MP 04 Beltinci–Pince Zatak pri Lendavi I/II . . Mitja Guštin, Alenka Tomaž Zatak pri Lendavi I/II Monika Zorko, Urša Mravljak, Mateja Kovač, Bojan Djurić . Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 51 Zatak pri Lendavi I/II Uredniški odbor Avtorja Sodelavci Lektor Bojan Djurić , glavni in odgovorni urednik Mitja Guštin Monika Zorko Martina Rotar Vanja Celin , tehnična urednica Inštitut za dediščino Sredozemlja, Inštitut za dediščino Sredozemlja, Robert Žvokelj , likovni urednik Znanstveno-raziskovalno središče, Znanstveno-raziskovalno središče, Tehnična priprava publikacije Boris Vičič , član Univerza na Primorskem Univerza na Primorskem Nives Spudić, Vanja Celin Biserka Ribnikar , članica Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper mitja.gustin@zrs.upr.si monika.zorko@zrs.upr.si Fotografije terenskih posnetkov Izdajatelj Aleš Ogorelec, Marko Kalamar Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Alenka Tomaž Urša Mravljak Metelkova 6, SI–1000 Ljubljana Inštitut za dediščino Sredozemlja, Škale 69b, SI-3320 Velenje Računalniška obdelava in priprava Znanstveno-raziskovalno središče, ursa.mravljak@gmail.com terenskega fotografskega gradiva Zanj Univerza na Primorskem Alenka Tomaž, Aleš Ogorelec Jernej Hudolin , generalni direktor Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper Mateja Kovač alenka.tomaz@zrs.upr.si Bukovlje 63, SI-3206 Stranice Geodetska izmera najdišča mateja.kovac@gmail.com Aleš Ogorelec, Jože Fujs Bojan Djurić Načrt najdišča Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Alenka Tomaž Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Terenske risbe bojan.djuric@ff.uni-lj.si Alenka Tomaž, Maja Janežič, Nataša Svenšek Recenzenti Vektorizacija terenskih risb akad. prof. dr. Biba Teržan Alenka Tomaž Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Risbe predmetov Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Janja Tratnik Šumi dr. Tina Žerjal Računalniška obdelava risb predmetov in Zavod za varstvo kulturne dediščine, postavitev tabel Center za preventivno arheologijo Aleš Ogorelec, Alenka Tomaž Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Fotografije predmetov doc. dr. Katarina Katja Predovnik Aleš Ogorelec Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Računalniška obdelava fotografij predmetov Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Aleš Ogorelec Tisk DesignStudio , d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, januar 2016 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah CIP - Kataložni zapis o publikaciji Slovenije so brezplačne. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana http://www.zvkds.si/saas 903/904(497.411)(0.034.2) Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. GUŠTIN, Mitja, 1947- Zatak pri Lendavi [Elektronski vir] / Mitja Guštin, Alenka Tomaž ; [sodelavci] Monika Zorko ... [et al.] ; [fotografije terenskih posnetkov Aleš Ogorelec, Marko Kalamar ; načrt najdišča Alenka Tomaž ; terenske risbe Alenka Tomaž, Maja Janežič, Nataša Svenšek, risbe predmetov Janja Tratnik Šumi ; fotografije predmetov Aleš Ogorelec]. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2016. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 51) Način dostopa (URL): http://www.zvkds.si/sl/kulturnadediscinaslovenije/publikacije/kategorije/4/ ISBN 978-961-6990-00-4 (pdf) 1. Tomaž, Alenka 282680320 . Kazalo Uvod 5 Katalog raziskanih plasti in arheoloških ostalin 41 Geološke plasti in formacije 41 Prazgodovinsko obdobje 43 Opis pokrajine in lega najdišča 6 Mlajša železna doba 45 Rimsko obdobje 46 Srednjeveško obdobje 49 Pokrajina skozi arheološka obdobja 8 Novoveške ostaline 118 Časovno neopredeljene 120 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 9 Analize 197 Osteološka analiza živalskih ostankov Mateja Kovač 197 Potek in metodologija terenskih raziskav 12 Radiokarbonske datacije 201 Predstavitev najdišča in rezultatov terenskih Sklep 204 raziskav 15 Stratigrafija plasti na najdišču 15 Prazgodovinska poselitev 23 Literatura 205 Rimskodobna poselitev 24 Srednjeveška poselitev 26 Novoveški posegi v prostor 40 Indeks stratigrafskih enot 207 Dodatek 212 . . Uvod Arheološko najdišče Zatak leži vzhodno od istoimenskega zaselka muzeju v začasni hrambi Inštituta za dediščino Sredozemlja na skrajnem severovzhodu Slovenije, na poljih nekoliko južno od Znanstveno­raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. manjšega naselja v Čentibi, pod obronki Lendavskih goric vzhodno od Lendave in severno od danes regulirane struge Ledave. Na širšem območju so bile arheološke najdbe znane in objavljene že pred načrtovano izgradnjo avtoceste. Med junijem in decembrom 2004 so bili zaradi predhodnih indicev izvedeni ekstenzivni terenski pregledi, ki so ugotovili arheološko najdišče na tem delu trase (odsek trase AC MP 04/2 Lendava–Pince; Djurić/Kerman 2004). V decembru 2004 in marcu 2005 je bil na območju potencialnega najdišča izpeljan še intrasite pregled v mreži, kakor ga predpisuje metodologija SAAS za AC v Sloveniji ( Arheologija na avtocestah Slovenije I, Metode in postopki, Ljubljana, 1994). Na območju najdišča je bilo izkopanih 8 testnih jarkov, velikih 1 × 1 m (Djurić/ Kerman/Šavel 2005). Namen intenzivnega terenskega pregleda in testnega sondiranja so bile ugotovitev potencialne arheološke lokacije, natančnejša zamejitev realnega obsega najdišča, ugotovitev stopnje poškodovanosti potencialnega najdišča ter narave in globine stratifikacije na najdišču (Djurić/Kerman/Šavel 2005). Na območju med avtocestnima profiloma 202 in 210 je bilo z intenzivnim terenskim pregledom in testnim sondiranjem potrjeno arheološko najdišče s prazgodovinskimi in antičnimi ostalinami (površinski pregledi so pokazali na razmeroma številne odlomke lončenine, hišnega lepa in drugega gradbenega materiala). Stratifikacija najdišča naj bi bila, sodeč po rezultatih testnih jarkov, dokaj enotna (Djurić/Kerman/Šavel 2005). Recentno oranje naj bi poseglo do globine 34 cm, vse do glinene geološke osnove. Na tretjini površine najdišča, na delih, ki padajo proti paleostrugi, pa naj bi koluvij prekril kulturno plast, debelo vsaj 10 cm, le­ žečo na glineni geološki osnovi. Pričakovati naj bi bilo tudi vkope s povprečno globino do 30 cm. Na osnovi ugotovitev terenskih pregledov in testnih jarkov je bilo za arheološki izkop predvideno celotno območje, ki naj bi bilo uničeno z izgradnjo avtoceste, v skupni velikosti 20.000 mC (Djurić/Kerman/Šavel 2005). Med majem in julijem 2005 so na najdišču potekala arheološka izkopavanja (pogodba DARS, d.d. št., 534/2005, ZVKDS, OE Maribor št. 2003/05). Za Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije jih je izvajala ekipa Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem pod vodstvom Mitje Guština in namestnice vodje Alenke Tomaž. Terensko ekipo je sestavljalo do 6 arheologov, 12 tehnikov in 42 delavcev (Guštin et al. 2006). Strokovni nadzor nad potekom arheoloških izkopavanj je opravljal konservator Ivan Tušek z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, strokovni ogled na najdišču pa je opravila Irena Šavel, tedanja kustodinja Pomurskega muzeja Murska Sobota. Arhiv najdišča je bil do predaje omenjenemu Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 5 Opis pokrajine in lega najdišča Zatak leži v neposredni bližini naselja v Čentibi/Csente in nekoli­ V vseh preteklih obdobjih je bilo območje zaradi naravnih danoko oddaljeno od Lendave/Lendva, na današnji tromeji Slovenije, sti primerno za naselitev. Tako so se tekom stoletij izoblikova­ Madžarske in Hrvaške. Arheološke ostaline ležijo na ravnici neli številni zaselki, ki ležijo razpršeno od vznožja goric do vršnega koliko vzhodno od zaselka, južno od obronkov Lendavskih goric slemena ob državni meji z Madžarsko. in severno od danes v celoti regulirane struge potoka Ledave, v Zaselek Zatak že sega na ravnino Dolinskega (Počkaj Horvat skrajnem severovzhodnem delu Prekmurja (sl. 1–3). 1996a, 77). Dolinsko je pokrajina t. i. Murske ravni, ki se širi med Okoliška pokrajina je bogato obdarjena z naravnimi danost­ Lendavskimi goricami na vzhodu, reko Muro na jugu in Goričkim mi. Obkrožajo jo vinorodna gričevja Dolgovaških, Lendavskih, na severu. Tla Dolinskega prekrivajo karbonatni peski in prod. Čentibskih in Dolinskih goric, na vzhod pa se odpira v Panonsko Med Muro in Lendavskimi goricami prevladuje rjava naplavljena nižino. Območje je prepredeno s potoki, z rekami in mrtvicaprst, debela od 30 do 70 cm (Natek 1991). mi reke Mure, kot so Hotiško jezero, Petišovsko jezero, Potkova Sama pokrajina je izrazito poljedelska. Na sončnih pobočjih se in Muriša. danes v glavnem nahajajo vinogradi, na osojah prevladuje gozd, v ravnini so na poplavnih zemljiščih travniki, na nekoliko višjih legah tudi njive (Počkaj Horvat 1996a, 77). 1 Geografski položaj najdišča Zatak na DMR 100, ©GURS. Nekdaj sta videz pokrajine sicer oblikovala predvsem geološka zgradba in mreža aktivnih vodotokov, današnja podoba pokrajine pa je tudi rezultat dolgotrajnega intenzivnega poljedelstva, raznoterih preoblikovanj in melioriranj območja. Nekdaj je bilo površje pokrajine bolj valovito, izoblikovano predvsem kot posledica odlaganj glavnih vodotokov Mure in Ledave ter njunih pritokov; nezanemarljiv okoljski dejavnik pa je v sredini 20. stoletja predstavljalo tudi odkritje ležišč nafte in plina v terciarnih plasteh na poljih jugovzhodno od Lendave proti Čentibi (Počkaj Horvat 1996b, 166), kar je po drugi svetovni vojni omogočilo razcvet naftne industrije. Obširno območje med Lendavo in Čentibo je bilo spremenjeno v industrijsko cono, podrejeno predvsem črpanju in skladiščenju obeh surovin. Infrastrukturni posegi, 2 Lokacija izkopavanja najdišča na geografski karti, M 1:100 000; 3 Raziskani predel arheološkega najdišča na trasi AC MP 04 Beltinci– vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Pince, M 1:10 000; podlaga TTN5, lista L271100 in L271200 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Rdeče označena cestna profila zaznamujeta območje terenskega pregleda. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 6 povezani s črpanjem surovin, so bili odkriti tudi na raziskanem 5 Pogled na najdišče z okolico. delu najdišča v Zataku. Ožje območje, na katerem se nahaja arheološko najdišče Zatak, bi lahko z geomorfološkega vidika opredelili kot ravninsko, čeprav sama mikrolokacija in oblikovanost terena na celotni površini nista povsem enoviti. Površje najdišča je blago valovitega videza, z manjšimi kotanjami in globelmi, kjer se največkrat zadržuje voda še dolgo po obilnem deževju; te skoraj neopazno prehajajo v blago privzdignjen osrednji del najdišča (sl. 4). Geološke osnove na najdišču so obsegale večplastne nanose ilovic različne barve in teksture, ki so se nizale ena vrh druge in vzdolž izkopnega polja. Pred začetkom arheoloških raziskav je območje najdišča obsegalo njivske površine (širna polja koruze, pšenice in ogrščice) (sl. 5). Ker je bilo območje v preteklosti intenzivno poljedelsko izrabljano, je bilo pričakovati, da bodo blago privzdignjeni deli najdišča tudi močneje poškodovani oziroma lahko tudi v celoti uničeni. 4 Pogled na najdišče z okolico. Zatak Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 7 Pokrajina skozi arheološka obdobja Arheološko najdišče Zatak je bilo znano že pred izgradnjo avto­ V 14. stoletju je Lendava postala trg, župnija se omenja od leta ceste in sistematičnim arheološkim vrednotenjem območja. 1334. Leta 1644 so Banffije zamenjali grofje Esterhazy. Večino 17. Stanko Pahič v Arheoloških najdiščih Slovenije omenja dve ozirostoletja je bilo območje pod dvojno oblastjo: ogrsko in turško. Leta ma tri gomile v bližini (Pahič 1975, 336), vendar je bil ta podatek 1867 je postala Lendava mesto in sedež okraja. Evangeličansko obob kasnejši topografiji le delno potrjen (Šavel 1991, 58). Na po­ čino so ustanovili leta 1902, vse do 2. sv. vojne pa je bila tu močna lju Zatok južno od Čentibe in ob severnem bregu potoka Ledave tudi židovska skupnost. O bogati preteklosti pričajo številni kulje zaradi oranja vidna le še močno sploščena gomila s premerom turnozgodovinski spomeniki. Grad naj bi stal na hribu nad sredi13 m in z višino 0,50 mC, o čemer je pisala Irena Šavel v Arheološki ščem Lendave že v 12. stoletju (RKD, EŠD 4762), sedanji objekt je dal topografiji Prekmurja (Šavel 1991, 58). V Registru nepremične v obliki črke L postaviti knez Esterhazy med letoma 1690 in 1705 v kul turne dediščine je gomila zavedena z EŠD 1137 (RKD), z občin­ čast takratnemu cesarju Leopoldu (Zelko 1982). skim odlokom iz leta 1993 pa je bila razglašena za spomenik lokalnega pomena (Ur. l. RS, št. 20/93­936, 70/94­2534, 35/95­1687, 50/98­2277). Okolica mesta Lendave ima več kakor dolgo zgodovinsko tradicijo. Najstarejša poselitev prostora zagotovo sega daleč v starejše prazgodovinsko obdobje. Na območju Dolge vasi in Dolgovaških goric je znana eneolitska poselitev (RKD, EŠD 1106 in 9738). V Dolgi vasi je bila odkrita naselbina iz rimskega obdobja (RKD, EŠD 1105). Na območju Dolge vasi je znano tudi arheološko najdišče Dolge njive s poselitvijo, ki datira v eneolitik, bronasto dobo, rimsko obdobje, visoki srednji vek in pozni srednji vek (RKD, EŠD 15532). Najbolj znana pa je vsekakor naselbina na Olorisu pri Dolnjem Lakošu, kjer so bile odkrite arheološke ostaline srednje bronaste dobe, mlajše železne dobe in srednjega veka (RKD, EŠD 115; Dular/ Šavel/Tecco Hvala 2002). Za prazgodovinsko velja tudi naselbina v Gabrju pri Gornjem Zatoku (RKD, EŠD 1131). Neolitska poselitev je znana tudi na najdišču Dolina pri Lendavi (RKD, EŠD 1107), eneolitske ostaline pa na najdiščih Lendava – Kapitan domb (RKD, EŠD 1127) in Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič 2011). Poselitev v bronasti dobi je dokazana na najdiščih Hotiza – Gos posko (RKD, EŠD 1110), Lendava – Gabor Kert (RKD, EŠD 1128) in Pince – Pod grunti (RKD, EŠD 23610), rimske ostaline pa so znane z najdišč Gabrje pri Gornjem Zatoku – območje rimska cesta (RKD, EŠD 1139, 9739) in Gornji Lakoš – rimska naselbina (RKD, EŠD 1109). Poleg časovno opredeljenih najdišč so na območju Lendave znane tudi gomile, ki jih časovno ne moremo natančneje opredeliti. Takšna je bila v Gabrju pri Gornjem Zatoku (RKD, EŠD 1138), morda je prazgodovinska ali pa rimska. Enako velja za gomilo v Kapci (RKD, EŠD 1141). Današnja Lendava z okolico se nahaja na križišču več pomembnih poti. Rimljani so vojaško postojanko na tem mestu na poti Poetovio–Savaria (Ptuj–Szombathely) imenovali Halicanum. Leta 853 naj bi tu posvetili cerkev, predhodnico današnje župnijske cerkve sv. Katarine (RKD, EŠD 3100), ki jo je v letu 1751 postavila družina Esterhazy (Zelko 1982). Po reki Ledavi poimenovani kraj Lindva se navaja že v zapisih iz leta 1192, ko je posest, ki je obsegala skoraj celotno jugovzhodno Prekmurje, kupila rodovina Hoholtov, ki se je sredi 13. stoletja preimenovala v Banffije (Zelko 1982). Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 8 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je na najdišču, zaznanem pri ek4370, 4371/2, 4, 4374, 4375/2, 4377, 4378, 4379, 4577/1, 2, 4596, stenzivnem arheološkem pregledu leta 2004 (Djurić/Kerman 4597/1, 2, 4603, 4671/1, 2, 4, 4675/3 k. o. Čentiba (sl. 6–12). 2004), v decembru 2004 in maju 2005 opravila ekipa pod vod­ Območje leži severno od današnje struge Ledave, vzhodno od stvom B. Kermana, B. Djurića in I. Šavel (Djurić/Kerman/Šavel vasi Zatak oz. ceste Zatak–Petišovci. Razteza se večinoma na juž2005). Opravljen je bil v mreži 10 × 10 m na parcelah št. 4347, nem bregu meandrirane paleostruge Ledave. Prekrivale so ga 4353/2, 4358, 4360, 4361, 4363, 4364, 4365, 4366, 4368, 4369, njivske površine, ki so bile v času pregleda deloma zatravnjene in deloma strnišča dokaj enotne stopnje vidljivosti. Na pregle­ 6 Območje intenzivnega pregleda na lokaciji Zatak na vojaškem zemlje-danem območju je bilo izkopanih osem (8) testnih jarkov (TJ), ve­ vidu iz leta 1784, M 1:50 000; vir: Rajšp/Serše 2001; georeferenciran. likih 1 × 1 m. Na površini je bilo pobranih 808 artefaktov (glej Dodatek). Med artefakti prevladujejo kosi gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 390 kosov oz. 48,27 % vseh artefaktov), odlomki (predvsem moderne in novoveške) keramike (skupaj 346 kosov oz. 42,82 %; prevladujejo odlomki loncev, vrčev in glaziranih skled različnih velikosti), tem pa sledijo kosi železa (28 kosov oz. 3,47 %), kosi plastike (18 kosov oz. 2,23 %) in kosi stekla (12 kosov oz. 1,49 %), kar vse kaže na dokaj zasmetene njivske površine (skupno 8,67 % modernih nekeramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 14 kosov (4,05 %) fragmentov prazgodovinske in 149 kosov (43,06 %) zgodnje srednjeveške keramike. Določitev keramike je opravil avtor. Distribucija prazgodovinskih in zgodnje srednjeveških artefaktov ter njihovo število (sl. 8) je na pregledani površini potrdilo obstoj ostalin zgodnje srednjeveške starosti. Testni jarki so pokazali, da ležijo ostaline najdišče pod 34 cm debelo ornico na in v meljasti geološki osnovi. 7 Trasa AC in območje intenzivnega pregleda na digitalnem ortofo-to posnetku; M 1:20 000, podlaga DOF, lista L271162C in L271262C; ©GURS, ©DARS. 8 Diagram površinskih najdb keramike v odstotkih. prazgodovinska keramika (4,05 %) zgodnjesrednjeveška keramika (43,06 %) novodobna in moderna keramika (52,89 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 9 1 1 1 1 7 7 4 4 ikam /1 /1 1 1 7 7 6 6 4 4 glina eč eč 5 v 4 6 8 v ovoveška kera 5 ožgana 1–2 3– 5– 7– 9 in n 1– 6–9 10–1 16–20 21 in /1 TJ 8 /1 6 6 7 7 5 5 4 4 /1 /1 6 6 7 ika 7 5 5 4 a 4 m ik TJ 7 ska kera a keramn ovin ob /2 1 /2 5 2 5 1 od 7 eč 7 7 2 6 4 eč 6 7 4 4 4 zg v skod 4 6 8 4 6 8 v rap 1–2 3– 5– 7– 9 in rim 1–2 3– 5– 7– 9 in 2 2 /1 1 /1 7 17 6 6 4 4 /2 TJ 6 /2 4 4 5 5 3 2 3 2 4 2 4 2 /2 7 /2 7 4 /3 4 4 /3 4 5 3 /3 5 3 /3 2 3 5 3 0 2 3 5 3 4 3 5 8 0 4 3 5 4 3 8 4 3 4 4 0 0 /1 /1 /1 1 /1 1 5 7 5 7 7 6 3 7 6 3 6 4 1 2 6 4 1 2 4 9 7 4 9 7 6 4 6 4 4 4 4 4 4 4 /1 27 /1 2 1 4 1 7 7 7 4 6 6 4 4 /1 /1 8 8 5 5 očje 5 5 3 3 2 2 4 4 7 7 4 4 m 20 2 7 07 0 0 1 TJ 5 1 1 7 0 1 7 i jarek . 0 4 3 4 . o ob + 3 0 + 0 0 . 0 0 . 0 00 6 6 /2 2 /2 2 estn 0 7 0 7 6 9 4 6 9 4 t 3 0 3 0 4 7 4 7 4 4 raziskan TJ – /1 /1 1 1 6 6 3 3 4 4 TJ 4 20 2 6 06 8 8 0 1 0 0 1 7 7 . 0 4 2 . 4 + 2 7 5 + 7 2 0 5 2 . 0 7 0 . 7 0 0 4 4 0 /1 /1 0 0 6 6 1:2500. 3 3 4 4 ; M 7 7 0 0 7 7 4 4 gline 20 2 8 5 0 8 5 2 2 7 ne 1 7 4 0 1 4 . 0 /2 2 . /2 + 2 3 0 + 3 6 0 0 6 . 0 3 0 3 . 6 0 0 4 6 4 0 0 0 7 7 4 4 ožga 9 9 TJ 3 2 2 7 7 4 /1 4 /1 4 4 ike in 6 6 3 3 4 4 5 5 m 0 0 7 7 4 4 20 2 4 04 TJ 2 /1 1 /1 0 1 9 . 0 9 6 1 . + 6 1 3 5 + 3 4 0 5 4 . 4 4 0 0 0 0 . 0 0 7 7 0 4 0 ske kera 4 0 3 3 7 /2 7 /2 4 8 0 4 8 0 6 7 6 7 3 3 3 3 4 4 4 4 ovin 1:2500. /1 /1 od 1 1 7 3 7 3 0 3 3 4 7 4 07 zg 4 4 2 ra 03 ike; M 203 1 1 1 3 0. m 1 3 0 7 /2 1 . + 7 /2 1 4 1 0 + 4 1 7 0 0 7 . 0 3 0 . 3 ost p 0 0 4 0 4 kera jenn ne /2 /2 4 er 4 7 7 3 3 4 4 od 2 2 3 3 rostra 7 /2 7 4 0 m 4 /20 5 5 3 3 zp 4 4 TJ 1 20 2 2 02 10 1 . 0 0 . 3 + 0 3 5 + 3 0 3 5 7 4 . 0 0 7 4 . 4 9 0 0 4 9 0 6 6 4 4 jarkov, ra 3 3 9 ovoveške in 9 6 6 4 4 ih n ter 5 5 9 9 6 ne 6 4 4 20 2 1 ob 01 10 1 . 0 0 . + 0 0 + 0 0 . 0 0 9 . 0 0 9 0 0 5 skod 05 a, lokacija testn ost rim ovršin jen a p n 20 2 an 0 00 9 d . 9 2 9 . +5 2 9+5 /1 0. /1 0 3 00 rostra . 3 0 9 0 9 1 1 4 4 Pregle Razp 0 0 /1 /1 3 3 9 9 9 1 1 4 10m 4 /9 /9 10m 10 3 3 9 19 9 1 1 9 9 1 9 4 4 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 10 1 1 1 1 7 7 4 4 /1 /1 1 1 7 7 6 6 4 4 eč ka 0 v 30 4 zo lo 10 lasti 1– 11–20 21– 31– 41 in žele stek p /1 /1 6 6 7 7 5 5 4 4 /1 /1 6 6 7 7 5 5 4 4 /2 1 /2 5 2 5 1 7 7 7 2 6 4 6 7 4 4 4 2 2 /1 /1 1 1 7 7 6 6 4 4 /2 /2 4 4 5 5 3 2 3 2 4 2 4 2 /2 7 /2 7 4 /3 4 4 /3 4 5 3 /3 5 3 /3 2 3 5 3 0 2 3 5 3 4 3 5 8 0 4 3 5 3 8 4 4 3 4 4 0 0 /1 /1 /1 1 /1 1 5 7 5 7 7 6 3 7 6 3 6 4 1 2 6 4 1 2 4 9 7 4 9 7 6 4 6 4 4 4 4 4 4 4 /1 27 /1 2 1 4 1 7 7 7 4 6 6 4 4 /1 /1 8 8 5 5 5 5 3 3 2 2 4 4 7 7 4 4 20 2 7 07 0 0 1 1 1 7 0 1 7 . 0 4 3 4 . + 3 0 + 0 0 . 0 0 . 0 00 6 6 /2 2 /2 2 0 7 0 7 6 9 4 6 9 4 3 0 3 0 4 7 4 7 4 4 /1 /1 1 1 6 6 3 3 4 4 20 2 6 06 8 8 0 1 0 0 1 7 7 . 0 4 2 . 4 + 2 7 5 + 7 2 0 5 2 . 0 7 0 . 7 0 0 4 4 0 /1 /1 0 0 6 6 3 3 4 4 7 7 0 0 7 7 4 4 20 2 8 5 0 8 5 2 2 7 1 7 4 0 1 4 . 0 /2 2 . /2 + 2 3 0 + 3 6 0 0 6 . 0 3 0 3 . 6 0 0 4 6 4 0 0 0 7 7 4 4 9 9 2 2 7 7 4 /1 4 /1 4 4 6 6 3 3 4 4 5 5 0 0 7 7 4 4 20 2 4 04 /1 1 /1 0 1 9 . 0 9 6 1 . + 6 1 3 5 + 3 4 0 5 4 . 4 4 0 0 0 0 . 0 0 7 7 0 4 0 4 0 3 3 7 /2 7 /2 4 8 0 4 8 0 6 7 6 7 3 3 3 3 4 4 4 4 1:2500. /1 /1 ; M 1 1 7 3 7 3 0 3 3 4 7 4 07 4 4 iala 20 2 3 03 1 1 1 0 1 3 . 3 0 7 /2 1 . + 7 /2 1 4 1 ater 0 + 4 1 7 0 0 7 . 0 3 0 . 3 0 0 4 0 4 mga /2 /2 4 4 ene 7 7 3 3 b 4 4 2 2 3 3 7 /2 7 4 0 4 /20 5 5 3 3 4 4 grad 1:2500. ga 20 2 2 02 10 1 ne . 0 0 . 3 + 0 3 5 + 3 0 3 5 7 4 . 0 er 0 7 4 . 4 9 0 0 4 9 0 6 6 4 stike; M 4 3 3 od 96 la 96 4 4 m p in in 5 la 5 9 9 6 6 4 4 20 2 1 01 10 1 . 0 0 . + 0 0 + 0 0 . 0 0 9 0 za, stek .0 9 0 0 0 5 5 ovoveškega ost n ost žele jen jen n n 20 2 0 00 9. 9 2 9 . +5 2 9+5 /1 0 /1 rostra . 3 00 rostra 0. 3 0 9 0 9 1 1 4 4 Razp Razp 0 0 /1 /1 3 3 9 9 1 1 4 10m 11 4 10m /9 12 /9 3 3 9 19 9 1 9 9 1 1 9 4 4 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 11 Potek in metodologija terenskih raziskav Arheološko raziskano območje najdišča v skupni širini 50 m in dolin podrobnejši vpogled v dogajanja v osrednjem delu naselbine žini 400 m je bilo razdeljeno v pet sektorjev, širokih 10 m, ki smo (Guštin et al. 2006). jih označili s številkami od I do V, začenši na J delu najdišča (sl. 13). Metodologija terenskega dela je bila prilagojena zaščitnim ar­ Arheološke raziskave so se najprej pričele v sektorju IV v njegoheološkim izkopavanjem večjih površin in je temeljila na komvi celotni dolžini, tako da je bila ugotovljena stratigrafska situbinaciji strojnega odstranjevanja vrhnje plasti ornice in ročnega acija vzdolž celotne osi najdišča. Odstranjena ornica je bila odstratigrafskega izkopa v geološko osnovo vkopanih arheoloških ložena na prostor sektorja III. Sledile so raziskave v sektorju V, ki ostalin. Po strojni odstranitvi ornice je sledilo strganje celotne je predstavljal skrajno severno mejo roba izkopa, odstranjena površine (sl. 14), kateri je v nadaljevanju sledil ročni stratigrafski ornica pa je bila odložena na prostor sektorja IV. Nadaljevalo se izkop arheoloških ostalin oziroma plasti. je z odkrivanjem sektorja III (predhodno je bila odstranjena ozi­ Med izkopavanji se je pokazalo, da so globine ornice na različroma preložena tudi vsa odvečna ornica), pri čemer se je kmalu nih predelih izkopnega polja različne, čemur je bilo prilagojeno pokazalo, kje je možno pričakovati največjo zgostitev arheolostrojno odstranjevanje vrhnjih plasti (sl. 15). ških ostalin. Temu je bilo prilagojeno nadaljnje delo. Zdelo se je Dokumentiranje odkritih arheoloških plasti in objektov je ponamreč smiselno, da se najprej razišče skrajne dele najdišča – se tekalo v skladu z uveljavljenimi metodami arheološke terenske pravi vzhodni in zahodni del sektorjev II in I, za konec pa njun dokumentacije ter ob uporabi standardnih dokumentacijskih osrednji del med 100 in 200 dolžinskimi metri, saj je le tako bilo postopkov in orodij. Vsak dan so potekali postopki fotografiramogoče zagotoviti, da je ves ta del ostal v celoti odprt do konnja arheoloških ostalin, identificiranih pred izkopom in po njem, ca izkopavanj, kar je omogočilo lažje organiziranje izkopavanja in po potrebi tudi terenskega tehničnega risanja (merilo 1:20 13 Sektorska razdelitev najdišča in lokacija presekov; M 1:2500. 4375/2 raziskano območje 4368/1 4367 sonda 4366/1 presek 4363/1 4362 4355/2 4369/1 4371/1 4358/1 4703 Presek 1 -1 1 4361/1 V 2 Presek4704 2 3 4 4705 IV 5 4354/2 6 4706 7 Sonda 4 III 8 Sonda 1 Sonda 7 9 4707 II 10 11 12 Sonda 5 4708 Sonda 3 I 13 14 15 4360/2 4576/1 16 4709 17 4675/1 4710 18 4671/14 4354/2 19 Sonda 8 20 4732 4353/3 4671/10 4731 21 22 4353/3 23 4730 24 4374/2 4671/12 25 Sonda 9 4675/2 26 2 4368/2 27 4729 0 4371/2 3 28 29 4728 30 1 2 31 4691 2 0 0 32 0 . 4 33 4576/1 1 4727 2 + 34 4370 0 1 2 35 1 0 0 0 36 0 .0 . 5 1 Sonda 6 37 4726 4364/1 .0 0 + 38 + 5 1 39 4350/2 5 0 2 4725 . 0 40 4363/2 0 0 0 .2 6 . 4724 0 0 + 4723 0 V 00 1 2 Sonda 2 . 0 4722 0 0 IV 0 .2 7 + 4360/1 5 III 0 Presek 3 . 10 2 4721 0 . 0 II 0 3 8 + I 4350/3 4358/2 0 4720 0. 10 2 4719 0 . 0 0 4671/2 3 9 + 4718 5 4671/3 0 4717 . 1 0 0 2 4353/2 25m 0 . 1 4 0 +00.00 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 12 14 Strganje površine po strojnem izkopu. 15 Globine arheološkega izkopa; M 1:2500. 4375/2 4368/1 0,30 m 4367 0,32 m 4366/1 0,40 m 4363/1 4362 0,45 m 4355/2 0,50 m 4369/1 4371/1 4358/1 4703 -1 1 4361/1 V 2 4704 3 4 4705 IV 5 4354/2 6 4706 7 III 8 9 4707 II 10 11 12 4708 I 13 14 15 4360/2 4576/1 16 4709 17 4675/1 4710 18 4671/14 4354/2 19 20 4732 4353/3 4671/10 4731 21 22 4353/3 23 24 4730 4374/2 4671/12 25 4675/2 26 27 4368/2 4729 4371/2 28 29 30 4728 31 4691 32 33 4576/1 4727 34 4370 35 36 37 4726 4364/1 38 39 40 4350/2 4725 4363/2 4724 V 4723 IV 4722 4360/1 III 4721 II I 4350/3 4358/2 4720 4719 4671/2 4718 4671/3 4717 4353/2 25m Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 13 oziroma tudi 1:10) (sl. 16) ter geodetskega merjenja (sl. 17), kar je omogočilo izdelavo natančnega načrta najdišča. Ves čas izkopavanj je potekalo tudi sistematično vzorčenje organskih ostankov in plasti. Vzorčenje oglja, kosti, semen oziroma ostalih organskih ostankov je potekalo kontinuirano, vzporedno z vzorčenjem zemlje za mokro sejanje, ki je bilo opravljeno že med samimi izkopavanji in je dalo takojšnje rezultate. Odkrite keramične najdbe in ostanki kamnitih artefaktov so bili vsak dan oprani, primarno sortirani in preliminarno ovrednoteni. Kovinske najdbe so bile primarno konservirane in oddane v restavriranje. 16 Meritve arheoloških struktur na terenu. 17 Risanje arheoloških struktur na terenu. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 14 Predstavitev najdišča in rezultatov terenskih raziskav Izgradnja širokega avtocestnega pasu trase koridorja od najdišča, kjer je bila debelina vrhnje plasti dejansko najmanjša Maribora in Zagreba proti Budimpešti je prav na območju trome­ (tudi pod 0,3 m). Na posameznih mestih je oranje poseglo tudi v je Slovenija­Madžarska­Hrvaška, na tem jugozahodnem obrogeološko osnovo, v kateri so bile na več mestih vidne brazde orabju Panonske nižine, v zadnjem desetletju pripomogla, da so bile nja. Na tem mestu so bile morebitne arheološke kulturne plasti opravljene številne sistematične arheološke raziskave. Pri tem se povsem uničene. je izkazalo, da na tem območju lahko razločujemo tri večja rural­ Pod ornico se na največjem delu raziskanega dela pojavljana poselitvena območja: pod Mursko Soboto, pod Turniščem in jo različne osnove ­ geološke plasti1, ki so zagotovo nastale v okrog Lendave. V širšem porečju reke Ledave so se ohranile sle­ času pred prvo poselitvijo obravnavanega prostora (sl. 18–22). di, ki izpričujejo predvsem rimsko in srednjeveško poselitev, v Njihova strukturiranost na najdišču je izjemno pestra (sl. 23), njimanjši meri pa tudi prazgodovinsko poselitev, v primeru Zataka hova lokacija in sestava (gre v glavnem za peščene ilovice različposebej tisto iz obdobja mlajše železne dobe. ne strukture in barve (SE 6–9, SE 132, SE 150, SE 360, SE 368, SE 373) ter različne granulacije peska in mivke, npr. SE 358, SE 168, SE 149) Stratigrafija plasti na najdišču pa je bila v veliki meri odvisna od vodnega delovanja, ki je bilo na obravnavanem delu v preteklosti precej intenzivno. Med geološke osnove na najdišču so sodili tudi obsežnejši prodnati nanosi (npr. gramozne koncentracije SE 463 in SE 328), ki so na posameznih delih obravnavanega območja tako rekoč že tik pod Stratifikacija plasti na najdišču je bila pogojena predvsem z dejornico in so bili v bližnji preteklosti tudi intenzivno izkoriščani stvom, da je bila večina t. i. kulturnih plasti in arheoloških osta­ – v vzhodnem delu izkopnega je bila tako odkrita večja jama (NO lin uničena in premetana zaradi vsakoletnega oranja njivskih 155), ki je bila po izkopu gramoza zapolnjena z mešano ilovico in površin. Uničenje je bilo kot pričakovano intenzivnejše predvsem na nekoliko privzdignjenem delu terena v osrednjem delu 1 Glej poglavje Katalog raziskanih plasti in arheoloških ostalin (tu str. 41). 18 Ohranjene sledi paleostruge pod ornico. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 15 19 Izsek preseka 1 v sektorju IV, kv. -1 in 1; M: 1:50. recentnimi najdbami (polivinil, številni večji kosi lesa, debla in SE 1 - sivo rjavo rumena plast peščene ilovice (pomešane s humusom) vejevje...). – ornica Med zanimivejše geološke formacije na najdišču zagotovo sodi SE 2 - jarek, polnilo je rjavo siva peščena ilovica (novi vek) paleostruga, katere meandri so bili vidni že pri sami analizi zrač­ SE 3 - rjavo sivkasto rumena plast peščene ilovice - paleoornica nih posnetkov obravnavanega prostora (sl. 4, Guštin et al. 2006, SE 6 - rumenkasto rjava plast peščene ilovice - geološka osnova sl. 3); arheološko ugotovljena pa je bila v zahodem delu raziskanega prostora (sl. 18, 23). Verjetno lahko v primeru Zataka sklepamo, da gre za nekdanji meander Ledave, ki je bila pred časom regulirana in danes poteka dobrih 100 metrov južneje od raziskanega dela najdišča. Meandri paleostruge so bili odkriti tako rekoč v vseh raziskanih sektorjih I–V. Zasutje struge pa je sestavljala temna, skoraj črna mastna ilovica (SE 22) s številni­ V 1 V -1 mi ostanki rastlin (npr. veje dreves, oglje...), nad njo pa je ležala 1 z = 157,59 22 Izsek profila v sektorju IV – sonda 1, presek 2. 3 2 6 20 Izsek preseka 2 v sektorju IV, kv. 3, sonda 1; M: 1:50. SE 1 - sivo rjavo rumena plast peščene ilovice (pomešane s humusom) - ornica SE 3 - rjavo sivkasto rumena plast peščene ilovice - paleoornica SE 6 - rumenkasto rjava plast peščene ilovice - geološka osnova SE 7 - temno rjavo siva plast ilovice s peskom - geološka osnova SE 8 - rumenkasto siva plast peščene ilovice - geološka osnova SE 9 - sivo rumenkasta plast peščene ilovice - geološka osnova z = 157,41 1 3 6 7 8 9 21 Izsek preseka 3 v sektorju IV, kv. 40, sonda 2; M: 1:50. SE 1 - sivo rjavo rumena plast peščene ilovice (pomešane s humusom) SE 131 - plast rjavo rumene ilovice - geološka osnova - ornica SE 132 - plast temno sive ilovice s peskom, Fe- konkrecije - geološka SE 3 - rjavo sivkasto rumena plast peščene ilovice - paleoornica osnova SE 129 - vkop U preseka; polnilo temno siva ilovica s peskom SE 130 - plast sive mastne ilovice s peskom in številnimi preperelimi ostanki lesa IV 40 III 40 z = 157,03 1 3 131 132 130 129 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 16 4717 V 1 40 IV III 4576/ II 39 4718 I 1 38 4576/ 37 4719 36 4720 35 34 2 33 4675/ 4721 32 31 2 12 30 4355/ 4671/ 2 29 99 SE SE 99 4354/ 2 3 3 28 4722 4354/ 4353/ 4353/ 27 10 1 4671/ 4675/ 26 4723 2 14 25 4691 4724 4353/ 4671/ 3 1 24 4671/ 4358/ 23 4725 2 22 4710 4671/ 21 2 4726 4360/ 20 2 4709 4362 1 19 4358/ 4361/ 18 17 4708 16 4727 1 1 4363/ 4360/ 15 233 SE 14 4707 1 13 :1500.4366/ 1 4728 12 2 i; M am 4363/ 4367 4706 11 stalin 1 10 i o 4729 1 4368/ 9 4364/ eološkim 4705 8 rhi a 1 7 4369/ kritim 4704 d 2 6 i o 4730 4368/ 4370 sem 5 v 1 4 išča z 4371/ 3 4703 ajd 3 4350/ ačrt n očje je o 2 m 2 4731 i n dob 4371/ o ob ovina eljen ozitn ek 1 p god ji vek red sko ob n ostruga op -1 raz ed ovi v ale Kom raziskan p rim sr n ne p V 2 IV III II 4374/ 2 23 25m I 2 4732 4375/ 4350/ Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 17 /1 4733 6944 3794 3 469 4363/1 4362 4355/2 4369/1 4371/1 4358/1 24a Detajlni kompozitni načrt najdišča z vsemi odkritimi arheološkimi ostalinami; M 1:500, povečava M 1:250. raziskano območje prazgodovina rimsko obdobje srednji vek novi vek neopredeljeno paleostruga 4703 2 -1 1 4361/1 V 2 4704 3 138 137 139 4 4705 IV 134 136 5 5 4354/2 4 6 141 140 143 145 4706 11 146 142 7 144 12 152 III 153 13 8 10 147 14 9 4707 16 19 15 35 10 II 17 34 154 367 18 155 11 161 21 159 158 160 12 20 4708 13 I 26 164 163 14 25 368 214 211 213 424 215 15 4360/2 4576/1 209 210 212 16 4709 425 167 17 4675/1 22/23 216 4710 18 4671/14 22/23 4354/2 19 38 4732 22/23 33 20 30 38 4353/3 41 27 169 4671/10 4731 28 21 29 799 31 40 39 22 237 32 170 4353/3 572 42 37 236 171 172 258 43 234 259 562 233 238 244 254 36 23 565 344 266 231 245 261 240 247 566 232 44 241 248 256 177 260 4730 568 564 242 246 793 4374/2 63 230 249 262 255 24 257 800 544 174 229 567 253 263 61 65 173 45 806 64 66 67 790 239 46 786 569 542 4671/12 228 264 251 84 545 83 175 176 179 25 252 265 571 541 82 180 178 47 81 181 270 267 277 80 190 4675/2 182 313 79 191 26 268 362 271 272 515 48 363 509 278 187 49 464 285 269 77 76 188 68 189 4368/2 371370 506 273 274 314 514 61 50 275 516 69 85 510 70 78 183 507 282 369 465 71 75 27 4729 505 279 284 543 495 72 207 372 276 52 73 62 206 74 4371/2 511 508 280 283 697 589 287 696 512 316 693 286 513 60 185 28 407 695 591 587 490 315 317 88 86 584 290 296 293 408 186 694 582 578 576 411 58 184 497 586 294 692 669 496 592 588 289 297 300 54 690 585 577 291 301 57 628 626 581 319 29 689 583 410 59 117 627 625 579 574 55 575 487 485 409 192 688 494 56 678 665 668 493596 288 320 318 299 87 624 4728 657 597 492 573 302 116 679 644 593 595 476 304 682 671 742 656 640 615 488 486 472 322 30 680 292 89 653 645 594 193 666 639 623 683 677 670 637 477 471 664 667 638 484 470 480 676 658 112 652 636 303 361 90 196 681 504 483 305 614 321 307 675 660 646 641 642 635 475 473 31 674 479 647 661 474 195 673 651 672 634 616 590 633 619 618 482 478 306 662 650 643 617 602 663 659 648 598 630 622 481 600 4691 91 202 204 194 92 599 32 649 629 621 323 325 632 326 96 25m 610 203 612 601 558 93 198 197 631 604 603 620 611 557 560 97 205 33 609 4576/1 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 18 4727 608 605 552 559 324 94 197 561 550 606 555 553 332 98 103 329 197 607 554 551 34 327 100 102 4370 546 330 118 119 556 328 199 547 99 549 101 104 120 107 548 331 333 200 108 35 105 334 111 343 106 503 502 114 500 312 110 113 115 36 335 336 310 308 309 498 37 4726 121 4364/1 342 311 122 499 38 501 123 337 340 341 124 338 348 128 347 126 339 127 39 349 125 353 4350/2 4725 354 40 468 350 4363/2 352 351 4724 355 356 151 V 4723 IV 4722 467 416 415 417 414 413 418 412 III 4360/1 440 439 438 437 133 433 429 4721 432 428 II 427 434 436 435 426 431 430 I 4350/3 4358/2 4720 4719 4671/2 4718 4671/3 4717 4353/2 4671/4 4350/4 4660/1 4363/1 4362 4355/2 4369/1 4371/1 4358/1 781 221 224 374 809 808 780 222 220 777 236 796 402 226 223 795 807 778 422 466 377 217 783 243 218 375 384 235 798 810 219 788 225 792 376 444 782 227 398 4703 797 789 447 446 345 397 469 228 445 791 448 785 379 388 787 419 449 779 531 378 380 390 461 2 -1 522 441 421 385 420 455 540 381 387 450 457 1 530 520 460 519 801 442 537 394 393 523 521 451 456 755 526 4361/1 V 2 4704 529 518 563 386 405 443 536 382 452 794 532 535 527 458 654 775 389 3 539 533 528 655 803 403 772 538 138 462 137 139 4 4705 524 525 776 802 404 459 770 774 454 740 739 453 IV 134 136 5 534 771 804 737 769 805 738 5 736 773 4354/2 4 6 764 728 744 759 757 735 141 140 143 145 4706 763 768 765 727 729 726 734 758 714 747 364 745 11 146 142 7 713 144 767 746 725 715 12 152 761 754 698 III 710 153 13 8 733 723 716 753 751 749 730 709 762 760 724 699 10 731 711 752 748 147 14 9 4707 717 732 750 708 702 700 691 16 704 19 15 35 10 701 718 703 II 707 712 17 34 154 720 367 18 155 11 705 721 706 161 21 159 158 160 12 20 4708 13 I 26 164 163 14 25 368 214 211 213 424 215 15 4360/2 4576/1 209 210 212 16 4709 425 167 17 4675/1 22/23 216 4710 18 4671/14 22/23 4354/2 19 38 4732 22/23 33 20 30 38 4353/3 41 27 169 4671/10 4731 28 21 29 799 31 40 39 22 237 32 170 4353/3 572 42 37 236 171 172 258 43 234 259 562 233 238 244 254 36 23 565 344 266 231 245 261 240 247 566 232 44 241 248 256 177 260 4730 568 564 242 246 793 4374/2 63 230 249 262 255 24 257 800 544 174 229 567 253 263 61 65 173 45 806 64 66 67 790 239 46 786 569 542 4671/12 228 264 251 84 545 83 175 176 179 25 252 265 571 541 82 180 178 47 81 181 270 267 277 80 190 4675/2 182 313 79 191 26 268 362 271 272 515 48 363 509 278 187 49 464 285 269 77 76 188 68 189 4368/2 371370 506 273 274 314 514 61 50 275 516 69 85 510 70 78 183 507 282 369 465 71 75 27 4729 505 279 284 543 495 72 207 372 276 52 73 62 206 74 4371/2 511 508 280 283 697 589 287 696 512 316 693 286 513 60 185 28 407 695 591 587 490 315 317 88 86 584 290 296 293 408 186 694 582 578 576 411 58 184 497 586 294 692 669 496 592 588 289 297 300 54 690 585 577 291 301 57 628 626 581 319 29 689 583 410 59 117 627 625 579 574 55 575 487 485 409 192 688 494 56 678 665 668 493596 288 320 318 299 87 624 4728 657 597 492 573 302 116 679 644 593 595 476 304 682 671 742 656 640 615 488 486 472 322 30 680 292 89 653 645 594 193 666 639 623 683 677 670 637 477 471 664 667 638 484 470 480 676 658 112 652 636 303 361 90 196 681 504 483 305 614 321 307 675 660 646 641 642 635 475 473 31 674 479 647 661 474 195 673 651 672 634 616 590 633 619 618 482 478 306 662 650 643 617 602 663 659 648 598 630 622 481 600 4691 91 202 204 194 92 599 32 649 629 621 323 325 632 326 96 25m 610 203 612 601 558 93 198 197 631 604 603 620 611 557 560 97 205 33 609 4576/1 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 19 4727 608 605 552 559 324 94 197 561 550 606 555 553 332 98 103 329 197 607 554 551 34 327 100 102 4370 546 330 118 119 556 328 199 547 99 549 101 104 120 107 548 331 333 200 108 35 105 334 111 343 106 503 502 114 500 312 110 113 115 36 335 336 310 308 309 498 37 4726 121 4364/1 342 311 122 499 38 501 123 337 340 341 124 338 348 128 347 126 339 127 39 349 125 353 4350/2 4725 354 40 468 350 4363/2 352 351 4724 355 356 151 V 4723 IV 4722 467 416 415 417 414 413 418 412 III 4360/1 440 439 438 437 133 433 429 4721 432 428 II 427 434 436 435 426 431 430 I 4350/3 4358/2 4720 4719 4671/2 4718 4671/3 4717 4353/2 4671/4 4350/4 4660/1 4363/1 4362 4355/2 4369/1 4371/1 4358/1 4703 2 -1 1 4361/1 V 2 4704 3 138 137 139 4 4705 IV 134 136 5 5 4354/2 4 6 141 140 143 145 4706 11 146 142 7 144 12 152 III 153 13 8 10 147 14 9 4707 16 19 15 35 10 II 17 34 154 367 18 155 11 161 21 159 158 160 12 20 4708 13 I 26 164 24b Detajlni kompozitni načrt najdišča z vsemi odkritimi arheološkimi ostalinami; M 1:500, povečava M 1:250. 163 14 raziskano območje 25 368 214 211 213 prazgodovina 424 215 15 4360/2 4576/1 209 rimsko obdobje 210 212 16 4709 srednji vek 425 novi vek 167 17 4675/1 22/23 216 4710 neopredeljeno 18 4671/14 paleostruga 22/23 4354/2 19 38 4732 22/23 33 20 raziskano območje 30 38 4353/3 41 27 169 4671/10 prazgodovina 4731 28 21 29 799 rimsko obdobje 31 40 39 22 237 32 170 4353/3 srednji vek 572 42 37 236 171 172 258 43 novi vek 234 259 562 233 238 244 254 36 23 565 344 266 231 245 261 240 247 neopredeljeno 566 232 44 241 248 256 177 260 paleostruga 4730 568 564 242 246 793 4374/2 63 230 249 262 255 24 257 800 544 174 229 567 253 263 61 65 173 45 806 64 66 67 790 239 46 786 569 542 4671/12 228 264 251 84 545 83 175 176 179 25 252 265 571 541 82 180 178 47 81 181 270 267 277 80 190 4675/2 182 25m 313 79 191 26 268 362 271 272 515 48 363 509 278 187 49 464 285 269 77 76 188 68 189 4368/2 371370 506 273 274 314 514 61 50 275 516 69 85 510 70 78 183 507 282 369 465 71 75 27 4729 505 279 284 543 495 72 207 372 276 52 73 62 206 74 4371/2 511 508 280 283 697 589 287 696 512 316 693 286 513 60 185 28 407 695 591 587 490 315 317 88 86 584 290 296 293 408 186 694 582 578 576 411 58 184 497 586 294 692 669 496 592 588 289 297 300 54 690 585 577 291 301 57 628 626 581 319 29 689 583 410 59 117 627 625 579 574 55 575 487 485 409 192 688 494 56 678 665 668 493596 288 320 318 299 87 624 4728 657 597 492 573 302 116 679 644 593 595 476 304 682 671 742 656 640 615 488 486 472 322 30 680 292 89 653 645 594 193 666 639 623 683 677 670 637 477 471 664 667 638 484 470 480 676 658 112 652 636 303 361 90 196 681 504 483 305 614 321 307 675 660 646 641 642 635 475 473 31 674 479 647 661 474 195 673 651 672 634 616 590 633 619 618 482 478 306 662 650 643 617 602 663 659 648 598 630 622 481 600 4691 91 202 204 194 92 599 32 649 629 621 323 325 632 326 96 610 203 612 601 558 93 198 197 631 604 603 620 611 557 560 97 205 33 609 4576/1 4727 608 605 552 559 324 94 197 561 550 606 555 553 332 98 103 329 197 607 554 551 34 327 100 102 4370 546 330 118 119 556 328 199 547 99 549 101 104 120 107 548 331 333 200 108 35 105 334 111 343 106 503 502 114 500 312 110 113 115 36 335 336 310 308 309 498 37 4726 121 4364/1 342 311 122 499 38 501 123 337 340 341 124 338 348 128 347 126 339 127 39 349 125 353 4350/2 4725 354 40 468 350 4363/2 352 351 4724 355 356 151 V 4723 IV 4722 467 416 415 417 414 413 418 412 III 4360/1 440 439 438 437 133 25m 433 429 4721 432 428 II 427 434 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 20 436 435 426 431 430 I 4350/3 4358/2 4720 4719 4671/2 4718 4671/3 4717 4353/2 4671/4 4350/4 4660/1 4363/1 4363/1 4362 4362 4355/2 4355/2 4369/1 4369/1 4371/1 4371/1 4358/1 4358/1 4703 4703 2 -1 2 -1 1 1 4361/1 4361/1 V V2 2 4704 4704 3 3 138 138 137 139 4 4705 137 139 4 4705 IV 134 IV 134 136 136 5 5 5 5 4354/2 4354/2 4 4 6 6 141 141 140 143 140 143 145 4706 145 4706 11 11 146 146 142 7 142 7 144 144 12 12 152 152 III 153 III 153 13 8 13 8 10 10 147 147 14 14 9 9 4707 4707 16 16 19 19 15 15 35 35 10 10 II 17 17 34 154 34 154 367 II 367 18 18 155 11 155 11 161 161 21 21 159 159 158 160 12 158 160 12 20 20 4708 4708 13 13 I 26 26 164 I 164 163 14 163 14 25 25 368 368 214 211 213 214 211 213 424 215 15 424 215 15 4360/2 4360/2 4576/1 4576/1 209 209 210 212 210 212 16 16 4709 4709 425 167 17 4675/1 425 167 17 4675/1 22/23 216 22/23 216 4710 4710 18 18 4671/14 4671/14 22/23 22/23 4354/2 4354/2 19 19 38 38 4732 22/23 22/23 33 33 20 20 raziskano območje 30 38 4353/3 raziskano območje 4732 30 38 4353/3 41 41 27 169 4671/10 prazgodovina 4731 27 169 4671/10 prazgodovina 4731 28 28 21 21 29 29 799 rimsko obdobje 799 rimsko obdobje 31 40 39 31 40 39 22 22 237 32 170 4353/3 237 32 170 4353/3 srednji vek srednji vek 572 42 572 37 42 37 236 236 171 172 258 43 171 172 novi vek 258 43 novi vek 234 259 234 259 562 233 238 244 254 36 23 562 233 238 244 254 36 23 565 565 344 344 266 266 231 245 261 240 247 231 245 261 neopredeljeno neopredeljeno 566 240 247 566 232 232 44 241 248 256 44 241 248 256 177 260 177 568 564 242 246 260 793 63 paleostruga 230 249 262 255 24 paleostruga 4730 568 564 242 246 793 4374/2 63 230 249 262 255 24 257 4730 257 800 544 544 174 800 229 4374/2 174 567 229 567 253 263 61 253 263 61 65 173 45 65 173 45 806 64 66 67 790 239 46 786 569 542 4671/12 806 64 66 67 790 239 46 786 569 542 4671/12 228 264 251 228 264 251 84 84 545 83 175 176 179 25 545 83 175 176 179 25 252 265 571 541 252 265 571 541 82 82 180 178 180 178 47 81 47 18181 181 270 267 277 80 190 4675/2 270 267 277 80 190 4675/2 182 25m 25m 313 182 313 79 191 26 79 191 26 268 362 362 271 272 271 272 51 2 5 68 48 48 363 509 363 278 515 187 509 278 285 49 187 49 464 285 46 2 4 69 269 77 76 77 76 188 68 68 189 188 189 4368/2 371370 371370 506 273 274 314 514 506 273 274 314 61514 50 61 50 275 275 516 69 516 85 69 85 510 70 78 510 70 78 183 183 507 282 369 465 71 75 27 507 282 369 465 71 75 27 4368/2 4729 505 279 284 505 543 495 279 284 543 495 72 72 207 372 207 372 276 52 73 276 62 52 73 62 206 511 508 74 4729 206 74 4371/2 511 508 280 283 280 283 697 697 589 287 589 287 696 512 512 316 316 693 696 286 693 286 513 60 185 28 513 60 185 28 4371/2 407 407 695 59 61 587 490 587 3 41 95 95 591 0 317 315 88317 86 584 88 86 5 2 8 9 4 0 296 293 582 408 290 296 293 408 186 186 694 582 694 578 576 586 578 576 411 411 58 18458 184 497 586 497 294 294 692 669 496 5 6 9 9 2 2 588 496 289 669 592 588 297 300 289 300 54 297 54 690 585 577 291 301 57 628 626 581 319 29 690 585 577 291 301 57 628 626 581 583 319 29 689 583 689 57410 410 59 117 59 117 627 625 579 574 627 625 579 87 55 575 487 485 494 575 4409 55 485 409 192 192 688 688 494 56 56 678 665 668 678 493 6 5 6 9 5 6 668 624 657 28 4 8 93596 320 318 299 288 320 318 299 87 624 87 4728 657 597 492 573 597 492 573 302 116302 116 679 644 593 679 595 644 595 4 5796 3 476 304 304 682 671 742 656 640 615 488 486 472 322 30 682 671 742 656 640 615 488 486 472 322 30 680 680 645 292 292 89 4728 89 653 645 594 653 594 193 666 193 683 639 666 623 683 639 623 677 670 637 637 477 677 670 471 477 471 664 470 667 638 664 667 484 470 6 4 3 8 8 0 484 480 676 658 112 112 652 676 636 658 652 636 303 361 303 361 90 196 196 681 681 504 483 504 483 305 90 614 614 321 307 305 321 307 675 660 646 641 642 675 660 646 641 642 635 475 473 31 635 475 473 31 674 674 479 479 647 661 647 661 474 474 195 195 673 651 672 634673 616 590651 634 616 590 633 619 6 6 7 1 2 8 634 382 478 619 618 482 478 306 306 91 202 204 662 650 643 617 662 60 62 663 50 643 617 602 663 659 648 598 630 622 481 600 4691 194 659 648 598 630 622 481 600 4691 91 202 204 194 92 92 599 32 599 32 649 629 621 649 629 621 323 325 632 632 326 323 325 326 96 610 610 203 96 203 612 198 601 558 612 601 558 93 198 93 197 631 197 604 603 631 604 603 620 611 557 560 97 205 33 620 611 609 4576/1 557 560 97 205 33 609 4576/1 4727 608 605 552 552 559 608 605 559 324 324 94 94 197 561 550 4727 197 561 550 606 555 553 606 555 553 332 98 103 329 332 98 329 197 103 197 607 554 551 34 607 554 551 34 327 327 100 102 100 102 4370 5 5 5 4 6 6 546 330 118 330 119 118 199 556 328 199 119 547 328 547 99 549 549 101 99 104 120 4370 120 107 101 104 107 548 548 331 333 331 333 200 200 108 35 108 35 105 105 334 334 111 111 343 106 106 503 343 502 503 502 114 500 114 500 312 110 113 115 36 312 110 113 115 36 335 336 335 336 310 310 308 309 498 37 308 309 498 37 4726 121 121 4364/1 342 342 311 4726 311 122 4364/1 122 499 499 38 38 501 501 123 337 123 340 341 337 340 341 124 124 338 338 348 128 348 128 347 347 126 126 339 339 127 127 39 39 349 125 349 125 353 353 4350/2 4350/2 4725 354 4725 354 40 40 468 468 350 350 4363/2 352 4363/2 352 351 351 4724 355 4724 355 356 356 151 V 151 V 4723 4723 IV IV 4722 4722 467 467 416 415 416 415 417 414 417 414 413 413 418 418 412 412 III III 4360/1 4360/1 440 440 439 439 438 437 133 438 437 133 25m 433 433 429 429 4721 432 428 432 II 4721 428 II 427 434 427 434 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 21 436 436 435 426 435 426 431 431 430 430 I I 4350/3 4358/2 4350/3 4358/2 4720 4720 4719 4719 4671/2 4671/2 4718 4718 4671/3 4671/3 4717 4717 4353/2 4353/2 4671/4 4350/4 4671/4 4350/4 4660/1 4660/1 4363/1 4362 4355/2 4369/1 4371/1 4358/1 4703 2 -1 1 4361/1 V 2 4704 3 138 137 139 4 4705 IV 134 136 5 5 4354/2 4 6 141 140 143 145 4706 11 146 142 7 144 12 152 III 153 13 8 10 147 14 9 4707 16 19 15 35 10 II 17 34 154 367 18 155 11 161 21 159 158 160 12 20 4708 13 I 26 164 163 14 25 368 214 211 213 424 215 15 4360/2 4576/1 209 210 212 16 4709 425 167 17 4675/1 22/23 216 4710 18 4671/14 22/23 4354/2 19 38 4732 22/23 33 20 raziskano območje 30 38 4353/3 41 27 169 4671/10 prazgodovina 4731 28 21 29 799 rimsko obdobje 31 40 39 22 237 32 170 4353/3 srednji vek 572 42 37 236 171 172 258 43 novi vek 234 259 562 233 238 244 254 36 23 565 344 266 231 245 261 240 247 neopredeljeno 566 232 44 241 248 256 177 260 paleostruga 4730 568 564 242 246 793 4374/2 63 230 249 262 255 24 257 800 544 174 229 567 253 263 61 65 173 45 806 64 66 67 790 239 46 786 569 542 4671/12 228 264 251 84 545 83 175 176 179 25 24c Detajlni kompozitni načrt najdišča z vsemi odkritimi arheološkimi ostalinami; M 1:500, povečava M 1:250. 252 265 571 541 82 180 178 47 81 181 270 267 277 raziskano območje 80 190 4675/2 182 25m 313 79 191 26 268 362 271 272 515 48 363 509 278 187 49 prazgodovina 464 285 269 77 76 188 68 189 4368/2 371370 506 273 274 314 514 61 50 275 516 69 85 510 70 78 183 507 282 rimsko obdobje 369 465 71 75 27 4729 505 279 284 543 495 72 207 372 276 52 73 62 206 74 srednji vek 4371/2 511 508 280 283 697 589 287 696 512 316 693 286 513 60 185 28 407 novi vek 695 591 587 490 315 317 88 86 584 290 296 293 408 186 694 582 578 576 411 58 184 497 586 294 692 669 496 592 588 289 297 300 54 neopredeljeno 690 585 577 291 301 57 628 626 581 319 29 689 583 410 59 117 627 625 579 574 55 575 487 485 409 192 paleostruga 688 494 56 678 665 668 493596 288 320 318 299 87 624 4728 657 597 492 573 302 116 679 644 593 595 476 304 682 671 742 656 640 615 488 486 472 322 30 680 292 89 653 645 594 193 666 639 623 683 677 670 637 477 471 664 667 638 484 470 480 676 658 112 652 636 303 361 90 196 681 504 483 305 614 321 307 675 660 646 641 642 635 475 473 31 674 479 647 661 474 195 673 651 672 634 616 590 633 619 618 482 478 306 662 650 643 617 602 663 659 648 598 630 622 481 600 4691 91 202 204 194 92 599 32 649 629 621 323 325 632 326 96 610 203 612 601 558 93 198 197 631 604 603 620 611 557 560 97 205 33 609 4576/1 4727 608 605 552 559 324 94 197 561 550 606 555 553 332 98 103 329 197 607 554 551 34 327 100 102 4370 546 330 118 119 556 328 199 547 99 549 101 104 120 107 548 331 333 200 108 35 105 334 111 343 106 503 502 114 500 312 110 113 115 36 335 336 310 308 309 498 37 4726 121 4364/1 342 311 122 499 38 501 123 337 340 341 124 338 348 128 347 126 339 127 39 349 125 353 4350/2 4725 354 40 468 350 4363/2 352 351 4724 355 356 151 V 4723 IV 4722 467 416 415 417 414 413 418 412 III 4360/1 440 439 438 437 133 433 429 4721 432 428 II 427 434 436 435 426 431 430 I 4350/3 4358/2 4720 4719 4671/2 4718 4671/3 4717 25m 4353/2 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 22 4671/4 4350/4 4660/1 rumena zbita peščena ilovica (SE 23)2. V nobenem od zasutij stru­ čeprav njihova natančna časovna uvrstitev zaradi fragmetiranoge ni bilo arheoloških najdb. Glede na njeno stratigrafsko pozisti lončenine ni mogoča. Keramika iz teh objektov je izdelana iz cijo je upravičena domneva, da je paleostruga ena izmed najstadrobno­ in grobozrnatih lončarskih mas; groba in slabo dodelarejših formacij na najdišču (sl. 23, 24). na je tudi njena površina, ravno tako lahko ugotovimo, da je ne­ Arheološke ostaline, skupno 810 stratigrafskih enot (sl. 23, 24), enakomerno in nekvalitetno žgana. Skratka, na osnovi tehnoki so vključevale tako plasti kakor tudi vkopane objekte in ostaloških značilnosti odlomkov lončenine in tudi na osnovi redkih le sledi, so bile v glavnem odkrite v primerih, ko so bile vkopane oblikovnih značilnosti lahko sklepamo, da ta keramika zagotovo v raznolike geološke plasti ilovice (npr. SE 6, SE 150, SE 350, SE 368 sodi v prazgodovinsko obdobje (morda bronasto dobo), posleidr.). Bile so različnih oblik in velikosti, največkrat so bile zapoldično lahko tako opredelimo tudi odkrite vkopane objekte. njene z enim, lahko pa tudi z več polnili). Za mlajšo prazgodovino – za latensko obdobje so pričevalne zla­ Pri tem je treba poudariti, da so bile arheološke ostaline v številsti jame PO 183, PO 668 in PO 806 (sl. 26) z izrazitimi keramičnimi nih primerih uničene do te mere, da se je ohranil le njihov najinventarji. globlji del, ki pogosto niti ni vseboval arheoloških najdb. V teh Jama PO 806 je bila odkrita v južni polovici osrednjega dela izkoprimerih je bila njihova časovna opredelitev tako rekoč nemopnega polja. Na osnovi odlomkov posodja, ki je izdelano iz drobgoča3. O njihovi časovni pripadnosti je bilo mogoče sklepati le na no­ in finozrnate lončarske mase in ima izjemno dobro dodelaosnovi analize načrta najdišča in deloma na osnovi analize strano površino temnih tonov, jo lahko datiramo v latensko obdobje. tigrafske lege. Čeprav je bila časovna uvrstitev številnih ostalin Tudi jama PO 183 sodi v to obdobje. V omenjeni jami so bili poleg nemogoča, pa lahko domnevamo, da sodi večina ostalin v osrekamnov tudi posamezni odlomki keramike. Najbolj izpoveden je dnjem delu najdišča najverjetneje v obdobje srednjeveške povsekakor odlomek t. i. grafitne keramike, okrašene z metličastim selitve. Zamejitev zgostitve srednjeveških ostalin je namreč tako okrasom, ki je značilna predstavnica svojega obdobja (G21). očitna, da menimo, da lahko tudi časovno nedoločljive objek­ Posamezni odlomki latenske keramike pa so bili razpršeni v orte pripišemo srednjeveškemu obdobju (to potrjujejo tudi polnila nici v osrednjem delu najdišča, kar kaže na to, da je intenzivna vkopanih objektov, ki so si med seboj zelo podobna). srednjeveška poselitev najverjetneje uničila večino ostankov po­ Kakor rečeno, je bilo skupno odkritih 810 plasti in ostalin, ki jih selitve iz latenskega obdobja. lahko na osnovi stratigrafske lege, lokacije na najdišču in ostankov materialne kulture opredelimo v prazgodovinski obdobji brona­ Prazgodovinske najdbe ste in mlajše železne dobe, v rimsko obdobje in v obdobje visokega srednjega veka, nekatere ostaline pa so zagotovo novoveške. Plast SE 3 je vsebovala predvsem srednjeveško lončenino; v njej pa so bili ohranjeni tudi odlomki lonca iz zgodnje bronaste dobe Prazgodovinska poselitev (G1296). Lonec sodi po svoji obliki v licenski horizont, ki se sicer pojavlja na kar nekaj lokacijah v Prekmurju (Guštin/Zorko 2009). Podobno obliko posode z metličastim okrasom po ostenju najdemo tudi npr. na lokaciji Kotare­Baza (Kerman 2011, G128, G131). V jami PO 10 sta bili ohranjeni ostenje in dno manjšega rjavkaste­ Najstarejšo poselitev na obravnavanem prostoru lahko, sodeč po ga prostoročno izdelanega lončka z nastavkom za nogo (G1), kaodkritih arheoloških najdbah, opredelimo v prazgodovinsko obterega glede na fakturo in neravno oblikovano površino z veliko dobje, in sicer v zgodnjo bronasto dobo. previdnosti opredeljujemo v bronasto dobo. Podobna časovna Prazgodovinske ostaline so se nahajale razpršeno po celotni poopredelitev velja tudi za ročajček (G1384) in ostenja prostoročno vršini izkopnega polja. Nekatere jame (npr. PO 10, PO 12, PO 19, PO izdelanih posod (G1381, G1383) iz ornice. 20, PO 44, PO 135; sl. 24, 25, 26) lahko na osnovi odlomkov keramičnega gradiva pripišemo starejšim obdobjem prazgodovine, Mlajša železna doba Na najdišču, ki predstavlja del širšega naselitvenega območja, je 2 Glej poglavje Katalog raziskanih plasti in arheoloških ostalin. mogoče opredeliti jame PO 183, PO 668 in PO 806 v obdobje mlaj3 Te so v kompozitnem načrtu na sl. 24 označene kot SE. še železne oz. latenske dobe. V to obdobje sodi tudi nekaj keramičnega gradiva med površinskimi najdbami in deli lonca v jami 25 Srednjeveški objekt SO 32 z ostanki loncev in posod. PO 530 ter iz ornice značilna železna fibula srednjelatenske sheme (G1664). Inventar jame PO 806 ima pestro zbirko lončenine, izdelane prostoročno iz grobe glinene mase, s temno rjavo površino, kakor tudi lončenine sive površine, izdelane na vretenu. Med njimi izstopata lonca G3 in G4, izdelana prostoročno z neravno površino. Lahko ju primerjamo, tudi zaradi izvrtane luknjice na prehodu med ustjem in obodom, s podobnimi lonci iz Murske Sobote – Nove table iz jame PO 251 (Guštin/Tiefengraber/Pavlovič, v tisku, G2026–2031). Podobne lonce s kratkim ustjem in v enem primeru tudi z okrasom poševnih vrezov na ramenu najdemo še v jami SE 985 v naselbini Pri Muri pri Lendavi, ki ju spremlja tudi globoka skleda z v ostenju izvrtano luknjico (Šavel/Sanković 2011, G380, G381, G383). Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 23 Primerjave obravnavanima loncema iz Zataka in drugih najsodijo med značilno gradivo naselbinskih inventarjev, medtem dišč Prekmurja najdemo npr. tudi v okolici Varaždina na najdiko so kamni pripravljeni polizdelki za izdelavo brusnih kamnov, ščih Banjščina ­ Bukovje in Jakopovec ­ Blizna (Bekić 2006, 75, kar daje tej jami poseben pomen v okviru dejavnosti v naselju. T. 1: 7; 159–164, T. 13: 3; 15: 1, 3; 16: 2, 4, 5; 17) kakor tudi na najdišču Glede na obliko, spremno gradivo iz že omenjenih jam in C14 da­ Gyöngyös v Komitatu Vas na Madžarskem (Szilasi 2007, 360–363, tacij z najdišč okolice Varaždina postavljamo jamo PO 806, pa T. 5–8). Tudi tukaj jih najdemo skupaj z odlomki globokih skled in tudi obe drugi jami s podobnim gradivom okvirno v obdobje poznačilno na vretenu izdelano latensko keramiko. znega latena, za kar govori tudi sicer večina naselbinskega la­ Globoke sklede G11, tudi G10 in G13 so oblika prostoročnih ali na tenskodobnega gradiva v Prekmurju (Guštin 2012). počasnem vretenu izdelanih enostavnih skled, ki so običajne in sorazmerno številne v naseljih iz obdobja poznega latena v Rimskodobna poselitev Prekmurju. Inventar jame PO 183 je sorazmerno skromen, obsega odlomke ustja sive barve, izdelane na lončarskem vretenu, odlomek ostenja večjega lonca iz grafitne gline z metličastim okrasom, utež, narejeno iz ostenja lonca, izdelanega na lončarskem vretenu, ter Posamezne objekte, odkrite na najdišču, lahko na osnovi najdb 4 grobo obklesane polizdelke brusov iz srednjezrnatega pešče­ – v glavnem keramičnih odlomkov ­ datiramo v rimsko obdonjaka ter enega iz trše plastovite kamnine (G19–26). Keramična bje (sl. 24, 26). To so npr. ravna linija stojk, sestavljena iz RO 46, odlomka in okrogla utež, kjer luknjica še ni dokončno izvrtana, RO 65, RO 66, RO 67, RO 84 in jame z arheološkim gradivom, kot 26a Načrt prazgodovinskih in rimskodobnih struktur; M 1:750. raziskano območje 4703 4703 prazgodovina -1 -1 rimsko ob 1 dobje 1 4361/1 4361/1 V 2 V 2 4704 4704 3 3 4 4 4705 4705 IV 134 IV 134 5 5 4354/2 4354/2 6 6 4706 4706 7 7 12 12 III III 8 8 10 10 9 9 4707 4707 19 19 10 10 II II 34 34 11 11 12 12 20 20 4708 4708 13 13 I I 14 14 15 15 4360/2 4360/2 16 16 4709 4709 17 17 4675/1 4675/1 18 4710 18 4710 4671/14 4671/14 4354/2 4354/2 19 19 4732 20 4732 20 4353/3 4353/3 21 4671/10 4731 21 4671/10 4731 22 22 237 4353/3 237 4353/3 226 226 23 23 44 44 4730 806 806 243 243 4374/2 24 4730 24 65 4374/2 65 67 67 801 4671/12 801 4671/12 84 84 25 66 25 66 535 535 46 46 776 776 26 26 515 515 4368/2 773 183 773 27 183 27 543 4368/2 543 207 206 207 206 4371/2 4729 4729 28 4371/2 28 591 591 29 29 668 668 4728 30 4728 30 4691 4691 4727 4727 4370 4370 25m Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 24 4726 4364/1 4726 4364/1 4350/2 4350/2 4725 4725 4363/2 4363/2 4724 4724 4723 4723 denimo RO 226, RO 243, RO 515, RO 535, RO 591, RO 773. Izpostaviti sami površini. Hkrati pa velja opozoriti tudi, da bi bilo smiselno moramo tudi jamo RO 237, ki bi glede na drobno gradivo, odkrito osrednji del rimske poselitve iskati zunaj raziskanega dela v polnilu, morda lahko nakazovala na žgan grob. najdišča, morda bolj jugovzhodno, na rahlo vzdignjeni položni Arheološke ostaline iz tega obdobja so razmeroma skromne. terasi nad poplavnim področjem paleostruge, na raziskanem Glede na intenzivnost razprostranjene srednjeveške poselitve delu izkopnega polja pa so se ohranile le najbolj oddaljene sledi lahko sklepamo, da so bile sledi rimskodobne poselitve v veliki naselja, ki jih morda lahko povežemo s različnimi gospodarskimi meri uničene s srednjeveškimi gradbenimi posegi. Velik del je bil dejavnostmi naselja. uničen tudi z vsakoletnim oranjem. Razpršena distribucija rimskodobnih najdb (lončenine in gradbenega materiala) po celo­ Rimskodobne najdbe tni površini najdišča ter njihova gostota v ornici zagotovo govore temu v prid. Še največ odlomkov rimske lončenine je bilo odkri­ Rimsko obdobje je na najdišču zastopano z domevnim majhtih v ornici in tudi na sami površini. nim grobom RO 237, katerega inventar sestavljajo manjši lonček Čeravno se glede na predhodne raziskave zdi takšna situacija iz rdeče gline, ogrlica iz zelo drobnih zelenih in modrih steklenih nekoliko nenavadna (terenski pregledi so namreč kazali na jagod in bronast novec, opredeljen v sredino 3. stoletja (G28–31). intenzivno rimsko poselitev), je povsem razumljiva – arheološke Med najdbe rimskega obdobja smo uvrstili inventar manjših plasti in objekti so namreč na nekaterih delih najdišča uničeni jam – stojk RO 46, RO 543 in RO 773 (G27, G32, G33), tudi RO 226, do te mere (intenzivna srednjeveška poselitev ter kasnejše RO 243, RO 515, RO 535, RO 591, ki vsebujejo le posamezne drobpoljedelske aktivnosti), da so vse najdbe premešane že na ce lončenine tega časa. Majhen odlomek sklede ali krožnika G27 26b Načrt prazgodovinskih in rimskodobnih struktur; M 1:750. 4703 raziskano območje prazgodovina -1 1 rimsko obdobje 4361/1 V 2 4704 3 4 4705 IV 134 5 4354/2 6 4706 7 12 III 8 10 9 4707 19 10 II 34 11 12 20 4708 13 I 14 15 4360/2 16 4709 17 4675/1 18 4710 4671/14 4354/2 19 4732 20 4353/3 21 4671/10 4731 22 237 4353/3 226 23 44 4730 806 243 4374/2 24 65 67 801 4671/12 84 25 66 535 46 776 26 515 4368/2 773 183 27 543 207 206 4371/2 4729 28 591 29 668 4728 30 4691 4727 4370 25m Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 4726 4364/1 25 4350/2 4725 4363/2 4724 4723 in odlomek galske sigilate G33 pripadata finemu namiznemu popri izkopu ilovice za ometavanje hiš (sl. 28–31). Številne jame za sodju, medtem ko je ostenje z metličastim okrasom G32 del vestojke pa morda pripadajo nadzemnim objektom, postavljenim čjega kuhinjskega lonca. na površje tedanjih tal (objekti 3–8). Za obdobje visokega sre­ Galska sigilata (G33) se na Štajerskem pojavlja v 2. in 3. stoletju dnjega veka celinske Evrope so deloma vkopani bivalni objekti (Vidrih Perko 2006, 87, 88). Tudi novčna najdba (G31) opredeljuali postavljeni na površini običajni in jim težko pripisujemo regije poselitev na Zataku skupaj s številnimi odlomki rimskodobne onalno ali etnično pripadnost. lončenine in opeke, ki so zastopani kot naključne najdbe v sre­ Naselbina je bila postavljena na območju, ki je bilo v preteklodnjeveških objektih in jamah, v ta čas. sti že kultivirano, kar dokazujejo bronastodobno gradivo dobe in številni keramični predmeti rimskega obdobja, najdeni sekun­ Srednjeveška poselitev darno med srednjeveškim inventarjem ali na površini pri terenskem pregledu. Naselbinske ostaline Na prostranstvih ravnic ob porečju Mure in Drave, na teh nena­ Ostaline deloma vkopanih zemljank – hiš in gospodarskih objekseljenih in intenzivno obdelovanih poljedelskih območjih, so po tov ter številne jame dajejo skupaj z značilnimi drobnimi najdzaslugi obsežnih in sistematičnih arheoloških raziskav v sklopu bami, predvsem lončenim gradivom, predstavo specifične avtocestnega programa prišle na dan številne sledi, ki so omomaterialne kulture prebivalstva na širšem območju Ledave v sregočile, da imamo danes na tem območju povsem novo, z dradnjeveškem poselitvenem horizontu. Za srednjeveško obdobje je gocenimi materialnimi pričevanji dobro podprto zgodovinsko dala analiza terenskih raziskav in gradiva na raziskanem obmoposelitveno sliko podeželja. Gre za intenzivno naseljenost rav­ čju Zataka podobo manjšega dela zaselka, ki ga lahko pripišemo ninskega prostora ob gričevnatem hrbtu Goric, ki ločujejo obmomanjši agrarni skupnosti. čje Mure in Ledave od Zale na Madžarskem med 10. in 14. stole­ V primeru naselbine v Zataku so bili objekti zgoščeni na osretjem (sl. 27; Guštin 2005; 2007, sl. 1 s karto; 2010; Šavel/Sanković dnjem, blago privzdignjenem delu najdišča, torej na prostoru, 2013, sl. 1 s karto). kjer je bilo uničenje arheološkega zapisa tako rekoč najinten­ Najdišča v širši okolici Lendave, na območju od Turnišča do Pinc zivnejše. Njihova koncentracija na tem delu najdišča niti ni tako (Turnišče z Gorico, Brezjem in Nedelico, Gornje njive pri Dolgi vasi, presenetljiva, saj je bila lokacija ob nekdanji strugi reke najver­ Oloris pri Dolnjem Lakošu, Pri Muri ­ Ivankovci, Zatak in Pince) so z jetneje najprivlačnejša za naselitev, hkrati pa je bila na dovolj rezultati arheoloških raziskav dodobra izpopolnila naše poznavaprivzdignjenem terenu, da meandriranje struge in vsakoletne nje podobe in materialne kulture srednjeveških naselbin. poplave naselja niso prizadele. Prva poselitev v srednjem veku je zagotovo posledica narav­ Predstavo o naselbini tedanjega časa nam omogočajo zgolj nenih geomorfoloških danosti in geostrateške pomembnosti tega gativi v geološko osnovo poglobljenih delov arhitekturnih prostora okrog kasnejšega grajskega griča v današnji Lendavi v objektov. Med njimi so nekateri delno vkopani in so imeli nad obravnavanem zgodovinskem obdobju. površino tedanjih tal preproste lesene konstrukcije, za katere Na območju Zataka lahko pripišemo srednjeveške arhitekturne niso bili potrebni globoko vkopani nosilci. Iz izkušenj preteklih ostaline naselbini ali zaselku, ki je na tem območju z arheološkiraziskav podobnih najdiščnih okoliščin je že bilo ugotovljeno, da mi raziskavami izpričana z dvema večjima zemljankama (hiša 1 čeprav se prvotne hodne površine niso ohranile zaradi oranja, je in hiša 2) ter vrsto pripadajočih manjših odpadnih jam, nastalih 27 Karta zgodnjesrednjeveške (krožci) in visokosrednjeveške (kvadrati) poselitve v Prekmurju: 1 Krog (Pod Kotom, Žabnjek), 2 Kotare-Baza, 3 Murska Sobota - Nova tabla, 4 Grofovsko pri Murski Soboti, 5 Lipovci - Popova, 6 Gorice, 7 Brezje, 8 Nedelica, 9 Dolga vas - Gornje njive, 10 Lendava - Pri Muri, 11 Zatak, 12 Pince - Pod Grunti. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 26 28 Pogled na vzhodni del osrednjega dela najdišča z ohranjenimi sledmi mogoče zlahka prepoznati nekatere objekte, katerih zasnova se srednjeveške poselitve po končanih raziskavah. ujema s pojmom srednjeveške zemljanke oz. polzemljanke. Med raziskanimi ostalinami sta bili že v času izkopavanja prepozani kot delno vkopani stavbi srednjega veka dve večji jami – polzemljanki, veliki okrog 5 × 7 m, poimenovani hiša 1 in hiša 24 (sl. 32, 33). Objekta sta bila razmeroma pravilne ovalne oziroma zaobljeno pravokotne oblike, delno vkopana, in sicer do globine največ 0,70 m pod površino vrha ornice. Poleg največjega ‚osrednjega‘ prostora je imela vsaka izoblikovane še manjše poglobitve, ki so bile praviloma locirane na zunanjih straneh objekta. Za oba se predvideva, da sta imela izdelano lahko strešno konstrukcijo, ki je vključevala tudi v zemljo zabite nosilne stebre strehe. Pomemben element strukture hiše in naselbine je tvorilo kuri­ šče oziroma ognjišče. V primeru hiše 1 sta bili odkriti dve kurišči, locirani na zunanji strani osrednjega prostora (sl. 32). Hiša 1 s karakteristikami polzemljanke in s svojim konceptom stransko le­ žečih ognjišč zunaj hišnega tlorisa ima npr. dobro primerjavo v hiši 1 na zgodnjesrednjeveški naselbini v Feldsözsolza­Várdomb (Takács 2002, Taf. 6: 2) in omogoča navezavo tega tipa bivališča na panonski prostor med Muro in južnim robom Blatnega jezera. 4 Glej poglavje Katalog raziskanih plasti in arheoloških ostalin. 29 Pogled na zahodni del osrednjega dela najdišča z ohranjenimi sledmi srednjeveške poselitve in hišo 1 po končanih raziskavah. 30 Pogled na zahodni del osrednjega dela najdišča z ohranjenimi sledmi srednjeveške poselitve in hišo 2 po končanih raziskavah. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 27 4369/1 4371/1 4358/1 4369/1 4371/1 4358/1 4703 -1 1 4361/1 V 2 4704 3 4 4705 31a Načrt s 4703 rednjeveških struktur; M 1:750. IV 5 -1 raziskano območje 4354/2 1 6 srednji vek V 4706 4361/1 2 4704 7 3 III 8 4 4705 9 4707 IV 5 35 10 4354/2 II 6 18 11 214706 7 12 4708 III 8 13 I 9 4707 163 14 35 10 15 4360/2 II 18 11 16 4709 21 12 17 4675/1 4708 13 18 4710 4671/14 I 163 14 4354/2 19 4732 15 33 4360/2 20 4353/3 27 28 16 4709 21 4671/10 4731 40 31 32 39 17 4675/1 22 4353/3 37 18 4710 258 43 4671/14 562 231 244 565 254 36 23 259 566 232 247 4354/2 177 19 4730 242241 240 793 260 4374/2 24 567 229 251 61 33 564 4732 20 786 239 175 4353/3 4671/12 176 25 27 28 252 265 21 4671/10 180 790 4731 267 47 270 4675/2 26 40 31 32 39 362 48 22 70 78 76 4353/3 4368/52 37 369 187 61 69 75 71 27 258 43 465 7 7 2 3 62 62 231 244 565 254 36 23 4371/2 4729 74 259 566 232 247 411 177 60 28 407 242241 408 240 793 260 300 24 301 54 4730 4374/2 567 229 251 61 319 29 564 56 117 786 239 410 59 175 4671/12 176 240 5 9 320 293 790 4728 116 252 265 180 318 47 30 267 292 89 270 4675/2 472 48 471 26 112 362 675 70 78 76 475 187 61 69 31 4368/2 369 75 71 27 465 673 4729 7 7 2 3 62 74 4691 32 4371/2 411 60 28 407 408 300 301 54 33 319 29 4727 56 117 410 59 409 320 293 116 318 34 30 4370 4728 292 89 546 472 471 112 675 35 475 31 673 36 4691 32 781 221 224 509 374 809 Hiša 2 506 808 780 222 220 4726 514 274 279 33 4364/1 777 236 4727 510 507 505 34 796 546 795 807 4370 402 223 35 778 422 511 466 508 4350/2 513 589 783 218 375 4725 36 384 798 810 219 788 792 376 444 4363/ 235 2 586 797 789 447 446 469 4726 4364/1 397 228 4724 445 791 785 379 388 419 669 585 578 577 576 291 787 449 497 496 289 779 378 592 Objekt 5 531 380 390 4723 288 522 441 421 385 420 628 626 494 455 540 381 450 457 575 4350/2 530 460 442 4725 537 393 523 801 456 627 625 487 563 4363/2 4722 405 665 529 518 443 657 Objekt 4 492 755 597 593 382 452 794 458 4724 493 596 595 775 Hiša 1 389 667 742 656 640 615 533 594 803 403 4360/ 653 645 4723 666 1 639 637 477 462 646 525 802 664 658 636 404 459 454 652 638 437 774 642 740 739 660 641 635 614 534 771 663 661 805 4722 769 738 616 4721 647 618 650 634 619 478 764 617 590 763 633 747 3 745 4360/ 64 1 4350/ 767 3 746 4358/2 600 599 761 437 4720 733 629 762 4721 760 731 610 717 732 601 620 609 558 Objekt 8 4671/2 611 603 608 560 557 4350/3 4358/2 556 555 4720 559 561 25m 4671/3 553 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 28 4353/2 4671/2 4671/3 4671/4 4350/4 4660/1 4353/2 4671/4 4350/4 4660/1 4603/1 4350/1 4597/1 4603/1 4350/1 4597/1 4369/1 4371/1 4358/1 4703 -1 1 4361/1 V 2 4704 3 4 4705 31b Načrt srednjeveških struktur; M 1:750. IV 5 raziskano območje 4354/2 6 4706 srednji vek 7 III 8 9 4707 35 10 II 18 11 21 12 4708 13 I 163 14 15 4360/2 16 4709 17 4675/1 18 4710 4671/14 4354/2 19 4732 33 20 4353/3 27 28 21 4671/10 4731 40 31 32 39 22 4353/3 37 258 43 562 231 244 565 254 36 23 259 566 232 247 177 4730 242241 240 793 260 4374/2 24 567 229 251 61 564 786 239 175 4671/12 176 25 252 265 180 790 267 47 270 4675/2 26 362 48 70 78 76 4368/2 369 187 61 69 75 71 27 465 7 7 2 3 62 4371/2 4729 74 411 60 28 407 408 300 301 54 319 29 56 117 410 59 409 320 293 4728 116 318 30 292 89 472 471 112 675 475 31 673 4691 32 33 4727 34 4370 546 35 36 509 506 4726 514 274 279 4364/1 510 507 505 511 508 4350/2 513 589 4725 4363/2 586 4724 669 585 578 577 576 291 497 496 289 592 Objekt 5 4723 288 628 626 494 575 627 625 487 4722 665 657 Objekt 4 492 597 593 493 596 595 667 742 656 640 615 594 4360/ 653 645 666 1 639 637 477 646 664 658 636 652 638 437 642 660 641 635 614 663 661 616 4721 647 618 650 634 619 478 617 590 633 4350/3 4358/2 600 599 4720 629 610 601 620 609 558 Objekt 8 4671/2 611 603 608 560 557 556 555 559 561 25m 4671/3 553 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 29 4353/2 4671/4 4350/4 4660/1 4603/1 4350/1 4597/1 V primeru hiše 2 je v jugovzhodnem poglobljenem delu objekta pa gospodarskim objektom, tudi oborom za živino), se sicer da polkrožna struktura iz žgane gline zamejevala ognjišče (sl. 33). povezati v smiselne pravokotne, linearne in tudi krožne oblike. Razmeroma številna sicer preprosta in slabo ohranjena ognjišča O nadzemnih delih objektov, ometanih z ilovico, govore le deli ali kurišča so bila sestavni del gospodarskih oz. bivalnih objek­ žganega hišnega glinastega ometa, ohranjenega v kosih v netov (npr. SO 21, SO 163, SO 187, SO 378–381, SO 466, SO 675, SO 782, katerih jamah. Jami SO 469 in SO 762 sta vsebovali večjo količino SO 783, SO 785, SO 790), v posameznih primerih pa se zdi verjeznačilnega hišnega lepa – omet iz sežgane gline z značilnimi odtneje, da gre za ognjišča, namenjena gospodarskim dejavnostim tisi vej prepleta nosilnih sten. (ostanki žlindre, tlakov ognjišč itd.). Na osnovi pozicije vkopov za konstrukcijske stojke predvideva­ S pomočjo ohranjenih delov žgane gline, večinoma v obliki znamo, da so bili zgrajeni tudi nekateri t. i. nadzemni objekti z le­ čilne prežgane plošče z ravno površino lahko jame SO 375, SO 379, seno konstrukcijo v zemljo zabitih kolov (stojk) (objekti 3–8; SO 452, SO 459, SO 530, SO 586 opredelimo kot ognjišča. V to kasl. 31). Nemalokrat je bila namreč dokumentirana pravilna linija tegorijo sodijo morda tudi jame SO 32, SO 530 in SO 645, ki so vsestojk, ki kaže, da gre za ostanke bodisi linijske strukture ozirobovale večjo količino prežganih kamnov, jame SO 376, SO 446 in ma je ohranjena linija samo del nekdaj obsežnejše tlorisne celo­ SO 657, ki so vsebovale keramične krogle, kakršne se najdejo tudi te, ki pa se ni ohranila (npr. objekti 6–7). V teh primerih odkrite ob kuriščih. Podobno velja tudi za žlindro, najdeno skupaj s krojame za stojke so bile praviloma premera med 0,20 in 0,50 m ter glami v objektu SO 3765. ohranjene globine do 0,50 m; nekatere izmed njih pa so bile tudi Pri drugih objektih, ki smo jih poskušali prepoznati s pomoovalne oblike, vendar podobno kakor okrogle stožčastega ozi­ čjo tlorisnega razporeda jam za stojke (pokončna bruna), je njiroma polkrožnega preseka6. Največkrat so bile zapolnjene s sivo hov videz in rabo veliko težje določiti, saj gre za objekte, katerih rjavo peščeno ilovico s številnimi drobci oglja in lepa. Občasno pa osnova je globoko preorana in jih tudi vsebinsko težko povežeso polnila vsebovala tudi posamezne manjše odlomke keramike. mo z gradivom v manjših jamah v njihovi neposredni okolici. Zanimiv je bil tudi objekt 8, v katerem je bila jasno vidna kon­ Številne jame za stojke, ki pripadajo predvsem stenskim in vogalnim strukcija, sestavljena iz nekoliko večje jame, ki so jo obkrožale stojkam objektov neznane oblike (morda bivalnim, vsekakor štiri manjše jame za stojke. Izpostaviti velja tudi številne večje jame različnih oblik in dimenzij, katere v posameznih primerih lahko pripišemo bivalnim 5 Glej poglavje Katalog raziskanih plasti in arheoloških ostalin. objektom, v veliki večini primerov pa gre najverjetneje za odpadne jame oz. jame, iz katerih so pridobivali glino za omete, tla­ 32 Tloris srednjeveške hiše 1; M 1:150. ke ipd. (npr. SO 32, SO 362, SO 469, SO 522, SO 375, SO 404, SO 600, ožgana glina SO 663, SO 608 itd.). Značilna zanje je ovalna oziroma lahko tudi skoraj pravilna okrogla oblika, velika globina ter razmeroma bo­ 755 gato arheološko gradivo, predvsem keramične najdbe ter ko­ 775 vinski predmeti, številni ostanki živalskih kosti7, drobci oglja in koščki lepa. 794 V neposredni bližini osrednjih objektov – hiš 1 in 2 – so manj­ še jame, nastale pri izkopu ilovice za ometavanje sten hiš in so bile potem uporabljene kot sestavni del gospodarstva – npr. kot 803 shranjevalne ali odpadne jame. Številne manjše in večje jame 802 niso vsebovale arheoloških ostankov, vendar lahko na osnovi njihove lokacije na najdišču in sestavo njihovih polnil domneva­ 805 mo, da najverjetneje večina sodi v isti čas kakor objekti, v katerih je bilo odkrito keramično gradivo. Srednjeveške najdbe 33 Tloris srednjeveške hiše 2; M 1:150. ožgana glina Tipološka in časovna opredelitev gradiva Inventarje objektov sestavlja v veliki meri različno keramično 781 796 gradivo, predvsem lončenina, v manjši meri pa so prisotni tudi 809 780 808 kovinski predmeti. Ohranjenost gradiva je zelo fragmentarna, 374 795 praviloma gre za odlomke raznih delov posod. Rekonstrukcije na podlagi ohranjenosti in situ so bile praktično zelo redke, zato te­ 778 melji risarska rekonstrukcija in opredeljevanje tipov posod predvsem na značilnostih, ki jih ponujajo odlomki. 807 797 777 792 Keramika 798 Keramični zbir sestavlja lončenina, pri kateri po količini v ve­ 787 liki meri prednjačijo lonci, medtem ko so mali lončki in druge 779 6 Glej poglavje Katalog raziskanih plasti in arheoloških ostalin. 7 Analiza osteološkega živalskega gradiva je predstavljena v ločenem po-glavju (glej str. 207). Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 30 keramične oblike, denimo sklede, buče, vrči, čaše, okrasni kro­ Lonci žniki, skromno zastopani in le dopolnjujejo spekter kuhinjskih in Zaradi razmeroma skromnega števila risarsko rekonstruiranih namiznih loncev. loncev temelji tipološka razdelitev loncev predvsem na številnih Drugi del keramičnega zbira je t. i. tehnična keramika, ki jo predustjih, ki so zelo različno oblikovana. Med keramičnim zbirom so stavljajo keramične krogle in deli hišnega ometa­žgane gline, ustja loncev zaradi svoje čvrstosti dobro ohranjena in s tem tudi uporabljenega kot polnilo med bruni ali za izdelavo tlaka peči. zlahka prepoznavna. Pri vrednotenju korpusa keramičnega gradiva smo se omejili na Lonce razvrščamo glede na oblikovanje ustja v dve veliki osnovni osnovne vrste in očitno prepoznavne tipe in različice. Za primerskupini (sl. 34, 35): lonce z gladko navzven izvihanim ustjem brez javo uporabljamo predvsem gradivo, ki je bilo odkrito pri razinastavka za pokrov (tipi L1–3) in lonce, ki imajo navzven izvihano skavah arheoloških najdišč na avtocestnem križu v Prekmurju. ustje oblikovano tako, da notranji rob ustja nakazuje ali oblikuje Gradiva tega časa je toliko, da lahko govorimo o povezani ruralni ležišče, ki omogoča postavitev pokrova (tipi L4–6). poselitvi srednjega veka. Po obliki so lonci večinoma trebušasti; razlikujemo nižje lon­ Pri keramičnem posodju ugotavljamo glede na fakturo in izdece bolj čokate oblike (npr. G939, G1150, G1152) in višje, kjer je najlavo v Zataku dve veliki skupini: trdo žgano srednjeveško lončevečji premer na prehodu v zgornjo tretjino posode (npr. G247, nino s hrapavo površino, katere prelom kaže prečiščeno glino s G535, G984). Največji premer lonca je praviloma le nekoliko širprimesmi drobnozrnatega peska, in kakovostno keramiko tankih ši od ustja. sten z gladko površino, izdelano iz finozrnate glinene mase. Zaradi številnosti in velike podobnosti loncev iz Zataka s sočasni­ Pri prvi skupini kažejo neenakomerno vrezani žlebi in nesimemi najdišči v Prekmurju pa tudi širše obravnavamo njihovo potrično razporejeni okrasi z vrezi, nohti, zobatim kolescem na javnost v sklopu seriacijskih tabel (sl. 36, 37), ki omogočajo tudi prostoročno in dovrteno izdelavo, pri drugi skupini, ki je v inprimerjalno analizo zastopanosti posameznih tipov. ventarjih polnil jam skromneje zastopana, je tehnologija hitrega Ustja prve skupine predstavljajo enostavna gladko navzven izvilončarskega vretena očitna, temu prilagojena so tudi okrasna rehana ustja z različno oblikovanim robom ustja, ki jih delimo v tri bra na ostenju; okras, slikan z rdečo barvo, je na tem posodju na osnovne tipe (L1–L3). svetlo žgano površino ročno nanesen. L1 Ustja, ki imajo navzven izvihana ustja in imajo tako pro- Zunanja površina je pri prvi skupini neenakomerna, od temno ti notranjosti ustja kakor zunanjosti posode nekoliko odebeljen sivih do svetlo rjavih odtenkov, pogosto je tudi na eni sami popoševno prirezan rob, so razvrščena v različico L1-1 (npr. G143, sodi več različnih barvnih odtenkov. Za to skupino so tudi značil­ G934–938). ni številni, a zelo različno oblikovani znaki na dnu loncev. Med ustja tipa L1, različica 2 pa so razvrščena navzven izvihana, V drugi skupini, ki že po zunanjem videzu sodi med kakovostne enakomerno debela ustja s polkrožnim ali prirezanim zgornjim specializirane, morda tudi iz večjih keramičarskih proizvodnih robom (npr. G42, G1055, G1152). centrov uvožene izdelke, prevladuje zunanja in notranja površi­ L2 Za tip L2 je značilno gladko navzven izvihano ustje, ki je na na v odtenkih oker barve; v prelomu je glina siva. Nekateri izdelzunanji strani odebeljeno in oblikovano v obliki gladke kaplji-ki te skupine imajo površino in prelom enotne sive barve. ce (t. i. kljunaste oblike) z brado proti vratu posode (npr. G358, G622, G758, G774, G792, G1093, G1101, G1148, G1292). Okras V ta tip loncev sodi tudi ustje manjšega lonca (G792) z rdečkasto Na lončenini pa tudi na drugih vrstah keramičnih izdelkov so za­ žganim debelejšim ostenjem in rahlo hrapavo površino. Odlomek stopani, posamezno ali v kombinaciji, različni okrasi, v večini krasijo na zunanjem robu ustja vtisnjeni žigi z motivom krožcev z primerov so v zgornjem, najbolj vidnem delu ramena posod, izradialnimi črtami v notranjosti, kakršne najdemo na posodju in jemoma tudi na robovih ustij. Dobro zastopana skupina posod iz čašah npr. na Celjskem gradu, Kranju in Ptuju (Guštin 2001, sl. 21: fine lončenine tankih sten je okrašena s slikanjem z rdečo barvo. 31, 32; 22: 1, 2). Nekateri okrasi (vrezi, žlebovi, odtisi) so narejeni v mehko gli­ L3 Tip L3 je prepoznavna izvedenka tipa 2 z gladkim navzven iz- no posode po zaključku njenega oblikovanja, drugi, npr. bolj ali vihanim ustjem s kapljičastim zaključkom, katere zunanji rob manj valovita površina (rebrasta ali psevdokanelirana) ostenja je pri različici 1 valovito razčlenjen (npr. G82, G493, G810, G1054, ali drobna posamezna rebra na prehodu iz vratu v rame, so re­ G1278), medtem ko je pri različici 2 po celotnem robu masivno zultat oblikovanja ostenja posode v samem procesu izdelave na odebeljen in spodaj ravno spodrezan (npr. G1078, G1079, G1090, vretenu. G1099). Med okrasnimi tehnikami ločimo vreze, narejene s šilom ali od­ Za drugo skupino (L4–L6), katere značilnost je tudi kakovostnejša tisom nohta, bolj ali manj simetrično vzporedno žlebičenje oziizdelava na vretenu in praviloma tanjša ostenja, je značilen rahel roma neenakomerno oblikovanje valovnice ter okras, izveden s ali močnejši žleb na notranji strani ustja, ki kaže na nastajanje pomočjo lončarskega zobatega kolesca. oz. že pripravljeno ležišče za naslonilo pokrova. Tehnike žlebičenja in uporabe zobatega kolesca so na isti poso­ L4 Pri tipu L4 je ob ozkem koničastem pokončnem robu ustja le- di zastopane redko, v nekaterih primerih pa je na ramenu poso­ žišče za pokrov pri različici 1 na notranjem robu ustja le rahlo na- de izvedena kombinacija vodoravnega žleba/vreza, pod katerim kazano (npr. G48, G808, G868, G1120, G1126, G1150, G1271). Pri raz- poteka vrezana valovnica. ličici 2 pa dobi spodnji del zunanjega roba kapljičast nastavek Le v izjemnih primerih je okras narejen s pomočjo apliciranega (G807, G809, G1122, G1149). rebra, ki je bilo dodatno razčlenjeno z odtisi prsta oziroma noh­ L5 Za različico L5-1 je značilno pokončno ustje z izrazitim, a so-ta, kot je to primer pri pokrovu (G92) oz. pri ročaju vrča z dulcem razmerno nizkim ležiščem, katerega zunanji pokončni rob je še za izliv (G1125). Izjemen je tudi okras z okroglimi žigi, ki se pojarazmeroma nežno odebeljen z brado – značilnim kapljičastim vlja le v enem primeru (G792). zaključkom (npr. G240, G362). Pri različici L5-2 s še vedno komaj Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 31 naznačenim ležiščem je rob ustja masivno odebeljen po ce- iz jam SO 251 in SO 645 govore za to, da so bile te male posodice z lotnem robu in spodaj ravno spodrezan (npr. G91, G247, G249, ozkim grlom v tem času priljubljene na Zataku. G988), podobno kakor smo že videli pri različici L3-2. Podoben miniaturen lonček poznamo tudi iz jame SE 574 iz L6 Najbolj razdelana so ustja tipa L6, katerih zunanji robovi so Gornjih njiv pri Dolgi vasi (Kerman 2013, G442); morda smemo zaradi globokega ležišča za pokrov sorazmerno visoki. Oblikovani tej skupini pripisati tudi odlomek dna lončka iz naselbine Pod so praviloma navpično in na zunanji površini tudi razčlenjeni z Kotom-sever pri Krogu (Kerman 2011, G705). drobnimi rebri (npr. G252, G1082, G1089). Tudi tukaj ločimo ne- žnejšo izvedbo pri različici 1 (G220) in masivnejšo pri različici 2 Sklede (G251, G452, G601, G990, G1057). Med gradivom te skupine posodja lahko prepoznamo očiten tip odprte sklede, ki je praviloma manjših dimenzij (sl. 38). Gre za Miniaturnikeramičnilončki enotno obliko skled, ki se razlikuje po podrobnostih izdelave roba Več posodic manjših dimenzij bikonične oblike z ozkim grlom in ustja. Prva različica 1 s klekastim prehodom v ustje in enakomer- ustjem je ena izmed svojevrstnih oblik lončenine iz žgane gline nim ostenjem do zgornjega roba ima to na vrhu rahlo užleblje- na Zataku (sl. 38). Gre za posodice, ki so bile morda namenjene no (G55, G108, G1023, G1208). Pri različici 2 pa se ostenje samega shranjevanju dragocenih tekočin ali pa začimb. Te oblike posod- roba ustja rahlo poudarjeno razširi in je vrh roba ustja sklede prav ja ne najdemo med srednjeveško uporabno lončenino, težko pa tako zgoraj užlebljen kakor pri prvi različici (npr. G312, G376, G377). bi jih opredelili kot posodice – igrače, ker v tem času zaenkrat ne Nekatere sklede te različice imajo zgornjo površino roba okraše- poznamo tovrstnega posodja. no, razčlenjeno z odtisi nohtov (npr. G315, G1021). Izdelava miniaturnih keramičnih lončkov na lončarskem vrete- Skledam iz Zataka najdemo dobro primerjavo med gradivom v nu je očitna; tudi zaradi dobro vidnega rebrastega ostenja v no- jami SE 11 iz srednjeveške naselbine Turnišče - Gorice, kjer sta tranjosti. Dodatnih okrasov ni (G506), ima pa lonček G504 pre- med gradivom ob cilindrični posodi iz finozrnate svetlo rdeče maz z rumenim loščem; podobno kakor tudi lonček iz Gornjih žgane gline z vodoravnimi plastičnimi rebri na trupu (Plestenjak njiv (Kerman 2013, G442). Tudi odlomki podobno majhnih lončkov 34 Osnovni tipi loncev z gladko navzven izvihanim ustjem (L1–L3); M 1:8. L1–1 L1–2 G143 G934 G1152 G42 G1055 L2 G358 G792 G1148 G1292 L3–1 L3–2 G1278 G1054 G1099 G1079 Arheologija na avtocestah Slovenije  Zatak pri Lendavi 32 2010, G131) tudi skleda in krožnik z identičnim ustjem (Plestenjak pitje. Zaradi zelo kroglastega trupa (prim. G1135) je za to posodje 2010, G128, G130). upravičeno tudi ime keramična buča. Sklede so sicer v srednjeveškem horizontu Prekmurja precej red- Buče so praviloma izdelovali iz zelo finozrnate glinene mase. ke. Ena je v jami SE 120 na najdišču Pri Muri pri Lendavi okraše- Posode so tankih sten in z gladko površino svetle oker ali sive na na zunanjem robu z valovnico (Šavel/Sanković 2011, G600). barve, narejene na hitro vrtečem se vretenu. Okras je oblikovan Posodo iz Gornjih njiv (Kerman 2013, G388), opredeljeno kot skle- iz tankih vodoravnih reber na prehodu v vrat in z večjimi žlebovi do, bi zaradi izvedbe okrasa vzporednih žlebov na »nevidnem« na obodu posode, ki pa so del postopka izdelave posode. V šte- delu ostenja in velikosti raje opredelili kot pokrov oziroma pe- vilnih primerih so buče poslikane z rdečo barvo. kvo. V to skupino sodi tudi skleda/pekva iz varaždinskih Toplic - Buče od loncev močno odstopajo po izdelavi, kakor tudi po zgo- Ciglenice (Bekić 2006, T. 5: 3). raj zaprti obliki z ozkim vratom ter ustjem, oblikovanim za pitje. Med keramičnim gradivom na Zataku pa buče v mlajši varian- Keramičnebuče ti odstopajo od siceršnje tehnologije izdelave keramičnih pro- Ob sorazmerno velikem številu odlomkov kroglastih posod buča- izvodov še zaradi izjemno tankih sten, fine fakture in obdela- ste oblike, na Zataku ni bilo mogoče rekonstruirati celotne obli- ve površine. Med številnimi odlomki enake kakovosti se skrivajo ke od ustja do dna (sl. 38). Primerek G505 z ohranjenim zgornjim morda tudi druge vrste posodja, kakor kažejo posode s poslika- delom in ostenje G1135 tako še najbolje ponazarjata, da gre za vo z rdečo barvo G399, G400, G1026, G1034 in G1556, ki pa jim za- značilno srednjeveško lončenino namenjeno shranjevanju te- radi izredno skromne ohranjenosti nismo uspeli opredeliti obli- kočine, katere lep primerek poznamo npr. z Ljubljanskega gradu ke posode, kateri so pripadali. To posodje praviloma tankih sten, (Horvat/Guštin 1994, sl. 18). Ustja in visoka grla na kratkem ali vi- ki ga razumemo kot proizvodnjo kakšnega večjega regionalnega sokem ozkem vratu imajo rob oblikovan tako, da so prijetna za 35 Osnovni tipi loncev z žlebom na notranji strani ustja (L4–L6); M 1:8. L4–1 L4–2 G808 G1150 G1122 G1149 G807 L5–1 L5–2 G240 G362 G91 G247 L6–1 L6–2 G1083 G1089 G1057 G251 G252 G990 Arheologija na avtocestah Slovenije  Zatak pri Lendavi 33 lončarskega obrata, smo na sl. 37 in 38 združili pod rubrikama 42), kaže na priljubljenost tega posodja v srednjem veku; predbuče in poslikava z rdečo barvo. met G224 pa je verjetno ustje keramične šobe pihalnega meha. Na Gornjih njivah pri Dolgi vasi najdemo kar dober ducat buč, ki Med buče z istega najdišča smemo morda prišteti tudi odlomkažejo izredno raznovrstnost pri oblikovanju in pestrost okrasnih ke vratu in ustje čašice G363, 365–367. V ta sklop posodja sodi motivov. Celotna paleta ustij, ki jih predstavlja Kerman (2013, sl. še odlomek širokega pokončnega ustja G1453, ki ga uvrščamo v 36 Pregled inventarjev in oblik glede na bližnjo lego objektov na najdišču; različno obarvana področja predstavljajo objekte na najdišču, ki so si prostorsko blizu. je i li a je to osten e ik ci 1 šček ičen k ci 2 ci 3 ci 4 ci 5 ci 6 d ek ma e ča č Stratigrafska enota Lon Vrezi, vtis Kole Valovnic Žleb Valovi Zna Lon Lon Lon Lon Lon Skle Čaš Bu Poslikave Krožn Vr Lonč 567 1 × × × × 2 790 × × × 566 × 2 2 565 1 × × × × × 1 564 × 1 534 1 × × × 1,2 2 H2: 779, 780, 787, 795 × × × 1 1 2 2 522 × × 1 375 × × 376 1 × 466 × × × 2 518 × × × 1 761 1 × × × 2 H1: 755, 775 2 × × × × × × 760 × 1 2 2 2 × × 762 × × × × 1 1 1 788 × × × 1 384 × × 2 1 1 × × × × 397 × × × × × 2 1 382 1 × × 469 × × × 2 2 1 × 383 × × × × 2 1 × × × 404 × × × × × 2 2 390 × × × 1 452 × × × 2 2 2 1 ? × 223 × × 2 ? 2 × 364 × × 2 1 2 × 462 O × × 1 1 458 × × × 362 × 2 × × 459 × × × × × 1 2 × × 228 × × × × × 1,2 1 2 1,2 × × 457 × × × 2 1 2 × 239 × × × × × 2 1 2 2 2 × 465 1 × × × × 1 2 251 × × × × × 2 1,2 1,2 2 2 × × × × 32 1 × × × 665 1 × × × 1 669 × × 2 2 1 O5: 496, 497, 675 × × × 2 1 P 270 × 2 2 × 660 × × × 1 2 647 × × × × × 1,2 × 663 2 × × × × × 1,2 1 × 645 × × × × 2 2 × 585 × × 1 576 × 1,2 1 615 × × × × 1,2 1 2 1 577 × × 2 555 × 1 608 2 × × × 1 610 1 1 1 2 600 × × × × × 2 1,2 2 2 1 2 × × 288 × × × 2 1,2 2 224 × 2 2 293 × 2 298 × × 1 1 × 176 × × 2 1 × Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 34 različico 1b, medtem ko je odlomek vrata buče z nakazanim reizdelave in skupina, ki zahteva visoko lončarsko znanje, ki ga brom na vratu G1548 iz objave Šavlove in Kermana (2008) že razpovezujemo s specializirano lončarsko delavnico. ličica 2a. Na podlagi primerjav s podobnim posodjem s prekmurskih naj­ Že na Zataku sta med gradivom glede na fakturo in površino dišč lahko buče razvrstimo v več tipov in različic. prepoznavni dve skupini: skupina s tradicijo lastne lončarske 37 Pregled inventarjev in oblik ter okrasov lončenine glede na kombinacijsko in kronološko zaporedje; rumeno obarvani stolpci poudarjajo vodilne tipe dveh kronološko soslednih obdobij. je i li a je to osten e ik ci 1 šček ičen k ci 2 ci 3 ci 4 ci 5 ci 6 d ek ma e ča č Stratigrafska enota Lon Vrezi, vtis Kole Valovnic Žleb Valovi Zna Lon Lon Lon Lon Lon Skle Čaš Bu Poslikave Krožn Vr Lonč 376 1 × 32 1 × × × 382 1 × × 458 × × × 790 × × × H1: 755, 775 2 × × × × × × 585 × × 1 788 × × × 1 608 2 × × × 1 565 1 × × × × × 1 466 × × × 2 761 1 × × × 2 567 1 × × × × 2 465 1 × × × × 1 2 660 × × × 1 2 665 1 × × × 1 518 × × × 1 390 × × × 1 293 × 2 577 × × 2 564 × 1 522 × × 1 534 1 × × × 1,2 2 404 × × × × × 2 2 645 × × × × 2 2 × 462 O × × 1 1 555 × 1 397 × × × × 1 2 1 576 × 1,2 1 615 × × × × 1,2 1 2 1 669 × × 2 2 1 375 × × 663 2 × × × × × 1,2 1 × 762 × × × × 1 1 1 176 × × 2 1 × 364 × × 2 1 2 × 383 × × × × 2 1 × × × 224 × 2 2 228 × × × × × 1,2 1 2 1,2 × × O5: 496, 497, 675 × × × 2 1 P 647 2 × × × × × 1,2 × 610 1 1 1 2 566 × 2 2 239 × × × × × 2 1 2 2 2 × 251 × × × × × 2 1,2 1,2 2 2 × × × × 288 × × × 2 1,2 2 760 × 1 2 2 2 × × 270 × 2 2 × 457 × × × 2 1 2 × 384 × × 2 1 1 × × × × 223 × × 2 ? 2 × 469 × × × 2 2 1 × 452 × × × 2 2 2 1 ? × 362 × 2 × × 298 × × 1 1 × 459 × × × × × 1 2 × × 600 × × × × × 2 1,2 2 2 1 2 × × H2: 779, 780, 787, 795 × × × 1 1 2 2 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 35 V tip 1, različico 1a uvrščamo preprostejše buče čokate oblike s ­ Nedelica (Šavel/Sanković 2013, G753?, G778) in Gornjih njiv pri kratkim vratom in gladko izvihanim ustjem, zastopane na najdi­ Dolgi vasi (Kerman 2013, G531). šču Gornje njive pri Dolgi vasi (Kerman 2013, G249, G352). Praviloma Varianto različice 1b z ustjem na kratkem vratu in valovito čašiso izdelane iz podobne glinene mase kakor ostalo srednjeveško co ali poudarjenim robom ustja najdemo tudi med gradivom naposodje, površina pa je v različnih rdečih odtenkih. Na obodu truselbine Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sanković 2011). Odlomki zgorpa so okrašene z valovnicami in vzporednimi vrezi ali žlebovi. njega dela buč so na najdišču Pri Muri zastopani v jami SE 20/78 Pri različici 1b je ustje na kratkem vratu že oblikovano v obliki (G460), jami SE 908 (G673, G674), jami SE 694 (G748, G749) in jami majhne čašice, ki je lahko gladko povezana z ustjem navznoter, SE 669 (G769). Buči iz jam SE 908 in SE 694 po fakturi, barvi, obliki lahko pa je ostenje čašice oblikovano rahlo valovito. Kakovosten in okrasu z vodoravnimi žlebi kažeta tolikšno sorodnost, da bi ju primerek te različice z gladko čašico in poudarjenim robom ustja morda smeli pripisati istemu izdelovalcu. iz sicer finejše rumene žgane gline je zastopan med raznovr­ V tip 2 na najdišču Zatak sodijo buče z visokim, praviloma z restnim keramičnim inventarjem edine srednjeveške jame SE 597 brom razčlenjenim vratom in izrazito oblikovano čašico ter pona najdišču Pod Kotom­sever pri Krogu (Kerman 2011, G670); odudarjenim robom ustja. Narejene so iz grobe (različica a: G224, lomke te različice 1b z gladko čašico poznamo tudi iz Turnišča G1255) ali zelo fine keramike tankih sten oker/svetlo rdeče barve (različica b: npr. G225, G549, G1035, G1036). Okras predstavljajo 38 Tipološka preglednica keramičnega gradiva: miniaturni keramični nakazana ali tudi modelirana rebra na vratu in prehodu v trup, lončki, sklede, buče, vrči/lonci z ročajem, čaše, okrasni krožniki in po-lahko pa je okras tudi narejen s poslikavo ramen posode z rdečo krovi; M 1:8. barvo (npr. G505, G766). Miniaturni keramični lončki Različici 2a pripadata v Zataku vratova buč G224 in G1255, ki sta glede na površino, fakturo gline in debelino ostenja bolj groba G506 G504 izdelka. Notranjost vratu kaže, da sta bila tehnološko podobno narejena kakor ostali kakovostnejši primerki tipa 2. V to skupino velja uvrstiti tudi primerke iz Gornjih njiv v Dolgi vasi (Kerman Sklede 2013, G480, G448, G717). 1 Deli buč tipa 2b ali podobno kakovostnega posodja tankih sten G108 G1208 (primerjaj G399, G400, G1026) se pojavljajo na Zataku sorazmerno številno kot posamezni odlomki v jamah, prikazanih na sl. 34; najdemo pa jih presenetljivo v številnih drobcih tudi še v dru­ 2 G1021 gih jamah, kot npr. v SO 42, SO 48, SO 62, SO 218, SO 228, SO 364, G376 G377 SO 375, SO 452, SO 456, SO 462, SO 469, SO 650, SO 732, SO 795 in v ornici npr. G1533–1542. Izredno število posodja podobne fakture in okrasa je bilo odkrito tudi v jami SO 251, kjer je v drobcih mo­ Buče goče prepoznati najmanj 5 posod in od tega vsaj 1 do 2 buči. G505 G224 G225 G316 Vrči/lonci z ročajem/ročke V to kategorijo posod uvrščamo posamezne ročaje, ki so lahko bili del loncev ali pa so pripadali vrčem (sl. 38). Zanesljivo srednjeveški so ročaji, izdelani iz podobne lončarske mase in z značilno hrapavo površino kakor ostala srednjeveška Vrči G1 keramika. Ti ročaji so vedno okrašeni s poševnimi prečnimi glo­ G1125 bokimi vrezi; vreze pa najdemo pogosto tudi na tistem delu ro­ čaja, kjer se pripenja na ostenje (npr. G232, G606, G1033, G1234). V večini inventarjev smo prisotnost vrčev ugotavljali le na podlagi ohranjenih ročajev; dva majhna odlomka ustij z izlivom pa prištevamo k ročkam (G1022, G1068). Čaše V primeru posode G1125 je ročaj dobro ohranjenega dela ročke za 1 vodo z dulcem za izliv in je bil v funkciji držaja za nošnjo, izdela­ G549 G723 nega pravokotno na dulec, podobno kakor pri primerku z najdi­ šča Podbočje ­ Stari grad (Predovnik 2003, 60, kat. št. 353). Za odlomek posode G779, ki ima nastavek za ročaj, težko preso­ 2 dimo, ali sodi v kategorijo vrčev ali pa pripada kakšnemu druge­ G223 mu tipu posodja. Pokrovi Čaše G540 Čaše v Zataku predstavljajo pestro zbirko, ki je zelo raznolika po G92 G436 obliki, fakturi in zunanjem videzu (sl. 38). Med čaše tipa 1 smo uvrstili široko paleto od koničnih čaš z gladkim (npr. G549, G550, G1061, G1164), rahlo valovitim (G511, G525) ali odebeljenim robom ustja (G148, G723, G753). V večini primerov Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 36 gre za čaše t. i. enostavne vrste, ki jih poznamo v dobrem številu Na najdiščih srednjega veka v Prekmurju, kjer je bila raziskana predvsem iz Celja, pa tudi Starega gradu nad Podbočjem, Ptuja in večja površina oz. večje število objektov ali jam, denimo Gornje drugod (Guštin 2001, 143–145). njive in Pri Muri pri Lendavi, jih kar nekaj vsebuje tudi keramič­ Med srednjeveške čaše tipa 2 z zanesljivostjo uvrščamo tiste odne krogle. lomke, ki kažejo prepoznavne značilnosti obdobja (Guštin 2001). V Gornjih njivah pri Dolgi vasi so dobro zastopane kar v šestih ja­ Pri tem mislimo predvsem na čaše s klekastim ustjem, ohranjene mah z eno, dvema ali celo šestimi kroglami (Kerman 2013, 48, le v odlomkih ustij (npr. G189, G202, G223). Zanje so značilne izsl. 43: 1, G158, G159, G179, G195, G196, G468, G481–486, G508– razito tanke stene sivo ali sivo oker barve, izdelane iz finozrnate 509, G511–515, G559, G678). glinene mase z gladko površino. Tudi na najdišču Pri Muri pri Lenavi sta dve jami s po dvema V Prekmurju najdemo našim čašam primerjavo le v odlomku (G646–647) oz. petimi kroglami (G480: a–c); v polnilu peči SE 592 ustja iz Gornjih njiv pri Dolgi vasi, ki bi ga morda lahko pripisali pa so bile podobno velike keramične kocke (G869: 1–5), ki pa so, čašam tipa 2 (Kerman 2013, 304, G437). Ena posoda s tega najdišča kot kaže, rabile istemu, zaenkrat še ne povsem razjasnjenemu je sicer pripisana čašam, a z obliko in okrasom povsem odstopa namenu (Šavel/Sanković 2011, 65, 66). od znanega posodja srednjega veka (Šavel 2008, G1468). Krogle predstavljajo izjemen pojav kot oblika in so zanimive kot funkcionalen predmet v naselbinah visokega srednjega veka na Pokrovi, pekači območju južne Panonije. Tako jih najdemo v širšem prostoru juž­ Posebno skupino predstavlja na Zataku zelo izrazita oblika pone Panonije, še posebej v bližnjem komitatu Zala (Kvassay 2003, krova, ki je enotna tako v fakturi in površini na otip predme150, 151; 2005, 248, 249; 2006; 2007, 59), ki meji na Prekmurje, ta kakor tudi v sami obliki predmeta in izvedbi okrasa (sl. 38). Međimurje in Podravino. Tudi na hrvaškem območju je vrsta Odlomki, s katerimi razpolagamo, nam ne omogočajo celovite podobnih najdb: npr. z izkopavanja srednjeveškega najdišča rekonstrukcije, saj manjkajo prav osrednji deli. Jurjevac Punitovački ­ Stara Vodenica, pa kot površinske najd­ Pokrov z močno osnovno ploskvijo ima nizek debel rob z izrazibe na lokacijah okrog Podravskih Sesveta (Orešje, Lasci, Crlenika), tim ustjem, katerega zgornja raven je okrašena z valovnico, na na lokaciji Ferdinandovec (Ruškova greda, Neteča, Pavlanci) in zunanji strani roba pa je vrezan izrazit žleb (G314, G378, G460, še posebej v okolici Torčeca s srednjeveških najdišč Prečno pole G540, G588). Narejeni so bili iz grobe glinene mase in imajo ne­ I, Rudičevo, kjer so bolj diskoidne oblike, in z lokacije Pod Gucak, ravno glajeno površino. V dveh primerih ohranjeni odlomki klasične okroglaste oblike (Sekelj Ivančan 2010, 139, 140). omogočajo prepoznavanje valovnice, ki je vzporedno z obodom K razpravi o rabi keramičnih krogel/kock naj prispevamo, da so dodatno krasila površino dna (G460, G540). Pokrovi delujejo po bile na Zataku krogle najdene v neposredni bližini kurišča 375 svoji izdelavi in okrasu razmeroma enotno, kakor da bi bili izdeskupaj z večjo količino žlindre, na najdišču Pri Muri pri Lendavi pa lek ene roke. so bile keramične kocke odkrite v polnilu peči SE 592. Podobne Od te, v Zataku enotne oblike, odstopa po krasilni tehniki pokrov najdiščne okoliščine veljajo tudi za keramične krogle z lokacij iz G92, katerega rob ustja je razčlenjen z odtisi nohtov, na dnu pa je okolice Torčeca. Za razumevanje obsega pojava teh krogel v srenamesto valovnice aplicirano visoko rebro, prav tako razčlenjeno dnjem veku je koristna pregledna objava Maje Bunčić (2012). z odtisi nohtov. Daje tudi na pogled vtis srednjeveške lončenine, saj je tako po videzu površine kakor na otip podoben vsakdanjim Kovinski predmeti lončenim izdelkom. S to skupino lahko po značilnostih videza Železni predmeti, ki predstavljajo večino kovinskih najdb, so površine primerjamo odlomek G436. izredno slabo ohranjeni, zato izdelava tipološke preglednice ni Pokrovi, še posebej okrasni, pekači, pladnji so med gradivom vismiselna. Pregled kovinskega gradiva pokaže, da gre v glavnem sokega srednjega veka v Prekmurju izredno redki; dobre primerza predmete, ki spremljajo vsakdanje življenje v naselbini in jave pa najdemo v Ormožu (Tomanič Jevremov 1997, sl. 32–34). so zašli v polnila posameznih jam kot zlomljeni ali uničeni deli Predmet z valovnico na zgornjem robu ustja iz Gornjih njiv orodij, v primeru spone pa izgubljene dele noše ali opreme. (Kerman 2013, G550) je edini, ki ga do neke mere predvsem zara­ Med kovinskimi najdbami prevladujejo odlomki majhnih žedi okrasa, manj zaradi oblike ustja lahko primerjamo z opisano leznih nožev s trnastim nastavkom za ročaj iz lesa ali kosti, ki skupino okrasnih pokrovov iz Zataka. so zastopani kar v šestih jamah (G68, G242, G523, G848?, G855, Opozorimo pa naj na skupino predmetov iz grobe z večjimi kosi G856, G1181, G1182). peska premešane glinene mase, opredeljene kot pekači iz jame Po obliki ustrezajo nožem iz naselbin Pri Muri pri Lendavi (Šavel/ SE 597, na najdišču Pod Kotom­sever pri Krogu s premerom 18 cm Sanković 2011, G565, 770), Gornje njive pri Dolgi vasi (Kerman 2013, (Kerman 2011, G697), na pekač podobne velikosti z najdišča Pri G284, G540) in Nedelica pri Turnišču (Šavel/Sanković 2013, G791). V Muri pri Lendavi (Šavel/Sanković 2011, G912) in na pekača? debeprekmurskih srednjeveških podeželskih naselbinah dajejo jasno lejših sten z ostrim kotom proti dnu iz Gornjih njiv (Kerman 2008, tipološko obliko majhnih nožev za vsakdanjo rabo. 86, kat. št. 40, 41; 2013, G375). Izjema je rezilo iz jame Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sanković 2011, G866), kjer gre za čez 20 cm ohranjeno rezilo, ki bi utegnilo pri­ Keramične krogle padati tudi kakšni drugi vrsti rezalnega orodja. Keramične krogle so bile najdene v večjem številu med inventar­ Železna spona (G686) sodi po svoji obliki med značilne predmete jem jame SO 376, kjer je bilo med drugim keramičnim gradivom srednjega veka in je rabila kot spona kakšnega ožjega jermena kar sedem krogel (G528–534). Prisotne pa so tudi v jamah SO 446 pri noši ali opremi. in SO 657 z malo gradiva, kjer je bil ohranjen v vsaki le po en maj­ Najdba večjega železnega svedra G1098 v jami SO 615, ki po bogahen odlomek. tem inventarju z lončenino sodi med bogatejše, se uvršča v najmlajši horizont poselitve Zataka. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 37 Sorazmerno številne v Zataku so podkve, ohranjene v štirih pri­ Zaradi svoje izjemne pojavnosti dajejo naštete oblike keramičmerkih: G186, G244, G1287, G1291. Gre za slabo ohranjene primernemu zbiru naselbine poseben pečat, ki dela Zatak in tudi najke, katerih največja značilnost so tri ali štiri večje luknje, na vsaki mlajšo fazo naselbine Gornje njive pri Dolgi vasi po raznovrstnostrani široko skovane podkve, skozi katere se je podkev prikovasti keramičnih oblik drugačno od drugih naselbin tega časa v la na kopito. Delno ohranjeno podkev poznamo v Prekmurju le Prekmurju, kar smemo razumeti predvsem kot razvojno sosledje, še na Gornjih njivah pri Dolgi vasi (Kerman 2013, G461), sicer pa je saj sodi Zatak, kakor bomo videli kasneje, s tem gradivom med podkovanje konj s podobnimi podkvami v srednjem veku že iznaselbine najmlajše faze doslej arheološko ugotovljene srednjepričano (prim. Predovnik 2003, 81, kat. št. 716–718). veške ruralne poselitve. Analiza vsebine inventarjev Kronologija Arheološke raziskave srednjeveške naselbine na Zataku so pri­ Že po prvih, preliminarnih objavah naselbine v Zataku je bilo nesle na dan obsežno keramično gradivo in maloštevilne kovinočitno, da predstavljeni izbor lončenine iz jam SO 32, SO 496, ske predmete iz zaključenih kontekstov zgodovinsko zelo zani­ SO 522 in hiše 1 daje velike možnosti prepoznavanja značilnosti mivega časa. Na bližnjem Madžarskem označujemo obdobje kot materialne kulture, bodisi oblik kmečkih gospodarstev ali čas vladavine Arpadov (859–1301); naselbina na Zataku pa sodi v tipologije značilne lončenine z njeno natančno časovno razvito in pozno arpadsko obdobje, kar je dobro potrjeno tako s opredelitvijo (Guštin 2006; 2007; Guštin/Tomaž 2008). samim gradivom kakor tudi z radiokarbonskimi C14 datumi in do­ Ob že ugotovljenih oblikah loncev in okrasih z dolgo življenjsko datno z v jami SO 522 odkritim novcem avstrijskega in štajerskega dobo je izrednega pomena poskusiti ugotoviti, v kakšnih kombivojvode Albrehta I. (1282–1298). nacijah se posamezne oblike pojavljajo in v kolikšni meri odse­ Naselbino in gradivo iz Zataka v to obdobje srednjega veka umevajo funkcionalne, razvojne ali kronološke karakteristike. Za to­ ščajo prostorsko­položajne in gradbene karakteristike naselbinvrstne analize se lahko opremo na seriacijo keramičnega gradiva skih elementov, mnogo natančneje pa pojavnost in količinska z združevanjem oblik, ki se med seboj povezujejo ali izključujejo, prisotnost različnih oblik keramičnega zbira v polnilih objektov in na relativna razmerja, ki jih omogočajo pridobljene radiokarin jam znotraj samega najdišča. bonske datacije. Kombinacijska tabela, seriacijska preglednica inventarjev objek­ V pomoč analizi smo izdelali preglednico (sl. 36), kjer smo razvrtov je urejena po sklopih objektov in jam, ki so si prostorsko blizu stili gradivo glede na omenjene kriterije, tipološke značilnosti in z vključitvijo tipov gradiva, ki se večkrat pojavlja, da ga je možno pojavnost v zaključenih kontekstih. primerjati (sl. 37). Iz te preglednice, kjer smo namenoma barvno Razvrščanje je pokazalo na dve veliki skupini, kjer smo pri prvi poudarili sklope objektov v prostoru, je razvidna raznovrstnost obarvano poudarili tip L1, vreze ali odtise in kolešček, medtem materialne kulture, povezane med seboj z vodilnimi oblikami ko smo pri drugi skupini obarvali skupino predmetov, za katere tako pri okrasu kakor pri loncih. Znotraj posameznega sklopa pa se z obliko L6 kaže najmlajša razvojna stopnja loncev z izrazitim je na podlagi razpoložljivih C14 rezultatov trajanje poselitve omeležiščem za pokrov in jih praviloma spremljajo predmeti, kot so jeno na obdobje dobrega stoletja in pol. sklede, vrči, okrasni krožniki, buče in poslikava, ki jih ne najde­ Bežen pogled na sl. 36 pokaže, da ni zaznati koncentracije posamo v prvi skupini. meznih oblik v določenem predelu raziskanega izkopnega polja, Inventarji prve skupine niso nujno inventarji s kronološko izpomarveč so tako starejše kakor mlajše oblike gradiva razpršene po vednostjo, saj večinoma vsebujejo oblike, ki so zastopane tudi celotnem območju najdišča. v drugi skupini. Tako se bomo v opredeljevanju starejšega hori­ Preglednica nam tudi pokaže, da so v naselbini Zatak lonci tipa zonta morali opreti izključno na lonce tipa L1­1, ki kažejo na vo­ L1–L5 in večina okrasov zastopani v večini inventarjev objektov. dilno obliko te skupine inventarjev, in pri mlajšem horizontu na To kaže, da gre v mnogih primerih za lonce, ki imajo tako v izdelonce tipa L2. lavi kakor njihovi rabi razmeroma dolgo življenjsko dobo; praktično skozi ves obstoj naselbine na Zataku oz. na vsem prostoru Horizont Zatak 1 raziskanega območja naselbine. Med najstarejše naselbinske objekte v Zataku uvrščamo srednje Valovnica, žlebičenje in vrezi oz. odtisi so osnovne krasilne tehveliko jamo SO 32, nepravilne krožne oblike ter sedlastega presenike, medtem ko je raba zobatega kolesca redkeje zastopana, ka, veliko 2,3 × 1,2 m in globoko 0,37 cm. Zapolnjena je bila s črno uporaba žiga pa le v enem primeru. Če je okras s kolescem del sivo peščeno ilovico, prežganimi kamni in odlomki lončenine z lokalne proizvodnje, pa kaže lonček z žigi na izjemo, za katedrobci oglja. ro upravičeno domnevamo, da je izdelek keramičarskih delavnic Inventar jame je vseboval zaobljene oblike lonca tipa L1, izdelane zunaj Prekmurja. na vretenu, katerih preprosto oblikovana ustja z ravnim, pošev­ Pri določeni seriji loncev, še posebej znotraj tipa L2, pride do izno prirezanim robom so usločena navzven (G146). Lonci z ustjem raza rahlo ali intenzivneje oblikovano valovito/narebreno ostetipa L1 sodijo med oblike, ki se po svojih tipoloških značilnonje zgornjega dela, ki je sestavni okrasni element posode. Takšna stih odločno razlikujejo od večine oblik loncev iz drugih objektov ostenja, še posebej dobro zastopana med zbirom lončenine v janaselbine. mah SO 645 in SO 663 (npr. G1100, G1101, G1104, G1105, G1148, G1155, Na loncu G144 je na gladkem ostenju okras izdelan v obliki ne­ G1166–1168), delujejo dekorativno, nastanejo pa neposredno v enakomerne valovnice, z nekaj vzporednimi vodoravnimi vrezi procesu izdelave posode na hitrem vretenu. (G145–146) oz. v obliki pasov/linij, vtisnjenih z zobatim kolescem V sorazmerno velikem številu so na Zataku v inventarjih zastopa­ (G143). Okras z zobatim kolescem najdemo tudi pri loncih G153, ni npr. lonci tipa L6, okrasni krožniki, čaše tipa 1 in 2, buče tipa 2, G155, G362, G665, G676, G1243, G1335, G1553–1555 (Guštin 2006, vrči. Predvsem pri bučah nastopa tudi poslikava z rdečo barvo. Fig. 3: 1–6). Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 38 Ta vrsta lončenine je v naselbini v Zataku znotraj tipa L1 sicer douporabljanih keramičnih oblik kakor tudi v smislu razvojnega sobro zastopana, a v svojih najstarejših primerkih jo morda le smesledja, saj sodi Zatak z gradivom drugega horizonta med naselmo povezati z oblikami posodja prvih naseljencev tega prostora. bine najmlajše srednjeveške ruralne poselitve. Jamo SO 32 uvrščamo skupaj s še nekaterimi podobnimi inventarji (SO 376, SO 382, SO 790 itd.) na podlagi sorodnih kombinacij Povzetek oblik in okrasa v sam začetek poselitve, torej v obdobje visokega V nadaljevanju gradivo iz Zataka primerjamo z drugimi bolj ali srednjega veka in čas predvsem 12. stoletja. manj sočasnimi najdišči Prekmurja (sl. 27), ki so bila na avtoce­ Najstarejša skupina ima po oblikovnem spektru in radiokarstnem odseku sistematično raziskana in so že objavljena. bonskih datacijah primerjave v starejšem poselitvenem hori­ Drobno gradivo mlajšega horizonta iz Zataka ima dobre primerzontu na bližnjih Gornjih njivah pri Dolgi vasi, v mlajšem horijave znotraj zaključenih kontekstov le med najmlajšimi invenzontu Nedelice pri Turnišču in na najdišču Pri Muri pri Lendavi. tarji na bližnjih Gornjih njivah pri Dolgi vasi; v starejših oblikah Vzporednice najdemo tudi v gradivu, ki ga Kerman navaja kot loncev, npr. L1–L5, pa tudi na vseh najdiščih visokega srednjega primerljivo iz naselbine Torčec ­ Ledine v hrvaškem Podravju in veka v Prekmurju (sl. 39). v zelo podobni lončenini iz sočasnih naselbin na Madžarskem v okolici Letenye in drugih najdišč, kot so Nagykanizsa­Billa, 39 Zastopanost keramičnih oblik in okrasa visokega srednjega veka v Prekmurju (11/12.–13/14. stol.). Borjüállásinsel, Fenek, Kajárpécen (Kerman 2013, 50, 51). Za tipološko primerjavo temu časovnem horizontu je pomemb­ li no naselbinsko gradivo iz razvite faze najdišča Velika Gorica ­ i 5 a je – Šepkovčica (Bugar 2008), iz okolice Virovitice, ki ga objavljata a ik ik ci 1 ičen d ek ma ča ci 6 e T. Sekelj Ivančan in T. Tkalčec (2008) in iz IV. faze najdišč iz okolice č Najdišče Lon Valovnic Žleb Vrezi, vtis Vijaček Skle Bu Krožn Krožn Lon Čaš Lonč Vr Poslikava Torčeca (Sekelj Ivančan 2010, 173–176), podprto tudi s pomočjo ra­ Nedelica pri Turnišču X X X X 1 diokarbonskih analiz. Oloris* X X X X X* Gorice pri Turnišču X X X X X 2 Pri Muri pri Lendavi X X X X X X 1 X Horizont Zatak 2 Pod Kotom X X X X 1 X Za razvito obdobje v Zataku je bil že v prvih objavah predstavljen Gornje njive X X X X X X 1 X X X 2 X izbor lončenine s pokrovom iz objekta SO 496, v katerem so bili Zatak X X X X 1,2 1,2 X 1,2 X 1,2 X X X drobci hišnega lepa in oglja (Guštin 2007, sl. 3: 1–6), manjše jame SO 522 (Guštin 2006, Fig. 3: 7–9), v kateri je ležalo nekaj odlomkov Razmerja med raziskanimi sočasnimi srednjeveškimi najdišči v lončenine in srebrn kovanec vojvode Albrehta I. (1282–1298), in okolici najdišč Turnišče, Gornje njive pri Dolgi vasi, Pri Muri pri inventar jame SO 228 (Guštin/Tomaž 2008, 1–21). Lendavi in nekoliko oddaljenim Pod kotom se kažejo tudi v ab­ Že napovedanim vodilnim oblikam keramičnega gradiva solutnih datumih in v generalnih potezah številnih skupnih oblik v objektih razvite faze življenja naselja v Zataku smemo zvrsti lončenine ter sorodnih okrasnih motivih (sl. 39). pridružiti večino inventarjev, ki vsebujejo buče tipa 2, čaše Ključnih predmetov iz Zataka, kakršni so že omenjeni pokrovi, tipa 2 in fino keramiko tankih sten s poslikavo z rdečo barvo. čaše različic 1 in 2, buče različice 2b, vrči in t. i. fina keramika tan­ Ta zbir lončenine, ki ga v razviti fazi označujejo kot najpomembkih sten na drugih raziskanih lokacijah v Prekmurju ni oziroma so nejši vodilni tip tudi lonci tipa L6, smemo glede na povprečzastopani le v posameznih primerih, predvsem v obliki buč bolj ne vrednosti radiokarbonskih datacij in s pomočjo novca vojgrobe izdelave. vode Albrehta I. (1282–1298) uvrstiti predvsem v drugo polovico Keramičnih vijčkov, vretenc oz. preprostih keramičnih krož13. stoletja; vsekakor v obdobje, ko je bilo naselje v največjem cev z luknjo v nasprotju z najdišči Gornje njive pri Dolgi vasi razmahu. Ni izključeno, da se je življenje v njem nadaljevalo tudi (Kerman 2013, 48, sl. 43; Šavel/Kerman 2008, G1159), Pri Muri pri v prvi polovici 14. stoletja (glede na najdbe in radiokarbonske Lendavi (Šavel/Sanković 2011, G479, G509, G703?, G890) in Gorice datacije). pri Turnišču (Plestenjak 2010, G136, G137, G145) med gradivom na Za pozno radiokarbonsko datacijo objekta SO 645 v konec 15. oz. Zataku ni. na začetek 16. stoletja med gradivom ni razvojnih novosti, ki bi Razmerja med pojavnostjo značilnega gradiva povzemamo na podprle tako visoko datacijo vzorca. tabeli (sl. 39), kjer je z izborom značilnih tipov že na prvi pogled Tudi pregled8 radiokarbonskih analiz vzorcev iz Zataka (sl. 45) razvidna razlika med Zatakom in deloma tudi Gornjimi njivami nam daje kar precej enotno časovno sliko in potrjuje življenje pri Dolgi vasi ter drugimi najdišči visokega srednjega veka in sreraziskanega dela naselja v srednjem veku z večino radiokarbondnjega veka Prekmurja. skih datumov, ki sodijo v drugo polovico 13. stoletja. Rezultati radiokarbonskih vzorcev prinašajo skupaj z gradivom Kakor je bilo že izpostavljeno, so v sorazmerno velikem številu na podobna razmerja med najdišči (sl. 39) in potrjujejo življenjsko najdišču v inventarjih zastopani lonci tipa L6, okrasni pokrovi, dobo raziskanega dela naselja v Zataku predvsem v 13. stole­ čaše tipa 1 in 2, buče tipa 2, vrči in skupina posodja tankih sten, tju z viškom, ki ga potrjuje tudi najdba novca vojvode Albrehta I. ki ga odlikuje poslikava z rdečo barvo. Zaradi svoje številčnosti (1282–1298), v drugi polovici 13. in na prehodu v 14. stoletje. dajejo naštete oblike keramičnemu zbiru naselbine poseben pe­ Arheološko raziskane naselbine visokega srednjega veka na čat, ki dela Zatak in zadnjo fazo naselbine Gornje njive pri Dolgi bližnjem Madžarskem na trasi avtoceste med Nagykaniszo in vasi od drugih naselbin tega časa v Prekmurju po sestavi kera­ Tornyiszentmiklósem, kakor tudi na območju med Muro in Dravo mičnih oblik drugačnega. To je razvidno tako v smislu pestrosti na Hrvaškem, so prinesle na dan gradivo, ki povezuje ta prostor s širšim območjem porečja Ledave/Lendve v sorazmerno dobro 8 Glej poglavje Radiokarbonske datacije arheoloških ostalin (tu str.) prepoznaven naselitveni vzorec. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 39 Naselbinska arhitektura in lončenina omogočata na tem prostozadnje faze življenja obeh naselbin pojavi tudi prva fevdalna in ru ugotavljanje oblikovno in ornamentalno sorodne, sočasne ali cerkvena zidana arhitektura, ki se v veliki meri izvorno navezuje časovno raznolike materialne kulture. Prva faza je zastopana v prav na čas vladavine Arpadov (Valter 2005). neposrednem območju Turnišča na lokacijah Nedelica in Brezje, V Prekmurju kakor tudi drugod v notranjosti Slovenije v 10. do kjer je prisotna poselitev zgodnjega srednjega veka. 12. stoletju nimamo sistematično raziskanih ruralnih nasel­ Na Brezju izpričuje zgodnjesrednjeveško poselitev žgan grob bin večjega obsega. Zato je bilo odkritje naselbine tega časa na z ostanki lonca z luknjičavo površino in 14C datacijo v sredino Gornjih njivah pri Dolgi vasi in naselbin v okolici Turnišča izre6. stoletja; obdobje visokega srednjega veka pa je v jami SE 1323 dnega pomena. Na Goričkem stojita že sredi 13. stoletja v Selah zastopano z odlomkom lončenine z močno izvihanim ustjem rotunda sv. Nikolaja in v Domanjševcih cerkev sv. Venceslava, in značilnim okrasom horizontalnih žlebov (Novšak/Tomaž/ danes sv. Martina. Plestenjak 2013, G56, G57). Oblikovanje novih, dobro prepoznavnih srednjeveških vaških in Tudi na naselbini Nedelica je zgodnjesrednjeveško obdobje zatrških naselbinskih struktur se dogaja ravno po izteku življenja stopano z značilno luknjičavo lončenino in okrasi s pasovi vana Zataku. Območje vstopi s pomočjo arhivskih virov v zgodovino lovnic in vzporednih vrezov, ki opredeljuje gradivo tudi s pomoin iztekajoče se življenje ruralnih naselij na lokacijah Gornje nji­ čjo radiokarbonske datacije od 7. do konca 9. stol. (npr. Šavel/ ve pri Dolgi vasi in na okljuku nekdanjega rokava reke pri Zataku, Sanković 2012, 49, 59, 61, 136, 150). Pincah in Pri Muri pri Lendavi se ujema tudi z začetki nastan­ Z majhno časovno cezuro ali verjetneje na drugem mestu v bližini ka bližnjega srednjeveškega gradu v Lendavi ( Lindvi), lastnikov se življenje na območju Turnišča nadaljuje, kar dokazuje gradivo Haholdov, poznejših Bánffyjev (Stopar 1997) ter kasnejšim ratako iz Nedelice kakor tudi iz Goric, ki izpričuje življenje od konca zvojem samega trga ( Alsólinda) pod njim v 14. stol. (Zelko 1982; 10. do konca 12. stoletja. Guštin 2006). Izredno slabo poznavanje »Dark Ages«, tega specifičnega somraka, ni značilno samo za obravnavani prostor med Muro in Zalo, Novoveški posegi v prostor ampak velja za večino evropskega ozemlja. Temu je vzrok splo­ šna nizka civilizacijska raven in skromna ohranjenost arheolo­ škega zapisa v obdobju med preseljevanjem ljudstev in srednjim vekom, pa tudi pomanjkanje usmerjenih raziskav v to obdobje. K temu morda prispeva tudi neatraktivnost najdb, ki se pojavlja­ Posamezne arheološke sledi oziroma objekti na najdišču Zatak so jo pri sistematičnem raziskovanju zgodnjesrednjeveških in srezagotovo iz mlajših zgodovinskih obdobij in jih lahko označimo dnjeveških podeželskih selišč – pustot. kot novoveške. Največkrat gre za različne jarke oziroma tudi ve­ Vrsta znanih in deloma tudi raziskanih selišč iz okolice Lendave čje in manjše jame. daje kvalitetne podatke za razumevanje geneze tega prosto­ Med njimi naj omenimo razmeroma številne jarke, ki so rabili za ra (sl. 27). S številnimi materialnimi dokazi naselbinskih struktur odvajanje vode s polj. Izkopani in vzdrževani so bili na mejah in drobnega gradiva izpričuje povezavo med poselitvijo in pronekdanjih parcel (npr. NO 2, NO 38, NO 489). Jarki so imeli dvojstorom, ki kasneje postane sestavni del formiranja madžarskega no funkcijo, za odvajanje odvečne vode in kot oznake parcelnih mejnoobrambnega pasu, madž. Gyepüelve (Kerman 1997a; 1997b). mej. Zapolnjeni so bili z ilovnatimi zasutji, kar je bilo posledi­ Za čas visokega srednjega veka so značilne za Zatak in tudi druca vodnega delovanja. Da je treba odvečno vodo s polj odvajati, ga najdišča v Prekmurju sam tip bivališča – zemljanke in značilkaže tudi povsem nova drenaža, jarek, v katerem se je poleg polna lončenina loncev tipa L1, tudi L2­3 z vrezanimi okrasi in vtisi, nila nahajala tudi plastična perforirana cev (NO 133). nepravilnimi žlebovi itd. (sl. 36, 37) in značilne keramične krogle, V širšem jarku, ki je potekal v smeri SV–JZ, so bile odkrite sicer le v odkrite ob peči v objektu SO 376, pa tudi v jamah SO 446 in SO 657 sledovih močno korodirane železne cevi (NO 26). Ker je lega najv Zataku, v kar nekaj objektih na Gornjih njivah pri Dolgi vasi dišča na območju nekdanjih naftnih in plinskih polj, lahko skle­ (Kerman 2013, sl. 43) in Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sanković 2013, pamo, da gre v tem primeru za konstrukcijo, narejeno za potrebe 65, 66), kakršne je objavila tudi Judit Kvassay (2003, 143–153) iz prenosa plina iz vrtine do skladišča. okrožja Zala, pa tudi v oddaljenem Torčecu (Sekelj Ivančan 2010, V vzhodnem delu izkopišča je bila odkrita tudi ‚gramozna jama‘, 139, 140). izkopana za potrebe pridobivanja gramoza, ki je bila po uporabi Za razvito fazo tega obdobja, ki jo poznamo le v manjši meri z zapolnjena z recentnim materialom (NO 155). Za podoben primer drugih najdišč, npr. Dolgih njiv pri Dolgi vasi, je ključna paleta gre tudi pri SE 463. Večina omenjenih ostalin je zelo mlada in jih kakovostnega posodja tankih sten, predvsem buč tipa 2b z izralahko pripišemo najkasneje v obdobje 20. stoletja. zitimi žlebovi ali rebri na najširšem obodu in na prehodu iz trupa v vrat ter poslikavo z rdečo barvo, pa tudi druge oblike posodja, kot so pokrovi, vrči ter miniaturni lončki. Gre za obdobje, ki mu daje pečat prepoznavanje zgodovinske povezanosti, ki se izvorno navezuje še posebej na razvito obdobje vladavine Arpadov (895–1301). Po zaslugi obsežnih terenskih raziskav v zadnjih desetletjih lahko prav na podlagi podatkov, pridobljenih z arheološko metodo, z nastopom širše palete keramičnih izdelkov že prepoznamo razcvet značilnega podeželskega življenja na Zataku in Gornjih njivah pri Dolgi vasi. V neposredni bližini, v okrožju Zala, se v času Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 40 Katalog raziskanih plasti in arheoloških ostalin Risbe so v merilu 1:50, razen kjer je navedeno drugače. Okrajšave SE stratigrafska enota kv. kvadrant PO prazgodovinski objekt RO rimskodobni objekt SO srednjeveški objekt NO novoveški objekt Geološke plasti in formacije Paleostruga SE 22 SE 23 Zelo temna plast sivo do črno rjave Plast, sestavljena iz svetlejše rjave mastne ilovice v skupni debelini do peščene ilovice; je del zasutja pale- 0,15 m. Ležala je v paleostrugi in v ostruge in je bila brez najdb. V sek- njenem poplavnem območju, pod torju IV smo jo zasledili na SZ strani SE 23. V plasti ni bilo najdb, vklju- sektorja, kjer je potekala proti JV in čevala je le posamezne drobce oglja. je zavila na SV. Odkrita je bila tudi v V tlorisu je bila nepravilnega pol- sektorjih V in III v kv. 8–16. SE 23 je krožnega obrisa in je sledila poteku bila delno izkopana. slepega rokava paleostruge – gre za poplavno območje v okolici paleo- struge, kjer je zastajala voda, od tod tudi temna barva. Nahajala se je v sektorjih III, IV in V in kv. 6–17. Bila je le delno izkopana. SE 162 V kv. V–9 je bilo v sklopu SE 22 na več mestih odkrito oglje z razmeroma dobro ohranjenimi koščki lesa. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 41 Plasti SE 1 SE 3 SE 6 SE 7 Plast sivorjave peščene ilovice je Rjavkasta siva plast peščene ilo- Rumenkasto rjava plast peščene ilo- Temno rjavo siva plast ilovice s pe- premešana plast ornice in humusa. vice nekdanje ornice, debeline do vice ene izmed geoloških osnov na skom in posameznimi sivimi lisami Nahajala se je vzdolž celotnega iz- 0,25 m, ki se je nahajala na celot- najdišču. Nahajala se je bolj ali manj z rumeno rdečim robom ene izmed kopnega polja v sektorjih I–V. Vsebo- nem izkopnem polju v sektorjih I–V, na celotnem delu izkopnega polja. geoloških osnov na najdišču. Plast vala je številne odlomke keramike iz razen na višjih predelih, kjer je oran- Odkrita je bila v sondi 1 v sektorju se je nahajala v zahodnem in osre- različnih časovnih obdobij, odlomke je poseglo v samo geološko osnovo. IV (sl. 20). dnjem delu sektorja IV v sondi 1 kovinskih predmetov, kamne in oglje Vsebovala je posamezne premešane (sl. 20). (G1360–1665) (sl. 19–22). najdbe (G1296–1359) (sl. 19–22). SE 8 SE 9 SE 130 SE 131 Rumenkasto siva plast peščene ilo- Sivo rumenkasta plast peščene ilo- Plast sive mastne ilovice s peskom in Plast rjavo rumene ilovice, del zasutja vice ene izmed geoloških osnov na vice ene izmed geoloških osnov na s številnimi preperelimi ostanki lesa, struge. Odkrita je bila v V delu izko- najdišč; vmes so bile posamezne sive najdišču; vmes posamezne sive lise z verjetno gre za del zasutja paleostru- pnega polja v sondi 2 (sl. 21). lise z rumeno rdečim robom. Naha- rumenim robom. Nahajala se je v za- ge. Odkrita je bila V delu izkopnega jala se je v zahodnem in osrednjem hodnem in osrednjem delu sektorja polja v sondi 2 (sl. 21). delu sektorja IV v sondi 1 (sl. 20). IV v sondi 1 (sl. 20). SE 132 SE 148 SE 149 SE 150 Plast sive ilovice s peskom in železo- Plast rdeče rjave mivke zelo intenziv- Plast svetlejše sive mivke z rdečimi in Plast sivo rjave peščene ilovice z ru- vimi konkrecijami, del zasutja stare ne barve ene izmed geoloških osnov rjavimi manjšimi in srednje velikimi meno rdečimi lisami ene izmed geo- struge. Odkrita je bila v profilu sonde na najdišču. Nahajala se je v V delu zaplatami ene izmed geoloških osnov loških osnov na najdišču. Nahajala se 2 (sl. 21). izkopnega polja (ista kot SE 406). na najdišču. Nahajala se je v V delu je v vzhodnem delu izkopnega polja. izkopnega polja. SE 168 SE 328 SE 358 SE 360 Plast svetlo rdeče rjave razmeroma Večja lisa ovalne oblike, zapolnjena z Tanjša plast (lisa) sivkaste fine pre- Plast, oziroma tanjša zaplata rjave homogene ilovnate mivke s pogosti- gramozom, ki je pomešan z drobnej- čiščene mivke, nepravilne oblike, peščene ilovice, v skrajnem V delu mi drobnimi sivimi ilovnatimi lisami šim peskom. Geološka osnova, od- debeline do 0,10 m – vodni nanos, izkopnega polja. Bila je povsem ne- ene izmed geoloških osnov na najdi- krit je bil le njen vrhnji del. Velikost je ležala v zhodnem delu izkopnega pravilne oblike in zelo tanka do šču. Vidna je bila v profilu pod SE 22 2,00 × 0,78 m. polja pod SE 360. 0,05 m. Prekrivala je SE 358. (paleostrugo). SE 368 SE 373 SE 463 Plast sivo rumene nehomogene pre- Plast svetlejše sive rumene peščene Plast srednje velikega gramoza, ki je mešane peščene ilovice, ki se je na- ilovice v vzhodnem delu izkopnega bila odkrita na vzhodnem delu izko- hajala v jugozahodnem delu izko- polja. Bila za plast pod SE 22 (paleo- pnega polja. Pojavila se je pod rde- pnega polja. Recentni nariv. struga), med SE 22 in med SE 23, ge- čerjavo mivkasto geološko osnovo ološka osnova. SE 148 (oziroma SE 406), lahko pa tudi pod SE 6. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 42 Prazgodovinsko obdobje PO 10 Jama ovalne oblike in skoraj pravil- nega polkrožnega preseka v kv. IV–4. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rumeno sivo pešče- no ilovico, ki je vsebovala drobce oglja, žgane gline in železovih ok- sidov ter posamezne odlomke praz- godovinske lončenine (G1). Velikost 0,46 × 0,32 m, globina 0,05 m. PO 12 Večja jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. IV–3. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rumeno sivo ilovico, ki je vsebovala odlomke prazgodo- vinske keramike, ki tipološko niso značilni, in drobce oglja. Velikost 0,96 × 0,90 m, globina 0,32 m. PO 19 Večja jama nepravilne ovalne obli- ke in oglatega preseka v kv. IV–7 in IV–6. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo ilo- vico, ki je vsebovala drobce oglja in odlomek prazgodovinske keramike, ki tipološko niso značilni. Vanjo je bila vkopana PO 34, poškodovala jo je SO 35. Velikost 2,00 × 1,56 m, globi- na 0,21 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 43 PO 20 Večja plitva jama nepravilne oval- ne oblike in polkrožnega preseka v kv. IV–7. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo pešče- no ilovico, ki je vsebovala tudi drob- ce oglja ter odlomek prazgodovinske keramike, ki tipološko niso značil- ni. Velikost 1,21 × 1,53 m, globina 0,13 m. PO 34 PO 134 Manjša ovalna jama plitvega preseka Jama pravilne okrogle oblike in pol- v kv. IV–7. Vkopana je bila v PO 19 krožnega preseka v kv. V–2. Vkopana in zapolnjena s sivo ilovico. Velikost je bila v geološko osnovo. Jamo je 0,11 × 0,08 m, globina 0,06 m. zapolnjevala sivo rumena pešče- na ilovica, ki je vsebovala odlomek prazgodovinske keramike, ki tipolo- ško ni značilen. Premer 0,20 m, glo- bina 0,07 m. PO 44 Večja plitva jama nepravilne okrogle oblike in preseka v kv. IV–18. Vkopa- na je bila v geološko osnovo. Zapol- njevala jo je sivo rjava rumena pe- ščena ilovica, ki je vsebovala drobce oglja, žgana glina in drobce prazgo- dovinske keramike, ki tipološko niso značilni. Velikost 1,22 × 1,18 m, glo- bina od 0,06 do 0,08 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 44 Mlajša železna doba PO 668 Večja jama skoraj pravilne okrogle oblike in oglatega preseka v kv. I–18. Vkopana je bila v geološko osnovo. Jamo je zapolnjevala rjava pešče- na ilovica, ki je vsebovala odlom- ke mlajše železnodobne keramike (G2). Velikost 1,47 × 1,46 m, globina 0,35 m. PO 806 Velikost 1,06 × 1,00 m, globina Jama nepravilne okrogle oblike ter 0,18 m. pravilnega koničastega preseka v kv. I–11. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo pešče- no ilovico, ki je vsebovala oglje in prazgodovinske mlajše železnodob- ne keramične najdbe (G3–18). Jama PO 806 je bila na vrhu poškodova- na s srednjeveškim objektom SO 565. PO 183 mi tudi odlomke grafitne keramike. Jama dvojne osmičaste oblike in ne- V polnilu jame se je nahajalo tudi pravilnega polkrožnega do oglatega več primerkov polizdelkov večjih bru- preseka v kv. V–26. Vkopana je bila sov (G19–26). V jami sta bila še dva v geološko osnovo in zapolnjena s vkopa za stojke (PO 206, PO 207). Ve- sivo do sivo rjavo peščeno ilovico, likost 2,00 × 0,80 m. V globino je se- ki je vsebovala tudi odlomke mlajše gala največ do 0,25 m. železnodobne lončenine, med nji- PO 207 PO 206 Jama skoraj pravilne ovalne obli- Jama skoraj pravilne ovalne obli- ke, vkopana v dno jame PO 183 v ke, vkopana v dno jame PO 183 v kv. V–26, podobno kot PO 206. Jamo kv. V–26. Jamo je zapolnjevala rja- je zapolnjevala rjava peščena ilovi- va peščena ilovica, ki je vsebova- ca, ki je vsebovala oglje in majhne la oglje in nerazpoznavne drobce drobce lepa. PO 207 je bila vkop za žgane gline. PO 206 je bila vkop za stojko v sklopu jame PO 183. Velikost stojko v sklopu jame PO 183. Velikost 0,20 × 0,14 m, globina 0,14 m. 0,19 × 0,11 m, globina 0,10 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 45 Rimsko obdobje 65 Ravna linija stojk – objekt 1 (M 1:100) 66 67 Jame za stojke RO 46, RO 65, RO 66, 46 RO 67, RO 84 oblikujejo ravno linijo, 84 morda eno stranico objekta 1. RO 46 Jama okrogle tlorisne oblike in koni- častega preseka v kv. IV–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja in odlo- mek rimske lončenine (G27). Ena iz- med jam za stojko delno ohranje- nega rimskodobnega nadzemnega objekta. Premer 0,50 m, globina do 0,10 m. RO 65 Jama skoraj pravilne okrogle oblike in koničastega preseka v kv. IV–21. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Ena izmed jam za stojko delno ohranjenega rimskodobnega nadze- mnega objekta. Premer 0,32 m, glo- bina 0,09 m. RO 66 Jama pravilne okrogle oblike ter ko- ničastega preseka, v kv. IV–22. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Ena izmed jam za stojko delno ohra- njenega rimskodobnega nadzemne- ga objekta. Premer 0,26 m, globina 0,10 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 46 RO 67 Jama rahlo ovalne oblike in ne- pravilnega koničastega preseka v kv. IV–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico. Ena izmed jam za stoj- ko delno ohranjenega rimskodob- nega nadzemnega objekta. Velikost 0,36 × 0,28 m, globina 0,05 m. RO 84 Jama rahlo ovalne oblike in ne- pravilnega koničastega preseka v kv. IV–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico. Ena izmed jam za stoj- ko delno ohranjenega rimskodob- nega nadzemnega objekta. Velikost 0,45 × 0,37 m, globina 0,07 m. Jame RO 226 RO 243 Večja jama skoraj pravilne ovalne Večja jama skoraj pravilne kro- oblike in nepravilnega stopničastega žne oblike in koničastega preseka v preseka v kv. III–15 in III–16. Vkopa- kv. III–15. Vkopana je bila v geološko na je bila v geološko osnovo in za- osnovo in zapolnjena s sivo rume- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, no peščeno ilovico, ki je vsebova- ki je vsebovala odlomke rimskodobne la tudi majhne koščke oglja. Jama keramike, drobce oglja in lep. Vanjo je bila vkopana v RO 226. Velikost je bila vkopana jama RO 243. Velikost 0,23 × 0,22 m, globina 0,21 m. 2,94 × 0,86 m, globina 0,25 m. RO 237 Jama skoraj pravilne okrogle oblike v kv. III–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumeno in temno sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala odlomke keramike, modre steklene jagode, drobce oglja in kosti ter bronast kovanec (G28–31). Veli- kost 0,60 × 0,47 m, globina 0,27 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 47 RO 515 RO 535 Večja jama hruškaste oblike in ne- Srednje velika jama skoraj pravil- pravilnega koničastega preseka v ne ovalne oblike in stopničaste- kv. III–21. Vkopana je bila v geolo- ga polkrožnega preseka v kv. I–13. ško osnovo in zapolnjena s sivo rja- Vkopana je bila v geološko osnovo vo peščeno ilovico, ki je vsebovala in zapolnjena s sivo rumeno pešče- odlomke rimskodobnega gradbene- no ilovico z odlomkom rimskodobne ga materiala. Velikost 1,73 × 0,70 m, keramike ter tudi posameznimi od- globina 0,33 m. lomki gradbenega materiala. Velikost 0,90 × 0,50 m, globina 0,35 m. RO 543 Večja jama nepravilne oblike in pol- krožnega preseka v kv. III–21. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico z odlomkom okrašene rim- skodobne lončenine (G32). Velikost 1,50 × 0,90 m, globina 0,57 m. RO 591 Večja jama nepravilne ovalne oblike in nepravilnega blago stopničaste- ga zaobljenega preseka v kv. II–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s svetlo sivo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala oglje in odlom- ke rimskodobne keramike. Velikost 2,80 × 1,80 m, globina do 0,60 m. RO 773 Srednje velika jama skoraj pravilne ovalne oblike v kv. I–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala posamezne odlomke rim- skodobnega gradbenega materia- la, keramike in tudi drobce oglja ter kosti (G33). Velikost 0,65 × 0,47 m, globina 0,23 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 48 RO 776 RO 801 Jama skoraj pravilne ovalne oblike in Jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. I–13. Vko- polkrožnega preseka v kv. I–14. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- pana je bila v geološko osnovo in polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, zapolnjena z rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce lepa in odlo- ki je vsebovala drobce prežgane ilo- mek rimskodobne keramike. Velikost vice in odlomek rimskodobne ke- 0,67 × 0,46 m, globina 0,23 m. ramike. Jama je bila poškodovana s srednjeveškim objektom (hiša 1), s SO 755. Velikost 1,66 × 1,34 m, glo- bina 0,17 m. Srednjeveško obdobje Bivanjski in gospodarski objekti Hiša 1 (M 1:100) 775 Kot hiša 1 je bila označena 755 večja struktura nepravilne 794 ovalne oblike, ki jo je se- stavljalo več vkopa- nih delov objekta, 803 označenih ločeno. Sestavljali so jo SO 755, SO 775, 802 SO 794, SO 802, SO 803, SO 805. 805 SO 755 SO 775 Izjemno velika plitva jama skoraj Srednje velika jama nepravilne oval- pravilne ovalne oblike in plitve- ne oblike v kv. I–14. Vkopana je bila ga polkrožnega preseka v kv. I–14. v geološko osnovo in zapolnjena s Vkopana je bila v geološko osnovo polnilom iz ožgane ilovice, pomeša- in zapolnjena s črno sivo homoge- nim s sivo peščeno ilovico, ki je vse- no peščeno ilovico, ki je vsebova- bovala tudi večje koncentracije oglja, la oglje, dele kovinskih predmetov ter posameznimi odlomki lončenine ter dokaj številne odlomke keramike (G42–44). Velikost 2,04 × 1,40 m, (G34–41). Velikost 7,12 × 5,41 m, globina 0,35 m. globina 0,20 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 49 SO 794 Jama skoraj pravilne ovalne oblike in koničastega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v SO 755. Zapolnje- na je bila s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi mikro koščke oglja in lepa. Velikost 0,28 × 0,22 m, globi- na 0,15 m. SO 802 Srednje velika jama nepravilne kro- žne oblike ter jasnega sedlastega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v SO 755. Jama je bila zapolnjena s črno sivo peščeno ilovico, ki je vse- bovala tudi drobce oglja. Velikost 1,28 × 1,00 m, globina 0,37 m. SO 805 SO 803 Manjša jama skoraj pravilne okrogle Srednje velika jama nepravilne kro- tlorisne oblike in izrazitega koniča- žne oblike ter polkrožnega preseka stega preseka v kv. I–14. Vkopana je v kv. I–14, verjetno izdelana za po- bila v SO 755. Jamo je zapolnjevala trebe kurišča. SO 803 je bila v tesni siva peščena ilovica. Premer 0,24 m, povezavi s SO 755. Jama je bila za- globina 0,09 m. polnjena s koncentracijami ožgane ilovice, premešane s sivo rjavo pe- ščeno ilovico, ki je vsebovala tudi lep in oglje. Velikost 1,23 × 1,20 m, glo- bina 0,52 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 50 Hiša 2 (M 1:100) 374 781 780 Kot hiša 2 je bila označena večja 796 struktura, ki jo je sestavljalo več vko- panih delov objekta, označenih loče- 795 no. Sestavljali so jo SO 777, SO 778, 809 SO 779, SO 780, SO 781, SO 787, 778 808 SO 792, SO 795, SO 796, SO 797, SO 798, SO 807, SO 808, SO 809. K 807 temu nismo prišteli tanjšo plast/liso 797 798 777 SE 374, ki je nastala kot posledica 792 poškodovanja objekta z vsakoletnim oranjem. Na večjem prostoru nad SO 779 in SO 780 je bila namreč do- 779 kumentirana sprememba v barvi in strukturi depozita, ki sta bila označe- na ločeno (sl. 24, sl. 33). 787 SO 777 Daljši ožji jarek ki je potekal od V proti Z v kv. II–13 in II–12 v sklo- pu hiše 2. Vkopan je bil v geološko osnovo in zapolnjen z rjavo peščeno ilovico. Morda nekdanji odtočni jarek za odvodnjavanje kapnice s prosto- ra objekta (?). Širina 0,25 m, dolži- na 4,6 m, globina do 0,15 m (sl. 24, sl. 33). SO 778 Jama nepravilne ovalne oblike ter polkrožnega do oglatega preseka v kv. II–12 v sklopu hiše 2. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje ter mikro koščke lepa. SO 778 je bila v neposredni povezavi s SO 779 ter s hišo 2. Velikost 1,44 × 0,97 m, globina 0,21 m (sl. 24, sl. 33). Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 51 SO 779 SO 780 Velika jama nepravilne pravokot- Razmeroma velika jama nepravilne ne oblike v kv. II–13, II–12 v sklopu ovalno / kvadratne oblike ter oglate- hiše 2. Vkopana je bila v geološko ga preseka v kv. II–12 v sklopu hiše osnovo in zapolnjena s temno sivo 2. Vkopana je bila v geološko osno- rjavo peščeno ilovico, ki je med dru- vo in zapolnjena s temno sivo rjavo gim vsebovala številne koščke lepa, peščeno ilovico, ki je vsebovala ogl- razmeroma številne odlomke sredn- je in posamezne odlomke srednje- jeveške keramike in oglja (G45–71). veške keramike (G72–77). V njeno Pod njo, oziroma kot njen sestavni dno so bile vkopane jame: SO 795, del je bila dokumentirana konstruk- SO 796, SO 807, SO 808, SO 809. Ve- cija iz lepa, označena s SO 787. Veli- likost 5,24 × 4,88 m, globina 0,29 m kost 4,79 × 4,50 m, globina 0,43 m (sl. 24, sl. 33). (sl. 24, sl. 33). SO 781 Manjša jama ovalne oziroma nepra- vilne krožne oblike ter koničastega preseka v kv. II–12 v sklopu hiše 2. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovi- co, ki je vsebovala oglje in lep. Jama za stojko se je nahajala na SZ vogalu SO 780. Velikost 0,49 × 0,39 m, glo- bina 0,14 m (sl. 24, sl. 33). SO 787 Konstrukcija izdelana iz lepa oziroma iz ožgane ilovice, v tlorisu polkrož- ne oblike ter nepravilnega oglatega preseka v kv. II–13, II–12. V pros- torih med elementi konstrukcije se je nahajala sivo rjava peščena ilovi- ca, ki je vsebovala oglje (G78–81). Ostanki ognjišča v hiši 2. Velikost 2,00 × 0,67 m, višina 0,10–0,15 m (sl. 24, sl. 33). SO 792 Manjša jama (za stojko) skoraj pra- vilne ovalne oblike ter koničastega preseka v kv. II–12 v sklopu hiše 2. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala koščke oglje in lepa. Velikost 0,57 × 0,44 m, globina 0,20 m (sl. 24, sl. 33). Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 52 SO 796 SO 795 Jama nepravilne podolgovate oval- Jama nepravilne ovalne oblike in ne oblike ter dvojnega stopničastega stopničastega zaobljenega preseka preseka v kv. II–12 v sklopu hiše 2. v kv. II–12 v sklopu hiše 2. Vkopana Vkopana je bila v geološko osnovo in je bila v geološko osnovo in zapol- zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovi- njena s sivo črno peščeno ilovico, ki co, ki je vsebovala tudi mikro drobce je vsebovala lep, srednjeveške ke- lepa in oglja. Vkopana v dno SO 780. ramične najdbe in oglje (G82–83). Velikost 1,88 × 0,75 m, globina Vkopana je bila v dno SO 780. Veli- 0,38 m (sl. 24, sl. 33). kost 1,88 × 1,31 m, globina 0,32 m (sl. 24, sl. 33). SO 797 SO 798 Srednje velika jama skoraj pravilne Srednje velika jama nepravilne štiri- ovalne oblike v kv. II–12 v sklopu kotne oblike z zaobljenimi robovi v hiše 2. Vkopana je bila v geološko kv. II–12 v sklopu hiše 2. Vkopana je osnovo in zapolnjena s sivo peščeno bila v geološko osnovo in zapolnje- ilovico. Velikost 0,77 × 0,69 m, glo- na s sivo peščeno ilovico, ki je vsebo- bina 0,25 m (sl. 24, sl. 33). vala mikro koščke oglja in lepa. Veli- kost 0,78 × 0,74 m, globina 0,16 m (sl. 24, sl. 33). SO 807 SO 808 SO 809 SE 374 Večja jama nepravilne ovalne oblike Jama nepravilne ovalne oblike in Srednje velika jama nepravilne oval- Plast sivo rjave peščene ilovice, ki v kv. II–12 v sklopu hiše 2. Vkopana polkrožnega preseka v kv. II–12 v ne oblike in polkrožnega preseka v je vsebovala srednjeveške najdbe je bila v geološko osnovo in zapol- sklopu hiše 2. Vkopana je bila v ge- kv. II–12 v sklopu hiše 2. Vkopana je (G1292–1295), lep, oglje. Dokumen- njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ološko osnovo in zapolnjena s sivo bila v geološko osnovo in zapolnjena tirana je bila nad SO 780 in SO 779 ki je vsebovala tudi oglje in drobce rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vse- v kv. II–12. Gre za premešano plast lepa. Nahajala se je vkopana v dno oglje in lep. Nahajala se je vkopana v bovala tudi posamezne drobce oglja – liso, ki je nastala ob poškodovan- SO 780. Velikost 2,39 × 1,09 m, glo- dno SO 780. Velikost 0,80 × 0,59 m, in lepa. Nahajala se je vkopana v ju spodaj ležečih večjih srednjeveških bina 0,26 m (sl. 24, sl. 33). globina 0,29 m (sl. 24, sl. 33). dno SO 780. Velikost 0,90 × 0,69 m, objektov (ob vsakoletnem oranju so globina 0,33 m (sl. 24, sl. 33). posegli tudi v arheološke plasti in ostaline, vrhnji poškodovan del je bil zaradi premešanja drugačne barve in konsistence, zato je bil označen loče- no) (sl. 24, sl. 33). Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 53 300 Objekt 3 (M 1:100) Ostaline objekta 3 so sestavljale 319 301 jame za stojke, označene s SO 292, SO 300, SO 301, SO 318–320, SO 471 318 in SO 472. 320 472 292 471 SO 292 Jama nepravilne okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. III–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je na površini vsebova- la tudi mikro koščke oglja in lepa. Jama za stojko. Premer 0,46 m, glo- bina 0,30 m. SO 300 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. III–22. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi oglje drobce lepa in odlomke keramike, ki tipološko niso bili izpovedni. Jama za stojko. Premer 0,40 m, globina 0,35 m. SO 301 SO 318 SO 319 SO 320 Manjša jama okrogle oblike in glo- Jama ovalne oblike in polkrožne- Manjša jama nepravilne okro- Jama nepravilne okrogle oblike bokega oglatega preseka v kv. III–22. ga preseka v kv. III–22. Vkopana je gle oblike in zaobljenega preseka v in plitvega polkrožnega preseka v Vkopana je bila v geološko osnovo in bila v geološko osnovo in zapolnjena kv. III–22. Vkopana je bila v geološko kv. III–22. Vkopana je bila v geološko zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- s sivo rjavo peščeno ilovico. Jama za osnovo in zapolnjena z rjavo sivo pe- osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- vico, ki je vsebovala drobce oglja in stojko. Velikost 0,40 × 0,26 m, glo- ščeno ilovico. Jama za stojko. Velikost ščeno ilovico. Jama za stojko. Velikost lepa ter posamezne odlomke kera- bina 0,10 m. 0,30 × 0,26 m, globina 0,21 m. 0,35 × 0,31 m, globina 0,08 m. mike (G84). Velikost 0,63 × 0,60 m, globina 0,38 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 54 SO 471 SO 472 Manjša jama pravilne okrogle oblike Manjša jama okrogle oblike in pol- in stožčastega preseka v kv. III–22. krožnega preseka v kv. III–22. Vko- Vkopana je bila v geološko osnovo in pana je bila v geološko osnovo in za- zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, vico. Jama za stojko. Premer 0,22 m, ki je vsebovala drobce oglja in lepa. globina 0,31 m. Jama za stojko. Premer 0,28 m, glo- bina 0,29 m. 493 596 595 492 594 640 Objekt 4 (M 1:100) Ostaline objekta 4 so se nahaja- le v kv. II–20 in I–20. Sestavljale 639 637 so ga jame SO 492, SO 493, SO 594, 638 636 641 SO 595, SO 596, SO 617, SO 633, 642 SO 634, SO 636, SO 640 in SO 642. 635 V povezavi z objektom 4 so bile še jame SO 618, SO 619, SO 635, SO 637, SO 638, SO 639 in SO 641. 618 617 619 634 633 SO 492 Jama ovalne oblike in plitvega zaob- ljenega preseka v kv. II–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in lep. Jama za stojko. Velikost 0,34 × 0,26 m, glo- bina 0,16 m. SO 595 Jama podolgovate oblike in zaoblje- nega preseka v kv. II–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vse- bovala mikro drobce keramike. Jama za stojko. Velikost 0,69 × 0,26 m, globina 0,11 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 55 SO 493 SO 594 Srednje velika jama dokaj pravilne Manjša jama ovalne oblike in zaobl- ovalne oblike in plitvega zaobljenega jenega preseka v kv. II–20. Vkopana preseka v kv. II–20. Vkopana je bila v je bila v geološko osnovo in zapoln- geološko osnovo in zapolnjena s sivo jena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala vsebovala odlomke keramike (G88), drobce oglja in lepa ter posamezne kosti, drobce oglja in lepa. Jama za odlomke lepa (G85–87). Jama za stojko. Velikost 0,47 × 0,58 m, glo- stojko. Velikost 0,73 × 0,54 m, glo- bina 0,30 m. bina 0,17 m. SO 596 Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. II–20. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce lepa. Jama za stojko. Velikost 0,28 × 0,20 m, glo- bina 0,12 m. SO 634 SO 617 Manjša jama okrogle oblike in koni- Jama ovalne oblike in koničastega častega preseka v kv. I–20. Vkopana preseka v kv. I–20. Vkopana je bila je bila v geološko osnovo in zapol- v geološko osnovo in zapolnjena z njena z rjavo sivo peščeno ilovico. rjavo sivo peščeno ilovico. Jama za Jama za stojko. Premer 0,32 m, glo- stojko. Velikost 0,60 × 0,47 m, glo- bina 0,17 m. bina 0,20 m. SO 640 SO 633 Manjša jama okrogle oblike in koni- Manjša jama kvadratne oblike in častega preseka v kv. II–20. Vkopana oglatega preseka v kv. I–20. Vko- je bila v geološko osnovo in zapol- pana je bila v geološko osnovo njena z rjavo sivo peščeno ilovico, in zapolnjena z rjavo sivo pešče- ki je vsebovala drobce oglja. Jama no ilovico. Jama za stojko. Velikost za stojko. Premer 0,26 m, globina 0,28 × 0,26 m, globina 0,12 m. 0,21 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 56 SO 642 SO 636 Jama ovalne oblike in plitvega za- Manjša okrogla jama koničastega obljenega preseka v kv. I–20. Vko- preseka v kv. II–20. Vkopana je bila v pana je bila v geološko osnovo geološko osnovo in zapolnjena z rja- in zapolnjena z rjavo sivo pešče- vo sivo peščeno ilovico. Jama za stoj- no ilovico. Jama za stojko. Velikost ko. Premer 0,46 m, globina 0,34 m. 0,40 × 0,50 m, globina 0,14 m. Jame v povezavi z objektom 4 SO 618 SO 619 Manjša jama okrogle oblike in pol- Manjša jama ovalne oblike in pli- krožnega preseka v kv. I–20. Vkopa- tvega preseka v kv. I–20. Vkopana je na je bila v geološko osnovo in za- bila v geološko osnovo in zapolnjena polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. z rjavo sivo peščeno ilovico. Jama za Jama za stojko. Premer 0,21 m, glo- stojko. Velikost 0,26 × 0,22 m, glo- bina 0,09 m. bina 0,08 m. SO 637 SO 635 Manjša jama okrogle oblike, polnilo Manjša jama okrogle oblike in plitve- pa rjavo siva peščena ilovica v kv. II– ga polkrožnega preseka v kv. I–20. 20, I–20. Jama za stojko. Premer Vkopana je bila v geološko osnovo in 0,38 m, globina 0,20 m. zapolnjena rjavo siva peščena ilovica. Jama za stojko. Premer 0,30 m, glo- bina 0,10 m. SO 638 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–20. Polnilo je sestavljala rjavo siva peščena ilo- vica. Jama za stojko. Premer 0,23 m, globina 0,12 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 57 SO 639 SO 641 Jama okrogle oblike in polkrožnega Jama nepravilne ovalne oblike in preseka v kv. I–20. Vkopana je bila v polkrožnega preseka v kv. I–20. Vko- geološko osnovo in zapolnjena z rja- pana je bila v geološko osnovo in vo sivo peščeno ilovico. Jama za stoj- zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- ko. Premer 0,28 m, globina 0,19 m. vico, ki je vsebovala tudi keramiko (G89). Velikost 0,88 × 0,78 m, globi- na 0,30 m. 497 496 592 Objekt 5 628 (M 1:100) 626 Ostaline objekta 7 so se nahajale v 657 625 627 kv. II–19, II–18, I–18, I–19. Sesta- vljale so ga jame SO 625, SO 626, SO 627, SO 628, SO 497, SO 592, SO 646, SO 652, SO 658, SO 664, SO 656 in SO 742. V povezavi z objektom so še SO 496, SO 653 in 742 667 SO 667. 656 653 664 658 646 652 SO 625 SO 626 Jama okrogle oblike in plitvega zaob- Ovalna jama plitvega U preseka, vko- ljenega preseka v kv. II–19. Vkopana pana v geološko osnovo v kv. II–19. je bila v geološko osnovo in zapol- Vkopana je bila v geološko osnovo njena z rjavo sivo peščeno ilovico, in zapolnjena z rjavo sivo pešče- ki je vsebovala koščke oglja. Jama no ilovico. Jama za stojko. Velikost za stojko. Premer 0,30 m, globina 0,27 × 0,23 m, globina 0,10 m. 0,13 m. SO 627 SO 628 SO 497 Manjša jama okrogle oblike in plitve- Jama okrogle oblike in razmero- Jama pravilne okrogle oblike in ga polkrožnega preseka v kv. II–19. ma plitvega polkrožnega preseka v plitvega polkrožnega preseka v kv. II– Vkopana je bila v geološko osnovo in kv. II–19. Vkopana je bila v geološko 18. Vkopana je bila v geološko osno- zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovi- osnovo in zapolnjena z rjavo sivo pe- vo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno co. Jama za stojko. Premer 0,40 m, ščeno ilovico. Jama za stojko. Premer ilovico, ki je vsebovala tudi odlomke globina 0,15 m. 0,35 m, globina 0,12 m. keramike (G90). Premer 0,30 m, glo- bina 0,10 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 58 SO 592 Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga zaobljenega preseka v kv. II–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- vico. Jama za stojko. Premer 0,36 m, globina 0,16 m. SO 646 Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. I–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in lep. Jama za stoj- ko. Velikost 0,56 × 0,24 m, globi- na 0,12 m. SO 652 Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. I–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na z rjavo sivo peščeno ilovico. Jama za stojko (?). Velikost 0,37 × 0,34 m, globina ,09 m. SO 658 Manjša okrogla jama stožčastega preseka v kv. I–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rja- vo sivo peščeno ilovico. Jama za stoj- ko. Premer 0,34 m, globina 0,32 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 59 SO 664 Srednje velika jama nepravilne okro- gle oblike in oglatega preseka v kv. I–18. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico. Velikost 1,18 × 0,97 m, globina 0,27 m. SO 742 SO 656 Manjša jama okrogle oblike in pol- Manjša okrogla jama plitvega U pre- krožnega preseka v kv. I–19. Vkopa- seka v kv. I–19. Vkopana je bila v ge- na je bila v geološko osnovo in za- ološko osnovo in zapolnjena z rjavo polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. sivo peščeno ilovico. Jama za stojko. Jama za stojko. Premer 0,30 m, glo- Premer 0,20 m, globina 0,09 m. bina 0,09 m. Jame v povezavi z objektom 5 SO 496 Večja jama ovalne oblike in polkrož- nega preseka v kv. II–18, I–18. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce lepa, oglja in od- lomke keramike (G91–120). Velikost 2,20 × 1,80 m, globina 0,50 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 60 SO 653 Srednje velika jama pravilne oval- ne oblike in plitvejšega polkrožne- ga preseka v kv. I–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi posamezne odlomke keramike in gradbenega materia- la. Velikost 0,80 × 0,50 m, globina 0,26 m. SO 667 SO 657 Jama pravilne ovalne oblike in sre- Večja jama nepravilne ovalne oblike dnje globokega zaobljenega preseka in zaobljenega preseka v kv. I–19, II– v kv. I–19. Vkopana je bila v geolo- 19. Vkopana je bila v geološko osno- ško osnovo in zapolnjena z rjavo sivo vo in zapolnjena s sivo peščeno ilovi- peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi co, ki je vsebovala drobce oglja, lepa posamezne odlomke keramike. Veli- in odlomke keramike (G121). Velikost kost 0,85 × 0,59 m, globina 0,30 m. 3,00 × 2,57 m, globina 0,50 m. 69 Objekt 6 – ostaline linijske konstrukcije (M 1:100) 70 71 Ostaline objekta 7 so se nahaja- 72 le v kv. IV–22, sestavljale so ga jame SO 69–74. 73 74 SO 69 Jama, okrogle oblike in plitvega za- obljenega preseka v kv. IV–22. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,40 m, glo- bina 0,10 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 61 SO 70 SO 71 Krajši ovalen jarek plitvega koniča- Jama ovalne oblike in plitvega ko- stega preseka v kv. IV–22. Potekal ničastega preseka v kv. I–14. Vko- je od V proti Z, med SO 69 in SO 71, pana je bila v geološko osnovo in na skrajnih robovih je bil prese- zapolnjena s sivo rjavo peščeno kan s SO 69 in SO 71. Vkopan je bil ilovico. Jama za stojko. dimenzije v geološko osnovo in zapolnjen s 0,62 × 0,52 m, globina 0,09 m. sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 1,16 × 0,26 m, globina 0,09 m. SO 72 Manjša jama, okrogle oblike in pli- tvega stožčastega preseka v kv. IV– 22. Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,30 m, globina 0,09 m. SO 73 Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. IV–23. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,31 m, glo- bina 0,09 m. SO 74 Manjša jama skoraj pravilne oval- ne oblike in polkrožnega preseka v kv. IV–23. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,38 × 0,30 m, globina 0,11 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 62 Objekt 7 – ostaline linijske konstrukcije (M 1:100) 117 Ostaline objekta 7 so se nahaja- le v kv. IV–26, sestavljale so ga jame 116 SO 89, SO 112, SO 116 in SO 117. 89 112 SO 89 Manjša jama ovalne oblike in plitve- ga koničastega preseka v kv. IV–26. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,40 × 0,33 m, globina 0,14 m. SO 112 Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. IV–26. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Jama za stojko. Premer 0,30 m, globina 0,10 m. SO 116 Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga stožčastega preseka v kv. IV–26. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Jama za stojko. Premer 0,26 m, globina 0,11 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 63 SO 117 Manjša jama ovalne oblike in plitve- ga zaobljenega preseka v kv. IV–26. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,27 × 0,23 m, globina 0,12 m. Objekt 8 560 557 553 Ostaline objekta 8 so se nahaja- le v kv. I–22, sestavljale so ga jame SO 553, SO 557, SO 559–561. 559 561 SO 553 Jama skoraj pravilne ovalne oblike in zaobljenega preseka v kv. I–22. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja, drobce lepa in odlomke keramičnih najdb. Velikost 1,59 × 1,26 m, globi- na 0,40 m. SO 557 SO 559 SO 560 SO 561 Manjša jama ovalne oblike in pli- Manjša jama povsem okrogle obli- Manjša jama razmeroma pravilne Manjša jama dokaj pravilne ovalne tvega preseka v kv. I–22. Vkopana je ke in polkrožnega preseka kv. I–22. ovalne oblike in plitvega koničaste- oblike in plitvega koničastega prese- bila v geološko osnovo in zapolnjena Vkopana je bila v geološko osnovo in ga preseka v kv. I–22. Vkopana je ka v kv. I–22. Vkopana je bila v ge- s sivo rjavo peščeno ilovico. Jama za zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- bila v geološko osnovo in zapolnjena ološko osnovo in zapolnjena z rjavo stojko. Velikost 0,31 × 0,25 m, glo- vico. Jama za stojko. Premer 0,23 m, s sivo rjavo peščeno ilovico. Jama za sivo peščeno ilovico. Jama za stoj- bina 0,15 m. globina 0,10 m. stojko. Velikost 0,15 × 0,13 m, glo- ko. Velikost 0,27 × 0,21 m, globina bina 0,09 m. do 0,13 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 64 Ostanki peči oziroma kurišč SO 21 Ostanki peči v kv. IV–8. Struktu- ra same peči (torej stene in obod) ni bila ohranjena. Ostanki dna peči so vsebovali tudi lep in oglje. Struktu- ra ožgane ilovice (dno peči) je bila obdana s sivo rjavo zemljo, ki je bila pomešana s številnimi drobci oglja. Velikost 2,20 × 2,00 m, debeli- na 0,12 m. SO 163 Ostanki peči nepravilne okrogle obli- ke v kv. V–13. Na tem delu so bile ohranjene močne koncentracije lepa oziroma prežgane ilovice (vendar sten oziroma dna peči ni bilo moč zaslediti), okolico pa je obdajala sivo rjava peščena ilovica. V sklopu te peči sta bili odkriti tudi dve manjši poglo- bitvi dna jame – SO 163a in SO 163b, katerih polnili sta vsebovali koncen- tracije oglja in drobce lepa. Velikost 1,14 × 0,70 m, globina 0,17 m. SO 187 Jama za kurišče oziroma peč nepra- vilne oblike in polkrožnega prese- ka v kv. V–26. Polnilo je sestavlja- la zaplata ožgane ilovice (lepa – dno peči), pod njo pa je bila rjava pe- ščena ilovica, ki je vsebovala lep, odlomke keramike in oglje. Velikost 1,26 × 0,89 m, globina 0,26 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 65 SO 375 prazgodovinske jame, ki je verjet- Večja dvojna jama nepravilne oval- no bila na tem mestu) (G124). V tem ne oblike in dvojnega polkrožnega sklopu je bila dokumentirana tudi preseka v kv. II–13, I–13. Vkopana plast ožgane ilovice SO 466 (ostan- je bila v geološko osnovo in zapoln- ki peči ?). jena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje, srednjeveško ke- ramiko in lep (G122–123). Velikost 2,70 × 3,16 m, globina 0,17 m. V sklopu tega je bila odkrita poglobitev SO 375a – jama ovalne oblike. Veli- kost 1,65 × 1,30 m, globina 0,60 m. Polnilo poglobitve je bila siva pešče- na ilovica, ki je vsebovala tudi od- lomke prazgodovinske in rimske ke- ramike, oglje in lep (prazgodovinske najdbe so posledica poškodovanja SO 466 Jama za peč z ohranjenimi delni- mi ostanki peči v sklopu SO 375 v kv. II–13. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo sestavljeno iz dveh ločenih plasti, zgornja plast je bila trdno ožgan lep (dno peči), ki je vsebovala tudi odlomke keramike (G125–133), pod njo pa je bila plast sivo peščene ilovice, ki je vsebovala drobce oglja. Velikost 1,80 × 1,50 m, globina 0,55 m. SO 675 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. I–18. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala koncentracijo ožgane ilovice. Kurišče ? Premer 0,26 m, glo- bina 0,25 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 66 SO 379 (M 1:100) SO 380 (M 1:100) Ostanki peči (kurišča) okrogle oblike Jama za kurišče okrogle tlorisne obli- v kv. II–14. Dno peči je predstavlja- ke v kv. II–14. Vkopana je bila v geo- la plast ožgane ilovice. Vkop za peč je loško osnovo in zapolnjena s 0,05 m zapolnjevala plast sivo rjave peščene debelo plastjo prežgane ilovice in ilovice, ki je vsebovala tudi števil- polnilom sivo rjave peščene ilovi- ne koščke lepa, koncentracije oglja ce, ki je vsebovala še odlomke lepa, ter posamezne odlomke keramike. oglje ter keramične najdbe (G134– SO 379 je bila v povezavi s SO 378, 135). SO 380 je bila v povezavi s SO 380 in SO 785. Premer 1,33 m, SO 378, SO 379 in SO 785. Velikost globina 0,15 m. 0,96 × 0,91 m, globina 0,18 m. 379 380 378 SO 378 (M 1:100) vice in oglja ter posamezne odlomke Jama razmeroma pravilne okrogle keramike. SO 378 je bila v povezavi oblike in globokega oglatega do pol- s SO 379, SO 380 in SO 785. Premer krožnega preseka v kv. II–1. Vkopana 1,60 m, globina 0,42 m. je bila v geološko osnovo in zapol- njena poleg zaplate ožgane ilovice (verjetno gre za ostanek dna peči) s plastjo sive peščene ilovice in plastjo rjavo sive peščene ilovice, ki je vse- bovala številne ostanke prežgane ilo- SO 785 = SO 391 Jama za kurišče oziroma peč (ostenje in dno nista ohranjena) okrogle obli- ke in oglatega U preseka v kv. II–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala številne drobce oglja in lepa, ter posamezne kose kerami- ke (G1269–1270). SO 785 je bila v povezavi s SO 378, SO 380 in SO 379. Premer 1,39 m, globina 0,30 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 67 SO 381 Kurišče je sestavljala zaplata ožgane ilovice ovalne oblike v kv. II–14, vko- pana v geološko osnovo. Ožgana ilo- vica je bila pomešana z rjavo rumeno sivo ilovico, ki je vsebovala tudi od- lomke gradbenega materiala, žlindre ter keramike. Velikost 1,34 × 0,94 m, globina 0,26 m. SO 464 Večja jama za peč oziroma kurišče ovalne oblike in plitvega polkrož- nega preseka v kv. II–17. Polnilo je bilo sestavljeno: SO 464a je bila plast oglja, ki se je nahajala nad SO 464b, ki je bila plast ožgane ilovice (lepa), nad obema pa se je nahajala plast črno rjave peščene ilovice, ki je vse- bovala oglje in najdbe (G136–138). Velikost 1,55 × 1,53 m, globina 0,08 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 68 SO 782 Jama za kurišče ovalne oblike in pol- krožnega preseka v kv. II–14. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje ter koncentraci- je lepa in prežgane ilovice. Velikost 1,13 × 0,98 m, globina 0,23 m. SO 783 Jama za kurišče ovalne oblike in pol- krožnega preseka v kv. II–14. Polni- lo je bilo sestavljeno iz koncentraci- je ožgane ilovice, katero je obkrožala siva peščena ilovica, ki je vsebovala lep in oglje ter mikro drobce kerami- ke. Velikost 0,76 × 0,71 m, globina 0,22 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 69 SO 790 Ostanki peči v srednje veliki jami ovalne oblike in oglatega prese- ka v kv. I–11. Dno peči je ohranjeno v debelini do 0,07 m in ga sestavlja debela plast ožgane ilovice. Ostali del jame je bil zapolnjen s polnilom iz sive peščene ilovice, ki je vsebo- vala številne drobce oglja (G139– 141). Velikost 1,58 × 1,35 m, globi- na 0,16 m. Jame s srednjeveškim arheološkim gradivom SO 18 Srednje velika jama skoraj pravilne ovalne oblike v kv. IV–6. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo rumeno peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in odlomek kerami- ke. Velikost 1,16 × 0,80 m, globina 0,18 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 70 SO 27 Jama nepravilne ovalne oblike ter blagega polkrožnega zaobljene- ga v kv. IV–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in odlomke keramike. Velikost 1,38 × 0,99 m, globina 0,17 m. SO 28 SO 31 Srednje velika jama nepravilne oval- Srednje velika in razmeroma plit- ne oblike in polkrožnega prese- va jama nepravilne ovalne oblike in ka v kv. IV–16. Vkopana je bila v polkrožnega preseka v kv. I–16. Vko- geološko osnovo in zapolnjena s pana je bila v geološko osnovo in za- sivo peščeno ilovico, ki je vsebova- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, la oglje in keramične najdbe. Velikost ki je vsebovala keramične najdbe in 0,92 × 0,68 m, globina 0,22 m. oglje (G142). Velikost 1,10 × 0,60 m, globina 0,08 m. SO 32 Večja jama nepravilne hruškaste ob- like ter oglatega preseka v kv. IV–17. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena v vrhnjem delu s plastjo manjših lomljenih prodnikov (32a), v spodnjem delu pa s temnejšo rjavo plastjo s številnimi lomljenimi prod- niki (32b). Polnilo je vsebovalo tudi drobce lepa, oglja, prežgane kosti, koščice ter odlomke keramike (G143– 152). Velikost 2,34 × 1,50 m, globina 0,25 do 0,32 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 71 SO 33 Srednje velika jama nepravilne oval- ne oblike stopničastega preseka v kv. IV–16. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo črno rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje, najdbe in lep (G153–156). Ve- likost 1,00 × 0,90 m, globina 0,22 do 0,25 m. SO 35 SO 36 Manjša jama nepravilne oblike in Manjša jama nepravilne okrogle obli- koničastega preseka v kv. IV–7. Vko- ke in blagega koničastega preseka v pana je bila v geološko osnovo in za- kv. IV–17. Vkopana je bila v geološko polnjena s sivo peščeno ilovico, ki je osnovo in zapolnjena s sivo rumeno vsebovala drobec keramike. Velikost rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala 0,50 × 0,32 m, globina 0,20 m. tudi posamezne odlomke srednjeve- ške keramike. Velikost 0,40 × 0,38 m, globina 0,11 m. SO 37 Srednje velika jama nepravilne oval- ne oblike in plitvega polkrožnega preseka v kv. IV–17. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo ilovico, ki je vsebovala mi- kro drobce verjetno srednjeveške ke- ramike. Velikost 0,70 × 0,60 m, glo- bina 0,14 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 72 SO 39 Srednje velika jama dokaj pravilne okrogle oblike in polkrožnega zaobl- jenega preseka v kv. IV–17. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapoln- jena s sipko črno sivo peščeno ilovi- co, ki je vsebovala odlomke keramike (G157–160) in sežgane kosti. V po- vezavi s SO 39 je tudi srednje veli- ka jama SO 53 (sestavni del). Premer 0,60 m, globina 0,20 m. SO 40 Jama jajčaste/ovalne oblike v kv. IV– 16. Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena z rumeno rjavo ilovico, ki je vsebovala lep in posa- mezne odlomke srednjeveške kera- mike. Velikost 0,60 × 0,49 m, globi- na 0,07 m. SO 43 Manjša jama okrogle oblike in koni- častega preseka v kv. IV–18. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala odlomke keramike. Jama za stojko. Premer 0,32 m, glo- bina 0,18 m. SO 47 Srednje velika jama nepravilne okrogle oblike v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s sivo peščeno ilovico, ki je vsebo- vala tudi oglje, posamezne odlomke keramike in lep (G161–162). Velikost 1,25 × 1,05 m, globina 0,30 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 73 SO 48 Srednje velika jama ovalne oblike in polkrožnega do oglatega preseka v kv. IV–22, IV–23. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala lep, odlomke keramike in oglje (G163– 167). Velikost 1,97 × 1,10 m, globi- na 0,29 m. SO 54 Srednje velika jama nepravilne oval- ne oblike in oglatega do polkrožne- ga preseka v kv. IV–24, IV–25. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje, lep in odlomke keramike, ki niso bili izpovedni. Veli- kost 1,36 × 1,13 m, globina 0,20 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 74 SO 53 Jama nepravilne oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. IV–17. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s črno sivo peščeno ilovi- co, ki je vsebovala keramiko, kosti in oglje (G168–169). SO 53 je sestavni del SO 39. Velikost 0,83 × 0,67 m, globina 0,13 m. SO 56 SO 59 Jama razmeroma pravilne okrogle Jama pravilne okrogle oblike in ogla- oblike in polkrožnega zaobljenega tega preseka v kv. IV–24, IV–25. Vko- preseka v kv. IV–24. Vkopana je bila pana je bila v geološko osnovo in za- v geološko osnovo in zapolnjena s polnjena s sivo rumeno ilovico, ki je sivo peščeno ilovico, ki je vsebova- vsebovala drobce oglja in posamezne la tudi drobce oglja in le en odlomek odlomke keramike in lepa. Velikost keramike. Premer 0,40 m, globina 0,60 × 0,44 m, globina 0,27 m. 0,20 m. SO 61 SO 60 Jama dokaj pravilne ovalne obli- Jama skoraj pravilne ovalne obli- ke in globokega oglatega preseka v ke in plitvega polkrožnega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko kv. IV–24. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo ilo- osnovo in zapolnjena s sivo peščeno vico, ki je vsebovala odlomek kera- ilovico, ki je vsebovala odlomek ke- mike (G170). Velikost 1,28 × 1,20 m, ramike. Velikost 1,30 × 0,30 m, glo- globina 0,38 m. bina 0,10 m. SO 75 SO 62 Jama skoraj pravilne ovalne obli- Jama nepravilne ovalne oblike in ke in plitvega polkrožnega preseka v globokega polkrožnega preseka v kv. IV–23. Vkopana je bila v geolo- kv. IV–22. Vkopana je bila v geološko ško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo osnovo in zapolnjena s sivo rume- peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi no peščeno ilovico, ki je vsebovala odlomke keramike (G171). V jamo drobce lepa, oglja in odlomke kera- SO 75 je bila vkopana SO 51. Velikost mike. Velikost 1,66 × 1,37 m, globi- 0,74 × 0,64 m, globina 0,14 m. na 0,25 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 75 SO 76 Plitvejša jama okrogle oblike in U preseka v kv. IV–23. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja in posamezne keramične najdbe. Premer 0,36 m, globina 0,11 m. SO 78 SO 139 Jama okrogle oblike in plitvega pol- Jama skoraj pravilne okrogle obli- krožnega preseka v kv. IV–23. Vko- ke in koničastega preseka v kv. V–3. pana je bila v geološko osnovo in Vkopana je bila v geološko osnovo zapolnjena z rjavo peščeno ilovico, ki in zapolnjena s sivo peščeno ilovi- je vsebovala tudi odlomke keramike. co, ki je vsebovala odlomke kerami- Jama za stojko. Premer 0,33 m, glo- ke in oglje. Jama za stojko. Velikost bina 0,09 m. 0,24 × 0,21 m, globina 0,36 m. SO 175 Globoka jama razmeroma pravilne okrogle oblike v kv. V–23. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovica, ki je vse- bovala oglje, lep in razmeroma šte- vilne keramične najdbe (G172). Pre- mer 1,26 m, globina 0,42 m. SO 180 globitvi: SO 180a (premer 0,12 m, Krajši jarek polkrožne tlorisne oblike globina 0,17 m), ki je bila zapol- ter zaobljenega izjemno plitvega pre- njena s sivo rjava peščeno ilovico, seka v kv. V–25. Polnilo jarka je bila in SO 180b (premer 0,17 m, globina rjava peščena ilovica, ki je vsebovala 0,17 m), ki je bila zapolnjena s sivo oglje in odlomek keramike, ki ni bil rjavo peščeno ilovico. izpoveden. Velikost 1,05 × 0,35 m, globina 0,04 m. V sklopu tega jarka sta bili dokumentirani tudi dve po- Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 76 SO 176 Jama nepravilne ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka v kv. V–23. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi posamezne drobce lepa in oglja ter odlomke keramike (G176–179). Veli- kost 1,98 × 1,70 m, globina 0,14 m. SO 177 Jama razmeroma pravilne okrogle oblike in U preseka v kv. V–23. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala oglje in posa- mezne kose keramike (G180). Premer 0,60 m, globina 0,24 m. SO 218 Manjša jama jajčaste oblike in U pre- seka v kv. III–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja, lep in odlomke kera- mike. Velikost 0,40 × 0,30 m, globi- na 0,30 m. SO 219 Manjša jama okrogle oblike in globo- kega U preseka v kv. III–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapoln- jena s sivo peščeno ilovico, ki je vse- bovala drobce oglja, lep in odlomke keramike (G181–182). Jama za stoj- ko. Velikost 0,24 × 0,20 m, globi- na 0,35 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 77 SO 220 Večja jama (jarek ?) podolgovate ovalne oblike in plitvega polkrožne- ga preseka v kv. III–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapoln- jena s sivo rdečo peščeno ilovico, ki je bila pomešana z gramozom in je vsebovala mikro koščke oglja, lepa in najdbe (G183). SO 220 je presekala SO 224. Velikost 2,10 × 0,40 m, glo- bina 0,13 m. SO 221 SO 222 Jama pravilne okrogle oblike in U– Večja jama ovalne oblike in polkrož- preseka v kv. III–15. Vkopana je nega preseka v kv. III–15, III–16. bila v geološko osnovo in zapolnje- Vkopana je bila v geološko osnovo in na s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovi- vsebovala tudi drobce oglja, posa- co, ki je vsebovala mikro koščke oglja mezne odlomke keramike (G184) in ter posamezne odlomke keramike in lepa. Velikost 1,10 × 0,72 m, globi- lepa (G185–186). SO 222 je preseka- na 0,16 m. la SO 223 in se dotikala SO 224. Veli- kost 2,90 × 0,80 m, globina 0,17 m. SO 224 SO 223 Srednje velika jama ovalne oblike u Jama ovalne oblike ter razmeroma plitvega U preseka v kv. III–15. Vko- plitvega U preseka v kv. III–15, III– pana je bila v geološko osnovo in 16, v kateri so bili odloženi ostanki zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- kurišča. Vkopana je bila v geološko vico, ki je vsebovala drobce oglja in osnovo in zapolnjena s sivo peščeno lepa ter razmeroma številne odlomke ilovico, ki je vsebovala tudi oglje, od- keramike (G201–206). Presekana je lomke keramike (G187–200), kosti, bila s SO 220. Velikost 1,10 × 0,87 m, zobovje, lep in polomljene prodnike. globina 0,15 m. SO 223 je presekala SO 222. Velikost 1,17 × 0,75 m, globina 0,25 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 78 SO 228 (M 1:100) Večja jama ovalne oblike ter ostrega U preseka v kv. III–16, IV–16. Vko- 228 pana je bila v geološko osnovo in 457 zapolnjena s sivo rumeno peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi drob- ce lepa in oglja ter številne odlomke srednjeveške keramike (G207–224). SO 228 se je dotikala SO 457. Velikost 2,97 × 2,09 m. globina 0,23 m. SO 229 Manjša jama okrogle oblike in U pre- seka v kv. III–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebo- vala drobce oglja in keramiko. Jama za stojko. Premer 0,26 m, globina 0,18 m. SO 231 SO 232 Srednje velika jama ovalne oblike in Jama nepravilne okrogle oblike in oglatega preseka v kv. I–14. Vkopana polkrožnega preseka v kv. III–16. je bila v geološko osnovo in zapol- Vkopana je bila v geološko osnovo njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki in zapolnjena s sivo rjavo peščeno je vsebovala posamezne keramične ilovico, ki je vsebovala posamezne najdbe, drobce lepa in oglja. Velikost keramične najdbe (G245). Velikost 1,09 × 0,54 m, globina 0,22 m. 0,51 × 0,46 m, globina 0,13 m. SO 233 Jama okrogle oblike in globljega U preseka v kv. III–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vse- bovala mikro koščke oglja in lepa ter tudi odlomke keramike. Jama za stojko (?). Velikost 0,43 × 0,40 m, globina 0,34 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 79 SO 236 Manjša jama ovalne oblike in polkro- žnega preseka v kv. III–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi mikro koščke oglja in posamezne odlomke keramike. Velikost 0,33 × 0,29 m, globi- na 0,13 m. SO 240 Manjša jama ovalne oblike v kv. III– 16. Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi mikro koščke oglja in lepa ter posamezne odlomke keramike (G240). Velikost 0,38 × 0,32 m, globina 0,47 m. SO 239 Jama večjih dimenzij nepravilne ob- like in globokega oglatega preseka v kv. III–16, III–17. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo jame je sestavljala siva peščena ilovica, ki je vsebovala drobce oglja, lepa, odlom- ke keramičnih najdb (G246–355), koncentracije pepela ter kosti. Na dnu vkopa, pod zgornjim polni- lom, so bili ohranjeni ostanki ožga- ne ilovice (polnilo SE 239a). Velikost 3,53 × 1,86 m globina 0,52 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 80 SO 241 SO 242 Jama jajčaste oblike in U preseka v Jama skoraj pravilne okrogle oblike v kv. III–16. Vkopana je bila v geolo- kv. III–16. Vkopana je bila v geološko ško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo osnovo in zapolnjena s sivo rumeno peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi peščeno ilovico z odlomki keramike mikro koščke oglja, lepa in posa- (G242). Velikost 0,60 × 0,50 m, glo- mezne odlomke keramike. Velikost bina 0,22 m. 0,60 × 0,30 m globina 0,24 m. SO 244 Manjša jama blage ovalne oblike in oglatega preseka v kv. III–16. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumeno pešče- no ilovico, ki je vsebovala tudi mi- kro koščke oglja, lepa in odlomke keramike. Jama za stojko. Velikost 0,35 × 0,32 m, globina 0,13 m. SO 247 Manjša jama okrogle oblike in glo- bokega koničastega preseka v kv. III– 17. Vkopana je bila v geološko osno- vo. Jamo je zapolnjevalo polnilo sivo rumene peščene ilovice, ki je vsebo- valo mikro koščke oglja in odlomek keramike. Jama za stojko. Velikost 0,24 × 0,23 m, globina 0,25 m. SO 251 Jama ovalne oblike in izrazitega oglatega preseka v kv. III–17. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja, številne odlomke keramike ter bro- nasto ploščico z zakovicami (G358– 450). Velikost 1,93 × 1,15 m, globina 0,63 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 81 SO 252 SO 254 Manjša jama okrogle oblike ter pol- Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. III–17. Vko- krožnega preseka v kv. III–17. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglje, najd- ki je vsebovala posamezne keramične be in lep. Jama za stojko. Premer najdbe in oglje. Jama za stojko. Pre- 0,20 m, globina 0,15 m. mer 0,30 m, globina 0,27 m. SO 258 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. III–17. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala keramične najd- be in oglje. Jama za stojko. Premer 0,33 m, globina 0,27 m. SO 259 Manjša jama ovalne oblike in pol- krožnega do oglatega preseka v kv. III–17. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mi- kro drobce lepa in oglja ter odlomek keramike. Jama za stojko. Velikost 0,35 × 0,20 m, globina 0,25 m. SO 260 SO 265 Manjša jama okrogle oblike in zelo Manjša jama nepravilne ovalne ob- plitvega polkrožnega preseka v like in plitvega polkrožnega preseka kv. III–17. Vkopana je bila v geološko v kv. III–18. Vkopana je bila v geolo- osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo ščeno ilovico, ki je vsebovala drobce peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje oglja in odlomka keramičnih najdb. in odlomke keramike (G451–452). Jama za stojko (?). Premer 0,33 m, Premer 0,51 m, globina 0,13 m. globina 0,04 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 82 SO 267 Jama nepravilne ovalne oblike in stopničastega oglatega preseka v kv. III–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro košč- ke oglja, lepa in odlomke kerami- ke (G453). Premer 0,56 m, globina je 0,19 m. SO 270 Jama nepravilne ovalne oblike in stopničastega krožnega preseka v kv. III–18. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rja- vo peščeno ilovico, ki je vsebovala odlomke keramike ter druge najdbe, drobce oglja in lep (G270–462). Veli- kost 1,27 × 1,06 m, globina 0,23 m. SO 274 Manjša jama okrogle oblike in ko- ničastega do polkrožnega preseka v kv. III–19. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mi- kro koščke oglja, odlomke keramike ter drobno kamenje. Jama za stojko. Premer 0,25 m, globina 0,10 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 83 SO 279 Manjša jama okrogle oblike in ostre- ga oglatega preseka v kv. III–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rumeno rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro košč- ke keramike ter oglja. Jama za stoj- ko. Velikost 0,34 × 0,30 m, globina 0,20 m. SO 288 Jama dokaj pravokotne oblike in izrazitega oglatega preseka v kv. II– 21, III–21. Vkopana je bila v geo- loško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebo- vala najdbe (G463–492). Velikost 2,38 × 1,42 m, globina 0,49 m. SO 289 SO 291 Jama nepravilne ovalne oblike in Jama nepravilne ovalne oblike in izrazitega oglatega preseka v kv. III– polkrožnega preseka v kv. III–21. 21. Vkopana je bila v geološko osno- Vkopana je bila v geološko osnovo in vo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- no ilovico, ki je vsebovala najdbe vico, ki je vsebovala najdbe (G494) in (G493). Velikost 0,77 × 0,70 m, glo- drobce oglja. Velikost 0,61 × 0,56 m, bina 0,19 m. globina 0,22 m. 290 291 289 SO 293 Jama ovalne oblike in razmero- ma globokega oglatega preseka v kv. III–22, III–23. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala, oglje, drobce lepa in odlomke kera- mike. (G495–498). SO 298 je ista kot SO 293 (SO 298) (G499–504). Velikost 3,20 × 1,37 m, globina 0,41 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 84 SO 362 Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. II–16. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s črno rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje, odlomke kera- mike ter prodnike (G505–506). Veli- kost 1,20 × 0,68 m, globina 0,15 m. SO 364 Jama nepravilne ovalne oblike in razmeroma globokega polkrožnega preseka v kv. II–16, I–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s črno rjavo peščeno ilovico (G507–526). Velikost 3,30 × 2,67 m, globina 0,48 m. SO 369 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. II–17. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje ter posamezne odlomke keramike. Jama za stojko. Premer 0,19 m, globina 0,15 m. SO 376 Jama nepravilne oblike in polkrož- nega preseka v kv. II–13. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi drobce oglja, lepa in odlom- ke keramike (G527–534). Velikost 1,61 × 1,22 m, globina 0,29 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 85 SO 382 Jama nepravilne deteljičaste oblike in globokega polkrožnega preseka v kv. II–14. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rja- vo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja, keramiko (G535–538) in lep. Velikost 2,10 × 1,74 m, globi- na od 0,40 do 0,50 m. SO 384 (M 1:100) Jama nepravilne ovalne oblike in do- 422 kaj globokega stopničasto/polkrož- nega preseka v kv. II–14. Vkopana je 384 bila v geološko osnovo in zapolnje- na z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je 469 vsebovala tudi oglje, drobce lepa, posamezne kamne in razmeroma številne odlomke keramičnih najdb. Se je združila s SO 422 in SO 469 (G579–623). Velikost 2,05 × 1,56 m, globina 0,48 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 86 SO 383 Jarek podolgovate ovalne oblike in ostrega oglatega preseka, ki je po- tekal skoraj pravilno v smeri S–J v kv. I–15, II–15, II–14. Vkopan je bil v geološko osnovo in zapolnjen s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja, keramike (G539–578) in lepa. V sklopu jarka so bile od- krite manjše jame SO 441, SO 443. Velikost 5,78 × 1,31–0,68 m, globi- na 0,16 m. SO 385 Jama razmeroma pravilne okrogle oblike in globljega ovalnega prese- ka v kv. II–15. Vkopana je bila v ge- ološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala mik- ro koščke oglja in keramične najdbe (G624–625). Premer 0,41 m, globi- na 0,21 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 87 SO 388 Jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. II–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovi- co, ki je vsebovala mikro koščke ogl- ja in posamezne odlomke keramike (G626–627). Velikost 1,10 × 0,94 m, globina 0,25 m. SO 389 Jama razmeroma pravilne ovalne ob- like in stopničastega blago polkrož- nega preseka v kv. II–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s sivo peščeno ilovico, ki je vse- bovala mikro koščke oglja, odlomek keramike (G628) in gradbenega ma- teriala. Velikost 0,79 × 0,47 m, glo- bina 0,05 m. SO 390 Jama, okrogle oblike in plitvega krož- nega preseka v kv. II–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s sivo črno peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglje in keramične najdbe (G629–632). Premer 1,29 m, globina 0,07 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 88 SO 393 SO 397 Manjša jama okrogle oblike in plitve- Jama nepravilne ovalne oblike in ga zaobljenega preseka v kv. II–15. stopničastega polkrožnega preseka v Vkopana je bila v geološko osnovo kv. II–14. Vkopana je bila v geolo- in zapolnjena s sivo rjavo pešče- ško osnovo in zapolnjena s sivo rja- no ilovico, ki je vsebovala tudi raz- vo peščeno ilovico, ki je vsebovala padli apnenec, odlomke keramike tudi posamezne odlomke lepa kera- (G633–634), odlomke gradbenega mične najdbe (G635–662). Velikost materiala. Jama za stojko (?). Premer 1,95 × 0,94 m, globina do 0,30 m. 0,28 m, globina 0,10 m. SO 402 Srednje velika jama nepravilne oval- ne oblike in srednje globokega stop- ničastega polkrožnega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rume- no peščeno ilovico, ki je vsebova- la tudi lep in odlomke keramike (G663). Velikost 1,20 × 0,96 m, glo- bina 0,26 m. SO 403 (M 1:100) Jama, dokaj pravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. II–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala keramične najd- be. Velikost 0,83 × 0,58 m, globina 0,22 m. SO 405 (M 1:100) Jama nepravilne ovalne oblike in stopničastega polkrožnega preseka v kv. II–15. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rja- vo peščeno ilovico, ki je vsebova- la odlomke keramike (G688–696) in gradbenega materiala. Velikost 2,23 × 1,31 m, globina 0,27 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 89 SO 404 (M 1:100) Jama nepravilne ovalne oblike in 404 razmeroma globokega polkrožnega preseka v kv. I–15, II–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena 738 = 404 s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala še dve polnili – SO 404a, ki je vse- bovalo drobce oglja in lepa in 404b, ki je vsebovalo drobce oglja, lepa in keramiko (G664–687). SO 404 = SO 738. Velikost 5,50 × 2,40 m, glo- bina 0,56 m. SO 422 Jama nepravilne ovalne oblike in stopničastega oglatega preseka v kv. II–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s rjavo rumeno peščeno ilovico, ki je vsebovala od- lomke lepa in keramike (G698–700). Se združi s SO 384 in SO 469. Velikost 2,32 × 2,03 m, globina do 0,42 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 90 SO 407 SO 408 Jama okrogle oblike in blagega oval- Manjša jama okrogle oblike in stož- nega preseka v kv. III–22. Vkopana je častega preseka v kv. III–22. Vkopa- bila v geološko osnovo in zapolnje- na je bila v geološko osnovo in za- na s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je polnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje, lep in odlomke ke- vsebovala tudi odlomek keramike. ramike (G697). Premer 0,95 m, glo- Jama za stojko. Premer 0,14 m, glo- bina 0,35 m. bina 0,06 m. 299 407 408 410 411 409 SO 419 SO 420 Manjša jama dokaj pravilne okrogle Manjša jama pravilne okrogle obli- oblike in blagega polkrožnega pre- ke in plitvega polkrožnega preseka seka v kv. II–15. Vkopana je bila v v kv. II–15. Vkopana je bila v ge- geološko osnovo in zapolnjena s sivo ološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebo- rjavo peščeno ilovico, ki je vsebo- vala koščke oglja, lepa in keramične vala tudi odlomke lepa, keramične najdbe. Jama za stojko (?). Premer najdbe mikro koščke oglja. Jama za 0,47 m, globina 0,14 m. stojko. Velikost 0,32 × 0,30 m, glo- bina 0,09 m. 419 390 420 SO 426 Večja jama skoraj pravilne ovalne oblike in globljega ovalnega prese- ka v kv. I–40. Vkopana je bila v ge- ološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala keramične najdbe in odlomke grad- benega materiala (G701). Velikost 2,63 × 2,39 m, globina 0,46 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 91 SO 437 Jama dokaj nepravilne ovalne obli- ke in plitvega polkrožnega preseka v kv. I–38. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo ilovico, ki je vsebovala drobec lepa. Velikost 0,85 × 0,43 m, globina 0,15 m. SO 445 SO 446 Manjša jama okrogle oblike in koni- Manjša jama, nepravilne ovalne ob- častega preseka v kv. II–15. Vkopana like in koničasto oglatega preseka v je bila v geološko osnovo in zapol- kv. II–15. Vkopana je bila v geolo- njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki ško osnovo in zapolnjena s sivo rja- je vsebovala tudi en sam odlomek vo peščeno ilovico, ki je vsebova- keramike. Jama za stojko. Premer la drobce oglje, keramične najdbe 0,24 m, globina 0,16 m. in drobce lepa (G702–704). Velikost 0,39 × 0,31 m, globina 0,30 m. 446 445 SO 444 Jama okrogle do ovalne oblike in dokaj plitvega krožnega preseka v kv. II–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala odlomke lepa, drobce oglja posamezne odlom- ke keramike. Velikost 1,30 × 1,03 m, globina 0,24 m. SO 447 Manjša jama ovalne oblike in pol- krožnega do koničastega preseka v kv. II–15. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in odlomke keramike (G705). Jama za stojko. Velikost 0,88 × 0,28 m, globina 0,27 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 92 SO 449 Manjša jama okrogle oblike in koni- častega zaobljenega preseka v kv. II– 15. Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala odlomke ke- ramike in drobce oglje. Jama za stoj- ko. Premer 0,33 m, globina 0,21 m. SO 450 Srednje velika jama ovalne oblike in koničastega ovalnega preseka v kv. II–15. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala košč- ke lepa in drobce oglja (G706). Veli- kost 0,62 × 0,40 m, globina 0,40 m. SO 452 (M 1:100) Jama nepravilne ovalne oblike in razmeroma globokega zaobljene- ga preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s črno sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi drobce oglja in lepa, odlomke keramike (G707–754). Veli- kost 3,89 × 3,70 m, globina od 0,24 do 0,65 m. SO 454 SO 455 Manjša jama razmeroma pravil- Jama skoraj pravilne ovalne oblike ne okrogle oblike in delno krožnega in koničastega/zaobljenega preseka preseka v kv. II–15, II–16. Vkopana v kv. II–15, II–16. Vkopana je bila v je bila v geološko osnovo in zapol- geološko osnovo in zapolnjena s sivo njena s sivo rjavo peščeno ilovico, rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala ki je vsebovala tudi oglje in mikro drobce oglja in lepa posamezne od- drobce lepa. Jama za stojko. Premer lomke keramike (G755–757). Velikost 0,27 m, globina 0,18 m. 0,89 × 0,68 m, globina 0,38 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 93 SO 456 Manjša jama pravilne okrogle oblike in koničastega preseka v kv. II–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala drobce oglja in lepa odlomke keramike (G758–759). Jama za stojko. Premer 0,24 m, glo- bina 0,32 m. SO 457 Srednje velika jama ovalne oblike in oglatega preseka v kv. II–16. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce lepa in oglja in odlomke keramike (G760–769). Jama se je na Z delu dotikala SO 228. Velikost 1,49 × 1,11 m, globina 0,92 m. SO 458 Srednje velika jama okrogle oblike in koničastega, v spodnjem delu zaob- ljenega preseka v kv. II–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala ostanke kosti, drob- ce oglja in lepa odlomke keramike (G770–773). Premer 1,12 m globina 0,42 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 94 SO 459 Jama nepravilne ovalne oblike in razmeroma plitvega preseka v kv. II– 16. Vkopana je bila v geološko os- novo in zapolnjena s sivo rumeno peščeno ilovico, ki je vsebovala drob- ce oglja, odlomke keramike in lep (G774–790). Velikost 1,93 × 0,65 m, globina 0,19 m. SO 460 Jama nepravilne ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka v kv. II– 15. Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena s sivo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala tudi posamezne odlomke keramike (G791). Velikost 0,76 × 0,55 m, globina 0,09 m. SO 462 Večja jama nepravilne oblike in ogla- tega preseka v kv. II–16, I–16. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi odlomke keramike, lep, kosti in zobe (G792–804). Veli- kost 3,76 × 2,50 m, globina od 0,63 do 0,88 m. SO 465 (M 1:100) Večja jama nepravilne ovalne obli- ke in oglatega/zaobljenega preseka v kv. II–17, II–18. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rja- vo peščeno ilovico, ki je vsebovala posamezne drobce lepa in odlomke keramičnih najdb (G805–816). Veli- kost 2,16 × 1,51 m, globina 0,26 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 95 SO 469 Jama nepravilne okrogle oblike in globokega polkrožnega do oglatega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo. Jama je bila za- polnjena s tremi polnili – SO 469a je bila sivo rumena peščena ilovi- ca, ki je vsebovala keramične najdbe (G817–848), kosti in železo. SO 469b je bila sivo rumena peščena ilovica, ki je vsebovala drobce lepa in ogl- ja, SO 469c pa je bila sivo rumena peščena ilovica, ki je vsebovala tudi drobce oglje in lepa. SO 469 se je združil s SO 422 in SO 384. Velikost 2,02 × 2,00 m, globina 0,51 m. SO 475 SO 477 Večja jama ovalne oblike in zaob- Jama skoraj pravilne ovalne oblike in ljenega preseka v kv. II–15, II–14. srednje globokega zaobljenega pre- Vkopana je bila v geološko osnovo seka v kv. II–22. Vkopana je bila v in zapolnjena s sivo rjavo pešče- geološko osnovo in zapolnjena s sivo no ilovico, ki je vsebovala drobce rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglja in odlomke keramike. Velikost oglje in lep. Velikost 0,76 × 0,39 m, 1,59 × 0,89 m, globina 0,43 m. globina 0,23 m. SO 478 Jama dokaj nepravilne tlorisne obli- ke in oglatega preseka v kv. II–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi posa- mezne odlomke keramike. Velikost 0,38 × 0,36 m, globina 0,20 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 96 SO 487 Srednje velika jama skoraj pravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. II–21, II–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebova- la drobce oglja in lepa posamezne odlomke keramike (G849). Velikost 0,68 × 0,51 m, globina od 0,13 do 0,18 m. SO 494 Jama nepravilne ovalne oblike in do- kaj zaobljenega preseka v kv. II–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro košč- ke oglja in lepa odlomke lončenine (G850–851). Velikost 1,53 × 0,84 m, globina 0,30 m. SO 505 SO 506 Manjša jama ovalne oblike in ko- Jama nepravilne ovalne oblike in za- ničastega preseka v kv. II–18. Vko- obljenega preseka v kv. II–18. Vko- pana je bila v geološko osnovo in pana je bila v geološko osnovo in za- zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, vico, ki je vsebovala drobce oglja in ki je vsebovala najdbe (G852–854). keramike. Jama za stojko. Velikost Velikost 1,27 × 0,73 m, globina 0,52 × 0,40 m, globina 0,60 m. 0,40 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 97 SO 507 Jama skoraj pravilne okrogle oblike in globokega polkrožnega preseka v kv. II–18. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in odlomke keramike. Premer 0,40 m, globina 0,40 m. SO 508 SO 510 Jama ovalne oblike in plitvega zaob- Jama nepravilne okrogle oblike in ljenega preseka v kv. II–18. Vkopana globokega zaobljenega preseka v je bila v geološko osnovo in zapol- kv. II–18. Vkopana je bila v geolo- njena z rjavo sivo peščeno ilovico, ško osnovo in zapolnjena z rjavo sivo ki je vsebovala oglje in keramiko. peščeno ilovico, ki je vsebovala naj- Velikost 0,45 × 0,33 m, globina do dbe (G860). Velikost 0,80 × 0,70 m, 0,16 m. globina 0,70 m. SO 509 Jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. II–18. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovi- co, ki je vsebovala odlomke keramike in mikro koščke oglja (G857–859). Velikost 1,29 × 0,90 m, globina 0,43 m. SO 511 SO 513 Jama ovalne oblike in globokega Manjša jama ovalne oblike in pol- oglatega preseka v kv. II–18. Vko- krožnega preseka v kv. II–18. Vko- pana je bila v geološko osnovo in pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala tudi odlom- vico, ki je vsebovala drobce lepa ke keramike (G862–863). Velikost odlomke keramike (G864). Jama za 1,58 × 1,03 m, globina 0,66 m. stojko. Velikost 0,40 × 0,35 m, glo- bina 0,16 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 98 SO 514 Jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. III–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi odlom- ke keramike (G865–866). Velikost 1,09 × 0,70 m, globina 0,20 m. SO 522 Jama nepravilne ovalne oblike in za- obljenega preseka v kv. I–13. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala srebrn kovanec, od- lomke keramike, drobce lepa in oglje (G876–879). Velikost 1,26 × 1,00 m, globina 0,64 m. SO 518 (M 1:100) Jama ovalne oblike in globokega oglatega preseka v kv. I–13, I–14, II– 13, II–14. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, drobce oglja in lepa, odlomke železnih predmetov in kosti (G867–875). Velikost 4,30 × 2,18 m, globina 0,65 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 99 SO 523 Srednje velika jama dokaj pravilne okrogle oblike in polkrožnega prese- ka v kv. I–13. Vkopana je bila v ge- ološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala odlomke keramike (G880–882), mik- ro koščke oglja in drobce lepa, stikala se je s SO 529. Premer 0,98 m, glo- bina 0,60 m. SO 525 Srednje velika jama ovalne oblike in zaobljenega preseka v kv. I–13. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja, keramične najdbe in lep (G883– 884). Velikost 0,71 × 0,48 m, globi- na 0,27 m. SO 529 Jama podolgovate ovalne obli- ke in plitvega polkrožnega preseka v kv. I–13. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico pomešano z gramozom, ki je vsebovala keramiko. Velikost 3,58 × 0,46 m, globina 0,10 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 100 SO 530 Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebova- la tudi zlomljene prodnike, odlom- ke keramike, drobce lepa in oglje (G885). Velikost 1,30 × 1,10 m, glo- bina 0,40 m. SO 531 Jama skoraj pravilne okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. I–13. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumena peščeno ilovico, ki je vsebovala odlomke lepa in keramike, zlomljene prodnike in oglje (G886). Velikost 1,00 × 0,90 m, globina 0,20 m. SO 533 SO 537 Jama dokaj jajčaste oblike in za- Manjša jama skoraj pravilne okrogle obljenega preseka v kv. I–13. Vko- oblike in polkrožnega preseka v pana je bila v geološko osnovo in kv. I–13. Vkopana je bila v geološko zapolnjena s sivo peščeno ilovico, osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ki je vsebovala tudi odlomke lepa, ilovico, ki je vsebovala oglje, drobce keramike (G887) in oglja. Velikost lepa in najdbe (G902). Jama za stoj- 1,20 × 0,86 m, globina 0,30 m. ko. Velikost 0,35 × 0,32 m, globi- na 0,20 m. SO 534 (M 1:100) Jama nepravilne ovalne oblike in razmeroma globokega oglatega pre- seka v kv. I–13, I–12. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s sivo peščeno ilovico, ki je vse- bovala drobce lepa, oglje in kera- mične najdbe (G888–901). Velikost 5,39 × 2,58 m, globina 0,53 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 101 SO 540 Jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. I–12. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala odlomke keramike (G903), drobce oglja in lep. Velikost 1,48 × 1,39 m, globina 0,63 m. SO 546 Jama nepravilne ovalne oblike in razmeroma globokega zaobljenega preseka v kv. I–23. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vse- bovala drobce oglja in lepa (G904– 905). Velikost 2,27 × 1,30 m, globi- na 0,32 m. SO 555 SO 556 Jama skoraj pravilne ovalne oblike in Srednje velika jama ovalne oblike in oglatega preseka v kv. I–21. Vkopana zaobljenega preseka v kv. I–21. Vko- je bila v geološko osnovo in zapoln- pana je bila v geološko osnovo in za- jena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, je vsebovala drobce lepa in odlom- ki je vsebovala odlomke keramike in ke keramike (G906–907). Velikost lepa. Velikost 0,67 × 0,41 m, globi- 0,51 × 0,46 m, globina 0,38 m. na 0,31 m. 556 555 SO 563 Manjša jama ovalne oblike in polkro- žnega preseka v kv. II–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja in lepa odlomke keramike. Nahajala se je zraven SE 381 (peč). Jama za stojko. Velikost 0,50 × 0,25 m, globina od 0,10 do 0,17 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 102 SO 558 Razmeroma velika jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega prese- ka v kv. I–22. Vkopana je bila v ge- ološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala odlomke lepa in mikro koščke oglja (G908). Velikost 2,20 × 0,72 m, glo- bina 0,20 m. SO 562 Jama, ovalne oblike in zaobljenega preseka v kv. I–12. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebo- vala oglje, lep in odlomke keramike (G909). Velikost 1,20 × 1,02 m, glo- bina 0,20 m. SO 564 (M 1:100) Večja jama ovalne oblike in razmero- 564 ma globokega zaobljenega preseka v kv. I–12, I–11. Vkopana je bila v ge- ološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebova- la tudi odlomke keramike (G910– 786 911), kamne in drobce lepa. Velikost 1,94 × 0,90 m, globina 0,45 m. SO 565 Večja jama skoraj pravilne oval- ne oblike in polkrožnega preseka v kv. I–11. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s črno rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drob- ce lepa, oglja in keramične najdbe (G912–931). Velikost 3,95 × 3,65 m, globina 0,33 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 103 SO 566 Jama nepravilne okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. I–11. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala keramične naj- dbe (G932–933) in oglje. Velikost 0,97 × 0,92 m, globina 0,30 m. SO 567 Srednje velika jama nepravilne okrogle oblike in polkrožnega prese- ka v kv. I–11. Vkopana je bila v ge- ološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja in odlomke keramike (G934–945). Velikost 1,35 × 1,30 m, globina pa je bila 0,30 m. SO 576 (M 1:100) Jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. II–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala lep in keramiko (G948–958). Velikost 3,00 × 2,50 m, globina 0,45 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 104 SO 575 SO 585 Jama skoraj pravilne okrogle oblike Jama ovalne oblike in zaobljene- in polkrožnega preseka v kv. II–20. ga preseka v kv. II–19. Vkopana je 581 Vkopana je bila v geološko osnovo in 575 bila v geološko osnovo in zapolnjena zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovi- z rjavo peščeno ilovico, ki je vsebo- co, ki je vsebovala odlomke kerami- vala keramiko (G962–967). Velikost ke (G946–947), oglje in lep. Premer 1,01 × 0,76 m, globina 0,20 m. 0,67 m, globina 0,28 m. SO 577 (M 1:100) SO 578 (M 1:100) Večja jama nepravilne oblike in pol- Jama ovalne oblike in zaobljene- krožnega preseka v kv. II–20. Vko- ga preseka v kv. II–20. Vkopana je pana je bila v geološko osnovo in bila v geološko osnovo in zapolnje- zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- na z rjavo sivo peščeno ilovico, ki vico, ki je vsebovala keramiko in lep je vsebovala najdbe, družila se je s (G959–961). Velikost 2,22 × 1,80 m, SO 577. Velikost 0,84 × 0,54 m, glo- globina 0,26 m. bina 0,24 m. 578 577 SO 586 Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. II–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na z rjavo peščeno ilovico z najdbami (G968–970). Velikost 0,74 × 0,62 m, globina 0,29 m. SO 589 Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. II–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebo- vala keramiko (G971–972). Velikost 1,50 × 1,04 m, globina 0,53 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 105 SO 599 SO 590 Jama, nepravilne ovalne obli- Srednje velika jama skoraj pravilne ke in globokega oglatega preseka v ovalne oblike in plitvega zaobljenega kv. I–21. Vkopana je bila v geološko preseka v kv. I–21. Vkopana je bila v osnovo in zapolnjena z rjavo sivo pe- geološko osnovo in zapolnjena s sivo ščeno ilovico, ki je vsebovala odlom- rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala ke keramike, lepa in oglja. Velikost odlomke keramike (G973) in mikro 1,36 × 0,97 m, globina 0,85 m. koščke oglja. Velikost 0,79 × 0,68 m, globina 0,14 m. SO 600 (M 1:100) SO 601 Velika jama ovalne oblike in polkrož- Srednje velika jama, vkopana v geo- nega preseka v kv. I–21. Vkopana je loško osnovo v kv. I–21, skoraj pra- bila v geološko osnovo in zapolnjena vilne okrogle oblike in globokega s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala zaobljenega preseka. Vkopana je bila tudi najdbe (G974–1051). Vzhod- v geološko osnovo in zapolnjena z ni globlji del je segal vse do geolo- rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vse- ške osnove – gramoza. Dotikala se je bovala odlomke keramike (G1052– SO 601. Velikost 3,20 × 1,80 m, glo- 1053) in mikro koščke oglja. Velikost bina od 0,28 do 0,66 m. 2,25 × 2,45 m, globina 0,66 m. 601 600 SO 603 Manjša jama ovalne oblike in polkro- žnega preseka v kv. I–21. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vse- bovala tudi odlomke keramike. Jama za stojko. Velikost 0,44 × 0,37 m, globina 0,24 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 106 SO 608 (M 1:100) SO 609 (M 1:100) Jama ovalne oblike in polkrožnega Jama nepravilne ovalne oblike in preseka v kv. I–21. Vkopana je bila polkrožnega preseka v kv. I–21. v geološko osnovo in zapolnjena z Vkopana je bila v geološko osnovo rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vse- in zapolnjena s sivo peščeno ilo- bovala odlomke keramike (G1054– vico, ki je vsebovala drobce lepa, 1056), lepa in oglje. 9 Velikost oglje in keramične najdbe. Velikost 1,40 × 0,85 m, globina 0,35 m. 0,87 × 0,76 m, globina 0,25 m. 9 Keramično gradivo iz SO 608 se je sestavilo z gradivom iz SO 663. SO 610 (M 1:100) SO 611 (M 1:100) 610 Srednje velika jama skoraj pravil- Jama skoraj pravilne ovalne oblike ne okrogle oblike in polkrožnega in zaobljenega preseka v kv. I–21. 609 preseka v kv. I–21. Vkopana je bila Vkopana je bila v geološko osnovo 611 v geološko osnovo in zapolnjena s in zapolnjena z rjavo sivo peščeno sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vse- ilovico, ki je vsebovala keramiko in 608 bovala najdbe (G1057–1073) lep in oglje. Velikost 1,05 × 0,46 m, globi- oglje. Velikost 1,17 × 1,13 m, globi- na 0,18 m. na 0,42 m. SO 614 (M 1:100) SO 616 Velika jama nepravilne oblike in pol- Jama pravilne okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–20, I–21, krožnega preseka v kv. I–20. Vkopa- II–20, II–21. Vkopana je bila v ge- na je bila v geološko osnovo in za- ološko osnovo in zapolnjena z rjavo polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, sivo peščeno ilovico, ki je vsebova- ki je vsebovala keramične najdbe. la najdbe (G1074–1077). Velikost Premer 0,61 m, globina 0,34 m. 3,25 × 2,65 m, globina od 0,20 do 0,25 m. SO 615 (M 1:100) Večja jama ovalne oblike in polkrož- nega preseka v kv. II–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo oranžno peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce lepa, oglja in kera- mične najdbe (G1078–1098). Veli- kost 2,02 × 1,77 m, globina 0,48 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 107 SO 620 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–20. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala keramiko. Jama za stojko. Premer 0,49 m, globi- na 0,23 m. SO 629 Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. I–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala keramiko. Velikost 0,45 × 0,38 m, globina 0,29 m. SO 645 Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. I–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebova- la drobce oglja, lepa, ostanke kosti in keramiko (G1099–1119). Velikost 2,30 × 1,60 m, globina 0,60 m. SO 647 Večja jama dokaj pravilne oval- ne oblike in zaobljenega preseka v kv. I–19. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rja- vo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce lepa in oglje najdbe (G1120– 1138). Velikost 2,80 × 1,20 m, glo- bina 0,40 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 108 SO 650 Jama ovalne oblike in zaobljene- ga preseka v kv. I–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi oglje, lep in odlom- ke keramike (G1139–1114). Velikost 1,50 × 1,10 m, globina 0,50 m. SO 660 Jama razmeroma pravilne okrogle oblike in globokega polkrožne- 660 ga preseka v kv. I–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapoln- 661 jena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja in lepa odlomke keramike (G1142–1147). SO 660 se je dotikala SO 661. Velikost 1,10 × 0,97 m, globina 0,40 m. SO 661 Srednje velika jama razmeroma pra- vilne ovalne oblike in globokega za- obljenega preseka v kv. I–19. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovi- co, ki je vsebovala drobce lepa, oglja in keramiko. SO 661 se je dotikala SO 660. Velikost 1,30 × 1,20 m, glo- bina 0,47 m. SO 663 Večja jama ovalne oblike in globoke- ga oglatega preseka v kv. I–19. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja, lepa in od- lomke keramike (G1148–1183). Veli- kost 3,30 × 1,70 m, globina 0,60 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 109 SO 665 (M 1:100) Večja jama ovalne oblike in globo- 665 kega zaobljenega preseka v kv. I–18. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja, lepa in odlomke keramike (G1184–1197). 666 Velikost 3,10 × 1,44 m, globi- na 0,45 m. SO 666 (M 1:100) Jama ovalne oblike in globoke- ga stožčastega preseka v kv. I–18. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala drobce oglja in lepa. V sklopu SO 665. Velikost 0,45 × 0,30 m, globina 0,46 m. SO 669 Večja jama razmeroma pravilne okrogle oblike in globljega zaobl- jenega U preseka v kv. I–18, II–18. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala tudi drob- ce oglja, lepa in nekatere odlom- ke keramike (G1198–1216). Velikost 2,46 × 2,45 m, globina 0,45 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 110 SO 673 Manjša jama dokaj pravilne okrogle oblike in plitvega polkrožnega prese- ka kv. I–18. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi odlomek keramike, ki tipološko ni bil izpoveden. Jama za stojko. Premer 0,23 m, globina 0,07 m. SO 717 Srednje velika jama dokaj pravilne ovalne oblike in globokega oglate- ga preseka v kv. I–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s črno sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi drobce oglje, ostan- ke razpadlega apnenca odlom- ke keramike. SO 717 = SO 722. Veli- kost 1,77 × 1,70 m, globina 0,60 m. SO 731 Večja jama ovalne oblike in zaoblje- nega preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s črno sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja in keramič- ne najdbe (G1217–1220). Velikost 2,41 × 1,73 m, globina 0,40 m. SO 739 Jama ovalne oblike in oglatega/bla- go zaobljenega preseka v kv. I–15, II–15. Vkopana je bila v geološko osnovo, polnilo pa je bilo sestavlje- no iz sivo rjave peščene ilovice, ki je vsebovala drobce lepa, keramiko oglje in kosti. Velikost 2,00 × 0,70 m, globina 0,45 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 111 SO 732 Jama nepravilne oblike in polkrož- nega preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce lepa, oglje in ke- ramične najdbe (G1221). Velikost 0,53 × 0,34 m, globina 0,08 m. SO 733 Srednje velika jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja, keramike, lepa in kosti. Velikost 1,16 × 0,92 m, globina 0,60 m. SO 740 Srednje velika jama nepravilne oval- ne oblike in zaobljenega preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rja- vo peščeno ilovico, ki je vsebova- la drobce lepa in odlomke keramike (G1222). Združena je bila s SE 743 in SE 756. SE 743 = SO 740 = SE 756. Velikost 1,70 × 0,89 m, globi- na 0,38 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 112 SO 745 Manjša jama skoraj pravilne okro- gle oblike in polkrožnega preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v geo- loško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebo- vala drobce lepa, odlomke kerami- ke in kosti. Jama za stojko. Velikost 0,44 × 0,41 m, globina 0,23 m. SO 747 Srednje velika jama skoraj okrogle oblike in globokega zaobljenega preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vse- bovala odlomke keramike, kosti in drobce lepa (G1223–1227). Velikost 1,08 × 0,98 m, globina 0,40 m. SO 760 Jama ovalne oblike in globokega ko- ničastega preseka v kv. I–14. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce lepa, odlomke keramike, oglje in kosti (G1228– 1239). Pod njo je SO 761. Velikost 2,85 × 1,86 m, globina 0,70 m. SO 761 Večja jama ovalne oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s črno sivo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala, oglje in lep in keramiko (G1240–1244). Nad njo je bila SO 760. Velikost 2,38 × 1,25 m, globina 0,19 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 113 SO 762 Večja jama nepravilne ovalne ob- like in globokega zaobljenega pre- seka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na sivo rjava peščena ilovica, ki je vsebovala drobce lepa in odlom- ke keramike (G1245–1261). Velikost 2,16 × 1,76 m, globina 0,45 m. SO 763 Jama nepravilne ovalne oblike in za- obljenega preseka v kv. I–14. Vko- 764 pana je bila v geološko osnovo, polnilo pa je sestavljala siva pešče- 763 na ilovica, ki je vsebovala keramiko (G1262), lep in oglje. Združila se je s SO 764. SO 764 = SO 763. Velikost 1,10 × 0,70 m, globina 0,35 m. SO 767 Jama skoraj pravilne okrogle obli- ke in razmeroma jasnega koničaste- ga, v spodnjem delu pa zaobljenega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo, polnilo jame pa je sestavljala rjavo siva peščena ilovica, ki je vsebovala lep, oglje in odlom- ke keramike (G1263–1264). Premer 1,17 m, globina 0,29 m. SO 769 Manjša jama okrogle do ovalne obli- ke in koničastega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo, polnilo pa je sestavljala siva peščena ilovica, ki je vsebovala tudi odlomek keramike. Jama za stojko. Velikost 0,28 × 0,26 m, globina 0,19 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 114 SO 771 Jama nepravilne ovalne oblike in za- obljenega preseka v kv. I–13. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala drobce lepa in odlomke keramike (G1265). Velikost 1,64 × 1,28 m, globina 0,22 m. SO 774 Jama skoraj pravilne okrogle oblike in izrazitega zaobljenega preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala od- lomke keramike (G1266–1268), lepa, oglja in kosti. Velikost 0,99 × 0,94 m, globina 0,40 m. SO 786 SO 788 Jama okrogle oblike in globoke- Jama okrogle oblike in plitvega pre- ga zaobljenega preseka v kv. I–12. seka v kv. II–14. Vkopana je bila v Vkopana je bila v geološko osnovo in geološko osnovo in zapolnjena s črno zapolnjena s sivo rjava peščeno ilo- sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala vico, ki je vsebovala drobce lepa in lep, drobce keramike (G1277–1280) odlomke keramike (G1271–1276). V in oglje. Velikost 0,59 × 0,52 m, glo- S delu se je stikala s SO 564. Velikost bina 0,13 m. 2,17 × 1,90 m, globina 0,45 m. SO 791 Jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. I–12. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala keramiko (G1281). Velikost 0,92 × 0,79 m, globi- na 0,48 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 115 SO 793 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–12. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala odlomke keramike (G1282), mikro koščke oglja in lepa. Jama za stojko. Premer 0,30 m, glo- bina 0,20 m. SO 799 Srednje velika jama ovalne oblike in oglatega preseka v kv. II–11. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja, lepa in odlomke keramike (G1283). Velikost 0,77 × 0,50 m, globina 0,30 m. Ostale jame, ki jih na osnovi stratigrafske pozicije oziroma lokacije na najdišču povežemo s srednjeveško poselitvijo. SO 51 Jama nepravilne ovalne oblike v kv. IV–22. Vkopana je bila v geološko osnovo, zapolnjevala pa jo je na vrhu rumena peščena ilovica, globlje pa siva peščena ilovica, ki je vsebovala drobce oglje. Vkopana v SO 75. Veli- kost 0,41 × 0,32 m, globina 0,30 m. SO 409 299 SO 410 SO 411 Manjša jama okrogle oblike in plitve- Manjša jama okrogle oblike in plitve- Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. III–22. ga polkrožnega preseka v kv. III–22. ga polkrožnega preseka v kv. III–22. Vkopana je bila v geološko osno- Vkopana je bila v geološko osno- Vkopana je bila v geološko osno- 407 408 vo in zapolnjena s sivo pešče- vo in zapolnjena s sivo pešče- vo in zapolnjena s sivo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 410 no ilovico. Jama za stojko. Velikost no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,16 × 0,13 m, globina 0,04 m. 411 409 0,18 × 0,15 m, globina 0,07 m. 0,15 × 0,13 m, globina 0,07 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 116 SO 421 Jama ovalne oblike v kv. II–15. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- 421 vico, ki je vsebovala mikro koščke lepa. Velikost 1,09 × 0,80 m, globi- na 0,14 m. SO 441 SO 443 Jama ovalne oblike in plitvega pol- Jama razmeroma pravilne okro- krožnega preseka v kv. II–14. Vko- gle oblike in zaobljenega preseka v pana je bila v geološko osnovo in kv. II–15. Vkopana je bila v geolo- zapolnjena s sivo peščeno ilovi- ško osnovo in zapolnjena s sivo rja- co, ki je vsebovala drobce oglja in vo peščeno ilovico, ki je vsebovala lepa. Dokumentirana je bila znotraj tudi oglje. Premer 0,45 m, globina SO 383. Velikost 0,54 × 0,18 m, glo- 0,20 m. bina 0,08 m. SO 593 Manjša jama ovalne oblike in pol- 593 krožnega preseka v kv. II–20. Vko- pana je bila v geološko osnovo 594 in zapolnjena z rjavo sivo pešče- 492 no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,35 × 0,30 m, globina 0,15 m. SO 597 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. II–20. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,25 m, glo- bina 0,16 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 117 Novoveške ostaline Jarki NO 2 NO 26 NO 38 NO 133 Jarek v kv. V–1, IV–1, III–1, IV–1, ki Daljši jarek v kv. I–9, I–10, II–10, Jarek polkrožnega preseka v kv. IV– Jarek polkrožnega do oglatega prese- je potekal prečno čez izkopišče v za- III–10, III–11, IV–11, IV–12, V–12, 16, IV–17, V–18, ki je potekal od SV ka v kv. V–40, IV–40, III–40, II–40, hodnih delih sektorjev od I–V. Vko- V–13, ki je potekal od JZ proti SV (čez proti JZ po celotnem izkopnem po- II–39, I–39, ki je potekal v smeri od pan je bil v SE 3. Polnilo jarka je se- celo najdišče). Vkopan je bil v geolo- lju. Vkopan je bil v geološko osnovo, SV proti JZ. Vkopan je bil v geološko stavljala rjavo siva peščena ilovica z ško osnovo, polnilo pa je sestavljala polnilo jarka pa je sestavljala svetlo osnovo, polnilo jarka pa je bila sivo recentnimi najdbami (guma). Odtoč- sivo rjava ilovica z mikro koščki oglja siva ilovica. Recenten drenažni jarek rjava peščena ilovica in rumena pla- ni kanal ob meji parcel. Recenten. in posameznimi lisami sive pešče- za potrebe odvodnjavanja odvečne stična drenažna cev. Recentna dre- Širina do 0,5 m, globina do 0,4 m. ne ilovice z oranžno rdečim robom vode iz polja. Širina 0,65 m, globi- naža. Širina do 0,18 m, globina do (odlomki korodirane cevi). Polnilo je na 0,23 m. 0,20 m. vsebovalo tudi posamezne odlom- ke lončenine (G1284–1286). Širina 0,57 m, globina 0,27 do 0,43 m. NO 196 (M 1:100) Jarek polkrožnega preseka v kv. V–29, V–30. Vkopan je bil v ge- ološko osnovo in zapolnjen s sivo rumeno peščeno ilovico. Recentna drenaža. Velikost 6,40 × 0,70 m, globina 0,15 m. NO 498 Jarek polkrožnega preseka v kv. I–34, I–33, II–33, III–33, III–32, IV–32, ki je potekal skoraj čez celotno površino izkopnega polja v smeri od J proti S, v sektorjih I–III. Vkopan je bil v geo- loško osnovo in zapolnjen s sivo rjavo peščeno ilovico. Recentna drenaža. Širina 0,80 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 118 Jame NO 29 NO 30 NO 151 Manjša jama nepravilne oblike in ko- Srednje velika jama ledvičaste oblike Velika jama v kv. V–39, V–40, IV–39, ničastega preseka v kv. IV–16. Vko- in stopničastega zaobljenega preseka IV–40, izkopana za potrebe odstra- pana je bila v geološko osnovo in za- v kv. I–14. Vkopana je bila v geolo- njevanja gramoza v skrajnem seve- polnjena s sivo rjavo rumeno ilovico, ško osnovo in zapolnjena s sivo ru- rovzhodnem delu izkopišča. Vkopana ki je vsebovala drobce kovine in ogl- meno ilovico, ki je vsebovala drobce je bila v geološko osnovo in zapol- je (G1287). Velikost 0,35 × 0,29 m, železa in najdbe (G1288–1290). Ve- njena s sivo rjavo nehomogeno pe- globina 0,09 m. likost 0,77 × 0,36 m, globina med ščeno ilovico z recentnimi najdbami 0,28 in 0,32 m. (polivinil). NO 49 Jama ovalne oblike in oglatega pre- seka v kv. IV–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebo- vala novejše najdbe gradbenega materiala in na V delu lep. Velikost 0,46 × 0,45 m, globina od 0,13 do 0,19 m. NO 398 Jama nepravilne ovalne oblike in pli- tvega U preseka v kv. II–13. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena z rjavo rumeno sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala keramične najdbe in kamne iz apnenca. Velikost 1,98 × 1,44 m, globina 0,17 m. NO 810 Večja jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega do ovalnega preseka v kv. II–15. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi keramične najdbe (G1291). Velikost 1,85 × 1,72 m, globina 0,16 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 119 Ostalo NO 199 Jama kvadratne oblike v kv. V–32 in V–33. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, na dnu pa manjši in srednje veliki prodniki. Recentna sonda te- stnega jarka. Velikost 1,00 × 0,96 m, globina 0,40 m. NO 129 Vkop polkrožnega preseka v kv. IV– 40. Vkopan je bil v geološko osnovo in zapolnjen s temno sivo ilovico s peskom. Dokumentiran na V delu iz- kopišča v sondi 2. Širina 1,36 m (v preseku), globina 0,58 m. Časovno neopredeljene SE 4 Jama nepravilne ovalne oblike v kv. IV–2. Vkopana je bila v geološko osnovo, polnilo pa je bilo sestavlje- no iz dveh delov. V zgornjem delu je bila sivo rumena gnetljiva ilovica debeline 0,13 m, v spodnjem delu pa se je nahajala siva ilovica debe- line 0,09 m. Polnili nista vsebovali najdb. Velikost 1,30 × 0,85 m, globi- na 0,22 m. SE 5 Manjša jama nepravilne ovalne do krožne oblike in polkrožnega preseka v kv. IV–2. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivorja- vo peščeno ilovico s posameznimi drobci oglja. Premer 0,11 m, globina 0,10 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 120 SE 11 Manjša jama krožne oblike in ne- pravilnega polkrožnega preseka v kv. IV–2. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rumeno sivo razmeroma peščeno ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,21 × 0,21 m, glo- bina 0,24 m. SE 13 Manjša jama nepravilne krožne do ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. IV–3. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena z rumeno sivo dokaj peščeno ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,23 × 0,21 m, glo- bina 0,17 m. SE 14 Manjša jama nepravilne okrogle oblike in koničastega do pol oval- nega preseka v kv. IV–4. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na z rumeno sivo peščeno ilovico s številnimi železovimi oksidi. Jama za stojko. Velikost 0,17 × 0,16 m, glo- bina 0,11 m. SE 15 Manjša jama skoraj okrogle tlorisne oblike v kv. IV–5. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rumeno sivo ilovica. Jama za stoj- ko. Velikost 0,23 × 0,22 m, globina 0,23 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 121 SE 16 Jama – manjša skoraj ovalne tlori- sne oblike in polkrožnega preseka v kv. IV–5. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo ilo- vico. Velikost 0,30 × 0,25 m, globina 0,08 m. SE 17 Plitva jama skoraj ovalne tlori- sne oblike in polkrožnega preseka v kv. IV–6. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo ilo- vico z Fe oksidi in ogljem. Velikost 0,38 × 0,35 m, globina 0,075 m. SE 25 Srednje velika jama razmeroma pra- vilne okrogle oblike v kv. IV–10. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rumeno sivo ilovi- co, ki je vsebovala oglje in lep. Na S delu je vanjo pritekala voda. Veli- kost 0,84 × 0,82 m, globina 0,40 do 0,58 m. SE 41 SE 58 Manjša jama okrogle oblike in pol- Manjša jama nepravilne okro- krožnega preseka v kv. IV–16. Vko- gle oblike in polkrožnega preseka v pana je bila v geološko osnovo in za- kv. IV–24. Vkopana je bila v geolo- polnjena z rumeno rjavo sivo ilovico, ško osnovo in zapolnjena z rumeno ki je vsebovala oglje. Jama za stojko. sivo ilovica. Jama za stojko? Velikost Premer 0,26 m, globina 0,14 m. 0,50 × 0,40 m, globina 0,20 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 122 SE 42 Jama okrogle oblike in zaobljenega preseka v kv. IV–18. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo rumeno peščeno ilovico. Premer 0,58 m, globina 0,09 m. SE 45 Jama ovalne oblike in stopničaste- ga preseka v kv. IV–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vse- bovala oglje samo na poglobljenem delu. Velikost 0,99 × 0,85 m, globina 0,19 do 0,26 m. SE 50 Jama nepravilne ovalne oblike in plitvega preseka v kv. IV–23. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Veli- kost 0,50 × 0,39 m, globina 0,10 m. SE 52 (M 1:100) Jama ovalne oblike in plitvega zaob- 68 ljenega preseka v kv. I–14. Vkopana 61 je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki 52 je vsebovala drobce oglja. Velikost 0,56 × 0,42 m, globina 0,05 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 123 SE 55 (M 1:100) SE 57 (M 1:100) Manjša jama skoraj pravilne okrogle Jama ovalne oblike in delno oglatega oblike in plitvega preseka v kv. IV– preseka kv. IV–24. Vkopana je bila v 22. Vkopana je bila v geološko osno- geološko osnovo in zapolnjena s sivo vo in zapolnjena s sivo rumeno pe- peščeno ilovico, ki je vsebovala lep in ščeno ilovico. Jama za stojko. Velikost oglje. Velikost 0,90 × 0,30 m, globi- 0,35 × 0,33 m, globina 0,12 m. na 0,26 m. 57 56 55 SE 63 Jama pravilne ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka v kv. IV–21. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena z rumeno rjavo sivo peščena ilovico. Velikost 0,60 × 0,47 m, globina 0,10 m. SE 68 SE 64 Jarek, v oblike črke L, blagega koni- Manjša jama pravilne okrogle obli- častega preseka v kv. IV–21. Vkopan ke in plitvega stožčastega preseka v je bil v geološko osnovo in zapolnjen kv. IV–21. Vkopana je bila v geološko z rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,90 osnovo in zapolnjena s sivo rumeno do 2,17 × 0,18 m, globina 0,10 m. peščeno ilovico. Jama za stojko? Pre- mer 0,29 m, globina 0,08 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 124 SE 77 Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga preseka v kv. IV–23. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na z rjavo peščeno ilovico. Premer 0,40 m, globina 0,09 m. SE 79 Manjša jama skoraj pravilne ovalne oblike in plitvega stožčastega pre- seka v kv. IV–23. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebo- vala kosti. Jama za stojko. Velikost 0,28 × 0,21 m, globina 0,09 m. SE 80 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. IV–23. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,25 m, glo- bina 0,25 m. SE 81 Jama plitvega polkrožnega preseka v kv. IV–23, delno se je nadaljevala v S profilu. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko? Velikost 0,30 × 0,23m, globina 0,11 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 125 SE 82 Manjša jama plitvega stožčastega preseka in polkrožne oblike v kv. IV– 23, delno se je nadaljevala v S profi- lu. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,30 m, glo- bina 0,10 m. SE 83 Jama nepravilne okrogle oblike in plitvega zaobljenega preseka v kv. IV–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo pe- ščeno ilovico. Jama za stojko? Premer 0,50 m, globina 0,05 m. SE 85 Manjša jama ovalne oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. IV–23. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico z mikro koščki oglja. Jama za stojko. Velikost 0,40 × 0,35 m, glo- bina 0,12 m. SE 86 Jama ovalne oblike in plitvega zaob- ljenega preseka v kv. IV–25. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico z manjšimi koščki lepa. Jama za stoj- ko? Velikost 0,47 × 0,34 m, globina 0,08 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 126 SE 87 Manjša jama skoraj okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. IV–24, IV– 25. Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena s sivo rumena pe- ščeno ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,46 × 0,40 m, globina 0,13 m. SE 88 Jama skoraj okrogle oblike in blage- ga zaobljenega preseka v kv. IV–24. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Velikost 0,90 × 0,80 m, globina 0,16 m. SE 90 Manjša jama povsem okrogle obli- ke in plitvega stožčastega preseka v kv. IV–28. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico. Premer 0,25 m, globi- na 0,05 m. SE 91 Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. IV–28. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Jama za stojko. Premer 0,28 m, globina 0,06 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 127 SE 92 Manjša jama ovalne oblike in plitve- ga zaobljenega preseka v kv. IV–28. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,27 × 0,21 m, globina 0,08 m. SE 93 Jama štirikotne oblike in oglate- ga preseka v kv. IV–28. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce lepa. Velikost 0,64 × 0,54 m, globina 0,18 m. SE 94 Jama okrogle oblike in koničastega do polkrožnega preseka v kv. IV–29. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovi- co. Premer 0,66 m, globina 0,22 m. SE 96 Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. IV–30. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 1,90 × 0,70 m, globina od 0,09 do 0,16 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 128 SE 97 Jama skoraj pravilne okrogle obli- ke in plitvega polkrožnega preseka v kv. IV–30. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico. Jama za stojko? Velikost 0,33 × 0,30 m, globina 0,12 m. SE 98 Jama nepravilne okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. IV–30. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko? Velikost 0,43 × 0,39 m, globina 0,12 m. SE 99 Manjša jama ovalne oblike in plitve- ga zaobljenega preseka v kv. IV–30. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovi- co, ki je vsebovala drobce oglja. Veli- kost 0,39 × 0,14 m, globina 0,04 m. SE 100 Jama okrogle oblike in stožčaste- ga preseka v kv. IV–30. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Premer 0,50 m, globina 0,12 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 129 SE 101 Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. IV–30. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,41 × 0,35 m, globina 0,10 m. SE 102 SE 103 Jama okrogle tlorisne oblike in pli- Jama nepravilne ovalne oblike in pli- tvega zaobljenega preseka v kv. IV– tvega stožčastega preseka v kv. IV– 30. Vkopana je bila v geološko osno- 30. Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno vo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Premer 0,39 m, globina ilovico. Velikost 2,05 × 0,88 m, glo- 0,05 m. bina 0,09 m. 103 102 SE 104 SE 107 Ovalna jama zaobljenega V preseka v Jama okrogle oblike in polkrožne- kv. IV–31. Vkopana je bila v geološko ga preseka v kv. IV–31. Vkopana je osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- bila v geološko osnovo in zapolnjena ščeno ilovico. Velikost 1,27 × 0,87 m, s sivo rjavo peščeno ilovico. Premer globina 0,27 m. 0,47 m, globina 0,08 m. SE 105 SE 108 Jama v obliki srčka zaobljenega pre- Ovalna jama polkrožnega preseka v seka v kv. IV–31. Vkopana je bila kv. IV–31. Vkopana je bila v geološko v geološko osnovo in zapolnjena s osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost ščeno ilovico. Velikost 0,43 × 0,37 m, 1,11 × 1,00 m, globina 0,06 m. globina 0,09 m. SE 106 104 Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. IV–31. Vkopana je bila 107 v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumena peščeno ilovico. Velikost 1,88 × 0,67 m, globina 0,15 m. 108 105 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 130 SE 110 SE 111 Jama ovalne oblike in plitvega pre- Jama nepravilne ovalne oblike in pli- seka v kv. IV–31. Vkopana je bila tvega oglatega preseka v kv. IV–31. v geološko osnovo in zapolnjena s Vkopana je bila v geološko osnovo in sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- 0,55 × 0,45 m, globina 0,08 m. vico. Velikost 1,74 × 0,80 m, globina 0,18 m. 111 110 SE 113 Jama ovalne oblike in zaobljenega preseka v kv. IV–31. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vse- bovala mikro koščke oglja. Velikost 0,73 × 0,50 m, globina 0,19 m. SE 114 SE 115 Ovalna jama polkrožnega preseka v Ovalna jama polkrožnega preseka v kv. IV–32. Vkopana je bila v geološko kv. IV–32. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico. Velikost 0,60 × 0,50 m, ščeno ilovico. Velikost 1,53 × 1,00 m, globina 0,13 m. globina 0,27 m. 114 115 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 131 SE 118 Jama skoraj pravilne ovalne obli- ke in plitvega polkrožnega preseka v kv. IV–31. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico. Velikost 0,72 × 0,53 m, globina 0,10 m. SE 119 Jama nepravilne ovalne oblike in plitvega zaobljenega preseka v kv. IV–31. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala tudi mikro koščke oglja in lep. Velikost 0,48 × 0,27 m, globina 0,04 m. SE 120 Jama ovalne oblike in plitvega za- obljenega preseka v kv. IV–31. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Velikost 0,52 × 0,42 m, globina 0,08 m. SE 121 Manjša jama ovalne oblike in pol- krožnega preseka v kv. IV–33. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,28 × 0,23 m, globina 0,13 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 132 SE 122 Manjša jama ovalne oblike in zaob- ljenega preseka v kv. IV–33. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena z rjavo rdečo peščeno ilovico z veliko peska. Jama za stojko? Velikost 0,40 × 0,35 m, globina 0,12 m. SE 123 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. IV–33. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo rdečo peščeno ilo- vico z veliko peska. Jama za stojko? Premer 0,41 m, globina 0,14 m. SE 124 Jama nepravilne okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. IV–34. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- no ilovico z veliko peska. Velikost 0,40 × 0,38 m, globina 0,08 m. SE 125 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. IV–34. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rdečo peščeno ilovico z veliko peska. Jama za stojko? Pre- mer 0,17 m, globina 0,05 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 133 SE 126 Manjša jama ovalne oblike in polkro- žnega preseka v kv. IV–34. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rdečo peščeno ilovico z veliko peska. Jama za stojko? Velikost 0,25 × 0,22 m, globina 0,07 m. SE 127 Manjša jama ovalne oblike in polkro- žnega preseka v kv. IV–35. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena z rjavo peščeno ilovico z ve- liko peska. Jama za stojko? Velikost 0,39 × 0,31 m, globina 0,09 m. SE 128 Jama nepravilne ovalne oblike in pli- tvega preseka v kv. IV–34. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena z rdeče rjavo peščeno ilovico z veliko peska. Jama za stojko? Velikost 0,39 × 0,31 m, globina 0,09 m. SE 136 Manjša jama skoraj okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. V–2. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumeno pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,22 × 0,21 m, globina 0,09 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 134 SE 137 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. V–2. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo peščeno ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,28 × 0,26 m, glo- bina 0,30 m. SE 138 Jama nepravilne ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. V–2. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumeno peščeno ilovico. Velikost 0,50 × 0,40 m, glo- bina 0,16 m. SE 140 141 Srednje velika jama nepravilne oval- 140 ne oblike in polkrožnega preseka v kv. V–5. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno 143 ilovico, ki je vsebovala oglje. Velikost 142 1,45 × 0,50 m, globina 0,25 m. 144 SE 141 Jama ovalne oblike in stožčaste- ga preseka v kv. V–5. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na z rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,51 × 0,37 m, globina 0,17 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 135 SE 142 SE 143 Jama ovalne oblike in polkrožnega Jama kvadratne oblike in plitvega preseka v kv. V–5. Vkopana je bila v oglatega preseka v kv. V–5. Vkopana geološko osnovo in zapolnjena z rja- je bila v geološko osnovo in zapol- vo peščeno ilovico, pojavljale so se njena z rjavo peščeno ilovico. Velikost tudi korenine. Verjetno obarvanost 0,81 × 0,55 m, globina 0,13 m. polnila zaradi prisotnosti korenin. Velikost 0,82 × 0,61, globina od 0,06 SE 144 do 0,13 m. Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. V–5. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena z rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,51 × 0,48 m, globina 0,08 m. SE 147 Lisa nepravilne oblike v kv. V–7. Se- stavljena je bila iz koncentracije črno rjava peščene ilovice, nad SE 3. Veli- kost 1,24 × 0,95 m. SE 145 SE 146 Manjša jama okrogle oblike in pli- Jama srčaste oblike in polkrožne- tvega stožčastega preseka v kv. V–6. ga preseka v kv. V–6. Vkopana je bila Vkopana je bila v geološko osnovo v geološko osnovo in zapolnjena s in zapolnjena s sivo peščeno ilovico sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala z ogljem, spodnje polnilo pa je bila oglje. Velikost 0,55 × 0,36 m, globi- siva peščena ilovica. Jama se je na- na 0,16 m. daljevala v S profil. Premer 0,17 m, globina 0,08 m. 145 146 SE 152 Jama podolgovate oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. V–6. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovi- co, ki je vsebovala tudi oglje. Velikost 0,62 × 0,30 m, globina 0,08 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 136 SE 153 Jama skoraj jajčaste oblike in zaob- ljenega preseka v kv. V–6. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje. Velikost 0,70 × 0,52 m, globi- na 0,20 m. SE 154 Jama okrogle oblike in stožčastega preseka v kv. V–10. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico. Premer 0,30 m, glo- bina 0,20 m. SE 155 Jama okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. V–10. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico. Premer 0,29 m, glo- bina 0,07 m. SE 158 Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. V–11. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje. Velikost 0,40 × 0,36 m, globi- na 0,13 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 137 SE 159 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. V–11. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala lep in oglje. Jama za stoj- ko. Premer 0,18 m, globina 0,18 m. SE 160 Jama okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. V–11. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in lep. Premer 0,80 m, globi- na 0,14 m. SE 161 Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. V–11. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumeno peščeno ilovico. Velikost 0,35 × 0,22 m, globina 0,12 m. SE 164 Jama v obliki lista plitvega zaoblje- nega preseka v kv. V–13. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 1,34 × 1,06 m, globina 0,20 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 138 SE 167 Jama okrogle oblike in stožčastega preseka v kv. V–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Jama za stojko? Premer 0,26 m, globina 0,40 m. SE 169 Večja jama nepravilne oblike in plitvega polkrožnega preseka v kv. IV–18 in V–18. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na z rjavo peščeno ilovico. Velikost 3,39 × 1,68 m, globina 0,10 m. SE 170 Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. V–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s sivo peščeno ilovico. Velikost 0,35 × 0,26 m, globina 0,20 m. SE 171 SE 172 Jama okrogle oblike in globokega Jama okrogle oblike in polkrožne- stožčastega preseka v kv. V–20. Vko- ga preseka v kv. V–20. Vkopana je pana je bila v geološko osnovo in za- bila v geološko osnovo in zapolnjena polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. z rjavo sivo peščeno ilovico. Premer Jama za stojko? Premer 0,51 m, glo- 0,53 m, globina 0,06 m. bina 0,58 m. 172 171 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 139 SE 173 Jama nepravilne okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. V–22, IV–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo peščeno ilovico. Velikost 1,13 × 1,10 m, glo- bina 0,20 m. SE 174 Jama nepravilne ovalne oblike in iz- razitega strmega ovalnega preseka v kv. V–22 in V–23. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rja- vo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in lep. Velikost 0,63 × 0,42 m, globina 0,11 m. SE 178 SE 179 Jama nepravilne ovalne oblike in za- Manjša jama ovalne oblike in plitve- obljenega preseka v kv. V–25. Vko- ga stožčastega preseka v kv. V–25. pana je bila v geološko osnovo in Vkopana je bila v geološko osnovo zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- in zapolnjena s sivo rjavo peščeno vico, ki je vsebovala mikro koščke ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Velikost 0,40 × 0,28 m, globi- oglja in lepa. Jama za stojko. Velikost na 0,11 m. 0,20 × 0,16 m, globina 0,06 m. 179 178 SE 181 Jama okrogle oblike in plitvega pre- seka v kv. V–25. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,61 × 0,60 m, globina 0,13 m. V sklopu te jame sta dokumentira- ni dve poglobitvi – SE 181a (premer 0,14 m, globina 0,08 m) in SE 180b (velikost 0,24 × 0,18 m, globina 0,13 m). Vkopani sta bili v geološko osno- vo in zapolnjeni s sivo rjavo pešče- no ilovico. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 140 SE 182 Jama nepravilne okrogle oblike in plitvega zaobljenega preseka v kv. V–25. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo pe- ščeno ilovica. Velikost 0,27 × 0,26 m, globina 0,09 m. SE 184 Jama ovalne oblike in zaobljene- ga preseka v kv. V–26. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,49 × 0,43 m, globina 0,13 m. SE 185 Jama ovalne oblike in plitvega pre- seka v kv. V–26. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,40 × 0,23 m, globina 0,07 m. SE 186 Jama blage ovalne oblike in plitve- ga zaobljenega preseka v kv. V–26. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Velikost 0,25 × 0,19 m, globi- na 0,07 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 141 SE 188 Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. V–26. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje. Velikost 0,92 × 0,52 m, globi- na 0,14 m. SE 189 Jama nepravilne ovalne oblike in za- obljenega preseka v kv. V–25. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala oglje. Velikost 0,60 × 0,30 m, globina 0,12 m. SE 190 Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. V–25. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vse- bovala mikro koščke oglja. Velikost 0,57 × 0,49 m, globina 0,16 m. SE 191 Jama nepravilne ovalne oblike in stožčastega preseka v kv. V–24, V–25. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico. Velikost 0,53 × 0,28 m, globina 0,14 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 142 SE 192 Jarek polkrožnega preseka v kv. V–29, vkopan v geološko osno- vo. Velikost 4,10 × 0,46 m globina 0,20 m. Polnilo je sestavljala siva peščena ilovica, v sklopu tega jar- ka je bila dokumentirana poglobi- tev SE 192a, polnilo pa je bila sivo rdeča peščena ilovica, ki je vsebovala oglje. Velikost 1,62 × 0,40 m globi- na 0,25 m. SE 193 Globlji jarek polkrožnega preseka v kv. V–30. Vkopan je bil v geološko osnovo in zapolnjen s sivo rdečo pe- ščeno ilovico. Velikost 2,57 × 0,60 m, globina 0,40 m. SE 194 Večja jama podolgovate oblike in za- obljenega preseka v kv. V–30. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Velikost 2,53 × 0,83 m, globina 0,16 m. SE 195 Jama v obliki osmice in plitvega pol- krožnega preseka v kv. V–30. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Velikost 0,40 × 0,17 m, globina 0,10 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 143 SE 197 SE 198 Jarek v obliki črke L in oglatega pre- Jarek polkrožnega preseka v seka v kv. V–31. Vkopan je bil v geo- kv. V–31. Vkopan je bil v geološko loško osnovo in zapolnjen s sivo pe- osnovo in zapolnjen s sivo peščeno ščeno ilovico. Velikost 6,30 × 0,50 m, ilovico. Velikost 4,00 × 0,53 m, glo- globina 0,22 m. bina 0,36 m. SE 200 Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. V–33. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, na dnu pa so leža- li manjši in srednje veliki prodniki. Velikost 1,80 × 1,10 m, globina 0,25 m. SE 202 Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. V–30. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico. Velikost 0,95 × 0,75 m, globina 0,16 m. SE 203 Jama nepravilne ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka v kv. V–30. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s temno rjavo ilovico z majhnimi koščki oglja. Veli- kost 1,50 × 0,96, globina 0,10 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 144 SE 204 Jama ovalne oblike in plitvega koni- častega preseka v kv. V–30. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo peščeno ilovico. Velikost 0,64 × 0,48 m, globina 0,10 m. SE 205 Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. V–31, V–32. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rdečo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja in lepa. Velikost 1,10 × 0,92 m, globina 0,09 m. SE 209 Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. III–8. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rumeno peščeno ilovi- co. Velikost 0,47 × 0,37 m, globina 0,10 m. SE 210 Jama skoraj okrogle oblike in plitve- ga preseka v kv. III–8. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rdečo peščeno ilovico. Velikost 0,64 × 0,60 m, globina 0,13 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 145 SE 211 Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. III–8. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rdečo peščeno ilovico. Velikost 0,50 × 0,37 m, globina pa je bila 0,12 m. SE 212 Srednje velika jama okrogle obli- ke in plitvega polkrožnega preseka v kv. III–9. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rumeno rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Velikost 1,05 × 1,00 m, globina 0,15 m. SE 213 Jama ovalne oblike in zaobljenega preseka v kv. III–9. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z ru- meno sivo peščeno ilovico. Velikost 0,80 × 0,58 m, globina 0,20 m. SE 214 Jama okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z ru- meno sivo peščeno ilovico. Premer 0,40 m, globina 0,20 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 146 SE 215 SE 216 Jama okrogle/ovalne oblike in plitve- Jama jajčaste oblike in plitvega pol- ga polkrožnega preseka v kv. III–8. krožnega preseka v kv. III–10. Vko- Vkopana je bila v geološko osnovo in pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rumeno sivo peščeno zapolnjena s sivo rdečo peščeno ilo- ilovico. Velikost 0,22 × 0,18 m, glo- vico, ki je vsebovala oglje. Velikost bina 0,07 m. 1,84 × 1,13 m, globina 0,15 m. SE 217 Jama ovalne oblike in zaobljene- ga preseka v kv. III–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s sivo rumeno peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in lep. Velikost 0,96 × 0,90 m, globina 0,20 m. SE 225 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. III–15. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo ilovico, ki je vse- bovala oglje. Jama za stojko. Velikost 0,35 × 0,33 m, globina 0,17 m. SE 227 Manjša jama okrogle oblike in globljega polkrožnega preseka v kv. III–16. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo ru- meno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Jama za stojko. Premer 0,30 m, globina 0,30 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 147 SE 230 Manjša jama ovalne oblike in zaob- ljenega preseka v kv. III–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje. Jama za stoj- ko. Velikost 0,26 × 0,23 m, globina 0,18 m. SE 234 Manjša jama skoraj okrogle oblike in plitvega stožčastega preseka v kv. III– 16. Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena s sivo rumeno pe- ščeno ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,29 × 0,28 m, globina 0,12 m. SE 235 Manjša jama ovalne oblike in stožča- stega preseka v kv. III–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumeno peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Jama za stojko. Velikost 0,26 × 0,21 m, globina 0,17 m. SE 238 Jama skoraj okrogle oblike in blagega stožčastega preseka novo v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumeno peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in drob- ce keramike. Velikost 0,71 × 0,68 m, globina 0,20 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 148 SE 245 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. III–17. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumeno pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,26 × 0,23 m, globina 0,19 m. SE 246 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. III–17. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rumeno peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,40 m, glo- bina 0,20 m. SE 248 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. III–17. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rumeno peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Jama za stojko. Premer 0,34 m, glo- bina 0,17 m. SE 249 SE 253 Manjša jama okrogle oblike in pol- Manjša jama okrogle oblike in plitve- krožnega preseka v kv. III–17. Vko- ga stožčastega preseka v kv. III–17. pana je bila v geološko osnovo in Vkopana je bila v geološko osnovo zapolnjena s sivo rumeno pešče- in zapolnjena s sivo rjavo peščeno no ilovico. Jama za stojko. Velikost ilovico, ki je vsebovala oglje. Jama 0,31 × 0,30 m, globina 0,14 m. za stojko. Premer 0,24 m, globina 0,14 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 149 SE 255 SE 256 Manjša jama okrogle oblike in pol- Manjša jama okrogle oblike in zelo krožnega preseka v kv. III–17. Vko- plitvega polkrožnega preseka v pana je bila v geološko osnovo in kv. III–17. Vkopana je bila v geološko zapolnjena s sivo rumeno ilovico, osnovo in zapolnjena s sivo rumeno ki je vsebovala mikro koščke oglja ilovico, ki je vsebovala mikro koščke in lepa. Jama za stojko. Velikost oglja in lepa. Jama za stojko. Velikost 0,24 × 20,3 m, globina 0,15 m. 0,27 × 0,24 m, globina 0,05 m. SE 257 SE 269 Manjša jama ovalne oblike in plitve- Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. III–17. ga polkrožnega preseka v kv. III–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in Vkopana je bila v geološko osnovo zapolnjena s sivo rumeno peščeno in zapolnjena z rumeno rjavo pešče- ilovico, ki je vsebovala mikro koščke no ilovico. Jama za stojko. Velikost oglja in lepa. Jama za stojko. Velikost 0,22 × 0,20 m, globina 0,14 m. 0,38 × 0,27 m, globina 0,13 m. SE 261 Manjša jama okrogle oblike v kv. III– 17. Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena s sivo rumeno pe- ščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Jama za stojko. Velikost 0,30 × 0,25 m, globina 0,15 m. SE 264 Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. III–18. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumeno pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,27 × 0,26 m, globina 0,08 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 150 SE 262 SE 263 Manjša jama ovalne oblike in stožča- Jama ovalne oblike in stožčaste- stega preseka v kv. III–17. Vkopana ga preseka v kv. III–17. Vkopana je je bila v geološko osnovo in zapol- bila v geološko osnovo in zapolnje- njena s sivo rumeno peščeno ilovi- na s sivo rumeno ilovico. Velikost co, ki je vsebovala tudi mikro koščke 0,41 × 0,30 m, globina 0,20 m. oglja in lepa. Jama za stojko. Velikost 0,23 × 0,19 m, globina 0,17 m. 262 263 SE 266 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. III–18. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumeno peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro košč- ke oglja. Jama za stojko. Velikost 0,36 × 0,40 m, globina 0,16 m. SE 268 Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. III–19. 268 Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena z rumeno peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro košč- ke oglja. Jama za stojko. Premer 269 0,32 m, globina 0,13 m. SE 271 Jama okrogle oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. III–18. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Premer 0,51 m, globina 0,11 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 151 SE 272 Jama okrogle oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. III–19. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Premer 0,22 m, globina 0,08 m. SE 273 Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. III–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala prodnike. Velikost 0,81 × 0,58 m, globina 0,19 m. SE 275 SE 276 Manjša jama okrogle oblike in plitve- Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. III–19. ga stožčastega preseka v kv. III–19. Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rumeno rjavo pešče- in zapolnjena z rumeno rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Premer no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,16 m, globina 0,09 m. 0,28 × 0,26 m, globina 0,13 m. 275 276 SE 277 Jama ovalne oblike in stožčaste- 277 ga preseka v kv. III–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 313 0,41 × 0,21 m, globina 0,16 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 152 SE 278 Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. III–19. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovi- co. Velikost 0,26 × 0,23 m, globina 0,09 m. SE 280 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. III–20. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Jama za stojko. Premer 0,28 m, globina 0,20 m. SE 282 Jama ovalne oblike in stožčastega preseka v kv. III–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vse- bovala oglje. Velikost 1,19 × 0,93 m, globina 0,32 m. SE 283 Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. III–20. Vkopana je 283 bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 287 0,44 × 0,38 m, globina 0,19 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 153 SE 284 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. III–20. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Jama za stojko. Premer 0,34 m, globina 0,20 m. SE 285 Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. III–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,38 × 0,35 m, globina 0,11 m. SE 286 Manjša jama ovalne oblike in ostre- ga polkrožnega preseka v kv. III–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro košč- ke oglja. Jama za stojko. Velikost 0,35 × 0,26 m, globina 0,24 m. SE 287 SE 290 Jama okrogle oblike in plitvega pol- Jama okrogle oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. III–20. Vko- krožnega preseka v kv. III–21. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- pana je bila v geološko osnovo in polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- Premer 0,33 m, globina 0,15 m. vico, na površini mikro koščki oglja in lepa. Premer 0,59 m, globina 0,14 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 154 SE 294 Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. III–21. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Velikost 0,66 × 0,43 m, globina 0,09 m. SE 296 Jama nepravilne okrogle oblike in plitvega polkrožnega preseka v kv. III–21. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rja- vo peščeno ilovico, ki je na površini vsebovala mikro koščke oglja. Premer 0,35 m, globina 0,09 m. SE 299 SE 297 Večja jama, nepravilne ovalne obli- Manjša jama nepravilne okrogle obli- ke in plitvega preseka v kv. III–22. ke in plitvega polkrožnega preseka v Vkopana je bila v geološko osnovo in kv. III–22. Vkopana je bila v geološko zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- vico. Velikost 2,07 × 1,00 m, globina ščeno ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,15 m. 0,32 × 0,30 m, globina 0,13 m. SE 307 SE 308 Jama ovalne oblike in plitvega pol- Srednje velika jama nepravilne obli- krožnega preseka v kv. III–25. Vko- ke in plitvega polkrožnega preseka v pana je bila v geološko osnovo in kv. III–30. Vkopana je bila v geološko zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- osnovo in zapolnjena z rjavo peščeno vico. Velikost 0,70 × 0,57 m, globina ilovico. Velikost 1,72 × 0,95 m, glo- 0,09 m. bina 0,11 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 155 SE 302 (M 1:100) SE 305 (M 1:100) Manjša jama, ovalne oblike in plitve- Jama hruškaste oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. III–24. ga polkrožnega preseka v kv. III–24. Vkopana je bila v geološko osnovo Vkopana je bila v geološko osnovo in in zapolnjena s sivo rjavo pešče- zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- no ilovico. Jama za stojko. Velikost vico. Velikost 0,94 × 0,61 m, globina 0,39 × 0,34 m, globina 0,09 m. 0,10 m. SE 303 (M 1:100) Jama ovalne oblike in plitvega za- obljenega preseka v kv. III–24. Vko- 302 pana je bila v geološko osnovo in 304 zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Velikost 0,90 × 0,55 m, globina 0,10 m. SE 304 (M 1:100) Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. III–24. Vko- 305 303 pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja in lepa. Velikost 0,49 × 0,50 m, globi- na 0,09 m. SE 306 Jama nepravilne okrogle oblike in plitvega polkrožnega preseka v kv. III–25. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mi- kro koščke lepa. Velikost 0,79 × 0,71, globina 0,11 m. SE 309 Večja jama hruškaste oblike in pol- krožnega preseka v kv. III–31. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo peščeno ilovi- co. Velikost 2,13 × 1,63 m globina 0,73 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 156 SE 310 Ovalna jama polkrožnega preseka v kv. III–31. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo peščeno ilovico. Velikost 1,60 × 0,61 m, glo- bina 0,26 m. SE 311 SE 312 Jama ovalne oblike in plitvega pol- Jama hruškaste oblike in blage- krožnega preseka v kv. III–31. Vko- ga polkrožnega preseka v kv. III–31. pana je bila v geološko osnovo in Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo peščeno ilovi- zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- co. Velikost 0,63 × 0,47 m, globina vico. Velikost 1,69 × 0,90 m, globina 0,10 m. 0,24 m. SE 313 Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. III–19. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala oglje. Velikost 0,39 × 0,27 m, globina 0,07 m. SE 314 Jama okrogle oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. III–20, III–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala oglje in lep. Pre- mer 0,82 m, globina 0,10 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 157 SE 315 Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. III–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Jama za stojko. Premer 0,26 m, globina 0,08 m. SE 316 Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. III–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,21 × 0,20 m, globina 0,09 m. SE 317 SE 322 Jama okrogle oblike in plitvega pol- Manjša jama ovalne oblike in plitve- krožnega preseka v kv. III–22. Vko- ga polkrožnega preseka v kv. III–24. pana je bila v geološko osnovo in Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovi- vico. Velikost 0,28 × 0,27 m, globina co, na površini se je nahajalo oglje in 0,08 m. drobci lepa. Jama za stojko. Velikost 0,27 × 0,25 m, globina 0,09 m. SE 321 Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. III–23. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in lep. Velikost 0,23 × 0,20 m, globina 0,06 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 158 SE 323 Jama ovalne oblike in plitvega prese- ka v kv. III–26. Vkopana je bila v ge- ološko osnovo in zapolnjena z rjavo rdečo mivko z malo ilovice. Velikost 2,18 × 0,74 m, globina 0,08 m. SE 324 SE 325 Večja jama nepravilne ovalne obli- Jama okrogle oblike in plitvega pre- ke in plitvega zaobljenega preseka seka v kv. III–27. Vkopana je bila v v kv. III–26. Vkopana je bila v geo- geološko osnovo in zapolnjena z rja- loško osnovo in zapolnjena z rjavo vo rdeča mivko z malo peščene ilo- rdečo mivko z malo ilovice. Velikost vice. Velikost 0,63 × 0,55 m, globina 1,75 × 0,52 m, globina 0,14 m. 0,10 m. SE 326 Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. III–27. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo rdečo mivko z malo peščene ilovice. Velikost 0,63 × 0,54 m, globina 0,13 m. SE 327 Jama nepravilne podolgovate oblike in polkrožnega preseka v kv. III–27. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo rdečo mivko. Veli- kost 1,17 (do profila) × 0,57 m, glo- bina 0,22 m. SE 329 Večja jama ovalne oblike in zelo pli- tvega zaobljenega preseka v kv. III– 28. Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena z rjavo rdečo mivko, pomešano s peščeno ilovico in gra- mozom srednje velikosti. Velikost 3,45 × 0,73 m, globina 0,09 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 159 SE 330 Srednje velika jama nepravilne oval- ne oblike in zelo plitvega polkrožne- ga preseka v kv. III–28. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo rdečo mivko, pomešano s pe- ščeno ilovico. Velikost 1,14 × 0,70 m, globina 0,2 m. SE 331 Večja jama nepravilne ovalne obli- ke in plitvega zaobljenega preseka v kv. III–29. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo rdečo mivko, pomešano s peščeno ilovico in srednje velikim gramozom. Veli- kost 2,73 × 0,97 m, globina 0,08 m. SE 332 Večja jama nepravilne oblike in pli- tvega polkrožnega preseka v kv. IV– 29, III–29. Vkopana je bila v geo- loško osnovo in zapolnjena z rjavo rumeno peščeno ilovico. Velikost 1,99 × 1,17 m, globina 0,05 m. SE 333 Jama nepravilne oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. III–29. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo rdečo mivko, po- mešano s peščeno ilovico. Velikost 1,08 × 0,81 m, globina 0,13 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 160 SE 334 Večja jama nepravilne oblike in pli- tvega polkrožnega preseka v kv. III– 29. Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena z rjavo rdečo mivko, pomešano s peščeno ilovico. Velikost 2,01 × 0,62 m, globina 0,11m. SE 335 Jama nepravilne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. III–31. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 1,95 × 1,42 m, globina 0,05 m. SE 336 Srednje velika jama nepravilne oval- ne oblike in polkrožnega preseka v kv. III–31. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico. Velikost 0,99 × 0,69 m, globina 0,17 m. SE 337 Manjša jama ovalne oblike in plitve- ga zaobljenega preseka v kv. III–31. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Velikost 0,44 × 0,37 m, globi- na 0,06 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 161 SE 338 Jama ovalne oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. III–31. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Velikost 0,62 × 0,53 m, globi- na 0,07 m. SE 339 Srednje velika jama ovalne obli- ke in plitvega polkrožnega preseka v kv. III–31. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico. Velikost 1,13 × 1,00 m, globina 0,10 m. SE 340 Jama okrogle oblike in polkrožne- ga preseka v kv. III–32. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s sivo mivko, pomešano s pešče- no ilovico. Premer 0,40 m, globina 0,16 m. SE 341 Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. III–32. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo mivko, pomešana s peščeno ilovico. Jama za stojko. Pre- mer 0,20 m, globina 0,07 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 162 SE 342 Jama nepravilne ovalne oblike in globokega polkrožnega preseka v kv. III–31. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico. Velikost 1,80 × 1,31 m, globina 0,35 m. SE 343 Jama nepravilne oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. III–30. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- vico, ki je vsebovala oglje. Velikost 1,16 × 1,11 m, globina 0,09 m. SE 344 SE 345 Manjša jama okrogle oblike in plitve- Jama ovalne oblike in plitvega pre- 344 ga preseka v kv. III–16. Vkopana je seka v kv. III–16. Vkopana je bila v bila v geološko osnovo in zapolnje- geološko osnovo in zapolnjena s sivo na s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je rjavo peščeno ilovico. Jama za stoj- 345 vsebovala koščke oglja. Jama za stoj- ko. Velikost 0,36 × 0,25 m, globina ko. Velikost 0,20 × 0,18 m, globina 0,05 m. 0,12 m. SE 347 Jama nepravilne ovalne oblike in plitvega preseka v kv. III–32. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Velikost 1,05 × 0,83 m, globina 0,16 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 163 SE 348 Manjša jama pravilne okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. III–34. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s homogeno drobljivo sivo mivko. Jama za stojko. Premer 0,23 m; globina 0,14 m. SE 349 Jama nepravilne ovalne oblike in plitvega preseka v kv. III–34. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z drobljivo sivo mivko, pomešano s homogeno peščeno ilo- vico. Velikost 0,70 × 0,62 m, globina 0,07 m. SE 350 Velika jama nepravilne ovalne oblike in zaobljenega preseka v kv. III–34. Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena s sivo mivko, po- mešana s peščeno ilovico. Velikost 2,50 × 1,10 m, globina 0,32 m. SE 351 Srednje velika jama nepravilne oval- ne oblike v kv. III–35. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s homogeno sivo peščeno ilovi- co. Velikost 1,50 × 1,02 m, globina 0,30 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 164 SE 352 Jama, dokaj jajčaste oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. III–35. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s svetlo sivo peščeno ilo- vico. Velikost 1,65 × 1,30 m, globina 0,14 m. SE 353 Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. III–34. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s prečiščeno sivo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,39 × 0,38 m, globina 0,04 m. SE 354 Manjša jama okrogle oblike in plitve- ga polkrožnega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s prečiščeno sivo pe- ščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,20 m, globina 0,10 m. SE 355 Večja jama nepravilne ovalne obli- ke in polkrožnega/oglatega preseka v kv. III–35. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo mivko, pomešano s peščeno ilovico. Velikost 2,56 × 1,27 m, globina 0,40 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 165 SE 356 Manjša jama, ovalne oblike in pli- tvega krožnega preseka v kv. III–36. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s črno sivo peščeno ilovi- co, ki je vsebovala lep in oglje. Jama za stojko. Velikost 0,42 × 0,31 m, globina 0,10 m. SE 361 Jama ovalne oblike in zaobljene- ga preseka v kv. III–25. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,84 × 0,57 m, globina 0,16 m. SE 363 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. II–16. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje. Jama za stojko. Premer 0,33 m, globina 0,27 m. SE 370 SE 367 Manjša jama okrogle oblike in koni- Jama ovalne oblike in zaobljenega častega preseka v kv. II–17. Vkopana preseka v kv. II–2, II–1. Vkopana je je bila v geološko osnovo in zapol- bila v geološko osnovo in zapolnjena njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki z rumeno rjavo peščeno ilovico. Veli- je vsebovala oglje in prodnike. Jama kost 1,91 × 1,09 m, globina 0,30 m. za stojko. Premer 0,23 m, globina 0,27 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 166 SE 371 Jama ovalne oblike in plitvega pre- seka v kv. II–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,44 × 0,32 m, globina 0,09 m. SE 372 Manjša jama ovalne oblike in stopni- častega preseka v kv. II–17, II–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- no ilovico, ki je vsebovala drobce oglja in lep. Jama za stojko. Velikost 0,53 × 0,20 m, globina od 0,13 do 0,30 m. SE 377 Jama nepravilne ovalne oblike in razmeroma plitvega polkrožnega pre- seka v kv. II–13. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje, lep in nerazpoznavne drobce kerami- ke. Velikost 0,63 × 0,53 m, globina je 0,15 m. SE 386 SE 387 Jama okrogle oblike in zaobljenega Jama ovalne oblike in plitvega prese- preseka v kv. II–15. Vkopana je bila v ka v kv. II–15. Vkopana je bila v geo- geološko osnovo in zapolnjena s sivo loško osnovo in zapolnjena s sivo pe- peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro ščeno ilovico. Velikost 0,41 × 0,35 m, koščke oglja. Velikost 0,36 × 0,34 m, globina 0,10 m. globina 0,20 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 167 SE 394 Jama okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. II–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vse- bovala oglje in lep. Premer 0,26 m, globina 0,06 m. SE 412 Jama nepravilne ovalne oblike in zaobljenega preseka v kv. II–38. Vkopana je bila v geološko osno- vo in zapolnjena s sivo mivko, po- mešano s peščeno ilovico. Velikost 3,00 × 1,87 m, globina 0,40 m. SE 424 Srednje velika jama nepravilne oval- ne oblike in plitvega polkrožnega preseka v kv. I–3. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rja- vo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje. Velikost 1,34 × 0,65 m, globi- na 0,11 m. SE 425 Jama, ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. I–3. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje. Velikost 0,80 × 0,69 m, globi- na 0,28 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 168 SE 413 (M 1:100) SE 415 (M 1:100) Jama nepravilne ovalne oblike in za- Jama nepravilne pravokotne obli- obljenega preseka v kv. II–37, II–38. ke in oglatega preseka v kv. II–37 Vkopana je bila v geološko osno- in II–38. Vkopana je bila v geološko vo in zapolnjena s sivo mivko, po- osnovo in zapolnjena s sivo mivko, mešano s peščeno ilovico. Velikost pomešano s peščeno ilovico. Velikost 1,93 × 0,89 m, globina 0,30 m. 1,02 × 0,87 m, globina 0,26 m. SE 414 (M 1:100) SE 416 (M 1:100) Jama okrogle oblike in polkrožnega Jama ovalne oblike in zaobljenega preseka v kv. II–38. Vkopana je bila v preseka v kv. II–37. Vkopana je bila geološko osnovo in zapolnjena s sivo v geološko osnovo in zapolnjena s mivko, pomešano s peščeno ilovico. sivo mivko, pomešano s peščeno ilo- Velikost 0,45 × 0,42 m. vico. Velikost 0,63 × 0,44 m, globina 0,20 m. 416 SE 417 (M 1:100) 415 Jama nepravilne ovalne oblike in oglatega preseka v kv. II–37. Vko- 417 414 pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo mivko, pome- šano s peščeno ilovico. Velikost 1,83 × 1,06 m, globina 0,31 m. 418 413 SE 418 (M 1:100) Jama nepravilne ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka v kv. II–37. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo mivko, pomešano s peščeno ilovico. Velikost 1,53 × 0,72 m, globina 0,08 m. SE 427 Srednje velika jama polkrožne obli- ke in plitvega U preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Velikost 1,06 × 0,85 m, globi- na 0,18 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 169 SE 428 SE 429 Jama ovalne oblike in plitvega pol- Jama okrogle oblike in plitvega pol- krožnega preseka v kv. I–39. Vko- krožnega preseka v kv. I–39. Vko- pana je bila v geološko osnovo in pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo mivko. Velikost zapolnjena s homogeno sivo miv- 0,39 × 0,31 m, globina 0,14 m. ko. Velikost 0,22 × 0,20 m, globina 0,09 m. 429 428 SE 430 (M 1:100) SE 431 (M 1:100) Srednje velika jama nepravilne oval- Večja jama nepravilne ovalne obli- ne oblike in U preseka v kv. I–39. ke in plitvega zaobljenega preseka v Vkopana je bila v geološko osnovo kv. I–39. Vkopana je bila v geološko in zapolnjena s sivo peščeno ilovi- osnovo in zapolnjena s sivo peščeno co. Velikost 1,90 × 0,97 m, globina ilovico. Velikost 1,95 × 1,05 m, glo- 0,17 m. bina 0,16 m. 431 430 SE 432 SE 433 Jama hruškaste oblike in plitve- Manjša jama okrogle oblike in pli- ga U preseka v kv. I–39. Vkopana je tvega preseka v kv. I–39. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- bila v geološko osnovo in zapolnje- na s sivo homogeno mivko. Velikost na z drobljivo sivo mivko. Premer 0,37 × 0,20 m, globina 0,05 m. 0,23 m, globina 0,05 m. SE 434 SE 435 SE 436 Jama nepravilne ovalne oblike in Jama ovalne oblike in plitvega pol- 434 Jama okrogle oblike in plitvega U plitvega polkrožnega preseka v krožnega preseka v kv. I–39. Vko- preseka v kv. I–39. Vkopana je bila kv. I–39. Vkopana je bila v geološko pana je bila v geološko osnovo in v geološko osnovo in zapolnjena z 436 osnovo in zapolnjena z drobljivo sivo zapolnjena z drobljivo sivo miv- drobljivo sivo mivko. Premer 0,16 m, 435 mivko. Velikost 0,45 × 0,28 m, glo- ko. Velikost 0,20 × 0,16 m, globina globina 0,04 m. bina 0,05 m. 0,05 m. SE 438 SE 453 Jama ovalne oblike in plitvega pol- Jama ovalno/okrogle oblike in U pre- krožnega preseka v kv. I–37. Vko- seka v kv. I–15. Vkopana je bila v pana je bila v geološko osnovo in geološko osnovo in zapolnjena s sivo zapolnjena s sivo peščeno ilovi- rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala co. Velikost 0,28 × 0,24 m, globina oglje in lep. Velikost 0,47 × 0,40 m, 0,09 m. globina 0,18 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 170 SE 439 Jama skoraj okrogle oblike in U pre- seka v kv. I–37. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s ho- mogeno sivo peščeno ilovico. Velikost 0,38 × 0,36 m, globina 0,09 m. SE 440 Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. I–37. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na s sivo peščeno ilovico. Velikost 0,37 × 0,34 m, globina 0,06 m. SE 448 SE 451 Jama ovalne oblike in U preseka v Jama ovalne oblike in stožčastega kv. I–15. Vkopana je bila v geološko preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- geološko osnovo in zapolnjena s sivo ščeno ilovico, ki je vsebovala drobce rjavo peščeno ilovico. Jama za stojko. oglja in lepa. Velikost 0,40 × 0,32 m, Premer 0,32 m, globina 0,23 m. globina 0,16 m. SE 461 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–15. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena z rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce lepa. Jama za stoj- ko. Premer 0,36 m, globina 0,14 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 171 SE 467 (M 1:150) Jarek polkrožnega preseka v kv. I–35, I–36, II–36. Vkopan je bil v geološko osnovo in zapolnjen z rjavo sivo pe- ščeno ilovico. Širina 0,26 m. SE 468 Večja jama polkrožne oblike in U pre- seka v kv. I–30. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce ožgane zemlje in oglje. Veli- kost 2,34 × 1,02 m, globina 0,27 m. SE 473 SE 470 473 Manjša jama ovalne oblike in pol- Manjša jama okrogle oblike v kv. II– krožnega preseka v kv. II–23. Vko- 23. Vkopana je bila v geološko osno- pana je bila v geološko osnovo vo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- in zapolnjena s sivo rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Premer 474 no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,29 m, globina 0,08 m. 0,37 × 0,32 m, globina 0,21 m. SE 474 Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. II–23. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,37 × 0,32 m, globina 0,21 m. SE 476 Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. III–22, II–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,44 × 0,25 m, globina od 0,09 do 0,14 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 172 SE 479 SE 480 Jama nepravilne okrogle oblike in Jama ovalne oblike in zaobljene- zaobljenega preseka v kv. II–22. Vko- ga preseka v kv. II–22. Vkopana je pana je bila v geološko osnovo in za- bila v geološko osnovo in zapolnje- polnjena z rjavo peščeno ilovico, ki je na z rjavo peščeno ilovico. Velikost vsebovala drobce lepa in oglje. Veli- 0,72 × 0,59 m, globina 0,36 m. kost 0,52 × 0,45 m, globina 0,22 m. 480 479 SE 481 SE 482 Manjša jama okrogle oblike in zaob- Manjša jama okrogle oblike in U pre- ljenega preseka v kv. II–22. Vkopana seka v kv. II–22. Vkopana je bila v je bila v geološko osnovo in zapol- geološko osnovo in zapolnjena s sivo njena s sivo rjavo peščeno ilovico. rjavo peščeno ilovico. Jama za stojko. Jama za stojko. Premer 0,27 m, glo- Premer 0,26 m, globina 0,38 m. bina 0,19 m. 482 481 SE 483 SE 484 Jama ovalne oblike in polkrožne- Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. II–21. Vkopana je ga preseka v kv. II–21. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,90 × 0,71 m, globina 0,20 m. 0,48 × 0,53 m, globina 0,44 m. 484 483 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 173 SE 485 Srednje velika jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. II–21. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovi- co, ki je vsebovala oglje in lep. Veli- kost 1,04 × 0,60 m, globina 0,36 m. SE 486 Jama ovalne oblike in plitvega pre- seka v kv. II–21. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,52 × 0,34 m, globina 0,07 m. SE 488 SE 490 Manjša jama okrogle oblike in pol- Jama, ovalne oblike in zaobljenega krožnega preseka v kv. II–21. Vkopa- preseka v kv. III–20 in II–20. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, Jama za stojko. Premer 0,34 m, glo- ki je vsebovala mikro koščke oglja in bina 0,16 m. lepa. Velikost 0,83 × 0,50 m, globi- na 0,23 m. SE 495 Velika jama ovalne oblike in globo- kega oglatega do zaobljenega pre- seka v kv. II–19, III–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na z rjavo sivo peščeno ilovico, pre- mešano s srednje velikim gramo- zom. Velikost 3,80 × 3,32 m, globina 1,60 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 174 SE 499 Jama, okrogle/ovalne oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–27. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Velikost 0,65 × 0,60 m, globina 0,28 m. SE 500 SE 501 Jama, okrogle oblike in polkrožne- Jama ovalne oblike in polkrožnega ga preseka v kv. I–25. Vkopana je preseka v kv. I–26. Vkopana je bila bila v geološko osnovo in zapolnjena v geološko osnovo in zapolnjena s s sivo rjavo peščeno ilovico. Premer sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,54 m, globina 0,21 m. 0,44 × 0,35 m, globina 0,20 m. SE 502 Jama ovalne oblike in U preseka v kv. I–24. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico. Velikost 0,66 × 0,57 m, globina 0,19 m. SE 503 SE 504 Jama nepravilne okrogle oblike in Jama okrogle oblike in polkrožnega zaobljenega preseka v kv. I–24. Vko- preseka v kv. II–21. Vkopana je bila v pana je bila v geološko osnovo in geološko osnovo in zapolnjena s sivo zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala vico. Velikost 0,60 × 0,59 m, globina drobce lepa in oglja. Premer 0,54 m, 0,22 m. globina 0,40 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 175 SE 512 SE 516 (M 1:20) Manjša jama ovalne oblike in U pre- Manjša jama ovalne oblike in plitve- seka v kv. II–19. Vkopana je bila ga polkrožnega preseka v kv. III–21. v geološko osnovo in zapolnjena z Vkopana je bila v geološko osnovo in rjavo sivo peščeno ilovico. Velikost zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- 0,36 × 0,33 m, globina 0,20 m. vico. Velikost 0,15 × 0,12 m, globina 0,11 m. SE 519 Jama ovalne oblike in polkrožne- 520 519 ga preseka v kv. I–13. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena 521 s sivo rumeno peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro drobce keramike in oglja. Velikost 0,60 × 0,44 m, globi- na 0,19 m. SE 520 SE 521 Manjša jama okrogle oblike in zaob- Jama jajčaste oblike in globokega ljenega preseka v kv. I–13. Vkopana polkrožnega preseka v kv. I–13. Vko- je bila v geološko osnovo in zapol- pana je bila v geološko osnovo in za- njena z rjavo sivo peščeno ilovico, polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in lep. Jama ki je vsebovala drobce lepa, keramike za stojko. Premer 0,37 m, globina in oglja. Velikost 0,70 × 0,59 m, glo- 0,20 m. bina 0,47 m. SE 524 Manjša jama okrogle oblike in globo- 528 527 kega stožčastega preseka v kv. I–13. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 524 0,34 × 0,32 m, globina 0,35 m. SE 527 SE 528 Manjša jama okrogle oblike in U pre- Manjša jama ovalne oblike in polkro- seka v kv. I–13. Vkopana je bila v žnega preseka v kv. I–13. Vkopana je geološko osnovo in zapolnjena s sivo bila v geološko osnovo in zapolnje- rjavo peščeno ilovico, ki je vsebova- na s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je la drobce oglja in lep. Jama za stoj- vsebovala lep in oglje. Jama za stoj- ko. Velikost 0,30 × 0,29 m, globina ko. Velikost 0,27 × 0,23 m, globina 0,21 m. 0,23 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 176 SE 526 (M 1:100) Krajši jarek U preseka v kv. I–13, ki je potekal v smeri od V proti Z. Vko- pan je bil v geološko osnovo in za- polnjen s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 2,72 × 0,35–0,67 m, globi- na 0,14 m. SE 532 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. I–13. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rumeno pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,34 × 0,33 m, globina 0,16 m. SE 538 Srednje dolg podolgovat jarek, U pre- seka. Polnilo jarka je sestavljala siva peščena ilovica. Jarek je presekal SE 534. Velikost 5,20 × 0,50 m, glo- bina 0,20 m. SE 536 Srednje velika jama okrogle obli- ke in plitvega polkrožnega preseka v kv. I–13. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rume- no peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja in lepa. Premer 0,90 m, globina 0,14 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 177 SE 539 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. I–12, I–13. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovi- co, ki je vsebovala oglje in lep. Jama za stojko? Velikost 0,44 × 0,42 m, globina 0,20 m. SE 541 SE 542 Jama ovalne oblike in polkrožnega Jama dokaj pravilne ovalne oblike preseka v kv. III–19. Vkopana je bila in U preseka v kv. III–19. Vkopana je v geološko osnovo in zapolnjena s bila v geološko osnovo in zapolnjena sivo peščeno ilovico, ki je vsebova- z rjavo peščeno ilovico, ki je vsebo- la mikro koščke oglja in lepa. Velikost vala mikro koščke oglja in lepa. Veli- 0,70 × 0,60 m, globina 0,25 m. kost 0,69 × 0,55 m, globina 0,3 m. SE 544 Srednje velika jama nepravilne oval- ne oblike in globljega polkrožne- ga preseka v kv. III–18. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 1,04 × 0,63 m, globina 0,34 m. SE 547 SE 545 Manjša jama okrogle oblike in ostre- Jama okrogle tlorisne oblike in raz- ga koničastega preseka v kv. I–23. meroma zaobljenega U preseka v Vkopana je bila v geološko osnovo kv. III–18. Vkopana je bila v geološko in zapolnjena s sivo rjavo peščeno osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ilovico, ki je vsebovala oglje in lep. ščeno ilovico. Premer 0,49 m, globi- Jama za stojko. Premer 0,32 m, glo- na 0,19 m. bina 0,15 m. SE 548 SE 549 Jama ovalne oblike in stožčastega Jama okrogle oblike in polkrožne- preseka v kv. I–22. Vkopana je bila ga preseka v kv. I–22. Vkopana je v geološko osnovo in zapolnjena s bila v geološko osnovo in zapolnjena sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost s sivo rjavo peščeno ilovico. Premer 0,43 × 0,39 m, globina 0,15 m. 0,41 m, globina 0,22 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 178 SE 550 Jama ovalne oblike in plitvega pre- seka v kv. I–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,40 × 0,28 m, globina 0,12 m. SE 551 Jama dokaj hruškaste oblike in pli- tvega U preseka v kv. I–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovi- co. Velikost 0,47 × 0,74 m, globina 0,12 m. SE 552 Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. I–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,86 × 0,62 m, globina 0,37 m. SE 554 Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. I–22. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnje- na z rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,79 × 0,72 m, globina 0,18 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 179 SE 568 SE 571 Jama ovalne oblike in plitvega pol- Jama ovalne oblike in plitvega zaob- krožnega preseka v kv. I–11. Vko- ljenega U preseka v kv. III–18. Vko- pana je bila v geološko osnovo in pana je bila v geološko osnovo in za- zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, vico. Velikost 0,67 × 0,54 m, globina ki je vsebovala mikro drobce gradbe- 0,12 m. nega materiala in keramike. Velikost 0,73 × 0,52 m, globina 0,17 m. SE 569 SE 572 Jama ovalne oblike in plitvega U Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila preseka v kv. I–11. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,35 × 0,27 m, globina 0,15 m. 0,80 × 0,50 m, globina 0,25 m. SE 573 Jama dokaj pravilne ovalne oblike in 487 U preseka v kv. II–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vse- 573 bovala tudi mikro koščke oglja. Veli- kost 0,83 × 0,52 m, globina 0,17 m. SE 574 SE 581 Jama pravilne ovalne oblike in U Manjša jama ovalne oblike in pol- preseka v kv. II–20. Vkopana je bila krožnega preseka v kv. II–20. Vko- v geološko osnovo in zapolnjena z pana je bila v geološko osnovo in rjavo sivo peščeno ilovico. Velikost zapolnjena z rjavo sivo peščeno 0,47 × 0,67 m, globina 0,22 m. ilovico, ki je vsebovala mikro košč- ke oglja. Jama za stojko. Velikost 0,31 × 0,24 m, globina 0,12 m. 581 574 SE 579 SE 583 Jama okrogle oblike in polkrožne- Jama ovalne oblike in plitvega pol- ga preseka v kv. II–20. Vkopana je krožnega preseka v kv. II–19, II–20. bila v geološko osnovo in zapolnjena Vkopana je bila v geološko osnovo in z rjavo sivo peščeno ilovico. Premer zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- 0,50 m, globina 0,18 m. vico. Velikost 0,34 × 0,27 m, globina 0,14 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 180 SE 582 Srednje velika jama skoraj pravilne ovalne oblike in zaobljenega U pre- seka v kv. II–19, II–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. Velikost 1,05 × 0,63 m, globina 0,22 m. SE 584 Jama ovalne oblike in polkrožne- ga preseka v kv. II–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. Velikost 0,96 × 0,84 m, globina 0,36 m. 587 SE 587 Jama skoraj pravilne okrogle obli- 588 ke in plitvega zaobljenega preseka v kv. II–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ščeno ilovico. Premer 0,34 m, globi- na 0,12 m. SE 588 Srednje velika jama skoraj pravilne okrogle oblike in razmeroma globo- kega U preseka v kv. II–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro drobce gradbe- nega materiala in keramike. Velikost 1,40 × 1,37 m, globina 0,65 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 181 SE 598 Jama nepravilne ovalne oblike in pli- tvega blagega V preseka v kv. I–21. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- vico. Velikost 0,38 × 0,34 m, globina 0,14 m. SE 602 SE 604 Manjša jama okrogle oblike in globo- Manjša jama okrogle oblike in plitve- kega polkrožnega preseka v kv. I–21. ga zaobljenega preseka v kv. I–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in Vkopana je bila v geološko osnovo zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovi- in zapolnjena z rjavo sivo peščeno co, ki je vsebovala ostanke zoglene- ilovico, ki je vsebovala oglje. Jama lega lesenega kola, debeline 0,12 m. za stojko. Premer 0,27 m, globina Premer 0,45 m, globina 0,43 m. 0,10 m. SE 605 SE 607 Jama pravilne okrogle oblike in pli- Srednje velika jama okrogle oblike in tvega U preseka v kv. I–21. Vkopana globokega U preseka v kv. I–21. Vko- je bila v geološko osnovo in zapol- pana je bila v geološko osnovo in za- njena z rjavo sivo peščeno ilovico. polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, Premer 0,46 m, globina 0,16 m. ki je vsebovala tudi drobce lepa in oglje. Velikost 1,03 × 0,46 m, globi- SE 606 na 0,42 m. Jama dokaj pravilne ovalne oblike in zaobljenega preseka v kv. I–21. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- vico. Velikost 0,39 × 0,34 m, globina 0,20 m. 605 606 607 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 182 SE 612 Manjša jama, skoraj pravilne okrogle oblike in blagega stožčastega preseka v kv. I–21. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. Jama za stojko. Veli- kost 0,38 × 0,35 m, globina 0,24 m. SE 621 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. I–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena z rjavo sivo peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,30 m, glo- bina 0,20 m. SE 622 SE 623 Manjša jama ovalne oblike in plitve- Manjša jama ovalne oblike in plitve- ga stožčastega preseka v kv. I–20. ga preseka v kv. II–21. Vkopana je Vkopana je bila v geološko osnovo in bila v geološko osnovo in zapolnjena zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- z rjavo sivo peščeno ilovico. Jama za vico. Velikost 0,34 × 0,29 m, globina stojko. Velikost 0,30 × 0,26 m, glo- 0,12 m. bina 0,13 m. SE 624 SE 644 Jama ovalne oblike in plitvega za- Jama nepravilne ovalne oblike in pli- obljenega preseka v kv. II–19. Vko- tvega preseka v kv. I–19. Vkopana je pana je bila v geološko osnovo in bila v geološko osnovo in zapolnjena zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost vico. Velikost 0,34 × 0,30 m, globina 0,40 × 0,34 m, globina 0,14 m. 0,10 m. 624 644 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 183 SE 630 Manjša jama pravilne okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. I–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- vico. Jama za stojko. Premer 0,40 m, globina 0,20 m. SE 631 SE 632 632 Jama ovalne oblike in polkrožnega Srednje velika jama ovalne oblike in preseka v kv. I–20, ki se je nadalje- polkrožnega preseka v kv. I–20. Vko- vala tudi izven izkopnega polja sek- pana je bila v geološko osnovo in torja I. Vkopana je bila v geološko zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- osnovo in zapolnjena z rjavo sivo pe- vico. Velikost 0,88 × 0,53 m, globina ščeno ilovico. Velikost 0,48 × 0,43 m 0,14 m. (do profila), globina 0,19 m. 631 SE 643 Jama dokaj ovalne oblike in zaoblje- nega preseka v kv. I–20. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. Velikost 0,39 × 0,30 m, globina 0,18 m. SE 651 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. I–19. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,39 m, globina 0,17 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 184 SE 648 SE 659 Manjša jama okrogle oblike in stož- Manjša jama okrogle oblike in pol- častega preseka v kv. I–19. Vkopana krožnega preseka v kv. I–19. Vkopa- je bila v geološko osnovo in zapol- na je bila v geološko osnovo in za- njena z rjavo sivo peščeno ilovico. polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, Jama za stojko. Premer 0,28 m, glo- ki je vsebovala lep in oglje. Jama bina 0,14 m. za stojko. Premer 0,49 m, globina 0,34 m. SE 649 Jama okrogle oblike in blagega stož- častega preseka v kv. I–19, ki se je 659 nadaljevala tudi izven izkopnega po- lja sektorja I. Vkopana je bila v ge- ološko osnovo in zapolnjena s rjavo 648 sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala 649 lep in oglje. Velikost 0,50 × 0,24 m (do profila), globina do 0,24 m. SE 654 SE 655 Jama ovalne oblike in polkrožnega Večja jama nepravilne ovalne obli- preseka v kv. I–13. Vkopana je bila v ke in globljega zaobljenega preseka geološko osnovo in zapolnjena z rja- v kv. I–13. Vkopana je bila v geolo- vo sivo peščeno ilovico, ki je vsebo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rjavo vala mikro koščke oglja in lepa. Veli- peščeno ilovico, ki je vsebovala mi- kost 0,25 × 0,20 m, globina 0,10 m. kro drobce lepa in keramike. Velikost 3,73 × 1,00 m, globina 0,30 m. 655 654 SE 662 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–19. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,24 m, glo- bina 0,12 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 185 SE 670 SE 671 Jama skoraj pravilne ovalne oblike in Jama skoraj pravilne ovalne oblike zaobljenega preseka v kv. I–18. Vko- in polkrožnega preseka v kv. I–18. pana je bila v geološko osnovo in za- Vkopana je bila v geološko osnovo in polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- ki je vsebovala zelo majhne koščke vico. Velikost 0,70 × 0,37 m, globina oglja. Velikost 0,49 × 0,41 m, globi- 0,21 m. na 0,20 m. 671 670 SE 672 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–18. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,26 m, glo- bina 0,22 m. SE 688 SE 689 Manjša jama okrogle oblike in pol- Jama skoraj pravilne ovalne obli- krožnega preseka v kv. I–17. Vkopa- ke in plitvega zaobljenega preseka v na je bila v geološko osnovo in za- kv. I–17. Vkopana je bila v geološko polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- Jama za stojko. Premer 0,32 m, glo- ščeno ilovico. Velikost 0,43 × 0,26 m, bina 0,16 m. globina 0,12 m. 689 688 SE 690 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–17. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Jama za stojko. Premer 0,40 m, glo- bina 0,19 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 186 SE 694 Jama nepravilne ovalne obli- ke in blagega stožčastega preseka v kv. I–17. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo rja- vo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja in lepa. Velikost 0,68 × 0,49 m, globina 0,18 m. SE 674 SE 676 Jama ovalne oblike in polkrožnega Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. I–18. Vkopana je bila preseka v kv. I–18. Vkopana je bila v v geološko osnovo in zapolnjena s geološko osnovo in zapolnjena s sivo sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala 0,43 × 0,34 m, globina 0,08 m. drobce lepa. Velikost 0,53 × 0,33 m, globina 0,10 m. 682 680 679 678 683 SE 679 681 677 Jama skoraj ovalne oblike in polkro- žnega preseka v kv. I–18. Vkopana je 676 bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost SE 677 SE 678 0,31 × 0,26 m, globina 0,23 m. Manjša jama okrogle oblike in plitve- Manjša jama okrogle oblike in za- 674 ga zaobljenega preseka v kv. I–18. obljenega preseka v kv. I–18. Vko- SE 680 Vkopana je bila v geološko osnovo in pana je bila v geološko osnovo Manjša jama okrogle oblike in plitve- zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- in zapolnjena s sivo rjavo pešče- ga zaobljenega preseka v kv. I–18. vico. Jama za stojko. Premer 0,32 m, no ilovico. Jama za stojko. Velikost Vkopana je bila v geološko osnovo in globina 0,13 m. 0,34 × 0,28 m, globina 0,15 m. zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- vico. Jama za stojko. Premer 0,24 m, globina 0,12 m. SE 681 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–17. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,22 m, glo- bina 0,16 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 187 SE 682 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–17. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro košč- ke oglja. Jama za stojko. Velikost 0,22 × 0,18 m, globina 0,13 m. SE 683 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–17. Vkopa- na je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja. Jama za stojko. Premer 0,37 m, glo- bina 0,22 m. SE 691 SE 693 Manjša jama okrogle oblike in pol- Manjša jama okrogle oblike in za- krožnega preseka v kv. I–16. Vkopa- obljenega preseka v kv. I–16/I–17. na je bila v geološko osnovo in za- Vkopana je bila v geološko osnovo polnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. in zapolnjena z rjavo sivo pešče- Jama za stojko. Premer 0,31 m, glo- no ilovico. Jama za stojko. Velikost bina 0,17 m. 0,40 × 0,37 m, globina 0,18 m. SE 692 693 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–17. Vko- pana je bila v geološko osnovo 692 in zapolnjena z rjavo sivo pešče- 691 no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,36 × 0,38 m, globina 0,16 m. SE 698 Jama ovalne oblike in zaobljenega preseka v kv. I–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. Velikost 0,40 × 0,36 m, globina 0,19 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 188 SE 695 SE 697 Jama okrogle oblike in blage- Manjša jama okrogle oblike in pol- ga polkrožnega oziroma U preseka v krožnega preseka v kv. I–16/I–17. kv. I–17. Vkopana je bila v geološko Vkopana je bila v geološko osnovo osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ščeno ilovico, ki je vsebovala mikro ilovico, ki je vsebovala mikro koščke koščke oglja in lepa. Premer 0,42 m, oglja in lepa. Jama za stojko. Premer globina 0,21 m. 0,28 m, globina 0,15 m. SE 696 697 Jama nepravilne okrogle oblike in 696 zaobljenega preseka v kv. I–17. Vko- pana je bila v geološko osnovo in za- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro koščke oglja in 695 lepa. Velikost 0,50 × 0,46 m, globi- na 0,22 m. SE 699 SE 710 Jama ovalne oblike in blagega stož- Manjša jama okrogle oblike in pol- častega preseka v kv. I–16. Vkopana krožnega preseka v kv. I–16. Vko- je bila v geološko osnovo in zapol- pana je bila v geološko osnovo in njena s sivo rjavo peščeno ilovi- zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilo- co. Velikost 0,46 × 0,40 m, globina vico, ki je vsebovala izjemno majhne 0,33 m. koščke oglja. Jama za stojko. Premer 0,45 m, globina 0,31 m. SE 709 Jama ovalne oblike in zaobljenega 710 preseka v kv. I–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vse- 709 699 bovala mikro koščke oglja. Velikost 0,45 × 0,38 m, globina 0,19 m. SE 700 SE 701 SE 702 SE 703 Manjša jama okrogle oblike in pol- Jama ovalne oblike in polkrožnega Jama ovalne oblike in polkrožnega Jama ovalne oblike in globljega za- krožnega preseka v kv. I–16. Vkopa- preseka v kv. I–16. Vkopana je bila preseka v kv. I–16. Vkopana je bila obljenega preseka v kv. I–16. Vko- na je bila v geološko osnovo in za- v geološko osnovo in zapolnjena s v geološko osnovo in zapolnjena s pana je bila v geološko osnovo in polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovi- Jama za stojko. Premer 0,36 m, glo- 0,27 × 0,24 m, globina 0,14 m. 0,48 × 0,38 m, globina 0,17 m. co, ki je vsebovala tudi mikro koščke bina 0,17 m. oglja in lepa. Velikost 0,63 × 0,53 m, globina do 0,30 m. 700 702 701 703 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 189 SE 704 SE 705 Jama okrogle oblike in polkrožnega Jama ovalne oblike in stožčastega preseka v kv. I–16. Vkopana je bila preseka v kv. I–16. Vkopana je bila v v geološko osnovo in zapolnjena s geološko osnovo in zapolnjena s sivo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce lepa. Premer 0,51 m, globi- mikro koščke oglje in lepa. Velikost na 0,11 m. 0,46 × 0,36 m, globina 0,21 m. SE 706 SE 707 Jama ovalne oblike in polkrožnega Jama okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. I–16. Vkopana je bila preseka v kv. I–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z v geološko osnovo in zapolnjena s rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vse- sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala bovala mikro koščke oglja. Velikost drobce oglja. Premer 0,46 m, globi- 0,62 × 0,48 m, globina 0,20 m. na 0,11 m. 707 706 SE 708 Manjša jama okrogle oblike in za- obljenega preseka v kv. I–16. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala mikro košč- ke oglja. Jama za stojko. Velikost 0,29 × 0,27 m, globina 0,15 m. SE 711 Manjša jama, okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. I–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena z rjavo sivo peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,36 m, glo- bina 0,30 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 190 SE 712 Jama okrogle oblike in polkrožne- ga preseka v kv. I–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Premer 0,36 m, globina 0,20 m. SE 713 Manjša jama okrogle oblike in pol- krožnega preseka v kv. I–16. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,35 × 0,39 m, globina 0,26 m. SE 714 SE 715 Jama skoraj okrogle oblike in polkro- Jama okrogle oblike in polkrožnega žnega preseka v kv. I–16. Vkopana preseka v kv. I–16. Vkopana je bila v je bila v geološko osnovo in zapol- geološko osnovo in zapolnjena s sivo njena z rjavo sivo peščeno ilovico, rjavo peščeno ilovico, ki je vsebova- ki je vsebovala mikro koščke oglja in la mikro koščke oglja in lepa. Premer lepa. Velikost 0,26 × 0,25 m, globi- 0,42 m, globina 0,34 m. na 0,14 m. 714 715 SE 716 SE 724 Jama ovalne oblike in polkrožnega Jama ovalne oblike in zaobljenega preseka v kv. I–16. Vkopana je bila preseka v kv. I–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s v geološko osnovo in zapolnjena z sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vse- rjavo sivo peščeno ilovico. Velikost bovala mikro koščke oglja. Velikost 0,50 × 0,44 m, globina 0,24 m. 0,33 × 0,26 m, globina 0,16 m. 716 724 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 191 SE 718 Manjša jama ovalne oblike in bla- gega stožčastega preseka v kv. I–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,40 × 0,33 m, globina 0,28 m. SE 720 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. I–16. Vko- pana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pešče- no ilovico. Jama za stojko. Velikost 0,30 × 0,29 m, globina 0,17 m. SE 721 Jama polkrožne oblike in plitve- ga preseka v kv. I–16, izkopana do končnega profila sektorja 1. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja in lepa. Velikost 0,67 × 0,22 m (do profila), globina 0,16 m. SE 723 Jama blago ovalne oblike in zaoblje- nega preseka v kv. I–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico. Velikost 0,45 × 0,41 m, globina 0,24 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 192 SE 725 SE 727 Manjša jama skoraj okrogle oblike Jama nepravilne ovalne oblike in in polkrožnega preseka v kv. I–16. koničasto zaobljenega preseka v Vkopana je bila v geološko osnovo kv. I–15. Vkopana je bila v geološko in zapolnjena s sivo rjavo peščeno osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ilovico, ki je vsebovala mikro koščke ščeno ilovico, ki je vsebovala drobce oglja in lepa. Jama za stojko. Velikost lepa in oglja. Velikost 0,56 × 0,35 m, 0,38 × 0,37 m, globina 0,22 m. globina 0,20 m. SE 726 Manjša jama okrogle oblike in stož- 726 727 častega preseka v kv. I–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico. 725 Jama za stojko. Premer 0,45 m, glo- bina 0,30 m. SE 728 Jama okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. I–16. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in drobce lepa. Premer 0,36 m, globina 0,18 m. SE 729 Večja jama nepravilne ovalne oblike in globokega zaobljenega preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo pe- ščeno ilovico, ki je vsebovala mikro drobce lepa. Velikost 2,55 × 1,20 m, globina 0,43 m. SE 730 Jama ovalne oblike in plitvega stož- častega preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vsebovala drobce lepa. Velikost 0,50 × 0,36 m, globina 0,18 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 193 SE 734 SE 735 Jama ovalne oblike in polkrožnega Jama nepravilne ovalne oblike in za- preseka v kv. I–15. Vkopana je bila obljenega preseka v kv. I–15. Vko- v geološko osnovo in zapolnjena z pana je bila v geološko osnovo in rjavo sivo peščeno ilovico. Velikost zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilo- 0,61 × 0,40 m, globina 0,23 m. vico. Velikost 1,48 × 0,85 m, globina 0,36 m. 735 734 SE 736 SE 737 SE 746 (M 1:100) Jama ovalne oblike in zaobljenega Srednje velika jama ovalne obli- Manjša jama okrogle oblike in pol- preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v ke in blagega zaobljenega preseka v krožnega preseka v kv. I–15. Vkopa- geološko osnovo in zapolnjena s sivo kv. I–15. Vkopana je bila v geološko na je bila v geološko osnovo in za- rjavo peščeno ilovico, ki je vsebova- osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. la lep in oglje. Velikost 1,1 × 0,59 m, ščeno ilovico, ki je vsebovala lep in Jama za stojko. Premer 0,20 m, glo- globina 0,13 m. oglje. Velikost 0,86 × 0,60 m, globi- bina 0,13 m. na 0,13 m. 737 736 SE 744 Manjša jama ovalne tlorisne obli- ke in blagega polkrožnega preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v geolo- ško osnovo in zapolnjena s sivo pe- ščeno ilovico, ki je vsebovala lep in oglje. Velikost 0,52 × 0,40 m, globi- na 0,22 m. SE 748 Jama okrogle oblike in polkrožne- ga preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,40 × 0,38 m, globina 0,22 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 194 SE 749 SE 750 Jama skoraj okrogle oblike in stožča- Jama okrogle oblike in polkrožne- stega preseka v kv. I–15. Vkopana je ga preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,53 × 0,50 m, globina 0,28 m. 0,44 × 0,43 m, globina 0,14 m. SE 751 SE 752 Jama ovalne oblike in plitvega pol- Manjša jama okrogle tlorisne obli- krožnega preseka v kv. I–15. Vkopa- ke in blagega stožčastega preseka v na je bila v geološko osnovo in za- kv. I–15. Vkopana je bila v geološko polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- ki je vsebovala mikro koščke oglja in ščeno ilovico. Jama za stojko. Premer lepa. Velikost 0,47 × 0,36 m, globi- 0,28 m, globina 0,12 m. na 0,13 m. 751 749 752 750 SE 753 SE 754 Manjša jama okrogle oblike in stož- Manjša jama okrogle oblike in zaob- častega preseka v kv. I–15. Vkopana ljenega preseka v kv. I–15. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico. njena s sivo rjavo peščeno ilovico, Jama za stojko. Premer 0,37 m, glo- ki je vsebovala drobce lepa. Jama bina 0,17 m. za stojko. Premer 0,30 m, globina 0,15 m. 754 753 SE 757 SE 758 SE 759 Jama nepravilne okrogle oblike in Jama ovalne oblike in polkrožnega Jama ovalne oblike in polkrožnega polkrožnega preseka v kv. I–14. Vko- preseka v kv. I–14. Vkopana je bila preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v pana je bila v geološko osnovo in za- v geološko osnovo in zapolnjena s geološko osnovo in zapolnjena s sivo polnjena s sivo rjavo peščeno ilovico, sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost rjavo peščeno ilovico. V J delu jame ki je vsebovala mikro drobce lepa in 0,30 × 0,24 m, globina 0,14 m. se je nahajala poglobitev stožčastega oglja. Velikost 0,33 × 0,25 m, globi- preseka, ki je bila zapolnjena s sivo na 0,11 m. 757 rjavo peščeno ilovico. Velikost jame 0,66 × 0,49 m, globina 0,16 m, po- globitev – premer 0,20 m, globina 0,34 m. 758 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 195 SE 765 Manjša jama okrogle oblike in stož- častega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapol- njena s sivo rjavo peščeno ilovico. Jama za stojko. Premer 0,30 m, glo- bina 0,20 m. SE 768 Jama okrogle oblike in polkrožnega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena z rjavo sivo peščeno ilovico, ki je vse- bovala oglje in lep. Premer 0,75 m, globina 0,22 m. SE 770 Jama ovalne oblike in polkrožnega preseka v kv. I–13. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapolnjena s sivo rjavo peščeno ilovico. Velikost 0,53 × 0,45 m, globina 0,13 m. SE 772 Jama nepravilne oblike in polkrož- nega preseka v kv. I–14. Vkopana je bila v geološko osnovo in zapoln- jena s sivo rjavo peščeno ilovico, ki je vsebovala oglje in lep. Velikost 1,08 × 0,69 m, globina 0,30 m. SE 789 SE 800 SE 804 Okrogla jama polkrožnega preseka v Jama razmeroma okrogle oblike in Jama nepravilne ovalne oblike in kv. II–14. Vkopana je bila v geolo- zaobljenega polkrožnega preseka v zaobljenega polkrožnega preseka v ško osnovo in zapolnjena s sivo pe- kv. I–11. Vkopana je bila v geološko kv. I–14. Vkopana je bila v geološko ščeno ilovico, ki je vsebovala drobce osnovo in zapolnjena s sivo rjavo pe- osnovo in zapolnjena s sivo pešče- lepa in oglje. Živalski rov. Velikost ščeno ilovico. Jama za stojko. Velikost no ilovico, ki je vsebovala oglje in 0,24 × 0,20 m, globina 0,10 m. 0,35 × 0,28 m, globina 0,11 m. lep. Velikost 0,29 × 0,20 m, globina 0,06 m. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 196 Analize Osteološka analiza živalskih Poleg omenjenih metod so bile zabeležene še vse morebitne ostankov spremembe na kosti, ki bi razkrile dodatne informacije o življe­ Mateja Kovač nju živali v povezavi s človekom. Spremembe na površini kosti lahko razkrijejo sledove o namenskem razbijanju kosti, delovanju zveri, teptanju, preperevanju, nepazljivosti pri arheoloških izkopavanjih in nepravilni hrambi kosti po izkopu. Tudi barva površine kosti igra pomembno vlogo. Znaki ožganosti predstavljajo način priprave mesa, prav tako vrezi in zasekanine. Z arheološkimi izkopavanji na najdišču Zatak, ki ga je v letu 2005 izvedla ekipa Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno­ Analiza živalskih ostankov raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, je bilo poleg mnogih arheoloških predmetov pridobljenih tudi 788 ži­ Živalski ostanki zaradi narave najdišča (kisla prst in verjetnost valskih kostnih in zobnih ostankov iz obdobja srednjega veka nestalnega okolja najdb) niso najbolje ohranjeni. Posamezne (10.–14. stoletje). Od skupnega števila obravnavanih ostankov je kosti so bile že ob opustitvi poškodovane, čez stoletja pa so bilo kar 698 kosti in 90 zobnih ostankov. Favnistični ostanki na bile izpostavljene še različnim vremenskim dejavnikom, ki najdišču so bili ročno pobirani z ustrezno označenimi podatki o so precej spremenili njihove lastnosti. Zaradi tafonomskega stratigrafski legi. delovanja so bile posamezne kosti razdrobljene in preperele Do nivoja rodu je bilo mogoče določiti 50 % vseh kosti in do nerazpoznavnosti. Velik delež izkopanega materiala tvorijo zob (N = 391), medtem ko je bila dobra polovica nedoločljidrobni kostni odlomki, ki jih je bilo mogoče določiti le do va (N = 397). Med živalskimi razredi so zastopani ostanki sesalvrste kosti (dolga, kratka, ploska). Zobje so po izkopu prav cev ( Mammalia) in ptičev ( Aves). Levji delež (97 %) predstavljajo tako prepereli in razpokali, redki so ostali ohranjeni v celoti. ostanki sesalcev s 380 skeletnimi elementi. Razred ptičev pa je Njihova taksonomska določitev ni bila sporna, vendar pa je bilo na najdišču zastopan skromno, in sicer s samo 11 ostanki (3 %). na razpadli površini nemogoče uporabiti metode za določitev starosti, ki so vezane na žvekalno površino. Metodološki pristop Stanje kosti je bilo precej slabše, zato je bila analiza problematična. Veliko jih je bilo razslojenih in popolnoma prepere­ S pomočjo analize kvantitativnih podatkov je bila obravnavana lih. Celoten odstotek močno preperelih kostnih in tudi zobnih taksonomska zastopanost, ki je izražena s pomočjo dveh paraostankov je visok (22 %; N = 165). Ta odstotek vpliva tudi na visometrov, in sicer številom določenih vrst (NISP) in najmanjšim šteko nedoločljivost taksonov pri končni analizi (sl. 40). vilom posameznih primerkov (MNI) (Schmid 1972). Slednji se je iz­ Številne kosti izstopajo po opisu površine. Popisane so bile kazal za natančnega predvsem pri živalskih vrstah, denimo pri kosti bele barve (8 %; N = 63). Takšna obarvanost je značilna konju in psu, in pri vrstah, ki so na najdišču zastopane v manjob izpostavljenosti visokim temperaturam (ekstremno šem številu (jelen, kokoš), medtem ko je pri pogosteje zastopanih vrstah nenatančen (Lyman 2008, 81; 1994). 40 Delež zastopanosti posameznih taksonov. Za pridobivanje metričnih podatkov so bile uporabljene stan­ Število (N) % dardne predloge (von den Driesch 1976). Morfološke značilnosti Mammalia 380 48 kosti so razkrile spol in starost. Starost je bila določena na pod­ Aves 11 2 lagi zaraslih distalnih in proksimalnih delov kosti (Habermehl Indef. 397 50 1975), izraslih stalnih zob (Silver 1963; Habermehl 1975) in po obrabi stalnih zob (Wilson/Grigson/Payne 1986; Cornevin/Lesbre 1894). Spol je bil določen na podlagi posrednih in neposrednih kazalnikov tudi glede na velikost in robustnost kosti. Pri različnih živalskih vrstah zasledimo različne kazalnike spolnega dimorfizma (npr. prašič: oblika in velikost zob). Razdelitev skeletnih delov glede na kakovost mesa je bila izvedena na podlagi razvrščanja po kategorijah (Uerpmann 1973, 308, 309). Primerjano je bilo tudi razmerje med domačimi in divjimi živalskimi vrstami. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 197 žganje). Sledijo črno obarvane kosti (0,8 %; N = 6), ki prav tako število merljivih kosti tako predstavlja slab potencial pri veronamigujejo na žgane kosti (nižja temperatura) (Buikstra/Swegle dostojnosti ocene velikosti živali. Na podlagi karakteristike zob 1989). S podobnim odstotkom so zastopane kosti, na katerih so je bilo mogoče posameznim živalim določiti spol. Ta je bil dolovidni znaki razkosavanja (3 %; N = 26), tiste, katerih tafonomski čen na štirih popolnoma ohranjenih podočnikih, in sicer dvema agent je mesojeda žival, pa so zastopane v najnižjem odstotku samcema in dvema samicama. Podatek ne izraža posebne vre­ (0,2 %; N = 2). Stanje kosti po izkopu je prikazano na sl. 41. dnosti med razmerjem obeh spolov, saj bi za to potrebovali več določljivih posameznikov. 41 Površina in stanje kosti/zob po izkopu. Na podlagi nezaraslih epifiz, zraslih mlečnih in stalnih zob ter bela barva 63 obrabe žvekalne površine je bilo mogoče določiti starost posa­ črna barva 6 mezne živali. Nezaraslih kosti je bilo 7, mlečnih oziroma nezraslih sledovi zob 2 stalnih zob pa 13. Po predlogi Habermehla (1975) starost ni bila razsekane kosti 26 ocenjena na več od dveh let. Med vzorcem najdemo tako tudi le preperele kosti 165 nekaj mesecev stare živali. Te so bile glede na vložek najbolj prineizrazito spremenjena površina 502 merne za zakol (Toškan/Dirjec 2004, 3). Gradivo razkriva večinoma prisotnost odraslih živali, kar je bilo mogoče potrditi z zara­ ščenimi kostmi in s prisotnostjo vseh stalnih zob. Na najdišču ni niti z enim vzorcem zastopana senilna žival, kar potrjuje vzrejo živali za namen prehrane. Na srednjeveških najdiščih številčnost prašičjih ostankov običajno zaseda drugo mesto, takoj za govedom (Toškan/Dirjec 2004, 3). V primeru najdišča Zatak je delež prašiča precej višji. Na drugem mestu po številu ostankov je domače govedo ( Bos taurus; Linnaeus 1758), in sicer z 28 % vseh določenih ostankov (N = 110). Govedo je na podlagi rezultatov s sočasnih najdišč (Hincak 2004; Bartosiewicz 2006; Toškan/Dirjec 2004; 2011; 2012) najpomembnejši vir mesa v obdobju srednjega veka na območju Arheozoološka analiza kostnih ostankov je razkrila 7 živalskih ta­ Slovenije in tudi Srednje Evrope. Na obravnavanem najdišču je ksonov10. Prevladujejo ostanki sesalcev, predvsem glavnih udozastopanost goveda nižja od pričakovane. Skupini goveda so bile mačenih živali. Tako so bili prepoznani ostanki prašiča, govepripisane le razbite kosti. Iz istega razloga ni bilo mogoče razlida, drobnice, konja, psa pa tudi jelena. Med ostalimi živalskimi kovati med spoloma in kastriranimi živalmi. Starost neodraslih kostmi so bili še ostanki razreda ptičev ( Aves), in sicer vrste do­ živali je bila določena na podlagi nezaraslih kosti in razvoja zob. mače kokoši ( Gallus gallus domesticus; Linnaeus 1758) (sl. 42). Živali, mlajše od treh let, je bilo mogoče določiti le v štirih primerih. Večji delež kosti pripada živalim z zaraslimi epifizami, višja 42 Zastopanost posameznih živalskih vrst na najdišču. starost pri govedu pa niti ni presenetljiva, saj vrsta ni bila upo­ Sus domesticus 173 rabljena samo za pridobivanje mesa, temveč tudi za nadaljnjo Bos taurus 110 rejo zaradi sekundarnih izdelkov, za telitev in kot delovna sila. Ovis aries/Capra hircus 62 Podobno kakor pri suidnih vrstah je tudi z vrstami goveda. Equus caballus 18 Zaradi slabše ohranjenega kostnega gradiva je nemogoče razli­ Canis familiaris 15 kovati med domačo in divjo vrsto, pregledani vzorec pa se tudi v Gallus gallus domesticus 11 tem primeru nagiba k domači vrsti, saj na pregledanih kosteh ni Cervus elaphus 2 opaziti večje robustnosti in izrazitejših mišičnih narastišč. Po višini odstotka sledi skupina majhnih prežvekovalcev s 16 % Zastopane so vse tri glavne domače živali: govedo, drobni­ (N = 62). V to skupino prištevamo zobne in kostne ostanke ovce ca, prašič, ki so predstavljale glavni vir mesa in maščob, pa tudi ( Ovis aries; Linnaeus 1758) in koze ( Capra hircus; Linnaeus 1758). glavni vir sekundarnih izdelkov (mleko, volna, runo, kože, rogo­ Rezultat, ki kaže prevlado suidnih ostankov nad drobnico v srevina, kosti, tetive, gnoj). dnjeveških naseljih in urbanih središčih, je v skladu s sočasni­ Najvišji odstotek pripada domačemu prašiču ( Sus scrofa dome- mi najdišči v Sloveniji (Bartosiewicz 2006; Toškan/Dirjec 2011). sticus; Erxleben 1777), ki je zastopan s 44 % (N = 173) in zajema Obratno sliko prikazujejo le rezultati na najdiščih, ki so zaradi tako kostne kakor tudi zobne ostanke. V to skupino so vključeni svoje naravne danosti bolj primerna za vzrejo drobnice (Toškan/ tudi morebitni odlomki, ki bi utegnili pripadati divjemu prašiču, Dirjec 2011, 4). Tudi v tem primeru ni bilo ohranjene kosti oziroma vendar je razlikovanje brez popolnoma ohranjenih kosti ali vekostnega odlomka, ki bi razkrival ločevanje med kozo in ovco. čjih odlomkov precej problematično. Kosti in zobje divjega pra­ Zaradi tega so ostanki obeh vrst združeni v eno skupino. Prav šiča so lahko zaradi svoje gracilne značilnosti sicer prej pripisane tako ni bil ohranjen niti en rogovinast vzorec, ki bi lahko razkril domačemu prašiču. vrsto in spol posamezne živali. Prašičje kosti so bile večinoma v odlomkih razen treh celih pr­ Starost je bila določena v štirih primerih, in sicer na največ 3–3,5 stnic. Po ustaljeni predlogi so bile odvzete mere, vendar pa je bil let (Habermehl 1975). Ostali kostni odlomki so pripadali živalim z vzorec premajhen za nadaljnje raziskave in primerjave. Skromno zaraslimi epifiznimi deli. 10 Distribucija določljivih taksonov po posameznih objektih in plasteh je Prisotni so bili tudi drugi veliki prežvekovalci (konj in jelen). prikazana na sl. 44. Odstotek konja (Equus caballus; Linnaeus 1758) je bil razmeroma Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 198 nizek, s samo 5 % vseh ostankov (N = 18, MNI 3). Vsi vzorci, pri­ longa). Kostni odlomki bi pripadali tako zgornjim kakor tudi srepisani konju, so bili zobni ostanki. Na podlagi obrabe zob je bilo dnjim delom okončin, ki po Uerpmannu (1973) sodijo tako v A kapo predlogi (Cornevin/Lesbre 1894) mogoče določiti starost posakor tudi v B skupino glede na kakovostno kategorijo mesa. meznega konja ob smrti. Žvekalna površina je bila ohranjena pri Poleg dolgih kosti so številno zastopan anatomski element tudi dveh od treh posameznih živali. Obraba pri prvem posamezniku izolirani zobje tako zgornje kakor tudi spodnje čeljustnice (N = je bila rahla, starost pa je bila določena na 3–4 leta. Pri drugem 70). Tretji anatomski element med določenimi živalskimi vrstaposamezniku je bila obraba izrazitejša, živali pa je bila določena mi so odlomki spodnje čeljustnice (N = 46), ki glede na kakovost starost od 5–11 let. sodijo med srednje mesnate dele. Po številčnosti jim sledijo od­ Odstotek jelena ( Cervus elaphus; Linnaeus 1758) je bil še nižji, le lomki reber (N = 19) A kakovostne kategorije, odlomki podlahtniz 1 % vseh ostankov, zastopan s samo dvema odlomkoma (N = 2, ce (N = 10) B kategorije in odlomki metapodijev (N = 9) C katego­ MNI 2). rije. Kosti nadlahtnice in vretenc so zastopane z osmimi vzorci in S 4 % je zastopan še pes ( Canis familiaris; Linnaeus 1758; N = 15, pripadajo A kakovostni kategoriji. MNI 3). Vsi določeni predstavniki vrste predstavljajo odraslo ži­ Odstotek vseh anatomskih elementov A kategorije glede na kaval, starejšo od dveh let (Habermehl 1975). kovost mesa znaša 13,8 % (N = 52), odstotek elementov B kate­ Na najdišču so bile prepoznane tudi ptičje kosti, natančneje gorije 20 % (N = 76), odstotek mešane skupine A/B 27,3 % (N = 117), ostanki domače kokoši ( Gallus gallus domesticus; Linneaus 1758). medtem ko je odstotek skupine C glede na kakovost mesa skoraj Te so bile poškodovane, zastopane pa v skromnem odstotku, ki enakovredno visok skupini A/B (N = 102). znaša le 3 % celotnega odstotka živalskih vrst (N = 11, MNI 7). Število določenih anatomskih elementov glede na kakovostno kategorijo je prikazano na sl. 43. Domače in divje živalske vrste Na najdišču so v večini najdeni ostanki udomačenih vrst živali, ki so bile pomemben vir mesa, maščob in drugih izdelkov ži­ 43 Skeletni elementi glede na kakovost mesa (po predlogi Uerpmann 1973). valskega izvora. Razmerje med udomačenimi in divjimi živalmi Skeletni del s s s s s s s Bo u Su cu cu nima posebnega pomena. Domače so zastopane s kar 386 ostan­ ries/ hu taur esti Cervu ki, medtem ko le dva predstavljata ostanke divje vrste. Ostanka O. a C. hir elap omd pripadata navadnemu jelenu, gre pa za odlomek zgornje čeljustnice in popolnoma ohranjene skočne kosti (GL: 53,8 mm). 11 Cranium 2 6 1 Os cornu Žgane kosti, sledovi zob, vrezi in zasekanine Maxilla 2 4 1 Mandibula 18 26 2 Kosti živali, ki niso bile uporabljene za prehrano, se večinoma Dentes 22 29 19 popolnoma ohranijo, medtem ko so kosti udomačenih jedil­ Hyoid nih živali razbite na več odlomkov. Ustaljeno pravilo je, da ve­ Atlas 1 1 čja ko je žival, in daljša ko je pot od zakola do ‚‘kuhinje‘‘, manj­ Epistropheus 1 še število celih kosti se bo ohranilo: učinek schlepp (Perkins/Daly Vertebrae 3 3 2 1968, 104). Costae 11 7 1 Na kosteh in zobeh z najdišča Zatak so bili prepoznani znaki tako Scapula 2 2 človeškega kakor tudi živalskega delovanja (sledovi zob). Na ve­ Sternum likem številu analiziranega materiala so bili zabeleženi sledovi Humerus 2 4 2 vrezov in zasekanin, ki so nastali pri razkosavanju kosti. Radius 6 2 Spremenjena je tudi barva kosti. Neposreden stik z ognjem pov­ Ulna 1 7 2 zroči črne lisaste madeže na površini kosti in sledove oglja. Črni Carpus 1 1 del kosti kaže na del brez mesa, ki je bil izpostavljen večji tem­ Metacarpus 1 peraturi, medtem ko bela barva kaže na zelo visoke temperature Pelvis 8 (Debeljak 2008, 10). Femur 2 Prisotnost črnih madežev je zabeležena tudi na analiziranem Tibia 1 1 materialu. Še večji pa je delež belih kosti, ki so posledica viso­ Fibula 1 kih temperatur. Kuhanje kosti precej spremeni njeno anatomsko Doko 41 56 20 zgradbo, česar pa na najdišču Zatak nismo opazili. Obdelanih ko­ Calcaneus 1 2 sti med najdenimi kostnimi ostanki nismo prepoznali. Astragalus 1 1 Tarsus Ohranjeni skeletni elementi posameznih živalskih vrst Metatarsus Metapodium 1 7 1 Najbolje zastopani skeletni elementi med jedilnimi vrstami so Phalanx I 1 3 1 odlomki dolgih kosti (N = 103) (sl. 43). Zaradi slabe ohranjeno­ Phalanx II 1 2 sti materiala jih je bilo mogoče določiti le do vrste kosti ( Ossa Phalanx III Sesamoidea 11 GL: najdaljša dolžina ( Greatest Length). Skupaj 110 173 62 2 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 199 Sklep ostanki goveda, drobnice, konja, psa, domače kokoši in jelena. Na končni rezultat gotovo vpliva visok delež nedoločljivih vrst. Favnistični material na arheološkem najdišču Zatak pri Lendavi Razlikovanje med različnimi vrstami (domači prašič – divji prašič, je zaradi narave prsti najdišča slabo ohranjen (sl. 44). Zato je bil domače govedo – divje govedo) zaradi slabo ohranjenega matetežje opredeljiv, odstotek nedoločenih elementov pa precej visok riala ni bilo izvedljivo. Prav tako ni bila pogosto uporabljana oste­ (50,2 %). Najvišji delež pripada domačemu prašiču, kar je glede ometrična metoda, ki bi razkrila velikost živali, saj se kosti v svona situacijo sočasnih najdišč sicer neobičajno. Sledijo favnistični ji celotni dolžini z izjemo gleženjskih kosti, zapestnic in prstnic niso ohranile. Je pa bilo mogoče določiti starost na podlagi izraslih in obrabljenih stalnih zob in stopnjo zaraslosti kosti. Na primeru 44 Zastopanost živalskih taksonov po posameznih stratigrafskih enotah. zobnih ostankov prašiča je bilo mogoče določiti spol živali. s s s s s s is is s s s Veliko ostankov glede na mesnatost pripada C kategoriji (N = 102) in es Bo u Su ef. ries/ cu llu hu Ave d Equ a Can iliar predstavljajo dele skeleta brez posebne vrednosti za namen pre­ taur esticu Cervu In O. a C. hir cab elap fam hrane. Ker na najdišču ali v bližnji okolici ni bilo odkritih izdelkov iz omd kosti, ki bi kazale na obdelovanje kosti, jih ne moremo identificirati SE 3 9 drugače kakor odpad pri razkosavanju mesa po zakolu živali. Očitno SO 32 2 20 so na najdišču prisotne tudi odpadne deponije, najverjetneje za­ SO 39 19 sebnega gospodinjstva in ne večje mesarske dejavnosti. SO 223 4 3 36 Kosti, na katerih so bolj mesnati deli živali, so skupine A, B in SO 228 2 3 1 7 8 A/B. Te skupine izražajo število potencialno primernih kosti za SO 237 16 namen prehrane. Vsota kostnih elementov omenjenih skupin je SO 239 9 1 22 231, kar podpre domnevo, da je večina določenih kosti pripada­ SO 251 1 5 la ostankom prehrane. To potrjujejo tudi številni vrezi na površi­ SO 270 15 ni kosti ter značilna črna obarvanost, ki kažejo na način priprave SO 288 10 mesa (pečeno meso). Iz tega sledi sklep, da so ljudje uživali pe­ SO 375 9 čeno in ne kuhano meso. Veliko število kosti je bilo izpostavlje­ SO 379 2 no žganju pri ekstremnih temperaturah (popolnoma beli ali belo SO 364 5 2 1 obarvani odlomki). SO 376 1 Redkeje se na površini pojavljajo še sledovi zob psa, kar po­ SO 382 2 2 2 3 leg kostnih ostankov vrste med analiziranim gradivom dokazuje SO 383 13 3 13 19 prisotnost psa kot človekovega spremljevalca in čuvaja. Zagotovo SO 384 13 63 5 1 6 52 pa ne kot potencialno jedilna vrsta, saj na kosteh ni sledov odi­ SO 388 1 1 ranja in razkosavanja mesa. SO 390 1 Med konjskimi ostanki so ohranjeni samo zobje, zato je njihov SO 404 12 1 13 odnos s človekom na podlagi študije materiala težje razložiti. SO 405 6 1 1 Konjskega mesa ljudje načeloma niso uživali, starost živali (do 11 SO 452 1 18 12 let pri vsaj enem posamezniku) pa bi lahko dokazovala, da je bila SO 459 5 6 prisotnost konja povezana z uporabo konj za vleko, tovorjenje, SO 462 1 3 1 ježo ali vprego. SO 466 1 5 Ostanki domače kokoši kažejo na rejo perutnine, tako zaradi SO 469 3 16 1 18 mesa kakor jajc. Sicer perutnina glede na število ohranjenih vrst SO 493 2 ne kaže večjega pomena. Skoraj popolna odsotnost lovnih vrst SO 496 16 6 22 izključuje pogosto uživanje divjačine v omenjeni naselbini, kar ni SO 518 4 3 3 2 3 tako presenetljivo, če pomislimo, da je bil lov v času fevdalizma SO 530 6 nadzorovan in privilegij zemljiške gospode. SO 565 8 Kljub slabo reprezentativnemu vzorcu srednjeveškega favnističnega SO 576 1 materiala je bilo mogoče potegniti nekatere sklepe. Kostni ostanki SO 594 1 so bili v veliki meri določeni kot ostanki prehrane posameznih go­ SO 600 11 11 7 2 55 spodinjstev. Zaradi razmeroma visokega deleža kosti brez kakovo­ SO 610 1 stne vrednosti mesa na najdišču lahko sklepamo, da je zakol po­ SO 663 1 tekal v neposredni bližini bivališča, kamor so kasneje tudi odvrgli SO 731 3 4 10 3 odpadni material (kosti z mesnatim delom kategorije C). SO 747 4 8 Ostanki z najdišča Zatak favnistično gledano niso nič posebnega, SO 760 4 1 saj kot pričakovano prikazujejo prisotnost treh glavnih doma­ SO 761 2 čih živali za namen prehrane. Podatki se ne ujemajo z rezulta­ SO 774 1 1 2 1 ti sočasnih najdišč v Sloveniji, saj prikazujejo nekoliko višje šte­ SO 775 1 vilo domačega prašiča v razmerju z drugimi živalskimi vrstami SO 779 4 1 na najdišču, kljub temu pa dajejo pomembne informacije o pre­ SO 785 1 hrambnih navadah obravnavane srednjeveške naselbine. Skupaj 110 173 62 18 15 2 11 397 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 200 Radiokarbonske datacije V dolgo obdobje, ki zaradi platforme kalibracijskih krivulj sega vse od sredine 11. do sredine 13. stoletja, sodijo predvsem datacije iz Gornjih njiv (Obelić 2001, 137–140) ter posamezne z najdišč Nedelica, Pri Muri in Gorice pri Turnišču. Naslednjo skupino predstavljajo datacije, ki pokrivajo obdobje od sredine 12. do konca Iz arheološkega najdišča Zatak je bilo radiokarbonsko analizira13. stoletja, pri čemer večina datacij z najdišča Zatak sodi v mlajši nih več vzorcev oglja (KIA 32962, KIA 32963, KIA 32964, KIA 32966, del tega obdobja, v čas med prvo in tretjo tretjino 13. stoletja. KIA 32967) v laboratoriju Leibniz Labor für Alterbestimmung und Najmlajšo skupino, ki obsega čas od sredine 13. do začetka 14. Isotopenforschung Christian­Albrechts­Universität, Kiel (P. M. stoletja, pa zaznamujejo datacije z najdišč Zatak, pri Muri in Grootes). Gornje njive. Za analizo 14C so bili iz Zataka izbrani vzorci iz srednjeveških objektov in jam, ki so se zdele zaradi keramičnega gradiva in drugih ar­ 46 Kalibracijske krivulje radiokarbonskih datumov srednjeveških ostalin z najdišč v Prekmurju. heoloških najdb kronološko pomembne. Izbrani so bili vzorci iz: SO 228, SO 496, SO 522, hiše 1 (SO 775) in hiše 2 (SO 780) (sl. 45). Hišo 1 lahko na osnovi radiokarbonske datacije vzorca oglja iz SO 775 (KIA 32966) postavimo v čas 781±25 BP (kalibrirana starost 1­δ: 1242–1277 (ver. 62,2 %); kalibrirana starost 2­δ: 1218–1288 (ver. 95,4,5 %) (sl. 45, 47)12, hišo 2 pa na osnovi radiokarbonske datacije vzorca oglja iz SO 780 (KIA 32967) v čas 713±27 BP (kalibrirana starost 1­δ: 1278–1296 (ver. 68,3 %); kalibrirana starost 2­δ: 1260–1303 (ver. 95,4,5 %). Radiokarbonska datacija vzorca oglja, ki izvira iz polnila srednjeveške jame SO 228 (KIA 32963), postavlja to jamo v čas 781±25 BP (kalibrirana starost 1­δ: 1238–1269 (ver. 53,3 %); kalibrirana starost 2­δ: 1215–1280 (ver. 95,5 %) (sl. 45, 46). Radiokarbonska datacija vzorca oglja, ki izvira iz polnila srednjeveške jame SO 522 (KIA 32962), postavlja to jamo v čas 784±26 BP (kalibrirana starost 1­δ: 1241–1276 (ver. 60,8 %); kalibrirana starost 2­δ: 1216–1286 (ver. 95,4 %) (sl. 45, 46). Radiokarbonska datacija vzorca oglja, ki izvira iz polnila srednjeveške jame SO 496 (KIA 32964), pa postavlja to jamo v čas 744±23 BP (kalibrirana starost 1­δ: 1265–1286 (ver. 68,3 %); kalibrirana starost 2­δ: 1241–1295 (ver. 95,4 %) (sl. 45, 46). Zanimivo časovno podobo kažejo tudi radiokarbonske datacije na ostalih srednjeveških najdiščih v Prekmurju. Večje število radiokarbonskih datacij z najdišč Zatak, Pri Muri, Gornje njive, Gorice pri Turnišču in Nedelica (Grootes 2011; 2010; 2013; Dreves 2013) kaže koncentracije rezultatov v petih časovnih horizontih, pri čemer se pri nekaterih mejne vrednosti prekrivajo (sl. 46, 47). Najstarejšo skupino, ki obsega obdobje 9. in začetek 10. stoletja, zaznamujeta dataciji z najdišč Pri Muri in Gornje njive; mlajšo skupino, ki obsega 10. ter prvo polovico 11. stoletja, zaznamujejo predvsem datacije z najdišč Nedelica ter Gornje njive in Gorice pri Turnišču. 12 Kalibriranje starosti je bilo izvedeno s programom »OxCal«. 45 Preglednica radiokarbonskih datumov posameznih objektov na najdišču. Objekt Vzorec Radiokarbonska starost Kalibrirana starost 1-δ 2-δ SO 228 KIA 32963 BP 791±24 cal AD 1259 1238–1269 (53,3 %) 1215–1280 (95,5 %) 1223–1233 (15,0 %) SO 496 KIA 32964 BP 744±23 cal AD 1280 1265–1286 (68,3 %) 1241–1295 (95,4 %) SO 522 KIA 32962 BP 784±26 cal AD 1261 1241–1276 (60,8 %) 1216–1282 (95,4 %) 1224–1229 (7,5 %) SO 775 KIA 32966 BP 781±25 cal AD 1262 1242–1277 (64,2 %) 1218–1282 (95,4 %) 1224–1228 (4,1 %) SO 780 KIA 32967 BP 713±27 cal AD 1286 1278–1296 (68,3 %) 1260–1303 (88,7 %) 1369–1382 (6,7 %) SO 645 KIA 32965 BP 468±31 cal AD 1437 1420–1446 (68,3 %) 1409–1473 (95,4 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 201 Pri pregledu radiokarbonskih datumov vidimo, da se datacidatacije iz polnil jam SO 288, SO 522 in SO 775, ki obsegajo čas od je z najdišča Zatak pojavljajo v dveh skupinah, vendar ju zaradi prve do tretje tretjine 13. stoletja, mlajšo skupino pa datacije iz 50% prekrivanja intervala, ki je enak dvakratni standardni dejam SO 496 in SO 780, ki obsegajo čas od sredine 13. do začetka viaciji, lahko le statistično ločimo. Starejšo skupino predstavljajo 14. stoletja (sl. 47). 47 Preglednica radiokarbonskih datumov srednjeveških ostalin z najdišč v Prekmurju. Najdišče SE Vzorec Radiokarbonska starost 1σ 2σ Objava Zatak 645 KIA32965 501±27 1414–1435 (68,3 %) 1402–1443 (95,4 %) Pri Muri 20 KIA36955 642±23 1293–1311 (26,6 %) 1285–1323 (40,1 %) Grootes 2011, 369 1359–1387 (41,7 %) 1346–1393 (55,3 %) Zatak 780 KIA32967 713±27 1278–1296 (68,3 %) 1260–1303 (88,7 %) 1369–1382 (6,7 %) Pri Muri 750 KIA39757 741±21 1265–1280 (68,3 %) 1229–1231 (0,9 %) Grootes 2011, 369 1238–1248 (2,8 %) 1250–1288 (91,6 %) Zatak 496 KIA32964 744±23 1265–1286 (68,3 %) 1241–1295 (95,4 %) Gornje njive 622 KIA32857 745±21 1265–1285 (69,3 %) 1243–1294 (95,4 %) Grootes 2013, 408 Pri Muri 120 KIA36956 747±20 1263–1278 (68,3 %) 1228–1232 (1,9 %) Grootes 2011, 369 1238–1285 (93,5 %) Zatak 522 KIA32962 784±26 1224–1229 (7,5 %) 1216–1282 (95,4 %) 1241–1276 (60,8 %) Zatak 228 KIA32963 791±24 1223–1233 (15 %) 1215–1280 (95,4 %) 1238–1269 (53,3 %) Zatak 775 KIA32966 781±25 12224–1228 (4,1 %) 1218–1282 (95,4 %) 1242–1277 (54,2 %) Pri Muri 924 KIA32877 813±26 1216–1257 (68,3 %) 1178–1268 (95,4 %) Grootes 2011, 368 Gornje njive 532 KIA32852 832±22 1192–1200 (10,9 %) 1163–1173 (4,8 %) Grootes 2013, 407 1208–1250 (57,4 %) 1177–1262 (90,6 %) Nedelica pri Turnišču 20/21 KIA32894 1 881±23 1058–1064 (4,1 %) 1046–1091 (21,7 %) Dreves 2013, 251 1069–1071 (1,4 %) 1121–1140 (6,6 %) 1154–1211 (62,8 %) 1148–1218 (67,1 %) Gornje njive 96 KIA32851 882±21 1071–1079 (5,5 %) 1043–1092 (21,2 %) Grootes 2013, 407 1128–1136 (5,5 %) 1119–1140 (21,2 %) 1158–1195 (43,7 %) 1155–1218 (62,6 %) 1195–1211 (13,7 %) Gornje njive 1026 KIA32864 885±26 1066–1083 (11,7 %) 1040–1102 (29,3 %) Grootes 2013, 409 1124–1137 (10,3 %) 1115–1142 (14,2 %) 1157–1195 (35,2 %) 1151–1219 (52,0 %) 1195–1211 (11,0 %) Gornje njive 865 KIA32861 896±29 1044–1088 (30,1 %) 1039–1142 (58,2 %) Grootes 2013, 408 1121–1139 (13,0 %) 1150–1213 (37,2 %) 1156–1189 (23,9 %) 1204–1206 (1,4 %) Gornje njive 982 KIA32862 899±25 1044–1089 (33,1 %) 1039–1104 (41,0 %) Grootes 2013, 409 1121–1139 (14,2 %) 1108–1142 (20,0 %) 1156–1164 (7,4 %) 1150–1211 (34,3 %) 1168–1187 (13,5 %) Gornje njive 520 KIA32854 911±19 1043–1091 (44,4 %) 1037–1143 (78,2 %) Grootes 2013, 407 119–1140 (17,8 %) 1148–1164 (9,5 %) 1155–1161 (6,1 %) 1167–1188 (7,6 %) Gornje njive 558 KIA32855 917±20 1042–1093 (45,1 %) 1035–1144 (81,1 %) Grootes 2013, 407 1118–1140 (18,4 %) 1146–1164 (10,5 %) 1154–1160 (4,8 %) 1171–1186 (3,8 %) Pri Muri 670 KIA39756 942±28 1033–1051 (14,3 %) 1026–1157 (95,4 %) Grootes 2011, 368 1081–1127 (38,9 %) 1026–1157 (15,0 %) Nedelica pri Turnišču 160/161 KIA44378 10 952±21 1029–1048 (19,1 %) 1024–1059 (27,7 %) Dreves 2013, 251 1087–1122 (37,6 %) 1066–1072 (1,9 %) 1138–1150 (11,6 %) 1075–1154 (65,8 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 202 Najdišče SE Vzorec Radiokarbonska starost 1σ 2σ Objava Gorice pri Turnišču 88 KIA31893 966±25 1022–1042 (27,3 %) 1017–1070 (40,1 %) Grootes 2011, 159 1093–1118 (25,3 %) 1080–1131 (35,3 %) 1140–1154 (15,7 %) 1136–1158 (20,0 %) Gornje njive 705 KIA322860 1006±27 998–1031 (68,3 %) 982–1042 (83,1 %) Grootes 2013, 408 1094–1118 (6,6 %) 1141–1153 (5,7 %) Nedelica pri Turnišču 308/309 KIA44373 5 1008±23 996–1007 (18,4 %) 985–1044 (90,6 %) Dreves 2013, 251 1011–1029 (49,9 %) 1100–1119 (3,8 %) 1143–1146 (1,0 %) Gorice pri Turnišču 75 KIA31897 1012±24 1000–1024 (68,3 %) 981–1039 (93,5 %) Grootes 2011, 158 1142–1150 (1,9 %) Nedelica pri Turnišču 141/142 KIA44374 6 1015±25 995–1025 (68,3 %) 976–1043 (93,5 %) Dreves 2013, 250 1105–1118 (1,9 %) Nedelica pri Turnišču 28/29 KIA44375 7 1033±26 992–1020 (68,3 %) 904–913 (1,9 %) Dreves 2013, 250 970–1032 (93,5 %) Nedelica pri Turnišču 30/31 KIA44377 9 1065±23 972–1016 (68,3 %) 898–920 (15,3 %) Dreves 2013, 250 945–1020 (80,1 %) Pri Muri 604 KIA39755 1096±23 898–919 (26,0 %) 891–994 (95,4 %) Grootes 2011, 368 947–985 (42,3 %) Gornje njive 568 KIA32856 1113±27 896–923 (28,7 %) 888–993 (95,4 %) Grootes 2013, 408 941–978 (39,6 %) Nedelica pri Turnišču 58/59 KIA32895 2 1212±25 779–830 (43,7 %) 714–745 (8,6 %) Dreves 2013, 250 837–868 (24,6 %) 767–888 (86,8 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 203 Sklep Na najdišču Zatak so bile odkrite številne arheološke ostaline, ki kmetijskimi deli na poljih oziroma so infrastrukturne ostaline, jih na osnovi stratigrafske lege in mesta na najdišču ter ostankov povezane z bližnjimi ‚naftnimi‘ in ‚plinskimi‘ polji v Čentibi. materialne kulture lahko opredelimo v štiri časovna obdobja, in sicer: v prazgodovinsko obdobje, rimsko obdobje, srednjeveško obdobje in novi vek. Najstarejšo poselitev obravnavanega prostora na Zataku sodeč po odkritih arheoloških ostalinah in v njih odkritih keramičnih najdbah lahko opredelimo kot prazgodovinske. Glede na keramične najdbe iz ornice in nekaterih jam lahko najstarejšo poselitev Zataka opredelimo v zgodnjo bronasto dobo, nato zopet v srednjo bronasto dobo. Nekoliko številčnejše so ostaline mlajše železne dobe s konteksti, kakršna sta npr. PO 183 in SO 806; razmeroma številni pa so bili mlajšeželeznodobni odlomki keramike tudi v ornici oziroma na površini. Posamezne objekte lahko na osnovi najdb – v glavnem keramičnih – uvrstimo v rimsko obdobje, med njimi delno ohranjeno stranico objekta 1. Najdbe rimskodobne keramike so sicer zelo fragmentirane in redke, so pa odkrite tudi v plasti ornice. Večina objektov iz osrednjega dela najdišča lahko na osnovi arheološkega gradiva in radiokarbonskih datacij sodi v obdobje visokega srednjega veka, natančneje 13. stoletja. Glede pojavnosti različnih oblik keramičnega gradiva lahko materialno kulturo, odkrito na Zataku, razdelimo v dva horizonta (Zatak 1 in Zatak 2). Rezultati radiokarbonskih vzorcev pa prinašajo skupaj z gradivom podobna razmerja med najdišči v Prekmurju in potrjujejo življenjsko dobo raziskanega dela naselja v Zataku predvsem v 13. stoletju, z viškom, opredeljenim tudi z novcem vojvode Albrehta I. (1282–1298), v drugo polovico 13. stoletja in na prehod v 14. stoletje. Vrsta znanih in deloma tudi raziskanih selišč iz okolice Lendave daje kvalitetne podatke za razumevanje geneze tega prostora. S številnimi materialnimi dokazi naselbinskih ostalin in drobnega gradiva je ta ruralna poselitev povezana s prostorom, ki je kasneje postal sestavni del madžarskega mejnoobrambnega pasu, madž. Gyepüelve (Kerman 1997a; 1997b). Za Zatak in tudi druga najdišča v Prekmurju sta v srednjem veku značilni nova oblika bivališč – zemljanke (hiša 1 in hiša 2) in vrsta loncev tipa L1, tudi L2–3 (sl. 36, 37); k temu sodijo še keramične krogle, odkrite ob peči v objektu SO 376, pa tudi v jamah SO 446 in SO 657 v Zataku, v kar nekaj objektih na Gornjih njivah pri Dolgi vasi in Pri Muri pri Lendavi. Za razvito fazo tega obdobja je ključna paleta kakovostnega posodja, predvsem buče tipa 2b, pa tudi druge oblike posodja, kot so pokrovi, vrči in miniaturni lončki (sl. 38). Gre za obdobje, ki se izvorno navezuje na obdobje razvite vladavine Arpadov (895–1301). Le redke arheološke ostaline oziroma objekti so vezani za mlaj­ ša zgodovinska obdobja, predvsem so novoveški. To so bili različni jarki in večje ter manjše jame, ki jih lahko povežemo s Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 204 Literatura BARTOSIEWICZ, L. 2006, Animal bo- DJURIĆ, B., B. KERMAN in I. ŠAVEL –. 2010, Odtisi prvih slovanskih ro- HORVAT, M. in M. GUŠTIN (ur.) 1994, nes from the medieval settle- 2005, MP 04/2 Lendava–Pince. dov na območju med vzhodnimi Ljubljanski grad. Pečnice. – Ar- ment Otok (Gutenwerth) near Poročilo o rezultatih arheolo- Alpami in zgornjim Jadranom. – chaeologia historica Slovenica 1, Dobrava pri Škocjanu, Slovenia. škega pregleda na potencial- V: P. Štih in B. Balkovec (ur.), Mi- Ljubljana. – Arheološki vestnik 57, Ljublja- nem najdišču Zatak. – Ljubljana gracije in slovenski prostor od KERMAN, B. 1997a, Zlata doba slo- na, 457–478. (neobjavljeno poročilo). antike do danes, Zbirka Zgodo- vanstva v Spodnji Panoniji. Ar- BEKIĆ, L. 2006, Zaštitna arheologija DREVES, A. 2013, The results of radi- vinskega časopisa 39, Ljubljana, heologija zgodnjega srednjega u okolici Varaždina. – Zagreb. ocarbon dating. – V: I. Šavel in S. 45–58. veka v Prekmurju. – V: J. Balažic BUIKSTRA, J. E. in M. SWEGLE 1989, Sankovič, Nedelica pri Turnišču, –. 2012, Die keltische Bauernsi- in B. Kerman (ur.), Katalog stal- Bone Modification Due to Bur- AAS 39, Ljubljana, 248–251. edlung bei Murska Sobota am ne razstave. Pokrajinski muzej ning: Experimental Evidence. DRIESCH, A. VON DER 1976, A guide to Südrand Pannoniens. – V: P. Murska Sobota, Murska Sobo- – V: R. Bonnischen in M. H. Sorg the measurment of animal bo- Anreiter (ur.), Archaeological, ta, 37–44. (ur.), Bone modification. Center nes from archaeological sites. cultural and linguistic herita- –. 1997b, Srednji in novi vek v Pre- Stud. First Amer., Orono, Maine, – Cambridge. ge: Festschrift for Erzsébet Jerem kmurju v luči arheoloških najdb. 247–258. DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVA- in honour of her 70th birthday, – V: J. Balažic in B. Kerman (ur.), BUGAR, A. 2008, Naselje ranog sre- LA 2002, Bronastodobno na- Archaeolingua 25, Budapest, Katalog stalne razstave. Po- dnjeg vijeka Velika Gorica-Šep- selje Oloris pri Dolnjem Lakošu. 215–223. krajinski muzej Murska Sobota, kovčica. – V: M. Guštin (ur.), – Opera Instituti Archaeologici GUŠTIN, M., A. TOMAŽ, T. JURKOVIĆ, A. Murska Sobota, 45–54. Srednji vek. Arheološke razi- Sloveniae 5, Ljubljana. OGORELEC, N. SVENŠEK in M. JA- –. 2008, Srednjeveška lončenina z skave med Jadranskim morjem GROOTES, P. M. 2011, Results of ra- NEŽIČ 2006, Poročilo o arheo- najdišča Gornje njive 2 pri Len- in Panonsko nižino, Ljubljana, diocarbon dating. – V: I. Šavel in loških izkopavanjih na lokaciji davi. – M. Guštin (ur.), Srednji 179–193. S. Sankovič, Pri Muri pri Lendavi, Zatak na trasi avtoceste Lenda- vek. Arheološke raziskave med BUNČIĆ, M. 2012, O upotrebi praćke u AAS 23, Ljubljana, 362–369. va–Pince. – Koper (neobjavljeno Jadranskim morjem in Panonsko srednjovjekovnoj Slavoniji u po- –. 2010, Radiocarbon analyses. – poročilo). nižino, Ljubljana, 79–88. vodu brojnih nalaza keramičkih V: A. Plestnjak, Gorice pri Turni- GUŠTIN, M. in A. TOMAŽ 2008, Zatak, –. 2011, Pod Kotom-sever pri Kro- projektila na položaju Stara Vo- šču, AAS 12, Ljubljana, 156–161. pustota pri Lendavi. – V: M. Gu- gu. – AAS 24, Ljubljana. denica kod Jurjevca Punitovač- –. 2013 Radiocarbon dating of štin (ur.), Srednji vek. Arheološke –. 2013, Gornje njive pri Dolgi kog. – Starohrvatska Prosvjeta objects from buildings. – V: B. raziskave med Jadranskim mor- vasi 2. – AAS 36, Ljubljana. III/39, 193–220. Kerman, Gornje njive pri Dolgi jem in Panonski nižino, Ljublja- KVASSAY, J. 2003, Árpád-kori leletek CORNEVIN, C. in X. LESBRE 1894, Tra- vasi 2 , AAS 36, 406–409. na, 95–102. Nagykanizsa – Billa lelöhelyen ite de l‘Age des Animaux Do- GUŠTIN, M. 2001, Celjske čaše. Sre- GUŠTIN, M. in M. ZORKO 2009, Bra- (Egy különleges tárgytípus: az mestique d‘apres les Dents et dnjeveške in zgodnjenovoveške tonci v Prekmurju: na obrobju agyaggolyók Zala megyei lelö- les Productions Epidermiques. lončene čaše na Slovenskem. – kulture Somogyvár - Vinkovci. helyei). – Zalai Múzeum 12, Za- – Pariz. V: M. Guštin (ur.), Srednjeveško – Zbornik soboškega muzeja 15, laegerszeg, 143–153. DEBELJAK, I. 2008, Arheozoologija: Celje, Archaeologia historica Slo- Murska Sobota, 77–89. –. 2005, Árpád-kori településnyo- študijsko gradivo za študente venica 3, Ljubljana, 139–193. GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER in D. mok Letenye vidékén (Az M7 és arheologije. – Ljubljana. –. 2005, Zgodovina kot politična PAVLOVIČ, Nova tabla pri Mur- M70 autópályák nyomvonalák http://arheologija.ff.uni-lj.si/studij/ manipulacija. – V: D. Nećak (ur.), ski Soboti, prazgodovina. – AAS, 2003-ban végzett régiszéti ku- gradivo/zoo/Osteologija.pdf Stiplovškov zbornik, Historia 10, Ljubljana (v tisku). tatások eredményei). Árpádian DJURIĆ, B. in B. KERMAN 2004, AC Ljubljana, 27–32. HABERMEHL, K. H. 1975, Die Alters- Age settlement-remains in the MP 04/2 Beltinci–Pince, Lenda- –. 2006, Between the Slavs and the bestimmung bei Haus- und La- surroundings of Letenye (Result va–Pince. Poročilo o rezulta- Madyars. – Zalai Múzeum 15, bortieren. – Berlin. of the archaeological survey of tih ekstenzivnega arheološkega Zalaegerszeg, 249–257. HINCAK, Z. 2004, Osteološka anali- 2003 along the motorways M7 pregleda. – Ljubljana, Murska –. 2007, Rani srednji vijek od alp- za živalskih ostankov z najdišča and M70). – Zalai Múzeum 14, Sobota (neobjavljeno poročilo). skih obronaka do Panonije. – Rifnik. – Ljubljana (neobjavljeno Zalaegerszeg, 245–261. Prilozi Instituta za arheologiju u poročilo). Zagrebu 24, 289–300. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 205 –. 2006, Árpád-kori és késõ PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kosta- –. 2013, Nedelica pri Turnišču. – WILSON, B., C. GRIGSON in S. PAYNE középkori településrészletek njevica na Starem trgu nad Pod- AAS 39, Ljubljana. (ur.) 1982, Ageing and sexing Balatonmagyaród–Alsó-Koloni- bočjem. – Archaeologia histori- TAKÁCS, M. 2002, Der Hausbau in Un- animal bones from archaeolo- duˆlõ lelõhelyen. – Zalai Múzeum ca Slovenica 4, Ljubljana. garn vom 2. bis zum 13. Jahr- gical sites. – B.A.R. British Series 15, Zalaegerszeg, 259–280. RAJŠP, V. in A. SERŠE 2001, Slovenija hundert n. Chr.- ein Zeitalter 109, Oxford. –. 2007, Árpád-kori településnyo- na vojaškem zemljevidu 1763– einheitlicher Grubenhäuser? – V: ZELKO, I. 1982, Prekmurje do leta mok Nagykanizsa határában 1787, zv. 7. – Ljubljana. J. Klápště (ur.), The rural house: 1500. – Historična topografija (Az M7 autópálya nyomvonalán RKD – Register nepremične kultur- from the migration period to the Slovenije 1, Murska Sobota. 2004-ben végzett régésze- ne dediščine (http://rkd.situla. oldest still standing buildings, ti kutatások eredményei). – Za- org/), Ministrstvo za kulturo Re- Ruralia IV, Památky archeolo- lai Múzeum 16, Zalaegerszeg, publike Slovenije. gické, Supplementum 15, Pra- 55–70. SEKELJ IVANČAN, T. 2010, Podravi- gue, 272–290. LYMAN, L. R. 1994, Vertebrate na u ranom srednjem vijeku. TOMANIČ JEVREMOV, M. 1997, Ormož. Taphonomy. – Cambridge. – Zagreb. – V: M. Guštin, K. Predovnik, –. 2008, Quantitative Paleozoolo- SEKELJ IVANČAN, T. in T. TKALČEC 2008, Drobci nekega vsakdana, Arche- gy. – Cambridge Manuals in Ar- Medieval settlements in the Vi- ologia Historica Slovenica 2, Lju- chaeology Series, New York. rovitica Region of the Drava Ri- bljana, 107–139. NATEK, K. 1991, Naravne geografske ver Basin in the period from the TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2004, Novo značilnosti Prekmurja. – V: I. Ša- 7th to the 11th centuries. – V: M. mesto - mestno jedro (2001): vel, Arheološka topografija Slo- Guštin (ur.), Srednji vek. Arheo- Analiza živalskih ostankov. – venije, Topografsko področje XX loške raziskave med Jadranskim Poročilo, Inštitut za arheologijo (Prekmurje), Ljubljana, 9–11. morjem in Panonsko nižino, Lju- ZRC SAZU, Ljubljana. NOVŠAK, M., A. TOMAŽ in A. PLESTE- bljana, 113–128. –. 2011, Živalski ostanki iz NJAK 2013, Brezje pri Turnišču. – SCHMID, E. 1972, At las of Animal Bo- poznosrednjeveškega do AAS 40, Ljubljana. nes. For Prehistorians, Archaeo- zgodnjenovoveškega Slovenj OBELIĆ, B. 2011, Poročilo o rezulta- logists and Quaternary Geologi- Gradca (Izkopavanja iz leta tih meritev 14C. – V: I. Šavel in B. sts. – Amsterdam. 2010). – Poročilo, Inštitut za Kerman, Gornje njive pri Dolgi SILVER, I. A. 1963, The ageing of arheologijo ZRC SAZU, Ljubljana. vasi, AAS 6, 137–140. the domestic animals. – V: D. –. 2012, Poročilo o analizi živalskih PAHIČ, S. 1975, Čentiba. – V: Arhe- Brothwell in E. Higgs (ur.), Sci- kosti z najdišča Šentvid pri Stič- ološka najdišča Slovenije, Lju- ence in Archaeology, London, ni - Župnijski dom. – Poročilo, bljana, 336. 250–268. Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, PERKINS, D. in P. DALY 1968, A STOPAR, I. 1997, Grajske stavbe v Ljubljana. hunter‘s village in Neolithic Prekmurju. – V: J. Balažic in UERPMANN, H. P. 1973, Animal bone Turkey. – Scientific American B. Kerman (ur.), Katalog stal- finds and economic archae- 219(5), New York, 96–106. ne razstave. Pokrajinski muzej ology: a critical study of ‘os- PLESTENJAK, A. 2010, Gorice pri Tur- Murska Sobota, Murska Sobota, teo-archaeological’ method. nišču. – AAS 12, Ljubljana. 114–115. – World Archaeology 4/3, Tubin- POČKAJ HORVAT, D. 1996a, Čentiba/ SZILASI, A. B. 2007, Romanizalt kelta gen, 307–322. Czente. – V: M. Orožen Adamič, telep Vas megyeben. – Savaria VALTER, I. 2005, Árpád-kori D. Perko in D. Kladnik (ur.), Pri- 31/1, Szombathely, 343–367. téglatemplok Nyugat- ročni krajevni leksikon Sloveni- ŠAVEL, I. 1991, Arheološka topogra- Dunéntúlon. – Budapest. je, Ljubljana, 77. fija Slovenije, Topografsko pod- VIDRIH PERKO, V. 2006, Keramič- –. 1996b, Lendava/Lendva. – V: ročje XX (Prekmurje). – Ljubljana. no gradivo. – V: I. Lazar, Ilovica M. Orožen Adamič, D. Perko in ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gorn- pri Vranskem, AAS 2, Ljubljana, D. Kladnik (ur.), Priročni krajev- je njive pri Dolgi vasi. – AAS 6, 86–247. ni leksikon Slovenije, Ljubljana, Ljubljana. 166–167. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri pri Lendavi. – AAS 23, Ljubljana. Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 206 Indeks stratigrafskih enot SE stran SE stran SE stran SE stran Geološke plasti in formacije Prazgodovinsko obdobje Mlajša železna doba Rimsko obdobje Paleostruga PO 10 43 PO 183 45 Objekt 1 46 SE 22 41 PO 12 43 PO 206 45 RO 46 46 SE 23 41 PO 19 43 PO 207 45 RO 65 46 SE 162 41 PO 20 44 PO 668 45 RO 66 46 PO 34 44 PO 806 45 RO 67 47 Plasti PO 44 44 RO 84 47 SE 1 42 PO 134 44 SE 3 42 Jame 47 SE 6 42 RO 226 47 SE 7 42 RO 237 47 SE 8 42 RO 243 47 SE 9 42 RO 515 48 SE 130 42 RO 535 48 SE 131 42 RO 543 48 SE 132 42 RO 591 48 SE 148 42 RO 773 48 SE 149 42 RO 776 49 SE 150 42 RO 801 49 SE 168 42 SE 328 42 SE 358 42 SE 360 42 SE 368 42 SE 373 42 SE 463 42 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 207 SE stran SE stran SE stran SE stran Srednjeveško obdobje Objekt 5 58 Jame s srednjeveškim arheološkim SO 270 83 Bivanjski in gospodarski objekti SO 497 58 gradivom SO 274 83 Hiša 1 49 SO 592 59 SO 18 70 SO 279 84 SO 755 49 SO 625 58 SO 27 71 SO 288 84 SO 775 49 SO 626 58 SO 28 71 SO 289 84 SO 794 50 SO 627 58 SO 31 71 SO 291 84 SO 802 50 SO 628 58 SO 32 71 SO 293 84 SO 803 50 SO 646 59 SO 33 72 SO 362 85 SO 805 50 SO 652 59 SO 35 72 SO 364 85 SO 658 59 SO 36 72 SO 369 85 Hiša 2 51 SO 664 60 SO 37 72 SO 376 85 SO 777 51 SO 656 60 SO 39 73 SO 382 86 SO 778 51 SO 742 60 SO 40 73 SO 383 87 SO 779 52 Jame v povezavi z objektom 5 SO 43 73 SO 384 86 SO 780 52 SO 496 60 SO 47 73 SO 385 87 SO 781 52 SO 653 61 SO 48 74 SO 388 88 SO 787 52 SO 657 61 SO 53 75 SO 389 88 SO 792 52 SO 667 61 SO 54 74 SO 390 88 SO 795 53 SO 56 75 SO 393 89 SO 796 53 Objekt 6 61 SO 59 75 SO 397 89 SO 797 53 SO 69 61 SO 60 75 SO 402 89 SO 798 53 SO 70 62 SO 61 75 SO 403 89 SO 807 53 SO 71 62 SO 62 75 SO 404 90 SO 808 53 SO 72 62 SO 75 75 SO 405 89 SO 809 53 SO 73 62 SO 76 76 SO 407 91 SE 374 53 SO 74 62 SO 78 76 SO 408 91 SO 139 76 SO 419 91 Objekt 3 54 Objekt 7 63 SO 175 76 SO 420 91 SO 292 54 SO 89 63 SO 176 77 SO 422 90 SO 300 54 SO 112 63 SO 177 77 SO 426 91 SO 301 54 SO 116 63 SO 180 76 SO 437 92 SO 318 54 SO 117 64 SO 218 77 SO 444 92 SO 319 54 SO 219 77 SO 445 92 SO 320 54 Objekt 8 64 SO 220 78 SO 446 92 SO 471 55 SO 553 64 SO 221 78 SO 447 92 SO 472 55 SO 557 64 SO 222 78 SO 449 93 SO 559 64 SO 223 78 SO 450 93 Objekt 4 55 SO 560 64 SO 224 78 SO 452 93 SO 492 55 SO 561 64 SO 228 79 SO 454 93 SO 493 56 SO 229 79 SO 455 93 SO 594 56 Ostanki peči oziroma kurišč SO 231 79 SO 456 94 SO 595 55 SO 21 65 SO 232 79 SO 457 94 SO 596 56 SO 163 65 SO 233 79 SO 458 94 SO 617 56 SO 187 65 SO 236 80 SO 459 95 SO 633 56 SO 375 66 SO 239 80 SO 460 95 SO 634 56 SO 378 67 SO 240 80 SO 462 95 SO 636 57 SO 379 67 SO 241 81 SO 465 95 SO 640 56 SO 380 67 SO 242 81 SO 469 96 SO 642 57 SO 381 68 SO 244 81 SO 475 96 Jame v povezavi z objektom 4 SO 785 = SO 391 67 SO 247 81 SO 477 96 SO 618 57 SO 464 68 SO 251 81 SO 478 96 SO 619 57 SO 466 66 SO 252 82 SO 487 97 SO 635 57 SO 675 66 SO 254 82 SO 494 97 SO 637 57 SO 782 69 SO 258 82 SO 505 97 SO 638 57 SO 783 69 SO 259 82 SO 506 97 SO 639 58 SO 790 70 SO 260 82 SO 507 98 SO 641 58 SO 265 82 SO 508 98 SO 267 83 SO 509 98 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 208 SE stran SE stran SE stran SE stran SO 510 98 SO 732 112 Novoveške ostaline Časovno neopredeljene SO 511 98 SO 733 112 Jarki 118 SE 4 120 SO 513 98 SO 739 111 NO 2 118 SE 5 120 SO 514 99 SO 740 112 NO 26 118 SE 11 121 SO 518 99 SO 745 113 NO 38 118 SE 13 121 SO 522 99 SO 747 113 NO 133 118 SE 14 121 SO 523 100 SO 760 113 NO 196 118 SE 15 121 SO 525 100 SO 761 113 NO 498 118 SE 16 122 SO 529 100 SO 762 114 SE 17 122 SO 530 101 SO 763 114 Jame 119 SE 25 122 SO 531 101 SO 767 114 NO 29 119 SE 41 122 SO 533 101 SO 769 114 NO 30 119 SE 42 123 SO 534 101 SO 771 115 NO 49 119 SE 45 123 SO 537 101 SO 774 115 NO 151 119 SE 50 123 SO 540 102 SO 786 115 NO 398 119 SE 52 123 SO 546 102 SO 788 115 NO 810 119 SE 55 124 SO 555 102 SO 791 115 SE 57 124 SO 556 102 SO 793 116 Ostalo 120 SE 58 122 SO 558 103 SO 799 116 NO 129 120 SE 63 124 SO 562 103 NO 199 120 SE 64 124 SO 563 102 Ostale jame, ki jih na osnovi SE 68 124 SO 564 103 stratigrafske pozicije oziroma SE 77 125 SO 565 103 lokacije na najdišču povežemo s SE 79 125 SO 566 104 srednjeveško poselitvijo SE 80 125 SO 567 104 SO 51 116 SE 81 125 SO 575 105 SO 409 116 SE 82 126 SO 576 104 SO 410 116 SE 83 126 SO 577 105 SO 411 116 SE 85 126 SO 578 105 SO 421 117 SE 86 126 SO 585 105 SO 441 117 SE 87 127 SO 586 105 SO 443 117 SE 88 127 SO 589 105 SO 593 117 SE 90 127 SO 590 106 SO 597 117 SE 91 127 SO 599 106 SE 92 128 SO 600 106 SE 93 128 SO 601 106 SE 94 128 SO 603 106 SE 96 128 SO 608 107 SE 97 129 SO 609 107 SE 98 129 SO 610 107 SE 99 129 SO 611 107 SE 100 129 SO 614 107 SE 101 130 SO 615 107 SE 102 130 SO 616 107 SE 103 130 SO 620 108 SE 104 130 SO 629 108 SE 105 130 SO 645 108 SE 106 130 SO 647 108 SE 107 130 SO 650 109 SE 108 130 SO 660 109 SE 110 131 SO 661 109 SE 111 131 SO 663 109 SE 113 131 SO 665 110 SE 114 131 SO 666 110 SE 115 131 SO 669 110 SE 118 132 SO 673 111 SE 119 132 SO 717 111 SE 120 132 SO 731 111 SE 121 132 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 209 SE stran SE stran SE stran SE stran SE 122 133 SE 211 146 SE 313 157 SE 427 169 SE 123 133 SE 212 146 SE 314 157 SE 428 170 SE 124 133 SE 213 146 SE 315 158 SE 429 170 SE 125 133 SE 214 146 SE 316 158 SE 430 170 SE 126 134 SE 215 147 SE 317 158 SE 431 170 SE 127 134 SE 216 147 SE 321 158 SE 432 170 SE 128 134 SE 217 147 SE 322 158 SE 433 170 SE 136 134 SE 225 147 SE 323 159 SE 434 170 SE 137 135 SE 227 147 SE 324 159 SE 435 170 SE 138 135 SE 230 148 SE 325 159 SE 436 170 SE 140 135 SE 234 148 SE 326 159 SE 438 170 SE 141 135 SE 235 148 SE 327 159 SE 439 171 SE 142 136 SE 238 148 SE 329 159 SE 440 171 SE 143 136 SE 245 149 SE 330 160 SE 448 171 SE 144 136 SE 246 149 SE 331 160 SE 451 171 SE 145 136 SE 248 149 SE 332 160 SE 453 170 SE 146 136 SE 249 149 SE 333 160 SE 461 171 SE 147 136 SE 253 149 SE 334 161 SE 467 172 SE 152 136 SE 255 150 SE 335 161 SE 468 172 SE 153 137 SE 256 150 SE 336 161 SE 470 172 SE 154 137 SE 257 150 SE 337 161 SE 473 172 SE 155 137 SE 261 150 SE 338 162 SE 474 172 SE 158 137 SE 262 151 SE 339 162 SE 476 172 SE 159 138 SE 263 151 SE 340 162 SE 479 173 SE 160 138 SE 264 150 SE 341 162 SE 480 173 SE 161 138 SE 266 151 SE 342 163 SE 481 173 SE 164 138 SE 268 151 SE 343 163 SE 482 173 SE 167 139 SE 269 150 SE 344 163 SE 483 173 SE 169 139 SE 271 151 SE 345 163 SE 484 173 SE 170 139 SE 272 152 SE 347 163 SE 485 174 SE 171 139 SE 273 152 SE 348 164 SE 486 174 SE 172 139 SE 275 152 SE 349 164 SE 488 174 SE 173 140 SE 276 152 SE 350 164 SE 490 174 SE 174 140 SE 277 152 SE 351 164 SE 495 174 SE 178 140 SE 278 153 SE 352 165 SE 499 175 SE 179 140 SE 280 153 SE 353 165 SE 500 175 SE 181 140 SE 282 153 SE 354 165 SE 501 175 SE 182 141 SE 283 153 SE 355 165 SE 502 175 SE 184 141 SE 284 154 SE 356 166 SE 503 175 SE 185 141 SE 285 154 SE 361 166 SE 504 175 SE 186 141 SE 286 154 SE 363 166 SE 512 176 SE 188 142 SE 287 154 SE 367 166 SE 516 176 SE 189 142 SE 290 154 SE 370 166 SE 519 176 SE 190 142 SE 294 155 SE 371 167 SE 520 176 SE 191 142 SE 296 155 SE 372 167 SE 521 176 SE 192 143 SE 297 155 SE 377 167 SE 524 176 SE 193 143 SE 299 155 SE 386 167 SE 526 177 SE 194 143 SE 302 156 SE 387 167 SE 527 176 SE 195 143 SE 303 156 SE 394 168 SE 528 176 SE 197 144 SE 304 156 SE 412 168 SE 532 177 SE 198 144 SE 305 156 SE 413 169 SE 536 177 SE 200 144 SE 306 156 SE 414 169 SE 538 177 SE 202 144 SE 307 155 SE 415 169 SE 539 178 SE 203 144 SE 308 155 SE 416 169 SE 541 178 SE 204 145 SE 309 156 SE 417 169 SE 542 178 SE 205 145 SE 310 157 SE 418 169 SE 544 178 SE 209 145 SE 311 157 SE 424 168 SE 545 178 SE 210 145 SE 312 157 SE 425 168 SE 547 178 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 210 SE stran SE stran SE stran SE 548 178 SE 692 188 SE 804 196 SE 549 178 SE 693 188 SE 550 179 SE 694 187 SE 551 179 SE 695 189 SE 552 179 SE 696 189 SE 554 179 SE 697 189 SE 568 180 SE 698 188 SE 569 180 SE 699 189 SE 571 180 SE 700 189 SE 572 180 SE 702 189 SE 573 180 SE 703 189 SE 574 180 SE 701 189 SE 579 180 SE 704 190 SE 581 180 SE 705 190 SE 582 181 SE 706 190 SE 583 180 SE 707 190 SE 584 181 SE 708 190 SE 587 181 SE 709 189 SE 588 181 SE 710 189 SE 598 182 SE 711 190 SE 602 182 SE 712 191 SE 604 182 SE 713 191 SE 605 182 SE 714 191 SE 606 182 SE 715 191 SE 607 182 SE 716 191 SE 612 183 SE 718 192 SE 621 183 SE 720 192 SE 622 183 SE 721 192 SE 623 183 SE 723 192 SE 624 183 SE 724 191 SE 630 184 SE 725 193 SE 631 184 SE 726 193 SE 632 184 SE 727 193 SE 643 184 SE 728 193 SE 644 183 SE 729 193 SE 648 185 SE 730 193 SE 649 185 SE 734 194 SE 651 184 SE 735 194 SE 654 185 SE 736 194 SE 655 185 SE 737 194 SE 659 185 SE 744 194 SE 662 185 SE 746 194 SE 670 186 SE 748 194 SE 671 186 SE 749 195 SE 672 186 SE 750 195 SE 674 187 SE 751 195 SE 676 187 SE 752 195 SE 677 187 SE 753 195 SE 678 187 SE 754 195 SE 679 187 SE 757 195 SE 680 187 SE 758 195 SE 681 187 SE 759 195 SE 682 188 SE 765 196 SE 683 188 SE 768 196 SE 688 186 SE 770 196 SE 689 186 SE 772 196 SE 690 186 SE 789 196 SE 691 188 SE 800 196 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 211 t. 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 i. š 1, Kost t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 6 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. š 1, 1, 1, 1, 3,33 1, 3,33 umG t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 d t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 6 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 6 0 0 0 0 0 6 0 6 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, stika Pla t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 6 6 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 lo i. š 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, Stek t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 d t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 6 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 6 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6 0 0 0 6 6 0 0 6 0 0 0 0 o i. š 1, 1, 1, 1, 1, 1, 3,33 1, 1, 1, 1, 1, lezŽe t.. š 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 1 0 0 1 0 0 0 0 d t. a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Pečnic t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 5 0 glina i. š 1, 1, 1, 1, 1, t. žgana 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 3 0 O . šd 6 6 6 6 6 6 6 at. . t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 d 0 6 0 6 6 5 6 0 0 5 0 15 0 0 6 6 6 10 6 6 5 6 0 0 5 0 6 0 6 10 6 6 5 6 25 5 20 6 0 0 6 0 5 0 6 5 0 0 10 0 6 6 0 10 0 6 6 0 6 6 i m b i. š 1, 1, 6, 8,33 6, 3,33 1, 6, 23,33 11, 6, 1, 1, 8,33 1, 11, 1, 1, 3,33 11, 1, 1, 6, 16, 11, 13,33 1, 3,33 1, 3,33 1, 3,33 3,33 3,33 1, 16, 1, 3,33 11, 8,33 6, 1, 6, 6, enb laj. o t. rad m . š 0 1 0 1 4 3 5 4 0 0 3 0 2 9 0 0 1 4 14 7 4 6 1 1 3 5 1 0 0 3 7 0 1 0 1 2 6 7 1 1 3 4 10 15 3 7 12 8 1 2 0 0 1 0 2 3 0 1 2 2 3 0 0 2 6 0 1 10 1 0 6 2 7 5 0 4 1 0 4 4 G d 6 6 . t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 d 0 0 0 0 0 6 6 0 0 0 0 0 6 0 0 0 6 0 6 5 0 0 6 6 6 0 0 0 5 6 6 0 5 0 0 6 0 6 0 6 0 0 5 6 6 5 6 0 0 0 6 5 6 5 6 6 6 6 0 6 0 b i. š 1, 1, 3,33 3,33 3,33 3,33 1, 1, 6, 3,33 1, 6, 1, 3,33 3,33 1, 1, 8,33 3,33 1, 3,33 8,33 3,33 1, 1, 1, 1, 3,33 1, 1, 8,33 26, 8,33 1, 11, 1, 13,33 3,33 1, 1, 6, 6, laj. o t. m . š 0 0 0 0 0 1 1 2 0 2 0 0 0 2 0 2 1 0 0 0 1 0 4 3 2 0 0 1 4 1 0 0 0 3 2 2 1 1 0 3 5 0 0 2 1 2 5 2 0 1 0 1 0 0 3 1 1 2 3 1 0 0 0 1 5 3 16 5 1 7 3 1 8 2 1 1 4 0 4 0 d 6 6 6 6 6 6 6 6 6 . t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 5 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 6 6 6 0 0 6 0 0 0 6 5 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6 6 ,33 0 0 6 6 6 6 0 0 6 0 0 0 ika db i. š 3,33 1, 8,33 3,33 3,33 1, 1, 3,33 1, 1, 1, 1, 1, 3,33 1, 6, 3,33 3,33 1, 8,33 3 13,33 1, 6, 21, 13,33 6, 23,33 6, 31, 8,33 1, 11, m . o t. Kera rim . š 2 0 0 1 0 0 5 0 0 0 0 2 2 0 1 0 0 0 3 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 1 1 1 0 0 1 0 0 2 0 1 3 4 2 2 1 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 2 0 0 8 1 4 13 8 4 14 4 0 19 5 0 1 0 0 7 0 d . 6 6 6 d t. 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1, 3,33 1, 1, 3,33 a . obzg t. led rap . š 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 d reg r o t k Fa 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, ega psk d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 sko število tifikacijsko število ršin m v en na ži l o D ejand id k ov 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 t s o v i j idl V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ate št. t. ltati p a t o en i. š A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B d. od na l a r i Zb D ezuR 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 212 t. 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 i. š 1, Kost t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 6 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. š 1, 1, 1, 1, 3,33 1, 3,33 umG t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 d t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 6 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 6 0 0 0 0 0 6 0 6 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, stika Pla t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 6 6 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 lo i. š 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, Stek t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 d t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 6 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 6 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6 0 0 0 6 6 0 0 6 0 0 0 0 o i. š 1, 1, 1, 1, 1, 1, 3,33 1, 1, 1, 1, 1, lezŽe t.. š 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 1 0 0 1 0 0 0 0 d t. a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Pečnic t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 5 0 glina i. š 1, 1, 1, 1, 1, t. žgana 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 3 0 O . šd 6 6 6 6 6 6 6 at. . t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 d 0 6 0 6 6 5 6 0 0 5 0 15 0 0 6 6 6 10 6 6 5 6 0 0 5 0 6 0 6 10 6 6 5 6 25 5 20 6 0 0 6 0 5 0 6 5 0 0 10 0 6 6 0 10 0 6 6 0 6 6 i m b i. š 1, 1, 6, 8,33 6, 3,33 1, 6, 23,33 11, 6, 1, 1, 8,33 1, 11, 1, 1, 3,33 11, 1, 1, 6, 16, 11, 13,33 1, 3,33 1, 3,33 1, 3,33 3,33 3,33 1, 16, 1, 3,33 11, 8,33 6, 1, 6, 6, enb laj. o t. rad m . š 0 1 0 1 4 3 5 4 0 0 3 0 2 9 0 0 1 4 14 7 4 6 1 1 3 5 1 0 0 3 7 0 1 0 1 2 6 7 1 1 3 4 10 15 3 7 12 8 1 2 0 0 1 0 2 3 0 1 2 2 3 0 0 2 6 0 1 10 1 0 6 2 7 5 0 4 1 0 4 4 G d 6 6 . t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 d 0 0 0 0 0 6 6 0 0 0 0 0 6 0 0 0 6 0 6 5 0 0 6 6 6 0 0 0 5 6 6 0 5 0 0 6 0 6 0 6 0 0 5 6 6 5 6 0 0 0 6 5 6 5 6 6 6 6 0 6 0 b i. š 1, 1, 3,33 3,33 3,33 3,33 1, 1, 6, 3,33 1, 6, 1, 3,33 3,33 1, 1, 8,33 3,33 1, 3,33 8,33 3,33 1, 1, 1, 1, 3,33 1, 1, 8,33 26, 8,33 1, 11, 1, 13,33 3,33 1, 1, 6, 6, laj. o t. m . š 0 0 0 0 0 1 1 2 0 2 0 0 0 2 0 2 1 0 0 0 1 0 4 3 2 0 0 1 4 1 0 0 0 3 2 2 1 1 0 3 5 0 0 2 1 2 5 2 0 1 0 1 0 0 3 1 1 2 3 1 0 0 0 1 5 3 16 5 1 7 3 1 8 2 1 1 4 0 4 0 d 6 6 6 6 6 6 6 6 6 . t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 5 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 6 6 6 0 0 6 0 0 0 6 5 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6 6 ,33 0 0 6 6 6 6 0 0 6 0 0 0 ika db i. š 3,33 1, 8,33 3,33 3,33 1, 1, 3,33 1, 1, 1, 1, 1, 3,33 1, 6, 3,33 3,33 1, 8,33 3 13,33 1, 6, 21, 13,33 6, 23,33 6, 31, 8,33 1, 11, m . o t. Kera rim . š 2 0 0 1 0 0 5 0 0 0 0 2 2 0 1 0 0 0 3 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 1 1 1 0 0 1 0 0 2 0 1 3 4 2 2 1 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 2 0 0 8 1 4 13 8 4 14 4 0 19 5 0 1 0 0 7 0 d . 6 6 6 d t. 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1, 3,33 1, 1, 3,33 . obzgra t.p. š 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 d r o t k Fa 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 sko število m v tifikacijsko številoen na ži l o D ejan 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 d id t s o v i j idl V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 št. t. a t o en i. š A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B d. na l a r i Zb 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 213 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Kost t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d t. 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1, Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d t. 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. š 1, 1, umG t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 d t. 6 6 6 6 6 6 0 0 0 6 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 6 6 0 0 0 0 0 0 i. š 1, 1, 1, 1, 1, 1, stika Pla t.. š 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 1 1 0 0 0 0 0 0 18 d t. 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 lo i. š 1, 1, 1, 1, 1, Stek t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 12 d t. 6 6 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 6 6 0 6 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 6 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o i. š 1, 1, 1, 3,33 1, 1, 1, 1, lezŽe t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 0 1 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 28 d t. a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 3,33 Pečnic t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d t. 6 6 6 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 glina i. š 1, 1, 3,33 1, t. žgana 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O . š 19 d 6 6 6 6 at. . t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 d 6 0 0 6 6 0 0 0 0 0 0 0 6 6 6 0 6 5 6 6 0 5 10 0 6 0 6 6 10 0 6 0 0 6 0 0 10 0 0 6 0 10 5 0 0 10 0 0 0 0 i m b i. š 1, 1, 1, 3,33 3,33 8,33 1, 1, 1, 1, 8,33 3,33 8,33 3,33 3,33 6, 8,33 11, 1, 3,33 3,33 3,33 6, 6, 1, 1, 1, 21, 8,33 3,33 16, 6, 11, 3,33 3,33 enb laj. o t. rad m . š 1 0 0 1 1 0 0 0 2 2 0 5 0 0 0 1 1 1 0 1 5 3 2 5 2 2 4 5 7 1 0 2 3 2 2 6 0 4 0 4 1 6 0 1 0 0 1 0 0 13 6 5 2 10 0 0 4 7 0 6 3 0 0 6 0 0 0 2 2 0 G d 390 . t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 d 0 6 6 0 5 6 6 0 0 5 0 0 6 0 0 0 0 0 0 5 0 6 0 6 5 6 0 6 6 0 6 6 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 0 6 0 6 0 0 6 6 0 0 0 0 b i. š 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 6, 3,33 3,33 1, 3,33 1, 1, 1, 3,33 3,33 1, 1, 1, 1, 3,33 laj. o t. m . š 0 1 1 0 3 1 1 0 0 3 0 0 1 0 0 0 0 0 0 3 0 1 0 1 3 4 2 2 0 1 2 1 0 1 1 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3 0 0 2 0 0 3 0 1 0 1 0 0 1 1 0 0 0 2 0 d 183 6 6 6 . t. 6 6 6 6 6 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 6 0 6 0 0 0 6 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 ika db i. š 1, 3,33 1, 1, 1, 1, 6, 3,33 1, 1, m . o t. Kera rim . š 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 4 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 d 149 . 6 6 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 i. š 1, 3,33 1, . obzgra t.p. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 14 d r o t k Fa 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 sko število m v tifikacijsko številoen na ži l o D ejan 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 d id t s o v i j idl V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 aj št. t. a t o en C i. š A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C d. Skup na l a r i Zb 0 8 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 4 41 42 43 44 45 46 47 4 49 50 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 214 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š Kost t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d t. 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1, Al t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d t. 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. š 1, 1, umG t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 d t. 6 6 6 6 6 6 0 0 0 6 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 6 6 0 0 0 0 0 0 i. š 1, 1, 1, 1, 1, 1, stika Pla t.. š 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 1 1 0 0 0 0 0 0 18 d t. 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 lo i. š 1, 1, 1, 1, 1, Stek t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 12 d t. 6 6 6 6 6 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 6 6 0 6 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 6 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o i. š 1, 1, 1, 3,33 1, 1, 1, 1, lezŽe t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 0 1 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 28 d t. a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 3,33 Pečnic t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d t. 6 6 6 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 glina i. š 1, 1, 3,33 1, t. žgana 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O . š 19 d 6 6 6 6 at. . t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 d 6 0 0 6 6 0 0 0 0 0 0 0 6 6 6 0 6 5 6 6 0 5 10 0 6 0 6 6 10 0 6 0 0 6 0 0 10 0 0 6 0 10 5 0 0 10 0 0 0 0 i m b i. š 1, 1, 1, 3,33 3,33 8,33 1, 1, 1, 1, 8,33 3,33 8,33 3,33 3,33 6, 8,33 11, 1, 3,33 3,33 3,33 6, 6, 1, 1, 1, 21, 8,33 3,33 16, 6, 11, 3,33 3,33 enb laj. o t. rad m . š 1 0 0 1 1 0 0 0 2 2 0 5 0 0 0 1 1 1 0 1 5 3 2 5 2 2 4 5 7 1 0 2 3 2 2 6 0 4 0 4 1 6 0 1 0 0 1 0 0 13 6 5 2 10 0 0 4 7 0 6 3 0 0 6 0 0 0 2 2 0 G d 390 . t. 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 d 0 6 6 0 5 6 6 0 0 5 0 0 6 0 0 0 0 0 0 5 0 6 0 6 5 6 0 6 6 0 6 6 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 0 6 0 6 0 0 6 6 0 0 0 0 b i. š 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 6, 3,33 3,33 1, 3,33 1, 1, 1, 3,33 3,33 1, 1, 1, 1, 3,33 laj. o t. m . š 0 1 1 0 3 1 1 0 0 3 0 0 1 0 0 0 0 0 0 3 0 1 0 1 3 4 2 2 0 1 2 1 0 1 1 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3 0 0 2 0 0 3 0 1 0 1 0 0 1 1 0 0 0 2 0 d 183 6 6 6 . t. 6 6 6 6 6 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 6 0 6 0 0 0 6 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 ika db i. š 1, 3,33 1, 1, 1, 1, 6, 3,33 1, 1, m . o t. Kera rim . š 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 4 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 d 149 . 6 6 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 i. š 1, 3,33 1, . obzgra t.p. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 14 d r o t k Fa 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 sko število m v tifikacijsko številoen na ži l o D ejan 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 d id t s o v i j idl V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 aj št. t. a t o en C i. š A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C d. Skup na l a r i Zb 0 8 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 4 41 42 43 44 45 46 47 4 49 50 Arheologija na avtocestah Slovenije Zatak pri Lendavi 215 . Document Outline Zatak pri Lendavi I/II Kazalo Uvod Opis pokrajine in lega najdišča Pokrajina skozi arheološka obdobja Intenzivni površinski pregled Potek in metodologija terenskih raziskav Predstavitev najdišča in rezultatov terenskih raziskav Stratigrafija plasti na najdišču Prazgodovinska poselitev Rimskodobna poselitev Srednjeveška poselitev Novoveški posegi v prostor Katalog raziskanih plasti in arheoloških ostalin Geološke plasti in formacije Prazgodovinsko obdobje Mlajša železna doba Rimsko obdobje Srednjeveško obdobje Novoveške ostaline Časovno neopredeljene Analize Osteološka analiza živalskih ostankov Radiokarbonske datacije Sklep Literatura Indeks stratigrafskih enot Dodatek