sametaval, fi Bo¬ ga perfilil, de te je mogl pogubiti. Poglej! prav rado voljno fi fe pogreš¬ ili! y’ bresen peklenfkiga ognja. 7eft 3 33 hudobnim v’ peklu ozhita , kakor je nekdaj prerok Osea israelfkim ljud- ftvu ozhital rekozh: „Glej o Israel! is tebe je tvoje pogublenje, Gofpod ti je dobro hotel , ti pa fi fe mu vftav- Ijal, in ga nifi poflufhal.“ Osea, 13, 9. Tako bo Bog v’ fvojim ferdu želu vezhnoft pogubljenim kasal fvojo vfi- gamogozhnoft, in fvoje velizhaftvo. V’ fvojih miflih bodo saverslieni vedno nebefa odperte vidili, in ne bodo nikdar mogli posabiti, de fo jih po nemarnim sgubili in s’ nemarnoftjo vezhno nefrezlio saflushili. iy. Strafhne fo martre peklenfkiga bresna , gorje mu kteri vanje pride. Vender narhujfhi je kar je ftrah mi- fliti, de fo peklenfke martre vezhne, lir nikoli ne bodo nehale. Pogublje¬ ni v’ peklu vfe narftrafhncjfhi martre i34 terpe bres vfiga upanja, debi njih terplenje kdaj nehalo. „Njih zherva ne ho konz, in ogenj ne pogafne.“ Luk,g. Terpeli bodo bres konza, bres kraja bres prenehanja, Terpeli bodo vekomej. Pogubljeni v’ peklu vedno skelijo konza fvojiga terplenja, in po njem hrepenijo. Pa kolikor bolj gledajo po konzu fvojiga terplenja, toliko bolj fe preprizhajo, de sa nje ni nikjer konza in ga tudi nikoli ne bo. Kakor pra . vizhni v’ nebefih bodo vekomej frezh- ni, bres ftrahu de bi njih frezha kdaj nehala. Ravn tako bodo pogubljeni vekomej v’ peklu nefrezhni, in njih nefrezhe ne bo konz. JNjih terplenje fe bo vedno pezhenjalo in nikoli ne bo nehalo. Terpeli bodo zelo vezh- noft. Goreli bodo toliko miljonov let, kolikor je svesd na nebu, bilik trave na semlji, kolikor je hftjana drevefih, i35 in njih terplenje fehole smerej sazhen- jalo. Kader bo preteklo fpet drugih milijonov let, kolikor je sernov pefka v’ morju, kolikor je kapliz v’ vfih vo¬ dah, rekah, ftudonzih in v’vfih mor¬ jih, zhaf njih ftrafhniga terplenja ne ho sa en fam laf krajfhi. Smerej bodo v’ fredi vczhnofti, in nikoli ne bodo ene ftopinjc blisliej konza , kir ga nima nobeniga. Nikoli nikoli ne bo vgafnil ogenj, v’kterimu bodo pogubljeni ve- komej krivave folse tozhili savoljo Tvo¬ jih pregreh, in bodo v’ tej peklenfki jezili bres prenehanja krizhali: „Nei- srezhene fo bolezhine ki jih terpimo v’ tem plemenu.“ Pa s’ vfim Tvojim vpitjam, jezhanjam in sdihvanjam, ne bodo Boga nikdar omezhili, debi fe zhes nje ufmilil, kir samudili fo zhaf milofti, in s’ grehim obloshcni prifhli pravizi boshji v’ roke. Vezhnoft! ftrafhna vezhnoft, ktera i36 fe ne da ne dopovedat ne sapopafli naf more uftrafhit, zhe le malo po- niiflimo, kaj fe pravi terpeti, vezimo, sa vfelej, bres konza terpeti, Ta mifel naf more sbrihtat, in naf perganja fi vfe persadevat de v’ vezhno nefrezlio ne pridemo. Mifli kriftjan! kobi kaki zblovek bil sa tako dolgo v’ pekel ob- fojen, de bi s’ fvojim folsanu zel fvet potopil, ako bi le vfakili tavshent let eno farno folso štozhil. Kdcij bi toliko fols najokal, de bi is njih bilo tako morje, ktero bi zel fvet potopilo? Koliko milijonov let bi bilo k’ temu potreba, Judesli Shkarjot bi bil komej dve folse ftoril! — Kdaj bi jih bilo, sa en potok ? — Kdaj bi jih bilo toliko, de bi eno dolino napolnile ? In kdaj bi sa- mogle zel fvet pokriti ? Vender to ni vezhnoft, kir zhes nesapopadlivo veliko let bi fe vender zel fvet v’ folsah utopil, ako bi Bog i3y vfakih lavshent let le eno farno grefli- nikovo folso perhranil. Kader i)i toli¬ ko let preteklo, de bi folse kakiga po- gubljeniga zel fvet p »topile, vezlinoft vender smerej žela oftane, in ni minute manjfbi. Strafhno dolgo bi mogli po¬ gubljeni v’ peklenfkim bresni terpeti, preden bi vfakter toliko fols natozbil de bi s’njim zel f\et lahko potopil , vender bi upanje imeli, de bo njili terplenje kdaj nehalo. Upanje bi ime¬ li, de bodo, zhe ravno zhes lilno dol¬ go let , ^vender kdaj reflicni. Vezh- uoft pa nikdar ne bo nehala. Pogublje¬ nim fe ne bo nikdar perblefhilo nar- manjfhi upanje refbenja, ali pomanj- fbanja njih terplenja. Terpeli bodo vczbno, smerej na¬ prej bres prenehanja savfclej, konza nikoli ne bo. Y’ vezhnofii fe bo ter- plenje vedno sazhenjalo , nikoli smanj- fbalo, nikoli perkrajf balo, nikoli ne- i33 lialo. Bog je v’ fvoji jesi taki ftrafhan ogenj pershgal v’ peklenfkim bresnu, cle nikoli nebo ugafnil, in v’tem ognji bo pravizhni Bog hudobne, savoljo njih hudobi vekomej fhtrafval. „Ne- frezhni pogubljeni v’ peklu vedno ume- rajo , pa nikoli ne umerjo ; vedno ter- pe pa nikoli sa dofti ne terpe; vedno konz jemlo, pa nikoli ne konzhajo, sato kir fmert vedno shivi, njih konz fe vedno sazlienja, in njih terplenje, nikoli ne ncha.*‘ S. Aug. L. 8 . c. 5* Sato pravi prerok Isaia: „Kdo is med naf bo mogel prebivati s’ poshrefhnim ognjam 3 kdo fianovati s’ vezhno sher- javizo?“ Isaia. 33, 14- Pogubljenim fo njih gregrehe in ftorjene hudobije vedno pred ozhmi, ktere jih s’ vednim ftraham in s’ sha- loftjo napolnujejo. In kir v’ peklu ne bodo mogli nikdar vezli fvojih pregreh popraviti, ne bodo mogli nikdar zhes !1 i3g nje pokore ftorid, njim torej nikdar ’ ne morejo odpufhene Liti. Samudili 1 fo shlahlni zliaf milofti, po nemarnim 1 fo sapravili zhaf Loshjiga ufmilenja, torej morejo vezhno lerpeti. Straflina mifel je to zhe prav prevdarimo: Ter- ' ped, fila veliko terpeti, in pa veko- * mej terpeti. Bolnik, zhe ima fhe tako hudo tefliko bolesen; zhe more velike bos- lezhine terpeti, ima vender v’ zhafu pokoj, bolezhine nehajo, de kako uro safpi, de fi malo pozhije in oddahne. Na fvetu ni tako velike bolezhine, ni toljhe nefrezhe, de bi s’shafam ne ne¬ hala. Peklenfkc martre pa nikdar ne bodo nehale. „Y’ peklu fo bolezhine ftrafhnc , ftrah grosovitni, fmrad nesapopadliv. Tam je fmert dufhe in telefa, bres vfiga upanja odpufhanje in miloft do- fezhi, Pogubljeni v’ peklu vedno tako umerajo, de vedno sliive, in vedno 1 shive, de smerej umerajo.“ S. Bernard, i „Y’ peklu je zhcrv vefti, ognjene i folse, nadloge, bolezhine bres pomo- zhi, vesi ktcre ne bodo nikoli rasve- sane, flitrafenge bres konza, lozlienje od Jesufa Kriftusa, kteriga pogubljeni nikdar ne bodo vidili. To je pogub¬ ljenim bujfhiko vfe druge fhtrafcnge.“ S. Augufhdn pravi. Nefkonzhno slialoft bo zhutil kriftjan, kleri bo to nefrezho imel v’ peklenfki bresen priti, kader fc bo fpomnil, koliko gnad je od Boga prejel, s’kterimbi fe lahko bil obvarval vezhne nefrczlie, in bi lahko bilsvelizhanje dofegel. Spom¬ nil fe ioo koliko lepila prilik je imel, ktere fo ga k’ pravizhnim k’ fvctim sliivlenji napeljevale, pa jih je v’ ne- inar pilftil fi jih ni v’ prid obernil. Spomnil fe bo, de vfelej mu je bilfhiroko odpcrtsvelizlianfki ftudcnz , is ktcriga bi lahko bil sajcmal vezimo svelizhanje. Imel je fvetci sakramente, pa ali ni sa nje maral, ali pa jih je po nevrednim prejemal. Spomnil fe bo, koliko lepih naukov je flifhal, koliko prijasniga opominvanja je prejel, ko¬ liko lepih sgledov je pred ozhmi imel, ktcre je sanizheval, ali pa jih ni poraj- tal. Sato bo savershen kriftjan v’ fvoji vezhni nefrezhi sdihval: O! kako lah¬ ko bi bil svelizhan, ko bi hotel bil bogati, kar fo me boshji namcftniki uzhili, ako bi bil boshje dobrote v’ prid obrazhal in sa fvojo dufho fker- bcl. Pazh bi mi ne bilo treba v’ pe- klenfkim ognji terpeti, in vekomej go¬ reti kir lahko bi fi bil pomagal, tode prcposno je sdaj. Lahko bi bil v’ ne¬ bela prifhel, ko bi bil le hotel, kakor lo drugi svelizhani, kteri fo bili ravn v’ takim ftanu, in fo ravno take gnade 142 imeli. Selaj pa fim vekomaj pogub-' ]jen! Snajdem fe v’ nefrezhni Lolezbi vezhnofti, pa fam fimkriv tega! Ne bi vekomej gorel, ko bi ne bil boshjiga opominvanja sametaval! Skerbel fim le sa zhafno, kar fe je kakor dim fka- dilo in kakor fenza prefblo j kaj mi sdaj vfe to pomaga, vekomej morem terpeti in v’ grosni revfbini od vfih sapufhen biti. „Tako sdihujejo, tako govore v’ peklu kteri fo grefhili.“ Mo dr. 5. Grosna in pa vezhna shaloft bo v’ peklu katoljfbkiga kriftjana pekla, lir mu nikdar ne bo is mifel; de imel je pravizo do ncbefhkiga kraljeftva, ve¬ del je pot, po kteri fe v’ nebefa pri¬ de in vender je pogubljen. To ga bo bres prenehanja peklo, grislo, in bod¬ lo. Ta mifel mu bo pekel hujfhi in te- sbavnejfhi ftorila, kakor je pekel ne- | vernikov in krivoverzov. Sato bo po- | 143 ! gubljen kriftjan, kader koli bo is pe- ; klenfkiga bresna fvoje ozhi prot nebe- fam povsdignil, sdihval: O fvete ne- befa, lepo nebefhko prebivalif be! Gor priti Tim bil namenjen. Sa nebefa fim bil uftvarjcn, pa fim jih savfelej sgubil, in v’ vezbno nefrezho prifhel! Oh! sakaj nifirn umeri, dokler fim nedolshen bil! Ali sakaj nifirn prezej po fvetim karftu umeri, de bi bil sve- lizhan. Sdaj pa fi nikdar vezh poma¬ gat nemorem. Bolj ko bo pogubljen kriftjan to grosno sgubo premifhljeval, vezh shaloft bo zhutil, in tega fi ven- der nikoli ne bo mogel is mifli fpra- vit, vedno bo fam febi rekel. Oh ! fhiroko fo mi bile odperte vrata v’ nebefa, pa fim fi jih fam radovoljno s’ laftno roko savfelej sakljenil, in fe v’ vezhni ogenj pogresnil. Od sgubljeniga fina nam fveto pif- mopove, de v’ revfhini v’ po man- m . '• 1-44 kanji in v’ drugih nadlogah, ktere je 1 mogl terpeti po teni ko jc vfe fvoje j prenioshenje sapravil, mu ni nobena i rezli tolike shalofu delalo, kakor kader J fe jc liifhe fvojga ozheta fpomnil. To I ga je tako peklo, de je v’ fvoji nefre- i zhi sdihval in rekel: „V' hiflii mojga : ozheta imajo najemniki kruha sadoft, v’ obilnofti, jes pa tukaj v’ p tuji de- j shcli od lakote, od vfiga hudiga konz jemljem. Ravn tako pogubljeniga krift- jana v’ peklu to grosno boli in mu ncisrezheno shaloft dela, kir vedno premifhluje in pravi: Glejte, kako fe vefelijo svoleni v’hifhi mojga ozheta! Kako frezhni fo, in to frezho bodo vekoincj vsliivali! Jes pa tukaj v’ftra- fhni nesnani desheli vezimo poman- kanje terpim. Od hudiga konz jemlem, vender ne bom nikoli konzhal, ampak bres konza na vekomej bom terpeti mogel, Al ftrafhno je kir pogubljen krift- i 145 kriftjan v’ peklu nemore rezbi, kakor je sgubljeu fin rekel : „Vsdignil fe bom in pojdem k’fvojmu ozbetu.“ Luk. i5* Pogubljen kriftjan fposna de je od ne- befbkiga ozJreta sa vfelej savershen , in od vfili st o len ib na Tekomej odlo- zhen. On vidi , de svoljeni v’ nebelih bodo vekomej frezhni, on pa vekomej nefrezbcn. Svelizhani bodo vekomej s’ Bo gam, pogubljeni pa sa vfelej s 5 budizbam f klen jeni' oftali. Premifli tedaj o kriftjan ! vezhkrat kaj- ftrafbniga je to, tcrpeti pa ve¬ komej in neufmilene martre terpeti! Nobeniga oddibleja , nobeniga trofh- ta, nobene pomozhi imeti! Nobeniga konza fvojiga terplenja ne v idili, no¬ beniga refhenja ne upati! Zhe te to premifbljevanje ne ginje in tvojigafer- za ne omezhije gotovo, de fi terfhi kakor filna fkala,! la 146 Ako bi Bog pogubljenim dovolil, n< de bi fmeli na semljo fe verniti, in po- til pravit kar fo pred pregrefhili, o ! s’ka- fi kim velikim vefeljam bi oni vfe radi, li, in fhe tako dolgo terpeli, in ob! ka- v’ kifhno pokoro bi radi delali? Pa to tr njim nikoli mogozbe ne bo, kir savfe- fa lej, sa vezhno fo is pred bosbjiga ob- fl lizlija saversbeni. — Tebi kriftjan ! je d fbe mogozbe, ti fbe labko ftorifli, m kar saversbeni vezb ftoriti ne morejo, zl in fe lahko vezbne nefrezlie obvarvafh, m Kir tedaj fposnamo, de ftrafhne n nesapopadlive fhtrafenge, in grosne b martre fo perpravljene v’ peklenfkim te bresnu hudobnim, kteri bodo v’gre- p bili fvet sapuftili, in s’ hudobijami ob- b losbeni v' vezbnoft prifhli; moremo b sdaj pekel le od delezh premifbljevat, s; de fe ga obvarjemo. Sdaj fkerbimo, v de odidemo peklenfkimu bresnu, de jc U7 i ne bomo perfileni kdaj v’ djanju zhu- tit, kar sdaj le verjemo, kir po tem fi nikdar vezli pomagat ne bomo mog- i li. Zhe gremo po fhiroki poli, ktera ’ v ’ pogublenje pelja ,. obernimo fe bi- i tro na vosko tesliavno pot prot nebe- - fam. Spomnimo fe, de malo je dni na- • fhiga sbivlenja. Pomagajmo fi sdaj, : dokler fi fbe labko pomagati samore- , mo, Nesamndimo lepiga slilahtniga , zhafa, kir Bog nam fvojo miloft po- , nuja. Zlie ga samudimo, ga ne bomo 3 nikoli vezli nasaj dobili. Poflufhajmo 3 boslije opominvanje, in ne bodimo i terdovratniga ferza , dokler je Bog per- - pravljen nam miloft skasat. Zbebomo boslije opominvanje sdaj sanizhvali, 3 bo sa naf prifliel zbaf, de bomo Boga , sa miloft profili, pa naf ne bo liotel , vflifbat. Persadevajmo fe tedaj, kar e je narvezh mogozbe s’ pravo refnizhno 12 " f 148 pokoro nebefa saflusliiti. Premifliluj- mo vez.hkr.at firafhno vezhnaft, de fe vezhne nefrezhe peklenfkiga kresna olavarjemo, in vezimo frezho v’ ne- Lefili dofesliemo ! I! i 149 ZHETERTI DEL. Od Nebef. I. Is sendje in na semlji fmo \ftvar¬ jeni, pa nafh namen ni sa vfelej na semlji oftati. Namenjeni fmo sa bolj- fhi, frezhno vezhno sliivlenje na uni- mu fvetu. Nafhe sliivlenje na temu fvetu ni drujga kakorpopotvanje. Gre¬ mo tako rekozh mem fveta, kir gremo v’ nallio pravo deshelo, v’naflie pri- hodno ftanovanje v’ vezhnoft. Tam nam je perpravljen tifti frezhni kraj', kir fe Bog fvojim flusliabnikam od ob- lizlija v’ oblizhjc rasodcva, in usliivat daje, in tam je on fam njih nefkonzh- i5o ' • - no plazhilo. Ta frczhni, bres konza prijetni in vefeli kraj imenujemo Ne- beTa. Vfi fmo sa nebefa vftvarjeni, vfi fmo gori priti namenjeni. Bog ske¬ li de bi vfi ljudje svelizliani bili, in debi nobeden pogubljen ne bil. On dobrotliv Bog naf vfe sheli per febi imeti, de bi fe tam v’ vezhnofti, v’ nebelih bres konza vefelili. Tode sa- flushit moremo tako nefkonzhno pla¬ zhilo, kteriga nam je Bog v’ nebefih perpravilj s’ fvetirn shivlenjam fe more¬ mo sdaj vredni ftoriti nebefhkiga ve- felja, zhe ga hozhemo po fmerti do- fezhi, Bres saflushenja ni plazhila. Ko¬ likor bo kdo saflushil , toliko bo pre¬ jel. Bres vojfkvanja ni krone. Bolj fer- zhno ko fe zhlovek na fvetu vojfknje soper fvoje dulhne fovrashnike, in jih premaguje, lepfhi krono bo v’ nebe¬ fih dofegel. De bi fe mi frezhno na fvetu voj- fkvali, frezhno fvoj tet dokonzhali, vero svefto ohranili, in dobili tifto krono nebefhke zhafti, ktero nain je Jesuf Kriftns perpravil, je potreba de vedno prot nebefam sdihujemo, in fc (pomnimo, koliko vefelje naf tam gor zhaka, zhe bomo do konza ftanovitni v’ boshji ljubesni oftali, in v’ prija- snofii boshji umerli. Preflaba je nafhapamet, premajh¬ ni nafh um, kakor de bi mogli sapo- pafti velikoft, imenitnoft in shlahtnoft nebefhkiga vefelja, S. Pavel pravi: „De oko ni vidilo, uho ni flifhalo, tudi v’ ferze zhlovekovo nij prifhlo , kar je Bog tem kteri ga lubjo perpra- vil.“ I. Kor, i3 , 2. Vender nam je Jesuf toliko od nebef rasodel, de naf tam gori zhaka tolika zhaft, ktere ni vredno terplenje sdajniga zhafa, to jej nam je perpravljeno v’ nebefih vezh plazhilo , kakor fmo ga f he s’ vezhim 152 terplenjam v’ftann saflushit, Tc-rpllcil¬ je sdajniga zhafa ni veliko prot pri- hodni zhafti ktera bo nad nam raso- deta. Rim. 8, 18. Zhe bomo tako frezbrn de v’ gnadi boshjiumerjemo, bomo svoljenim bosh- jim perfhteti, inv’ncbefa vseli. Tamn n bomo nobeniga tudi narruanjfhiga sle- ga ne na dufbi ne na telefi imeli. No¬ bene britkofti ali tesbave; nobene bo- lesnt ali bo lezli in e, in tud fmerti fc vezli ne bo treba bali, kir vfe to bo minilo. Na temu fvetu zhlovek nikoli ni bres teshav in bres vfiga terplenja. Tega ftifka ta nadloga, uniga kaka dru¬ ga, Ne ure nemore biti zlilovek bres firaliu pred kako nefrezho. Pazh je ref ta fvet dolina folsa, po kleri bodimo shaloftni otrozi Eve, in sdihujcmo po prihodnim domvanji. Zhe ima tudi zhlovek na temu fvetu narvezh zlialiio 1 frezbo , kako dolgo je samore vsbivati ? 1 i53 k Ir fmert ftori konz vfimu pofvetnini vefelju. Strah pred fmertjo ogreni vfe pofvetne fladkofti. Le v’ nebefih bo¬ mo zliifto vcfelje vshivali, kir fmert [ vezli ne bo zhes naf gofpodarila. „Ka- dcr bo umerjozhnoft, neumerjozbnoft 3 oblekla, takratfe bodo fpolnile befede: iSmeri je premagana .' 1 I. Kor. i5, 54- Nafbe shivlenje na temu fvetu ni drujga ko vedna vojfka , vedno bojva- 3 nje, polno teshav in terplenja. Kakor ■j delavz na polji v’ veliki vrozhini hladne i lenze sheli; in najemnik komej zhaka , , de bi fe dan nagnil in delo fkorej ne¬ halo, ravn tako sheli naf ha dufha re- s fhena bili is britkofti, in is pofvetnih f sopernoft, in fe fkorej s’ fvojim ftvar- i nikam fkleniti. V' nebefih bodo naflie i shelje popolnama fpolnene, kir „jagne, i ktero je v’ fredi trona bo svoljcne vo- j dilo, in peljalo k’ftudenzu shive vo- l de, in Bog bo sbrifal vfe folse od de i54 njih ozhi.“ Skriv. ras. 7, 17. „V’ne- befih ne bo ne kletve, ne upitja, ne bolezhine, Bog bo obrifal vfe folse od ozhi svolenih; yezh ne bo ne sha- lofti ne fmerti, kir yfe to je minilo. Bog bo prebival s’ zhloveki, on bo njih trofht, on njih vefelje, in gleda¬ li bodo njegoviga oblizhja, njegove lepote.* 4 . Skriv. ras. 21. Kako vefel je jetnik, kteri je dolgo zhafa sdihval v’ tamni jezhi, kjer je vlaki dan novoter- plenje imel, kader pride konz njegove fhtrafenge, kir vfe terplenje na en¬ krat mine 5 kader ga is jezhe proftiga fpufte, sgine od njega vfa shaloft. Vezli ne sdihuje kir ni fe mu vezh bati jet- nif hkih teshav, Ravn tako bo minilo sa naf vfe terplenje, kader bomo re- fheni is jezhe tega fveta, zhe v’nebe- fa pridemo. Tam ne bo vezh ne te¬ shav ne terplenja. Ne ho fe nam tre¬ ba bati ne telcfnih inne dufhnih brit- 155 koft. Vezh ne bo treba fe pehati in trudit, in s’ tefhkim delam, s’ potam V obrasi sa potrebni shivesh fkerbeti, kir semlja nam vezh ne bo tern ja in ofata rodila, de bi jo s’ teshkim delam in trudam obdelovati mogli. V’nebe¬ lih bomo bres vfiga truda v’ obilnofti in v’ nesmernim bogaftvu shiveli. Tam ne bo ne lakote ne sheje, ne mrasa ne vrozhine. Ne bo naf v’ nebefih terla revfhina in pomanjkanje, kir bo¬ mo nefkonzhno obogateni. Ne bo fe treba bati hudobnih krivizhnih fovra- shnikov, debi naf preganjali, fovra- shili in sanizhevali, kir fklenjeni bomo s’ Bogam v’ vezhni ljubesni. Ne bo fe treba vezh fmerti bati, kir fmerti tam vezh ne bo. „Nafhe bitje bo, pra¬ vi f. Aug. v’ nebefih bres fmerti, na- fhe snanje bres smote, in nafha Iju- besen bres ftrahu.“ Deciv. D. 11,28, to je: Shiveli bomo v’ nebefih bres i56 de bi nam bilo treba na fmertmifliti. Bo- sbje fkrivnofti , ktere fo nam sdaj ne- snane, bomo vedli in fposnali bres de bi fe kdaj smotili. Ljubili bomo Boga na vekomej, bres de bi naf v’ tej ljubesni kdo motil. O kako prijetne fo tvoje prebivalifha o Gofpod! Moja dufha sheli in hrepeni po gofpodovi hifhi. Moje ferze in moje mefo fe vefeli v’ shivimu Bogu. Psi. 83, 2« 3» V’ nebelih bodo svoljenim vfe fol- se od njih ozhi sa vfelej obrifane. Nik¬ dar nikoli ne bodo obzhutili narmanj- fbi shalofti. Nikdar njim ne Tj o nobe¬ na britkoft njih zhiftiga vefelja grenila. S. Krisoft. pravi: „Svolenim v’ nebe- fih fe ni treba bati, ne revfhine ne shalofti. V’ nebefih nobeden ne rani, nobeden ni ranjen; nobeden ne dra- shi, nobeden ni drashen. Nobeden fe nejesi, nobeden ne gori od grefhni- ga poshelenja, nobeden ni v’ fkcrbi i57 sa fvoj shi vesli, nobeden ne toshi zhcs fvoje poglavarje. V’ nebelih .je vfe v’ miru, vfe v’ pokoju, vfe v’ vefelju, Yfe je dan fvitloha in ljuzh, ljuzh to¬ liko lepflii memo folnaa, kolikor je folnze lepflii kakor fvezha. Tam ni nobene nozhi, tudi nobeni oblaki ne tamnijo nebeflikc fvitlobe, ktera pa vender ne pezhe in tudi ne slige. Tam gor ga ni mrasa ne vrozhine, ampak >Te je v’ takim ftanu, kakorfhniga sa- morejo le farno tifti sapopafti, ki fo ga she dolegii. Tudi ni tam nobene fta-- rofti, ne njenih flaboft in nadlosh- »oft, ampak jenjalo je vfe karkoli je ftrohliviga, kir neftrohliva zliaft tam gofpoduje.“ Na tem fvetu ni prave, ni refnieh.- ne frezhe, Naflie lerze, ako bi le nam tukaj fhe tako dobro godilo, nikdar ni popolnama sadovoljno, ampak vedno fhe nekaj drujga sheli, Nafha dufha i58 je yedno nepokojna, dokler ne bo s’ Bogani fklenjena. Kakor majhen otrok ni drugej pokojn in vefel, kakor v’na- rozhji fvoje matere; tako tudi nafha duflia ki je po boshji podobi vftvarje- na, nemore biti pokojna, in popolna- ma vefela, kakor le v’ boshjim narozh- ji, to je v’ nebefih, Vefel j e, zhaft, fladkoft, frezlia, ki jo bomo v’ nebe¬ lih vshivali fe ne da nikakor dopove¬ dat, in nobeden zhlovek je ni v’ ftan sapopafti. Vfe bomo imeli karkoli bomo posheleli. She na fvetu pravimo od takiga, kteriga hozhemo frezhniga imenovati: Vfe ima kar njegovo fer- ze pofheli. Vender na tem fvetu nik¬ dar nifmo v’ ftan vfiga dofezhi kar nafhe ferze posheli, le v’ nebefih bo¬ do shelje nafbiga ferza popolnama na- fitene, kir tam gori bomo vfe imeli« Nafha dufha bo s’ zhifto, boshjo, ne- sapopadlivo fladkoftjo napolnena. Tara i5g bomo vfe imeli, kir bomo s’ Bogom fklenjeni vekomej shiveli. — Tudi na- fhe telo bo v’ nebelih nefkonzhno ve- felje vshivalo, kir je na fvetu perpo- moglo saflushit nebefhko plazhilo. De bi pa nafhe telo bilo perprav- no sa tako zhaft v'nebefih, bo fodni dan fpremenjeno in prenovljeno, „Je- sul Kriftus bo nafhe revno telo fpre- menil, kir ga bo podobi fvojiga fvet- liga telefa enakiga ftoril, po djanji, s’ kterim samore vfe rezhi febi podvre- zhi,“ Filip. 3, 21. Nafhe telo je sdaj dufhi teshka butara, ktero jedulhnim opravilam vezhkrat na poti. Telo je didhi jezha, is ktere refhena biti sheli. Po tem pa ko bodo fpremenje- ne nafhe telefa, vezh ne bo tako, am¬ pak s' fvojim zhaftitlivim telefam fklejenena, bo vezhno frezhna vefela. Po uftajenji nafhe telo vezh ne bo ta¬ ko flabo, tolikim teshavam in boles- i6o nam poclvcrshcno, ampak zhaftitlivo, od vliga fprcmenjenja popolnama pro- fto, in tako perpravno s’ dufho 's red fe vekomej vefelili, „Takrat fe bodo pravizhni kakor folnze fvetili v’ kral- jeftvi nebefhkiga ozheia.“ Mat. \ 3 , /|3- „Hvalcn bodi Bog in ozhe nafhi- ga Gofpoda Jesufa Kriftusa, kter nal' je po fvojim velikim vfmilenji prero¬ dil k’ shivirn upanji skos uftajenje Je- su fa Kriftusa od mertvih, k’ neflrohli- vim deleshu v’ nebefdi perbranjeno sa vaf. I. Pelr. 1, 3, 4. Na gori Tabor je bil f. Peter s’ ta¬ kim vefeljam in s’ toliko nebefhko fladkoftjo nupolnerr, de je slielel sa vlelej tam oftati, kir je v’ Jesufovim fpretnenjenji komej ifkro bosbje zhafti > idil, in je hitel profit: Gofpod! do¬ bro nam je tukaj, ako hozhefh nare¬ dimo fhotore, in sa vfelej tukaj ofta- uimo. Mat, 17, 4. Zhe fe she na fve~ tu tako vefeljc obzliutiti da, koliko bo fhe le v’ nebefih? „S. Peter je komej kapi iz o nebefhke fladkofd okufil, in vfe pofvetno mu jc bilo sopemo, kaj bi bil Peter fhe le rekel, kobipopol- namaft bo sli je fladkofd bil okufil, kte- ro je Bog perpravil tem ki njega lju¬ bijo. “ S. Ang, solil, 22. Pa v’ nebelih ne bomo le farno profti od vfiga terplcnja, od vfih te- sliav.in bratkoft, ampak bomo tudi vfe dobro karkoli fi je mogozhe miflitt ali slieleti, na telefu in na dufbi ve- komcj vsiliva!Dofegli bomo tifto fre- zli o po k ter i fmo zel zkaf fvojiga po¬ pe Ivanja na šemlji sditivali. Dofcglo ho nafhe ferze v’ nebel'h, kar je vedno skelelo, Vidla bo dufka Boga fvojiga ftvarnika, po kterim je vedno hre¬ penela, II. Svoljeni bodo v’ nebefih Boga od 162 oblizhza do oblizhja gledali, kakor pri- jatel fvojiga prijatla v’ obras gleda, kader fe prijasno s’ njim pogovarja. Oni bodo Boga ushivali in fe vekomej s’ njim vefelili. Boga sdaj, dokler fmo na temu fvetu, nemoremo viditi, ne sapopa- fti in ne popolnama fposnati. Vidimo ga le s’ ozkimi vere. Sposnaino ga le po njegovih delah skos ljuzh nafhe majhne pameti , kolikor nam je mogo- zhe. Sveti Pavel pravi, de sdaj Boga vidimo le kakor fkos fhpegel, skos debel in tamen glash. Vidimo ga sdaj le kakor v’ megli, v’ nebefib pa ga bo¬ mo od oblizbja do oblizhja, obras v’ obras kakor je famna febi vekomej gle¬ dali,'in ga fposnali kakor fmo tudi mi fposnani. Tam ga bomo prav gledali, ga ljubili, in vekomej ushivali. „Sdaj ne¬ koliko sposnam, takrat pa bom fpos- i63 nal, kakor fim fam fposnan«“ I. Kor. i3, 12 . V’ nebefih bo nafha frezha, po kteri rlafhe ferze vedno hrepeni po- polnama, kir bomo Boga vidili kakor- fhen je fam na febi, ga vekomej gle¬ dali in fe s’ njim vefelili, bres de bi fe kdaj navelizhali. Sbe na tem fve- tu je nafha dafha vedno sbeljna Bo¬ ga vidit, s’ njim fe fkleniti in boshje laftnofti fposnati. Te slielje fe bodo v’ nebefih popolnama fpolnile, kir tam bo nehala vera, sginilo bo upanje, oftala bo farna ljubesen, in ta vezhna ljubesen naf bo s' Bogam vekomej fklenjene obdershala. Kakfhno vofel- jo obzhuti zhlovek na fvetu, kader dofcshe kako rqzb, ki jo je dolgo zbafa in is zeliga ferza shelel? fe tru¬ dil in pehal deb jo dobil? Od vefelja fe ne ve kam djati, kader fo shelje njegoviga ferza fpolnene, defi ravno 164 dobro ve, de vfe zhafne rezili sginejo kakor dim, fe fkadijo in sgubijo kakor fenza. Dobro ve, zhe f lie toliko fre- zho na fvetu dofcshc, de malo zhafa jo bo usbival. V’kolikim nefkonzhnim vefelji bo fhe le nafha dufha v topljena, kader pride v’ nebefa, kir bo sagledala fvo- jo narvezh dobroto — fvojiga Boga , po klcrim je toliko zhafa sdihovala! Vidila bo tam Boga, kteriga na fvetu fhe nikoli nobeden ni vidi], in ga viditi nemorc, Mojsef je slielel Bo¬ ga viditi, kakorfhen je, sato ga je profd takrat k’ je s’ njim govoril: Go- fpod! pokasbi mi fvojo zhaft. Gofpod mu odgovori: Vfe dobro ti hozhem pokasat, in moje ime ti rasodeti, mo- jiga oblizhja pa nemorefh vidit, kir nobeden zhlovek me ne bo vidil in sbiv oftal , tvoje oko bi ne moglo mo¬ je lepote prenefti, omagalo in konz bi 165 vselo. Pojdi vender tje nauno fkalo, in ti bom fioril kolikor samorefb prene- fti, Kader pojde moja zhaft mem, te bom poftavil v’ jamo fkale, in te sa- kril s’ fvojo defnizo. Kader mem odi¬ dem bom vsel prozli fvojo roko in me bofh od sad vidil, mojga obrasa pa ne bofh mogel viditi. II. Mos. 33. - To veliko, nefkonzhno, nesapppad- livo zhaft, ktere Mojsef ni mogel pre- nefti bomo v’ nebefdi bres sadersliika gledali. Viddi bomo v’ nebefih Boga nafhiga dobrolliviga ozbcta, kter je naf vftvaril, in s’ nefkonzhnim dobro¬ tami nam sbe na fvetu fvojo fladkoft obilno oknfliat dajal, de bi fe bolj persadevali njega famiga v’ nebefih do- fezhi. Sposnali bomo boshje laftnofti, in fe zbudili, kir bomo vidili koliko je Bog sa nafhe svelizhanje ftoril. Vi¬ dili bomo tam Jesufa Kriftusa nafhiga svclizbarja, narvezb dobrotnika, kter 166 jo do sadne kaplize fvojo drago kri sa naf na krishu prelil^ de nam je nebefh- ko zhaft saflushil, in naf od vezhniga pogublenja otel. Vidili bomo Jesufovo mater Mario, naf ho frednizo, nafho pomozhnižo, ktera je vedno sa naf profila per Jesufu fvojimu ljubesnivim finu, de nam je dajal gnado, de nifmo opefhali na polu nevarniga fveta, de nifmo safhli na krive pota. Zhe fmo pa safhli, in bili she v’ nevarnofti vezh¬ niga hogublenja, je nam Maria per Jesufu miloft dofegla in nam fprofila gnado, de fmo fe fpet k’ Bogu ober- nili, in s' pravo refnizhno pokoro od- pufhanje fvojih grehov dofegli, Tudi fkrivnofti nafhiga odrefhenja bomo fposnali, in vedli zelo fkrivnofti fvete trojize, in snane nam bodo zhudne pota, po kterih naf je boshja previd- noft vodila, de fmo v’boshje kraljeft- vo frezhni prifhli, Tam bomo vidili 167 j in fposnali kar fe nam sdaj tako zhud- no sdi, sakaj je Bog dal nekterim le- j po fvetiti ljuzh refmze, toliko drugih > pa je puftil v’ fmertni tamoti neved- ) nofti in smotnjav. { To fposnanje bo svoljene v’ nebe- fih tako s’Bogam fkljemlo, in s'tako zkaftjo navdalo, de fe bodo kakor folnze fvetili, in bodo Bogu podobni. Sveti Janes pravi: „Preljubi! otrozi boshji fmo fzer, pa ni flie prifhlo na dan, kaj bomo, toliko pa vemo de bo¬ mo Bogu podobni, kader fe bo per kasal, kir ga bomo gledali kakorfhen je,“ I. Jan, 3 , 2. Nefkonzhna boshja dobrota in modroft nam bo rasodeta. Pokasano bo nam popolnama bosbje velizhaftvo. Odkrita nam bo njegova nefkonzhna imenitnoft in shlahtnoft, in odpert nam bo ftudenz njegove nefkonzhne ljubesni, is kteriga bomo vedno saje- 168 mali in vender nikoli ne bo smanjkalo, Sato pravi fvetl Augufhtin ed svolje- nih: , f Bogo vi fo vfi, kar jih je v T ne- befib, sakaj vfi ga fposnajo bres smo¬ le, gledajo ga bres konza, hvalijo, in fe nevtrudijo ga hvaliti; ljubijo ga in fe ne navelizhajo ga ljubiti* Smerej ga gledajo, in smerej shelijo ga gle¬ dat,. tako lep je. Smerej ga ljubijo, in smerej shelijo ga ljubiti, tako flatlko in prijetno je ga 1 j ubiti.“ Ljubesen, ktcra naf ho s-’ Bogam fklenila fe ne ho nikdar nikoli smanj- l hala, kir ftu-den z is. kteriga borno sa- jemali bo smerej poln. Smeraj. fe nam ho novo vefelje odperalo, in fe nami bodo kasale nove fladkofti, ktere bo¬ do nafho ljubesen vekomej vnemale. „V’ nebefih pravi S. Auguflitin , fene bomo poftarali, ne bomo nikoli sbolc- li, fe bomo vekomej vefelib, in shiv- lenja ne.ho nikoli kon?.“ Solih c. i5. Na- i6g Napojeni bomo s’ ljubesnijo in s’ vefeljam, pa naf bo le fhe she- jaloj ali ta sheja nam bo prijetna, kir bomo vfelej fpet nafiteni bres debi fe kdaj navelizbali. Ta toli¬ ko lepi sblaliten in fveti Bog, on sa- zhetik in sapopadik vfe lepote, on kir je fam sgol lepota in fladkoft, bo na- fhe vezhno plazhilo v’ nebelih« Tako bomo nafiteni s’ obilnoftjo boshje hi- flic, in fam Bog naf bo napajal s’ po¬ toki fvojiga vefelja. Psalm. 35> g. III. Nefkonzhno vefelje obzhuti svole- na duflia, kader pride v’ nebefa, kir najde tam fvoje prnve svefte nebefh- ke prijatle. She veliko vefelje obzbuti zhlovek na temu fvetu, zhe je tako frezhende najde kakiga praviga, relnizhniga pri- jatla, kterimu fvoje nadloge potoshi in mu vfe saupa, Napol losliej zhlovek i3 170 terpi fvoje tesbave in nefrezbe, zbfl y jih svefiimu prijatlu rasloshi in polo- 1 f slii. Koliko vefelje bo fhe le v’ tebe- y fih, kir bomo nafhli tam nafhe nar- n sveftejfhi prijatle, svoljene fvetnike, f kieri fo naf vedno k’ febi slieleli, in i per Bogu sa naf profili. Kako vefela T fta dva prijatla, ktera fe dolgo zhafa j nifta vidila, kader vkup prideta? Ni- * koli fene moreta sadoft sgovoriti, in J edendrugiinu fvojih pergodeb dopove- i dat. Hitro jima dan sa dnevam mine, in tesbko jima je kir nemorela sa vfe- j lej v’ kup oftati. V’ nebefdi fe bomo j s’ fvojim ljubim prijatli fpet vidili. S’ j pravizhnim brumnim tovarfhi , bomo v’ nebefih fpet fklenjeni , kir fmo fe na fvetu tako neradi raslozbili, Tatn bomo s’ vezhno ljubesnjo svesani, ve- : komej v’ Bogu sbiveli, in fe nikoli vezli ne bomo raslozbili. O koliko frezhno nesapopadlivo l 7 l vefelje, kader fe nam bodo vrata v’ne- bcfa odperle! Takrat nam bodo na prot prifhli angelzi in fvetniki. Prifhli nam bodo na prot nafhi bratji, fe- ftre , snanzi in prijatli in tovarfhi, kte- ri fo pred nam v’nebefa prifhli, in fo naf ferzhno k’ febi sbeleli. S’ ne isre- zbenim vefeljam naf bodo fprejeli, in naf fpremili pred bosbji tron, pred Jesufa nafliiga svclizharja, kteriga bo- , mo vekomej ljubili in vshivali. Nafhli bomo v* nebelih svefte an- gelzevarhe, ktcri fo naf na fvetufprem- Ijevali, po nevarnih potih naf vodili, in varovali v’ nefrezhah, de fo naf v’ vezhno frezho perpeljali. Kakifhno Vefelje tedej bo s’ takim sveftini ne- hefhkim prijatli, v’ nebefdi vekomej shiveti, in njih frezhno prijasnoft sa vfelej ushivat! Tako boino vseti v’me¬ hu shiviga Boga, v’ nebefhki Jerusa- 3 3 * 172 lem v’ tovarfhijo boshjih angelov, in v’ tovarfhijo famiga nefkonzhniga Boga, V* nebefih bomo obdani s’ vefeli- mi nebefhkim angeli, kterih je bres fhtevila. V’ fredi med milijoni veko- mej frezhnih tovarfhov fe bomo vefe- lili, in angelfko petje poflufhali. Sve¬ ti Augufhtin pravi: Nobeden liv’sdaj- nim shivlenji sadoft ne more mifliti, kako velika je fladkoft, kako prijetno in vefelo je poflufhati angelfko petje. Nikdar fi nemore sdaj sadoft mifliti, kolika frezha je, v’ druslibi fvetnikov biti, kir bomo vfo frezho eden drusi- ga vidili, fi jo pervofkili, fe nad njo vefelili, in jo bomo kakor fvojo ob- zhutili. V’ tej popolnama ljubesni to¬ liko angelov in bres fhtevila ljudi, kjer bo vfakter vfaziga ravn tako kakor fam febe ljubil , bo tudi vefelja bres mire. Vlak fe bo nad frezho vfaziga drusiga ravn toliko vefelil, kakor nad 173 fvojo laftno, in bo tedej imel toliko vefeljov, kolikor tovarfhov. Nebefhko vefelje dopovedati ali sadofti ga popifati, sbivimu zliloveku ni inogozhe, kir ga nobeden zhlovek ni v’ ftan sgovorit, in fi ga tudi nobe¬ den ne more mifliti. Nebefhko vefe- Ije popolnama dopovedat je ravno ta¬ ko neinogozhe, kakor zelo morje v' majhno fkledizo fpravit. Od fveliga Auguflitina fe bere, da ga je njegovi prijatel t Severi profil, de naj od nebefhkiga vefelja kaj pifhe. Preden fveti Augufhtin od nebefh¬ kiga vefelja sazbne pifati, kir je zbutil kako je to tesbko, fe je hotel s’ fve- tim Hieronimam savoljo tega pofvetat, in mu pifmo pifati. „Pa kir fina sazhel pifat pravi f. Augufhtin, pride na en¬ krat v’ hifho, kjer fim bil, neisrezhe- naljuzh, kakorfhne v’ nafhih zhafih fhe ni bilo viditi s’ neisrezheno lepim 174 in prijetnim duham* 4 Augufhtin fe pre- ftrafhi, in flifhi is frede ijuzhi glaf, kteri mu rczlie: „Kaj hozhefh Au- gnfhtin! ali miflifh do bofh mogel lplati morje y’ majhno pofodizo, in vef fvet ftifaiti v’ 1’vojo peft? Ali bo tvoje oko viclilo, kar fhe ni moglo nobeniga zhloveka oko viditi? In kar fhe ni nobeno uho fliflia, ali bo tvo¬ je f lil halo? Kar fhe nobeno zhlovefh- ko ferze ni sapopadlo, miflifh bofli ti mogel sapopafti? Kakifhen konz imajo nefkonzhne rezili? In to kar jc neismerliviga, s' kakilhno mero bofh meril.** Yfe tedej karkoli fe samore odno- befhkiga vefelja rezhi in mifiiti, je komej fenza prot nefkonzhni nesti po- padlivi fladkofti, ktero svoljeni v’ nc- befih vshivajo, ktero pa borno vekomej vsliivali tudi mi, kader v’ nebela pri¬ demo. Sveti Augufhtin pravi: „T.olika 175 jc fladkoft nebefhkiga vefelja^ de ko bi , le cnafamakapliza tefladkofti v’peklen- fkibresen kanila, bi vfo peklenfko gren- l koft v’ fladkobo lpremenila.* 4 Serra. 7. x Kdo bi fi tedej ne shelel tega ne- ) fkonzhniga vefelja v’ nebelih ? Kdo x bi fi ne persadeval po tej nefkonzhni L’ lrezhi ? Na temu fvetu nimamo drujga kakor tesliavc nadloge in britkofti, pa zhe jih savoljo Boga voljno in poterpe- 1 shlivo prcnefemo, nam Jesul obljubi vezbno vefelje v’ nebefdx sa plazhilo dati. Tcrpimo tedej radi in s’ vefe- Ijam , de toliko frezho v’ Jiebefih do- leshemo, Spomnimofe, de fe bo nafba slialoft v’ vefelje fpremeniia. Prifhel ko sa naf frezhen dan vezhnofti, kle- riga nobena nozh vezli ne bo mrazhi- la, ampak vezhna refniza Bog ga bo rasfvetlovala. Tamiv’ nebelih bo sme- rej vefel dan, smirej gotov in nikoli I lic fpremenjliv. L ” ' . 176 Povsdignimo _ vezhkrat fvoje ozhi proti nebefam, in sdilmjmo s’ Davi- dam: „Moja dufha sheli, in omedlu- je po Gofpodovi liifhi. Blagor jim, kteri v’ tvoji hifhi o Cofpod! pre¬ bivajo , hvalili te bodo vekomej. Psalm. 83, 3 , 5. IV. Sraven nebeflikiga neisrezheniga vefelja, bodo svoljeni v’ nebefih tudi nefkonzhno zhaft vshivali, kir bodo h’ grosno veliki imenitnofti in shlaht- nofti povsdigneni. She na temu fvetu li zlilovek sa ve¬ liko frezlio fhteje, zhe fine, kader fe mu sdi pred zefarja ftopili, in bres ftrahu s’ njim prijasno in po domazhe fe pogovarjat. Kolika zhaft nam bo fhe le v’ nebefdi, ker ne bomo s’ ka¬ kim zhlovefhkim kraljam, ampak s’ kraljam nebef in semlje, s Gofpodam vfdi gofpodov, s’ farnim Bogam fe 177 fmcli prijasno pogovarjat, in njegovo prijasnoft vekomej vshivat. Kader pridemo v’ nebefa, kjerbo- mo plazhilo sa ^fe dobre dela dofegli, borno k’ taki zbafti in imenitnofti po- vsdigneni, ktere fr sdaj miflit nemo remo. Tam bomo kakor angeli. Zhe vezh je kdo sanizhvanja in preganja¬ nja savolo Boga voljno preterpel, vezhi zhaft bo v’ nebelih dofegel. Kolika je tifta zhaft in imenitnoft, ktera nam je v’ nebelih perpravljena, fe tudi ne da ne dopovedat ne sapopafti. Vfa po- 1'vetna zhalt in imenitnoft, vle fladko- fti in shlahtnofti zeliga fveta, nifo pro¬ ti nebefhki zbafti in imenitnofti in shlahtnofti, kakor kapliza prot vlimu morju; kakor ifkriza prot folnzu. Sato kir je fveti Paul v’ Tvojih nadlogah in teplcnji premifhljeval priliodno pla- zhilo in zhaft v’ nebefdi, je bil v’ fer- zu rasvefeljen in je rekel: „Napolnen 178 /im s’ trofhtam in imam filno veliko vefelja v’ vfi nafhi nadlogi.“ II. Kor. 7, 4* No trajno vefelje in trofht vsili¬ va pravizlma duflia slie na tem fvetu, ktera v’refnizi Boga ljubi, in is lju- besni do njega vfe s’ vefeljam preter- pi, kir dobro ve, de bo v’ nebelih toliko boj povikfliana, kolikor bolj jepredfvetam ponisliana in sanizhva- na. Sato pravi f. Bernard: „Zlie fi ta¬ ko dober o Gofpod! tiftim kteri tebe ifhejo, kakfhm fbe le bolh tiftim, kteri te najdejo.“ Scrm. 47. Kraljiza is poldnevfke desliele ; Sa- be je nekdaj veliko od Salomonove zhafti, in od njegove modrofti flifha- la. Se vsdigne in gre v’ Jerusalem obifkat Salomona, kir je holla farna vidit njegovo zhafe, in fc preprizliat od njegove modrofti, al je ref ati ne kar fe je od njega govorilo. Pa ko pri¬ de v’ Jerusalem, in vidi njegovo mo- 179 droft, vidi grosno poflopje, ktero je fosidal; vidi jedi njegove mise, ftanvanje njegovih flushabnikov, žele verfte njegovih ftreshetov, in njh ob- lazhila, in shgane ofre, ki jih je v’ Gofpodovi hifhi ofroval $ fe savsame, oftermi in rezhe : ..Refniza je, karfim v’ fvoji deshcli flifhala od tvojiga go¬ vorjenja in od tvoje modrofti, in ni- fim verjela tem ki fo mi pravili, dok¬ ler nifim farna prifhla, s’ fvojim ozh- mi vidila in fposnala, de meni polo- viza ni povedana bila j vezhi je tvoja modroft, in tvoje dela, kakor flove- nje, ktero fini flifhala. Blagor tvojim ljudem, in blagor tvojim flushabni- kain, kteri fo vedno per tebi, in tvo¬ jo modroft poflufhajo . 44 HI. B. K. lo, 1—8. Ravn tako fe bomo sazbudili tudi mi, kader pridemo v’nebefhki Jcrusa- lem. Kader bomo sagledali boshjo i8o zhaft, ktere bomo delcshni v’ nebelih, bomo fposnali in rekli: „V’ refnizi o GofpodI je vezhi tvoja zliaft, vezhi tvoja in tvojiga prebivalifha lepota, kakor fe mi je moglo dopovedati.“ K’ toliki zhafti in shlahtnofti bomo v’ ne¬ belih povikfhani, k’ toliki imenitno- fli in vifokofti bomo povsdigncni, ocl ktere pravi f. Bernard: de vfc mi- fli zklovekove prefesbe in vfe njego¬ ve shelje. Zhaft ktera nam je v’ nebe¬ lih perpravljena je tako velika, de li zhlovek tolike ne more ne mifliti ne skeleti. Kader v’ nebela pridemo naf bo nebefhki kraljprijasno fprejel, naf bo v Ivoje ncfkonzhno lepo prebivalifhc peljal, in nam bo fvojo boshjo zhaft rasodel. Kolika frczha sa naf! s’ ne- i honzhnim Bogam v’vezhni prijasnofti in vezhni ljubcsni v’ vefelju shiveti! Vseli bomo v’ nebelih v’ prijasno to- varfhijo tiftiga narfvctejfhign, in nar- mogozhnejfhiga kralja nebef in sem- lje, kteriga je prerok Daniel v’ duhu sa inaknen vidil, in ga tako popifhe, kader ga je na zhaftitlivmu tronu fedc- ti videl: ^Njegovo oblazhilo je kakor fneg belo, in lafje njegove glave kakor zin¬ ita volna: Njego v zhaftidiv tron je ognjeni plemen, in kolefa trona go- rezh ogenj. Od njcgoviga oblizhja svira ognjen in derezh potok fvitlohe, in fe zhaftitlivo naprej po nebu vali. Velika truma svoljenih, ki je ni mo- gozhe fhteli, prepevajo njegovo zhaft, in pojo novo pefem , glaf njih petja je kakor fhum velikih voda. Žele ver- fte nebef likih duhov, kar ozhi nefo ga obdajajo. Tavshent tavshentov mu jih ftreshe, in defet tavshentkrat fto tavshent jih mu na flusbo ftoji.“ Da¬ niel. 7. Bres fhtevila Serafinov ftoji 182 pred njegovim tronam, previdcnili vlaki s’fhefterimi perutamt, s’ dvema pokrivajo Tvoje oblizhje, s’ dvema Tvoje noge, s’dvema letajo, de Tpol- nujejo hitro ko hi s’ ozhmi trenil nje¬ gove povelja, in eden proti drugimu vjnjejo: Svet, fvet, Tvet, Golpod Bog Sahaot. „In s’ tem neTkonzhnim Bo- gam hotno prebivali in le s’ njim v’ nehefih veTelili. 44 — O Irezlia, zhesvfe Trezhe, nesmcrjena zhaTt naf zbaka v’ nebehh! NcTkonzhno veTelje nam je perpravljeno ! Sdihujmo tedaj vezhkrat po tej nebeThki Trezhi kakor je nek¬ daj David sdihval: O nebeThko ve¬ Telje kdaj bom v’ tebi >idil fvojiga Bo¬ ga! Kako dolgo me bodo valovi TkuTh- njav in nevarnoTt sapeliviga Tveta ftm ter tje metali, in Ti persadevali me ob toliko Trezho perpravit! Kako dolgo bom The khzal k’ tebi o GoTpod, Vili- i83 fhi Gofpod! moje vpitje, in pcrpeli me fkorej v’ frezlmo vczhnoft. Sakaj, „kakor hrepeni jelen po merslili vodah, tako hrepeni moja du- fha po tebi o Bog. Mojo duflio sheja po mozhnim shivim Bogu , kdaj bom tje prifhel, in fe pred boshjim obli— zhjam perkasal.“ Psi, 41 , 2 —3. „Sa- kaj en dan v’ tvoji veshi je vezli vre¬ den , kakor tavslient drugih. Rajfhi hozhem narmanjfhi v’ liifhi fvojiga Boga hiti, kakor v’ fhotorjih grefhni- kov prebivati . 41 Psalm. 83, 11 . „Moja duflia sheli in omedluje po Gofpodovi liifhi. Blagor jim, kteri v’ tvoji hifhi o Gofpod! prebivajo, hvalili te bodo vekornej. Psalm. 83, 3, 5. Blagor zhloveku, kteri fe sa- voljo telic o Gofpod, vfim pofvetnim ftvarem odpove, de ho vreden tebe o- Bog v’ angelfki drushbi vckomej zhaftit! j 84 v. Kar bo nafho frezho, vefelje in zhaft, katero bomo v’ nebefih vshiva- li, popolnama ftorilo bo to de bo vezh- na. Ne bo fe nam treba bati, debi kdaj nebefhko vefelje minilo. Ne bo nam treba imeti ftrahu, debi nefkonzlino frezho v’ nebefih kdaj sgubili. Ako zhlovek na tem fvetu dofeslie toliko frezlio, kolikorfhno fi samore miflit, popolnama frezhen vender bi¬ ti ne more, kir ve de zhafne pofvetne frezhe ne bo mogel dolgo vshivati. Na tem fvetu ne more nobene rezili sa vfelej imeti. Tukaj ni ftanovitnofti. Vfaka rezil lc nekaj zliafa terpi, Zho zhlovek na tem fvetu dofeshe tifto rezh, ktere je dolgo zhafa tako fer- zhno shelel, de je vef po nji hrepe¬ nel, in je tako sheljc fvojiga ferza po- polnama fpolnil, ima prezej sraven to fkerb, deb’ je ne sgubil. Vfa zhaft i85 frezlia in imenitnoft, bogaftvoin pre¬ mo shenj e zeliga fveta, ne more zhlo- veka popolnama frezhniga ftorit, kir vfe to more zlilovek kmalo , zhe pred ne, gotovo pa v’ finertni uri sapufti- ti. Zliafna frczha fe pa-zh malo zhafa da vshivat. Strah pred fmcrtjo vfako vshivanje pofvetne frezhe ogreni, in slielja nafhe duflie nobena rezh na želim fvetu sadoft in popolnama fpol- nit nemore. Le v’ nebefili bo naflia frezha po¬ polnama, kir tam bodo shelje nafhe dufhe sadoft fpolnjene, kir bomo s’ Bogam sa vfelej fklenjeni. V’ nebefib, ne bo fkerbi ne bo ftraliu, debi na¬ fhe vefelje kdaj nehalo, nafba frezha fe kdaj fpreminila, ampak frezhni ve- feli bomo savfelej, bres konza na vfe vezbne zhafe. Kakor bodo pogublje¬ ni v’ peklenfkim bresnu sa vfelej na vekomej oftali, in vezhne pekleufke i86 martre terpeli, tako fe bodo svoljeni s’ Bogam 1'klerijeni vekomej v’ nebefib vefelili. Kader naf bo Bog v’ fvoje vezhno domvanje vsej, in nam tam namenje¬ no ftanovanje odkasal, nam bo rekel: Od sdaj bote per meni in s’ mano ve¬ komej oftali. Od sdaj fe ne bomo nik¬ dar vezli lozhili. „Vi bote moje ljud- ftvo, in jest vafli Bog bom per vaf.“ Takrat bo nafba frezba popolnama, kjer bomo s’ Bogam, kakor otrozi s’ fvojim ozbetam v’ vezhni ljubesni fklenjeni. Spomnimo fe tedej, kader naf nad¬ loge ftifkajo , in mnoge nefrezlie tare¬ jo, de naglo bodo minile, in zlie jih voljno preterpimo, nam dobrotlivBog sato \ezbuo nefkonzhno plazhilo ob¬ ljubi. Zhe nam sdaj na fvetu nobena rezil ne gre po frezbi, nobena rezli le ne iside po nafhih slieljab , nckar sa- voljo tega ne godernajmo, ampak vo¬ ljno preterpimo , in fvoje sli el je sa- tajujmo. Spomnimo fe vezbkrat, de sa majhno radovoljno sdajno satajenje i8 7 fvojih shelja, bomo v’ nebefih smiraj vfe po fvojih sheljah imeli. V’ nebefih bomo nafhli vfe karkoli bomo hodi. Vfe bomo imeli kolikor nam je mogozbe sheljeti. Tam bomo imeli vfe dobro, brcs ftrahu kdaj vezh fvoje frezlie sgubiti. Tam bo nafha vol¬ ja in boslija volja le ena j nafha ne bo holla nizh ptujiga, nizh pofebniga. V’ nebefih naf ne bo mhzhe sabavlal. Nobeden naf ne bo toshval. Nobeden nam ne bo na poti, nobeden nalprot, ampak vfe karkoli bi radi bomo pred fabo popoln&frr .. imeli, kar bo vfe na- fhe slielje nalillo, in sverham fpolnilo. * Tam nam bo Bog povrazhval zhaft sa oframotenje, ktero fmo na fvctu terpe- li, dal nam bo vehzhaftvo sa slialolt , in sa pof ledno mcfto , na kteriga naf je fvet vedno poftavljal, nam bo dal Bog kraljevi fedesb , in to savfelcj na- vekomej. V’ nebefih bomo dofegli fad pokorfbine pod boshjim sapovdam , kte riga bomo vekomej vshivali. Ojflra pokora fe bo v’vefelje fpreminiL , in a 88 prava refnizhna ponishnoft bo k’ vezh- ni zhafti povsdignena. V’ nebefih bomo s’ vezhno Ijubes- nijo fklenjeni. S’ sdrushenim glafam bomo Bogu vezimo hvalo prepevali, kir nam je nefkonzkno miloft 1’kasal, de nam je sa majhno kratko terplen- je na fvetu, vezhno vefelje v’ nebefih dal. Sato nefkonzhno ljubesen, s’ kte- ro naf Bog she na fvetu ljubi, nar bolj pa naf bo y’ nebefih ljubil, ne bomo nikdar nehali Boga hvalit, iu v’ njem fe vefelit. Te hvaleshne nehefhke pef- me fe ne bomo nikdar prepevat nave- lizhali. To bo nafhe narvezhi vefelje, in nesapopadliva fladkoft, kir hvala, ki mu jo bomo dajali, bo vekomej Bo¬ gu prijetna. To naf bo s’ takim vefel- jam in s’ tako fladkoftjo napolnilo, de ne bomo nikoli nizh drujga slieljeli. Sveti Augufhtin pravi: kjer je Bog, tam je vfe, tam nizh ne more manjkati. Sato pravi David: „Biagor jim o Go- fpod! kteri v’ tvoji hifhi prebivajo, vekomej te bodo hvalili.“ Psi. 83, 5* OPOMINVANJE. Premifhlujmo vedno nefkonzhno vefelje nebefhkiga kraljeftva, kir to premilhljevanje nafbo mozhne|in ter- dne ftorilo, de bomo vfe krishe in teshave voljno preterpeli. Naj nal sa- denejo fhe tolike nadloge in britkofti, naf vender v’ vfib shaloftnih pergod- bab trofhtajo bosbje obljube. Dobrot- liv Bog pa nam je lam obljubil, de bo nam po sdajnim voljnim terplenji, v' nebefib vezimo vefelje sa plazhilo daL Po slialofti pride vefelje. Zhe fino j na fvetu revni, lovraslieni, preganja¬ ni , ne shalujmo savoljo tega, ampak is ljubesni do Boga vfe poterpeshlivo prenefimo. Spomnimo fe, de ob zha- fu sa kteriga le Bog ve, bo prifhel Igo vczlienmir, in vezli ne bo sdajniga , dne, ne sdajnc nozhi , ampak vezhen bo dan nefkonzlina fvitloba, ftanovi- ten mir in pokoj bres fkerbi. V’ nebe- fih nam vezh ne bo treba ikerbeti in rezhi: Kdo me bo refbil od tega umerjozbiga shivota. Vezh nam ne bo treba sdihvati: O kako dolgo morem na fvctu biti, kir tam vezh ne bo fmerti, ampak popolnama svelizhanje. Vezh naf ne bodo tam britkofti in te- shave tcrle, ampak v’ frezhni nebefh- ki tovarfhii, bomo vezhno vefelje vshivali. Zhe fino sdaj na fvetu smerej bo¬ lehni, de niniamo kar ure vefelga sdra- viga shivlenja, in veliko let she mo- rebit sdihujemo pod leshko butaro hudih bolesen, tudi sa to ne shaluj- mo, ampak fpomnimo fe, zhe bomo potcrpeshlivi, de nam ho vfe to obil¬ no s’ vezhnim vefeljam v’ nebefih po- lgi plazhnno, kakorfhniga plazhina fi fhc s’ tolikim terplenjam nifino v’ ftanu saflushiti. S. Paul pravi: „Terplenje sdajniga zhafa ni veliko prot prihodni zliafti, ktera bo nad nam rasodeta." Rimi. 8, 18. Ko bi nam bilo dano s’ tclefnim ozhmi viditi fvetnike in njih nefkonzbno frezho in zhaft v’ ncbefih, debi vidili v’ kolikim velizbaftvu in ve- felju fo sdaj tifii, ki fosili nekdaj na fvetu sanizhvani, fovrasheni in sa nor- ze fhteti, bi gotovo nobeniga terple- nja ne bili shaloftni. Ne skeleli bi v’tem sliivlenji vefelib dni, ampak fhe vefe- lili bi fc sa Boga vczh terpeti. Sa nar vezli dobizhek bi fi fbteli od ljudi sa- nizbvani biti, kir le s’ terplenjam fesa- nioremo vredne ftori v’ vezhno vefclje priti. Kakor fe slato v’ ognji zbifti, tako naf bodo tesbave nadloge brit— kolti iszhiftile, de fe bomo v’ nebefih kakor folnze fvetili. 192 Ne ifliimo prasniga pofvetniga vc- felja, kar kmalo mine, in le dufho moti in ji larani fe povsdigniti k’ Bogn lvojimu ftvarniku. Zhe bolj zhlovek ifhe pofvetniga vefelja, bolj je dufha shaloftna in nepokojna, kir dufha je le sa Boga vftvarjena, torej le farno v’ Bogn pravi pokoj in refnizhno ve- fdje najde* Premifhlujmo vedno fhteri po- fledne rezdii, de fe gre'ha var jemo, in v’ nebefa pridemo* K A S A L O. ( Stran Predgovor ........ .... 5 Pervi Del. Od t Smerti. 5 .Smert grefhnika 25 Smeri pravizhuiga ......... 52 Opominvanje ........... 65 Drugi Del. Od t Sodbe. Pofebna t Sodba. Pre¬ že j po fmerti vfaziga zhloveka ... 69 Velika ali pofledna t Sodba. jSodni dan . . 86 Tretji Del. Od Pekla . 109 Zheterli Del. Od Nebef....... j49 Opoiiuuvanje ........... 189 Huj!hi pogrefhki. c_*