Poštnina plačana v gotovini URADNI v / • LJUDSKE REPUBLIKE b. *r.NiJE Leto XVI V LJUBLJANI, dne 23. julija 1959 Številka 23 123. Uredba o 'ustanovitvi Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. 130. Uredba o ustanovitvi Direkcije za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča. 131. Odlok o okvirih za določanje položajnih plač tajnikov ljudskih odborov. 132. Odlok o razdelitvi prispevka za gospodarske kadre. f33. Odlok o ustanovitvi Komisije Izvršnega sveta za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča. 134. Sklep o načinu zbiranja statističnih podatkov po republiških upravnih organih. 135. Sklep o načinu zbiranja statističnih podatkov po samo-J upravnih zavodih in organizacijah. 136. Sklep o siiremčinfiah in dopolnitvah sestave Sveta za zdravstvo LRS. 137. Sklep o spremembah in dopolnitvah sestave Sveta za socialno varstvo LRS. o imenovanju predsednika in članov Komisije Izvršnega sveta za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča. 139. Odločba o imenovanju direktorja Direkcije za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča. 140. Odločba o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov strokovnega sveta Izvršnega sveta zh urbanizem in komunalne zadeve. 141. Odločba o razrešitvi in Imenovanju predsednika in članov strokovnega sveta Izvršnega sveta za stanovanjsko izgradnjo. Odloki ljudskih odborov: 36. Odlok o družbenem planu okraja Kranj za leto 1959. 37. Odlok o spremembi odloka o družbenem planu okraja Kranj za leto 1959. VSEBINA: 138. Odločba 129. Na podlagi 14. člena zakonu o znanstvenik zavo-dik (Uradni list LRS, št. 3-9/58) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije UREDBO o ustanovitvi Inštituta za zgodovino delavskega gibanja 1. člen Ustanovi se Inštitut za zgodovino delavskega gibanja (v nadaljnjem besedilu: inštitut) kot znanstveni zavod. ^ i Sedež inštituta je v Ljubljani. 2. člen Y sestav inštituta preideta Muzej narodne osvoboditve LRS v Ljubljani in v sporazumu s CK ZKS Zgodovinski arhiv CK ZKS. 3>. člen Inštitut znanstveno proučuje delavsko gibanje, delovanje Komunistične partije in ljudsko revolu--cdijo na slovenskem, ozemlju ter socialistično graditev v LR Sloveniji. V ta namen zlasti: — zbira, ureja, brani, evidentira in proučuje arhivsko in spominsko gradivo, tisk, muzejske predmete in vse drugo gradivo, ki se nanaša na delavsko gibanje, ljudsko revolucijo in povojno socialistično graditev; — izdaja znanstvene, strokovne in druge Oblike publikacij s svojega področja; — razstavlja muzejsko gradivo v obliki stalnih, občasnik in potujočih razstav; — sodeluje s sorodnimi1 zavodi in organizacijami kakor tudi s posameznimi znanstvenimi sodelavci doma in v tujini; — sodeluje s kulturnimi, družbenimi in gospodarskimi organizacijami, kolikor je njihovo delo povezano z delovnim področjem inštituta; — vzpodbuja in organizira proučevanje, proble- . matike s svojega področja dela ter daje na razpolago gradivo ob pogojih, ki, jih določajo pravila inšti-stuta vsem, ki jim je to potrebno v znanstvene, publicistične, prosvetne ali umetniške namene. 4. člen Inštitut je pravna oseba. , Inštitut ima pravila, ki jih sprejme svet inštituta, potrdi pa Izvršni svet. 5. člen -'—r Inštitut vodijo sivet, uprava in ravnatelj inštituta. 6. ofen Svet inštituta sestavljajo člani, ki jih imenuje Izvršni svet, člani, ki jih delegirajo Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, Glavni odbor Zveze borcev NOV, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo in univerzitetni svet Univerze v Ljubljani, ter člani, ki jih izvodi znanstveno strokovni kolektiv inštituta. Centralni komite delegira 4 člane. Glavni odbor Zveze borcev NOV in Republiški svet Zveze sindikatov po enega člana, univerzitetni svet pa 2 člana. S pravili inštituta se določi število članov sveta, koliko članov imenuje Izvršni svet ter koliko članov izvoli znanstveno strokovni kolektiv inštituta in kako jih izvoli. Z. Sem UpraTo inštituta sestavljajo ravnatelj in olami, ki jih izvoli kolektiv inStdituta izmed sebe. Število članov tuprave določajo pravila inštituta. Š. čiksn Ravnatelja izvoli svet inštituta, imenuje pa ga Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. 9. člen Inštitut je proračunski zavod. Svoj predračun ■dohodkov in izdatkov ima v oikviru republiškega proračuna. 10. člen Inštitut si lahko ustvarja dohodke z znanstvenim in strokovnim delom ter s publikacijami. Inštitut lahko sklepa z državnimi organi in zavodi ter z družbenimi im gospodarskimi organizacijami pogodbe za raziskovalna dela in dobi plačila za taka dela. Inštitut lahko dobiva tudi dotacije od državnih organov in zavodov ter od družbenih ih gospodarskih organizacij. 11. člen Inštitut, Ima sklad za znanstveno delo. V sklad se stekajo sredstva, ki jih dobi inštitut za znanstveno in strokovno delo, presežki dohodkov nad izdatki, ki jih zavod doseže z znanstvenim in strokovnim delom, ter namenske dotacije, darila in ' 12. člen Inštitut gospodari z vsemi osnovnimi in drugimi materialnimi sredstvi, ki sta jih imela Muzej narodne osvoboditve LRS in Zgodovinski arhiv CK ZKS. 15. člen Za čas, dokler pravila inštituta ne bodo potrjena, imenuje v svet inštituta Izvršni svet Ljudske skupščine LRS 4 člane, znanstveno strokovni kolektiv inštituta pa izvoli v svet 4 člane. 14. člen Ko začne veljati ta uredba, preneha veljati uredba o ustanovitvi Muzeja narodne osvoboditve LRS (Uradni list LRS, št, 7-4(?/48). 15. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po razglasitvi y »Uradnem listu LRS«. St. 01-94a/2-59 Ljubljana, dne 10. julija 1959. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije 150. Na podlagi 5. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije v zvezd z 32., 519. in 81. členom zakona o državni upravi (Uradni list FLRJ, št. 15-127/%) izdaja Izvršni svet Ljudske skupr ščine Ljudske republike Slovenije UREDBO o ustanovitvi Direkcije za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča 1. člen Ustanovi se direkcija za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča (v nadaljnjem besedilu: direkcija), kot samostojen republiški upravni organ. 2. člen Direkcija opravlja upravne in gospodarske zadeve iz republiške pristojnosti v zvezi s preureditvijo in izgradnjo ljubljanskega prometnega vozlišča. 3. člen Direkcija opravlja tele naloge: 1. proučuje vprašanja v zvezi s preureditvijo in izgradnjo ljubljanskega prometnega vozlišča, izvršuje potrebne študije in raziskave ter sestavlja predloge investicijskih in dragih programov za preureditev tega vozlišča; * 2. skrbi za izdelavo projektov za cestne in železniške objekte, oddaja projektna dela, koordinira delo posameznih projektantskih organizacij in lahko tudi sama izdeluje projekte za svoje potrebe; 3. opravlja pri gradnji cestnih in železniških objektov na tem vozlišču investitonske naloge za Ljudsko republiko Slovenijo; po dogovoru s politično teritorialnimi enotami. Generalno direkcijo jugoslovanskih železnic oziroma Direkcijo jugoslovanskih železnic v Ljubljani in z gospodarskimi organizacijami lahko opravlja investitorske naloge pri gradnji cestnih in železniških' objektov na tem vozlišču tudi zanje; 4. organizira gradbišča in izvršuje po potrebi posamezna gradbena dela v režiji; 5. opravlja druge upravne, administrativne, tehnične in finančne zadeve ter gospodarske naloge v zvezi s preureditvijo din izgradnjo ljubljanskega prometnega vozlišča, kolikor si posameznih zadev izreč-no ne pridrži Izvršni svet. 4. Sen Direkcija j,e pravna oseba. 5. Sen Na čelu direkcije je direktor. Direktor predstavlja direkcijo da vodi njeno delo. Direktorja postavlja in razrešuje Izvršni svet. 6. člen Direktor je odredbodajalec za izvrševanje predračuna dohodkov da izdatkov direkcije ter gospodari z materialnimi sredstvi direkcije. Direktor ime mi j e in razresiij-e nslužibeiice in delavce direkcije, izdaja odločbe' o njihovem delovnem razmerju ter je njihov najvagji disciplinsiki starešina. • 7r člen Direkcija opravlja zadeve iz svojega delovinega področja po svojih notranjih organizacijskih enotah (oddelkih, odsekih, referatih), tehnično službo in režijska dela pa po obratih in gradbiščih kot obratnih enotah. Notranja organizacija direkcije se predpiše s pravilnikom. Pravilnik izda direktor s pritrditvijo Izvršnega sveta. Sistemizacija delovnih mest v direkciji se določi s posebno odločbo, ki jo izda na predlog direktorja Izvršni svet. 8. člen Nadzorstvo nad delom direkcije ter druge pravice in dolžnosti iz 4)3. člena zakola o državni upravi opravlja nasproti direkciji neposredno Izvršni svet. Izvršni svet lahko naloži direkciji posamezne naloge v okviru njenega delovnega področja, določi posameznim njenim nalogam prednost in ji daje obvezna navodila. 9. člen , Direkcija ima svoj predračun dohodkov in izdatkov. Gradbišča in obrati imajo lahko v okviru predračuna dohodkov in izdatkov direkcije samostojne predračune dohodkov in izdatkov. Šefi gradbišč in obratov so pomožni odredbodajalci za predračun dohodkov in izdatkov teh obratnih enot 10. čipu Gospodarske naloge opravlja direkcija po gradbiščih'in obratih. Gradbišča in obrati poslujejo smiselno po načelih, ki veljajo v gospodarstvu. 11. člen Naloge iz 7. in 8. člena te uredbe opravlja v imenu Izvršnega sveta Komisija Izvršnega sveta za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča. 12. člen Direkcija prevzame inventar, materialna sredstva, arhive in osebje investicijske grupe za gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb pri Upravi za ceste LRS. Natančnejše pogoje o prevzemu sredstev Investicijske grupe za gradnjo avtomobilske ceste, o datumu in o načinu likvidacije računov in poslov te investicijske gruge določita sporazumno Državni sekretariat za finance LRS in Sekretariat Izvršnega sveta za promet. 13. člen Ta uredba začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. št. 01-100171/11-59 Ljubljana, dne 10. julija 1939. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije 151. , Na podlagi tretjega odstavka 160. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, štev. 55/S7, 44/58 in 1/59) ler navodila o obračunavanju plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 14/59 in 19/59) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije ODLOK o okvirih za določanje položajnih plač tajnikov ljudskih odborov I Mesečne položajne plače tajnikov ljudskih odborov se lahko določajo do najvišjega zneska, kot ga za tajnike posameznih ljudskih odborov določa ta odlok. Največja položajna plača za položaj tajnika znaša: 1. za položaj tajnika okrajnega ljudskega odbora v okrajih Ljubljana in Maribor — do 17.000 din; 2. za položaj tajnika okrajnega ljudskega odbora v drugih okrajih — do 15.000 din; 3. za položaj tajnika občinskega ljudskega O'dbora v občinah; Celje, Jesenice, Koper, Kranj, Ljubljama-Center, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič, Marihor-Cen-ter, Maribor-Tabor, Maribor-Tezno, Novo mesto, Ptuj, Trbovlje — do 14.000 din; 4. za položaj tajnika občinskega ljudskega-odbora v občinah; Ajdovščina, Brežice, Črnomelj, Domžale, Idrija, Kamnik, Kočevje, Lendava, Ljubljama-Be-žigrad, Ljubi jana-Moste, Maribor-Košaki, Murska Sobota, Nova Gorica, Piran, Postojna, Ravne na Koroškem, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šmarje pri jelšah, Šoštanj, Tržič, Videm-Krško, Žalec — do 13.000 din; 5. za položaj tajnika občinskega ljudskega odbora v drugih občinah: a) db 12.000 din, b) do 10.000 din. Kategorizacijo občin iz 5. točke določajo glede na razvitost posameznih občin pristojni okrajni ljudski odbori, H Za ostale položaje in druga mesta v organih ljudskih odborov se določijo položajne plače do zneskov, ki so določeni s tem odlokom 2a položaj tajnika posameznega ljudskega odbora. HI Za delovna mesta, za katera so po organizacijskem predpisu ali po aktu o sistemizaciji potrebni pri organu ljudskega odbora uslužbenci visokih kvalitet, lahko položajne plače dosegajo zneske, ki so s tem odlogom predpisani za položaj tajnika ljudskega odbora, če zasedajo ta delovna mesta uslužbenci z visoko ali višjo strokovno izobrazbo. IT V okvirih, ki so določeni s tem odlokom, bodo okrajni in občinski ljudski odbori izdali svoje odloke o položajnih plačah tajnikov in drugih uslužbencev l judskega odbora. Y Ko začne Teljati ta odilotk, nelia veljati odlok o določitvi, aajvečjih ptoiožajnih plač tajmikov lij.u*dsMli odLorov (iUradmi list LRS, št. 18/58). (M Ta odlok začne veljati od dneva objave v i-Uradnom listu LRS«, uporablja pa se glede preračunavanja plač od bruto zneskov na neto zneske od 1. jansu-arja 1959. St <«-4121/5-59 Ljitblju'iia, dne 3. julija 1959. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko L r. Boris Kraigher Le. 132. Na podlagi 15. b člena uredbe o skladih za gospodarske kadre (Uradni list FLRJ, št. 13-145/57, št. 54-677/57,,št. 92-898/58 in št. 17-304/59) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOK o razdelitvi prispevka za gospodarske kadre I Gospodarskim organizacijam, zbornicam oziroma strokovnim združenjem se odstopa 40 % od prispevka za gospodarske kadre, ki ga plačujejo gospodarske organizacije in zasebni obrti. 135. Na podlagi drugega odstavka 41. člena uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije (Uradni list LRS, št. 20-1111/58) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije ■ ODLOK o ustanovitvi Komisije Izvršnega sveta za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča I Ustanovi se komisija za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča (v nadaljnjem besedilu,: komisija) kot stalna komisija Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. M Komisija proučuje in rešuje načelna vprašanja v zvezi s preureditvijo in izgradnjo ljubljanskega prometnega vozlišča, koordinira delo z okrajnim ljudskim odborom Ljubljana in z Direkcijo jugoslovanskih železnic v Ljubljani ter usmerja in nadzoruje delo Direkcije za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča. Komisija v imenu Izvršnega sveta izdaja poprejšnja soglasja k investicijskim programom, idejnim in glavnim projektom za cestne in železniške objekte v zvezi s preureditvijo in izgradnjo ljubljanskega prometnega vozlišča, potrjuje izid natečajev za idejne projekte, daje soglasja k razpisu licitacij, ki jih razpisuje Direkcija za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča, odloča o najugodnejših ponudbah, opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo dela Direkcije za ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča ter izvršuje druge pravice in dolžnosti iz 43. člena zakona o državni upravi nasproti tej direkciji. M ffl V republiški sklad za gospodarske kadre gre 20% od prispevka za gospodarske kadre, ki ga plačujejo gospodarske organizacije in zasebni obrti z ozemlja Ljudske republike Slovenije, v okrajni sklad za gospodarske kadre pa gre 30 % od prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije in zasebni obrti z območja okraja. M Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem lista LRS« uporablja pa se od 1. januarja 11959. Predsednika in člane komisije imenuje Izvršni svet. IV Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. SL 01-1007/2-59 Ljubljana, dae 1®. julija 1959. St. 01-929/1-59 Ljubljana, dne 1®. julija 1959. Izvršni svet Ljudske skupščine ljudske republike Slovenije Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik;: Boris Kraigher 1. r. Predsednik: Boris Kraigher L r. Sekretar: Peter Zorko L jc, Sekretar: Peter Zorko L r. 154. Na podlagi Šestega odstaviva 28. člena uredbe o Oirgamieacij i ia dela fevršnega sveta Ljadsike skupščine Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 20-l‘lill/58) v zvezi s 4 točko 72. člena ustavnega zakona o temeljili družbene in politične ureditve iu o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je sprejel Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije SKLEP o načinu zbiranja statističnih podatkov po republiških upravnih organih ' Da se zagotovi smotrnost in strokovna pravilnost pri zbiranju statističnih podatkov, ki jih potrebujejo republiški organi pri svojem delu za opravljanje nadzorstva in 'drugih pravic nasproti samostojnim zavodom in organizacijam, naj se ravnajo republiški upravni organi pri zbiranju takih podatkov po teh smernicah: 1. Republiški upravni organi, ki so na podlagi posebnih predpisov pooblaščeni, da neposredno zbirajo statistične podatke, morajo na svojih popisnicah, anketnih listih, obrazcih, dopisih itd., s katerimi zahtevajo oziroma zbirajo' statistične podatke, navesti predpis, s katerim so pooblaščeni za zbiranje takih podatkov. 2. Republiški upravni organi, ki niso po posebnih predpisih pooblaščeni, da neposredno zbirajo statistične podatke, si preskrbijo potrebne statistične podatke pri Zavodu LRS za statistiko. * 3. Ce Zavod LRS za statistiko ne razpolaga s potrebnimi statističnimi podatki, lahko republiški upravni organ s poprejšnjiim soglasjem Zavoda LRS za statistiko zbere take podatke neposredno od državnih organov in zavodov oziroma od gospodarskih in drugih organizacij. Ce gre za vzpostavitev posebne statistične službe v posameznem upravnem organu ali' za dolgotrajnejše zbiranje podatkov ali za statistične akcije večjega pomena ali za statistične akcije, ki terjajo posebna finančna sredstva, da soglasje za zbiranje statističnih podatkov Izvršni svet. Hkrati s predlogom za soglasje po prejšnjem odstavku predloži republiški upravni organ Zavodu LRS za statistiko osnutek metodologije, po kateri namerava zbirati podatke. Republiški upravni organ im Zavod LRS za statistiko določita metodologijo zbiranja podatkov. 4 Na vseh popasmioah, anketnih listah, obrazcih, dopisih itd., s katerimi se zahtevajo oziroma zbirajo statistični podatki po prejšnji točki, mora biti ozna-čeno soglasje Zavoda LRS za statistiko oziroma Izvršnega sveta. 5. Določbe tega sklepa se ne nanašajo na redno ali občasno zbiranje podatkov, ki jih morajo dajati ustrezni upravni organi ljudskih odborov republiškim organom v zvezi z izvrševanjem zveznih in republiških predpisov. St. 01-5441/5-39 Ljubljana, dne 10. julija 1959. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije 135. Na podlagi šestega odstavka 28. člena uredbe ® organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudiske republike Slovenije (Uradni Bst LIS, št. 20-lill!/l38) v zvezi s 65. členom ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve im o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je sprejeli Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije SKLEP o načinu zbiranja statističnih podatkov po samoupravnih zavodih in organizacijah Da bi se zagotovila smotrnost in strokovna pra-vilmost pri zbiranju statističnih podatkov, se priporoča samoupravnim zavodom, sindikalnim organizaci-cijam, 'zbornicam, strokovnim in poslovnim združenjem, zadružnim zvezam' in družbenim organizacijam (v nadaljnjem besedilu: organizacije), da 'se pri zbiranju statističnih podatkov, ki jih potrebujejo pri svojem delu, za čais, dokler ne bo izdan zakon o statistiki, ravnajo takole: 1. Organizacije naj se za statistične podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu v mejah svojega delovnega področja, obračajo na Zavod LRS za statistiko oziroma na okrajni zavod za statistiko. 2. Ce zavod za statistiko ne razpolaga s potrebnimi statističnimi podatki, naj se organizacija obme na Zavod LRS za statistiko za soglasje, da lahko sama neposredno zbere statistične podatke na območju Ljudske republike Slovenije, okraja oziroma občine po metodologiji, ki naj jo predloži hkrati s predlogom za soglasje. Organizacija naj svojo metodologijo zbiranja vskladi z morebitnimi pripombami Zavoda LRS za statistiko. Št. 01-544/6-59 Ljubljana, dne 10. julija 1959. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r- 136. Na podlagi predzadnjega odstavka 28. člena uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 20-111 /58) v zvezd s 15. členom zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 13-451/56 in št. 54-170/58) in v zvezi s 1. točko odloka o sestavi in načinu volitev članov Sveta za zdravstvo LRS (Uradni list LRS, št. 39-193/58) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije sprejel tale SKLEP Objavijo se tele spremembe in dopolnitve v sestavi Sveta za zdravstvo LRS: I Ker je potekla mandatna doba elanoma Sveta za zdravstvo LRS cfr. Albinu šivieu in dr. Milanu Peru- šiku, ikii ju je imenoval Izvofei srvei, sta Mi od Izvršnega sveta na izpraznjeni mesiti za člana Sveta za zdravstvo LiRS imenovani: Ančka Kuhar, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Maribor, Cvetka Mlakar, asistent Ekonomsko fakultete v Ljubljani. Njuna 'mandatna doba traja do novih imenovanj maja H Za član© Sveta za zdravstvo liRS so bili izvoljeni od svetov za zdravstvo okrajnega ljudskega odbora: 1. Celje: Bojan y ol k, pomočnik direktorja okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju, 2. Koper: Bogomil Bitežnik, direktor okraj- -nega zavoda za socialno zavaravanje v Kopru, 3. Kranj: Milan R e go v c, član sveta za zdravstvo OLO v Kranju, sekretar podjetja »Sava« v Kranju, 4. Murska Sobota: Lojze Valenčič, direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Murski Soboti, 5. Gorica: Janko Kralj, predsednik občinskega ljudskega odbora v Kanalu, 6. Ljubljana: Slavko Kovačič, direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, 7. Maribor: Liidunka Kranjc, uslužbenka okrajnega odbora RK v Mariboru. 8. Novo mesto: ing. Vilma Pirkovič, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Prva mandatna doba traja članom pod št. 1 do 4 do novih volitev v maju 1960, članom pod št. 5 do 8 pa do novih volitev v maju 1961. HI Ker je potekla mandatna doba članom Sveta za zdravstvo LRS Albinu Kovaču, Jožetu Juraeu, Olgi Kraigher, dr. Drašku Vilfanu, mr. Dušanu Karba, dr. Janezu Kmetu, dr. Dragu Mušiču, dr. Francu ^Maru-šiču in dr. Maksu Poharju, ki so jih delegirale organizacije, so bili na izpraznjena mesta delegirani za člane Sveta za zdravstvo LRS: ^ Jože Korači n, uslužbenec Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, izvoljen od Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, Jože J u r a č, direktor »Uradnega, lista LRS«, izvoljen od Zavoda za socialno zavarovanj,© LRS, Vili Vrhunc, član Izvršnega odbora Glavnega odbora RKS, izvoljeni od Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, dr. Draško Vilfan, docent, izvoljen od Slovenskega zdravniškega društva, mr. Tanja, Mikuž, izvoljena odi Farmacevtskega društva Slovenije, dr. Marjan Ahčin, direktor, izvoljen od Centralnega higienskega zavoda, dr. Rudolf Kyov9ky, univerzitetni profesor, predsednik upravnega odbora Poliklinike v Ljubljani, izvoljen od Poliklinike v Ljubljani, dr. Vinko M ožeti č, predsednik upravnega odbora’ okrajnega higienskega zavoda v Gorici, izvoljen od tega zavoda, Alojz Lakner, predsednik upravnega odbora. Poliklinike v Mariboru, izvoljen odi Poliklinike. Njihova mandatna doba traja do novih volitev v maju 1961, v Št 01-tfM;/5-59 Ljubljana, dne 10. juHjn 1959. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko L r. Boris Kraigher L r. 13?. Na podlagi predzadnjega odstavka 28. člena uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 20-Mil'/58) v zvezi s 13. členom zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Ur. list LRS, št. 15-45/56 in št. 34-170/58) in v zvezi z odlokom o sestavi in načinu volitev članov Sveta za socialno varstvo LRS (Uradni list LRS, št. 39/58) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije sprejel tale SKLEP Objavijo se tele spremembe in dopolnitve, v sestavi Sveta za socialno varstvo LRS: I Ker je potekla mandatna doba članom Sveta za socialno varstvo LRS Mimi Zupančič, Antonu Malenšku, Julči Resnik in Vidi Rudolf, ki jih je imenoval Izvršni svet, so bila od Izvršnega sveta na izpraznjena mesta za člane Sveta za socialno varstvo imenovani: Mirna Zupančič, ljudski poslanec, član okrajnega odbora SZDL Ljubljana, Fani Tomičev! č, uslužbenka Zavoda za napredek' gospodinjstva LRS, Franc Rožanc, predsednik Zveze slepih Slovenije, Edo Grgič, okrožni javni tožilec v Ljubljani. Njihova mandatna doba traja do novih imenovanj v maju leta 1961. H Za člane Sveta za socialno varstvo LRS so bili izvoljeni od svetov za zdravstvo okrajnega ljudskega odbora: 1. Gorica: Marija Krivec, član sveta za socialno varstvo OLO Gorica, 2. Ljubljana: Franc Črnivec, kovinolivar v Litostroju, član sveta za socialno varstvo OLO Ljubljana, 3. Maribor: Julka Kancler, predsednik sveta za socialno varstvo OLO Maribor, 4. Novo mesto: Živko Zobec, preiskovalni sodnik okrožnega sodišča Novo mesto, 5. Celje: Helena Borošak, predsednik s^ete sa socialno carstvo GLO Celje, 6. Koper: Tone Kodirič, predsednik sveta za socialno varstvo GLO Koper, 7. Kranj: Draga Rome, ljudski poslanec, predsednik sveta za socialno varstvo OLG Kranj, 8. Murska Sobota: Stefan Š e b j an i e, podpredsednik OLG Murska Sobota. Prva mandatna doba traja članom pod št. 1(—4 do nov ib volitev v maju 1960, članom pod št. 5—8 pa do novih volitev v maju 1061. III Ker je potekla mandatna doba članom Sveta, za socialno varstvo LRS Milki Jovan, Ivanu Fajdigi, Romanu Potočniku, Citi Bole, dr. Rudiju Kyovskyu, dr. Katji Vodopivec in Vojku Jagodiču, ki so jrb delegirale organizacije, so bili na izpraznjena mesta delegirani za člane Sveta za socialno varstvo LRS: Branko Babič, član predsedstva Republiškega sveta sindikatov Jugoslavije, izvoljen od Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, Franc Stadler, predsednik okrajnega odbora Zveze borcev NOV Ljubljana, izvoljen od Glavnega odbora Zveze borcev NOV Slovenije, Jovo Gajiič, član skupščine Republiškega zavoda za socialno zavarovanje, izvoljen od Zavoda za so-cialnov zavarovanje LRS, Tončka Korenčan, medicinska sestra Zdravstvenega doma Center, Ljubljana, izvoljena od Društva diplomiranih medicinskih sester LRS, Andrina Ž a v c a r, Slan Glavnega odbora Rdečega križa, izvoljena od Glavnega odbora Rdečega križa za Slovenijo, Peter dr. Kobe, znanstveni sodelavec, izvoljen od kriminološkega inštituta pravne fakultete v Ljubi jani, Jože Z a ko š ek, ravnatelj Zaveda za gluho mladino Ljubljana, izvoljen od Društva defektologov LES. Njihova mandarina doba traja do novih volitev v maju leta 1961. St. 01-165/4-59 Ljubljana, dne 10. julija 195». Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r, Boris Kraigher L m Na podlagi tretjega odstavka 41. člena, uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije (Uradni list LRS, št. 20-111)1/58$ im HI. točke odloka o ustanovitvi Komisije Izvršnega sveta za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča (Uradni list LRS, št. 25-153/5») je Izvršni svet Ljudske skupščine Slovenije o d 1 o č i l* : 7 Komisijo Izvršnega sveta za ureditdv ljubljanskega prometnega vozlišča se imenujejo: 1. za predsednika khmisije: Viktor Avbelj, podpredsednik Izvršnega sveta; 2. za člane komisije: — ing. Rudolf C i moli ni, •direktor Uprave za ceste LRS, — dr. Marjan Dermastia, predsednik OLG Ljubljana, — Franc D robe ž, podpredsednik OLG Ljubljana, — ing. Jože Majdič, direktor Direkcije za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča, — ing. Ciril Mravlja, direktor Direkcije jugoslovanskih železnic v Ljubljani, — Bojan Polak, sekretar za promet, — ing. Lojze Rojec, direktor Urbanističnega inštituta. Št. 01-1007/4-5» Ljubljana, dne 10. julija 1959. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ' Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher L r. 139. Na podlagi 5. člena uredbe o ustanovitvi Direkcije za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča (Uradni list LRS, št. 25-130i/5») je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije "'d loči 1 : Za direktorja Direkcije za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča se imenuje ing. Jože Majdič, do zdaj pomočnik direktorja investicijske grupe za gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb pari Uipravi za ceste LRS. Št. Ote«Xy#5-59 Ljubljana, dne M), julija t959. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije 149. Na podlagi 4. čletoa uredbe o delovnem področju in delu stroiiovuega sveta lavršmega sv.eta za urbanizem in komunalne zadeve (Uiradtni list LRS, štev. 40-1811/197) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odločil: \ L Strokovni svet Izvršnega sveta za urbanizem in komunalne zadeve, ki je bil imenovan dne 6. decembra 1937, se razreši dolžnosti. II. V strokovni svet Izvršnega sveta za urbanizem In komunalne zadeve se imenu je jo za dobo dveh let: za predsednika: Milko Goršič, sekretar Izvršnega sveta za urbanizem., stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve; za člane: — Niko Belopavlovič, predsednik okrajnega ljudskega odbora. Novo mesto; — ing. Rudolf C i ado lini, direktor Uprave za ceste LRS, Ljubljana; — ing. Ivan Čuček, direktor Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana; — dr. Marjan Dermastia, predsednik okrajnega ljudskega odbora, Ljubljana; — Vinko Hafner, predsednik okrajnega ljudskega odbora, Krauj; — ing. arh. Ljubo Hume k, direktor podjetja »Komuna projekt«, Maribor; — dr. Svetozar Ilešič, univerzitetni profesor naravoslovne falkulfete, Ljubljana; — Albert Jakopič, predsednik Turistične zveze Slovenije, Koper; — Mirko Jamar, direktor Zavoda za gospodarsko planiranje LRS, Ljubljana; * — ing. Stane Jelen c, upravnik Vodnogospodarske sekcije za Sočo, Nova Gorica; — ing. Sonja L a p a j n e - O b 1 a k, direktor Projektivnega ateljeja, Ljubljana; — Matija M a. 1 e ž i č , državni sekretar za finance LRS, Ljubljana; — ing. Tine M a s t n a k , pomočnik sekretarja Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljub-1 jama; — ing. arh. Edo Mihevc, univerzitetni profesor fakultete za arhitekturo, gradbeništvo im geodezijo, Ljubljana; — ing. Vital Mlejnik, direktor podjetja za vzdrževanje proge, Celje; — ing. Ciril Mravlja, direktor Direkcije jugoslovanskih železnic, Ljubljana; — ing. arh. Marjam Mušič, predsednik urbanističnega društva, Ljubljana; — ing. arh. Franc Novak, direktor biroja za projektiranje, Murska Sobota; — img. Karel P u p p i s , načelnik oddelka Uprave za vodno gospodarstvo LRS, Ljubljana; — ing. arh. Edvard Ravnikar, univerzitetni profesor fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana; — ing. arh. Lojze Rojec, direktor Urbanističnega inštituta LR Slovenije, Ljubljana; — ing. arh. Saša Sedlar, podpredsednik Društva arhitektov Slovenije, Ljubljasa; —- Ferdo Šetrajčič, sekretar Izvršnega sveta za narodno obrambo, Ljubljana; — img. arh. Marjan Tepina, direktor Zveznega zavoda za urbanizem, stanovanjska in komunalna vprašanja, Beograd; — Milan U d-o v 5, šef kabineta člana Izvršnega sveta, .Ljubljana; — Olga Vipotnik, Zveza prijateljev mladine Sloveni je, Ljubljana. St. 01-954/2-59 Ljubljana, dne IX). julija 1959. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik. Peter Zorko L r. Boris Kraigher 1. r. 141. Na podlagi 4. člena uredbe o delovnem področju in delu strokovnega sveta Izvršnega sveta za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list LRS, št. 42-180/57) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR. Slovenije odločil : I. Strokovni svet Izvršnega sveta za stanovanjsko izgradnjo, ki je bil imenovan dne 6. decembra 1997, se razreši dolžnosti. H. V strokovni svet Izvršnega sveta za stanovanjsko izgradnjo se imenujejo za dobo dveh let: za predsednika: Milko Goršič, sekretar Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve; za član e: — Alojz Ambrož, podpredsednik sekcije za industrijo gradbenega materiala, Ljubljana, — Živa Beltram, direktor Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva LRS, Ljubljana, — dr. Ivo Bonač, docent na fakulteti za splošno medicino in stomatologi jo, Ljubljana, — Franc D r o b e ž , podpredsednik okrajnega ljudskega odbora, Ljubljana, — Anka Globač nik, sekretar okrajnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi, Maribor, — Martin Gosak, predsednik občinskega 1 jud-skega odbora. Trbovlje, — Ivan Hočevar, direktor Splošnega gradbenega podjetja »Pionir«, Novo mesto, i — Jože J aj-g e r , podipredsedmit okrajnega sin-dikalinega sveta, Ljiufoljana, — ingv Stane Jelene, upravnik Vodnogospodarske sekcije za Sočo, Nova Gorica, — Tome Klemenčič, pomočnik direktorja Ekomoffitskega inštituta LRS, LjnihljaBa, — Sveto Kobal, podpredsednik okrajnega Ijndsikega odbora, Kranj, | — kig. arb. Niko Kralj, projektant v podjetju jSkd«, Kamnik, — Stanko K r n m p e k, direktor montažnega podjetja »Toplovod«, Ljubljana, — Karel-Luter, predsednik občinskega ljudskega odbora Murska Sobota, — ing. arb. Ivo Medved, direktor Ateljeja za arbitefctiu.ro, Ljubljana, — Marko R e i n e r , podpredsednik občinskega ljudskega odbora. Koper, — ing. arh. Lojze Rojec, direktor Urbanističnega inštituta Slovenije, Ljubljana, — Franc R n p r e t, predsednik občinskega ljudskega odbora, Celje, — ing. Leo S k a b e r n e , direktor Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Ljubljana, — Hela Škulj, sekretar Zveze prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, — ing. arb. Marko Šlajmer, predsednik Društva arhitektov Slovenije, Ljubljana, — ing. arb. Janez T r e n z , projektant v podjetju »Slovenija projekt«, Ljubljana, — ing. Viktor Turnšek, direktor Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij LRS, Ljubljana. Št. 01-993/2-59 Ljubljana, dne 10. julija 1959. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. Odleki ljudskih odborov 36. Na podlagi 1. odstavka 16. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora im na seji zbora proizvajalcev dne 3. februarja 1959 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Kranj za leto 1959 1. člen P r v i d e 1 SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1959 1. poglavje Temeljni smotri in naloge družbenega plana za Jeto 1959 Ce izhajamo iz gospodarsko-političnih nalog družbenega‘plana gospodarskega razvoja v okraju Kranj za razdobje od 1957. do 1961. leta ter upoštevamo že dosežene uspehe gospodarskega razvoja v letih 1957 in 1958, se postavljajo za leto 1959 tele glavne naloge: 1. povečati obseg proizvodnje in storitev ter kvaliteto izdelkov v vseh gospodarskih panogah, tako da se bo zagotovilo naraščanje narodnega dohodka v sorazmerju z dinamiko po okrajnem perspektivnem planu; 2. povečati delavno storilnost na vseh gospodarskih področjih, zlasti pa v industriji in gradbeništvu. Naraščanje delovne storilnosti je glavni pogoj za napredek gospodarstva in za dvig življenjske ravni prebivalstva. Zato je treba skrbeti za smotrno zaposlovanje delovne sile. za boljšo organizacijo dela in za zboljšanje tehnoloških postopkov, s tem v zvezi pa razširjati sodelovanje med podjetji. Hkrati s tem je -treba izpopolnjevati sistem delitve dohodka znotraj gospodarskih organizacij in sistem nagrajevanja tako, da bo višina osebnega dohodka kar najbolj odvisna od boljšega in uspešnejšega dela posameznika in kolektiva kot celote; 5. zvišati je treba realno osebno porabo in življenjski standard prebivalstva sploh, zlasti pa delavcev in uslužbencev v mestih in industrijskih središčih. V skladu s tem je treba^ posvetiti posebno pozornost preskrbi mest in industrijskih središč s kmetijskimi pridelki, razširjati še nadalje trgovsko mrežo na drobno in storitvene obrtne obrate, večati zmogljivosti za družbeno prehrano in ustanavljati servise za opravljanje gospodinjskih storitev; 4. v skladu s povečano proizvodnjo je treba zagotoviti večji izvoz industrijskih izdelkov; 5. pri razporejanja razpoložljivih investicijskih sredstev iz lokalnih družbenih investicijskih skladov in iz skladov gospodarskih organizacij bo treba zagotoviti spremembo strukture vlaganj v korist negospodarskih investicij in v korist investicij za razvoj tistih gospodarskih panog, ki neposredno vplivajo na dvig življenjskega standarda prebivalstva, to je zlasti za razvoj kmetijstva, trgovine na drobno, gostinstva in turizma ter storitvene obrti. Da bi se pospešil tempo izvajanja gradbenih del, bo treba poleg tega s povečanimi investicijskimi vlaganji zagotoviti povečanje kapacitet v gradbeništvu in v industriji gradbenega materiala; 6. pri gospodarskih investicijah v industriji bo treba nadaljevati zidavo že začetih objektov in obnovo zastarelih obratov, glede novih investicij, predvidenih v okrajnem perspektivnem planu, pa predvsem upoštevati potrebo vlaganj v tiste industrijske stroke, katerih razvijanje ustrez'a specifičnim razmeram našega okraja in ki so vezane na uporabo visoko kvalificirane delovne sile; 1. da bi se ddsegla bolj smotrna uporaba investicijskih sredstev gospodarskih organizacij, bo treba združevati ta sredstva tako, da bi se z njihovim skupnim vlaganjem zagotovila taka struktura investicij, kakor izhaja iz smernic tega družbenega piana; 8. pri razporejanju skupnih sredstev naj se upoštevajo tudi potrebe tistih območij okraja, ki zaradi nezadostne gospodarske razvitosti ne ustvarjajo toliko sredstev, da bi si zagotovila primeren gospodarski napredek. V ta namen naj se izdela okvirni program razvoja gospodarsko manj razvitih območij. 2. poglavje • Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Glede na raven proizvodnje, dosežene v letu 1958, podane materialne in družbene pogoje ter temeljne smotre in naloge, postavljene z okrajnim perspektivnim planom, se za leto 1959 računa s temle povečanjem družbenega bruto proizvoda in narodnega do-fbodka (v tekočih cenah): \ V milijonih dinarjev Indeksi 1957 1958 1959 1958/5? 1959/58 Družbeni bruto produkt Narodni dohodek 96.478 101.9(53 107375 105,7 10&5 42.429 44.607 47.763 105,1 107,1 * Predvideno povečanje v letu 1959 temelji na pričakovanem nadaljnjem povečanju industrijske proizvodnje ter na napredku, ki se pričakuje glede na razvoj drugih gospodarskih strok v skladu s postavljenimi smernicami tega družbenega plana. Na tej podlagi daje gibanje družbenega bruto produkta in narodnega dohodka v primerjavi s perspektivnim planom tole sliko: , V indeksnih številkah 1957/56 1958/57 1959/58 1959/56 1961156 Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek 1152 105,7 105,5 128,4 149,9 116,9 105,1 107,1 131,6 154,5 Kakor izhaja iz tega pregleda, se je bruto produkt v prvih treh letih petletne dobe povečal za 28,4%, torej ' povprečju za 8,7 % na leto, kar je ugodneje od perspektivnega plana, po katerem se je raču- Narodni dohodek se v prvih treh letih petletne dobe zvišuje povprečno za 9,6 % na leto, nasproti predvidenemu povprečnemu naraščanju za 9,1 % na leto. nalo s povprečnim povečanjem 8,4 % na leto. Gibanje bruto proizvoda po gospodarskih področ- jih je razvidno iz pregleda: Panoga 1957/56 V 195SJ57 indeksnih 1959/53 številkah 1959/56 1961/56 INDUSTRIJA (vštevši e 1 ek t rokoma n a 1 n a podjetja) 141,9 105,2 107,3 126,3 154,7 INDUSTRIJA (upoštevajoč tudii neobraču-nani prometni davek od izvoza) 145,1 104,7 1075 127,7 154,7 GRADBENIŠTVO 150,4 124,8 104,1 1932 235,0 PROMET 143,0 102,9 105,1 151,7 186,1 GOZDARSTVO 151,6 92,5 98,8 120,2 124,0 KMETIJSKA POSESTVA 120,1 105,2 131,2 150,3 209,1 KMETIJSTVO — zasebni sektor 102,5 im,4 98,4 112,4 1215 KZ in POSLOVNE ZVEZE 145,1 1055 81,9 125,1 112,2 TRGOVINA 99,6 104,1 115,6 117,8 135,2 GOSTINSTVO (vsi sektorji lastništva) 120,9 145,4 105,8 145,6 152,6 OBRT (vsi sektorji lastništva) 149,7 m,? 104,2 138,0 126,1 • KOMUNALA (brez elektropodj etijj 140,1 1145 101,7 165,0 154,4 106,1 105,1 S'k n pa j Z všteto razliko prometnega davka 144.2 146.2 105,7 , 105,5 127,5 , 149,9 128,4 149,9 Opomba: Visoke indeksna številke 1959/56, ki se izkazujejo za KZ in poslovne zveza, nadalje za gostinstvo, obrt in komunalo, ne dajejo realne slike pri primerjavi s perspektivnim plamom., ker je na račun vplivala reorganizacija nekmetijskih obratov KZ in spremenjena struktura komunalnih podjetij kakor tudi upoštevanje tekočih cen. Gibanje narodnega dohodka, po gospodarskih področjih, je v primerjavi s perspektivnim planom, takole: Ranoga 1952/56 v V indeksnih številkah 1958/57 1959/58 1959/56 INDUSHRIJA (vštovši elektrokomunalna podjetja) 112,8 105,8 1074 127,9 157,8 INiDUSTBJiJA (upoštevajoč tudi neobraču-nani prometni davek od izvoza) 115,6 104,7 108,3 131,0 197*8 gradbeništvo 165,5 115,4 106,1 202,7 201,6 PROMET 144,0 82,1 105,7 125,1 143,8 GOZDARSTVO 165,6 93,2 105,0 181,6 163,0 KMETIJSKA POSESTVA 145,9 95,3 109,9 150,8 205,2 KMETIJSTVO — zasebni sektor 1046 1.11,7 98,6 112,9 120j) KZ in POSLOVNE ZVEZE 147,5 1:12,5 86,6 147,0 159,7 TRGOVINA 121,7 95,7 114,7 135,6 139,1 GOSTINSTVO (vsi sektorji lastništva) 108,9 120,8 1016 135,7 152,9 OBRT (vsi sektorji lastništva) 125,3 109,4 105,0 143,9 146,8 KOMUNALA (brez elektropodjetij) 150,6 115,3 93,9 165,8 154,8 Skupaj 114,7 106,1 106,1 129,1 154,5 Z všteto razliko prometnega davka 1.16,9 105,1 107,1 131,6 154,5 3. poglavje Investicije i. Za 1. 1939 se pričakuje, da bo poraba sredstev za investicije v osnovne sklade v območju okraja Kranj znašala 7,835 milijonov din, +o je za 29% več, kakor je bilo vloženo v letu 1958. Skupaj s tako planiranimi investicijami v letu 1959 bodo naložbe v prvih treh letih petletne dobe dosegle 59,4% skupnih naložb, s katerimi se računa po okrajnem perspektivnem planu. Pričakovana dinamika vlaganj je tale: 1957 1958 Indeks 1958/57 1959 Indeks 1959/58 Pejsp. 1957/61 Vlaganja — v milij. din 5.075 6.072 119,6 7.835 129,0 31.942 v % od globala po perspekt. planu a) letno 15,9 19.0 21,5 100,0 b) kumulativno 15,9 34,9 59.4 2. Predvideno povečanje investicij v letu 1959 nasproti letu 1938 temelji na višini pričakovanih dodelitev investicijskih sredsev iz zveznih in republiških virov ler.na povečani višini sredstev, s katerimi razpolagajo podjetja po novih predpisih o delitvi do-liodka. 3. Po smernicah okrajnega perspektivnega plana za razdobje od 1957. do t9l61. leta in dosežene reali- zacije v letih 19517 in 1958 ho treba v letu 1859 razpoložljiva sredstva vlagati predvsem v tiste stroke, ki zaostajajo za predvidevanji perspektivnega plana in zavirajo razvoj življenjske ravni prebivalstva. V ta namen bo treba: — da se razpoložljiva investicijska sredstva okraj, nega in občinskih ljudskih odborov uporabijo predvsem za vlaganje v kmetijstvo, trgovino, gostinstvo, turizem, obrt ter za pospešeni razvoj družbenega standarda na področju zklave stanovanj, komunale, prosvete, šolstva in zdravstva, upoštevajoč zlasti nujnost hitrejšega dviga družbenega standarda v mestih in industrijskih središčih; — da se za pospešeni razvoj naštetih gospodarskih panog in negospodarskih strok glede na omejeno višino sredstev iz družbenih dnvestljškAh skladov zagotovijo potrebna dodatna investicijska sredstva iz prispevkov ali s posojili iz sredstev gospodarskih organizacij. Sredstva okrajnega investicijskega sklada se bodo v letu 1959 uporabila v tele namene: — za plačila že prevzetih soudeležb pri kreditih gospodarskih organizacij iz splošnega investicijskega sklada tf lamen, Kropa, in Loka, Škof ja Loka; — za izplačilo preostanka dovoljenih kreditov za investicije, začete v letu 1958, v višini 38,500.000 din; — za dovoljevanje kreditov in soudeležb za industrijo gradbenega materiala in za gradbeno operativo v višini 20 milijonov din; — za dovoljevanje kreditov in soudeležb za investicije v kmetijstvu socialističnega sektorja v višini 45,000.000 din. Os-iaivetk sfedstev se i>o up-otraM: 39% za trgovino, ■ , , I 35% za obrt, 32 % za gostiu#tvo in turizem. Prednost pri dodeljevanju kreditov v industriji gradbenega materiala, v gradbeništvo, kmetijstvu, trgovini ter gostinstvu in turizmu naj imajo tiste gospodarske organizacije, ki prosijo za soudeležbo pri natečajih iz splošnega in republiškega investicijskega sklada. ' Sredstva gospodarskih organizacij, ustvarjena v letu 1958 v predvideni višini 955 milijonov dinarjev, se naj razdelijo tako, da se najmanj 2/3 razpoložljivega čistega dohodka po odbitku neodložljivih obveznosti nameni za družbeni standard. V ta namen naj dajo občinski zbori proizvajalcev posameznim gospodarskim organizacijam konkretnejša priporočila in jih po potrebi postavijo tudi v občinske družbene plane, vendar brez vsakih šablon in s polnim razumevanjem za dejanski položaj posameznih podjetij. Od sredstev, ki jih gospodarske organizacije po prejšnjih določbah namenijo za družbeni standard, pa naj najmanj tretjino izločijo za financiranje najnujnejših objektov družbenega standarda izven podjetja, to je po investicijskem programu občine. O uporabi teh sredstev oziroma o načinu financiranja posameznih objektov naj odločita občina in podjetje sporazumno. 4. Po posameznih gospodarskih panogah bo treba vlagati sredstva predvsem v tele namene: — v industriji se bodo razpoložljiva sredstva uporabila pretežno za širše rekonstrukcije, ki so v okviru perspektivnega plana planirane za leto 1959 z zvezno ali republiško soudeležbo v železarski, kovinski, tekstilni, čevljarski, gumarski ter pri posameznih podjetjih drugih industrijskih, strok; — za gradbeno stroko v okraju je zlasti važno, da se pospešeno zgradijo planirane nove kapacitete pri opekarnah Dvorska vas in Stražišče ter se pohiti z izdelavo projektov za opekamo Škofja Loka in za rekonstrukcijo opekarne Bobovtk, kakor tudi z grad-bt> obrata za izdelavo opeke iz žlindre na Jesenicah. Kritje primanjkljaja sredstev za soudeležbo pri najetju zveznih kred ilov bo treba za ta podjetja zagotoviti iz stanovanjskih skladov ali drugih virov. Druga podjetja, ki v svojih planih računajo s soudeležbo iz lokalnih investicijskih skladov, se bodo spričo okoliščin, da so sredstva teh skladov namenjena za neindustrijske investicije, morala omejiti na višino razpoložljivih lastnih sredstev. Kolikor gre za neodložljive investicije in prizadeta podjetja nimajo zadostnih lastnih sredstev, bo trelja kritje primanjkljajev zagotoviti z združevanjem sredstev;' — v kmetijstvu so bila v letu 1938 izvedena delna vlaganja v mehanizacijo v državnem in zadružnem sektorju. V letu 1959 bo treba povečati vlaganja za zgraditev objektov za živinorejo na kmetijskih posestvih za povečano proizvodnjo mleka, tako da perspektivno zagotovijo najmanj 50% potreb porabe mleka v okraju in za vskladiščenje kmetijskih pridelkov ter za. razširitev nasadov; — v gozdarstvu je plan investicij za leto 1959 postavljen v okviru razpoložljivih namenskih sredstev in obsega predvsem dela pri nadaljnji graditvi gozdnih komunikacij in posameznih gradbenih objektov; — v eastai (promet so bala že v dosedanjem razdobju vložena znatna sredstva iz lokalnih družbenih investicijskih skladov ter je za potniški promet že dosežena stopnja opremi je nos ti, predvidena v okrajnem perspektivnem planu. Planirane izpopoinstee voznega parka v tovornem, prometu bodo marala podjetja oskrbeti iz lastnih sredstev; — v gradbeništvu bodo podjetja spričo povečane udeležbe na dohodku razpolagala s povečanimi sredstvi, ki jih bo-treba smotrno uporabiti za nadaljnjo izpopolnitev mehanizacije in za urejanje lastnih obrtnih delavnic; sredstva za gradbeništvo bo treba povečati tudi iz stanovanjskih skladov, z združevanjem sredstev podjetij drugih panog, ter z zahtevki do splošnega investicijskega sklada; — v trgovini bp v letu 1959 težišče iavestkdjskih. naložb na izpopolnitvi trgovske mreže ter na graditvi tržnic in hladilnih prostorov v mestih in industrijskih središčih. Naložbe se bodo nasproti letu 1958 povečale za Ii7% oziroma za 79%, če upoštevamo tudi zidavo centralnih skladišč v Kranju; — v gostinstvu in turizma, ki glede investicij zaostajata za perspektivnim planom, bo spričo visokih soudeležb, ki se zahtevajo za najetje republiških kreditov, predvidoma mogoče v lotu 1959 zagotoviti vsaj dograditev že začetih objektov in najnujnejšo preureditev in modernizacijo, za zidavo obsežnejših novih objektov, ki je predvidena v perspektivnem planu, pa v bilanci sredstev ni kritja ter jo bo treba odložiti na prihodnja leta; — v obrti je pretežni del razpoložljivih sredstev namenjen 'na nove gradbe in preureditev servisnih delavnic, mlekarn, pekarn in mesnic v mestih ih industrijskih središčih, v ostalem pa za dograditev in manjšo izpopolnitev v bivših obratih KZ, v gradbeni obrti ter v drugih obrtnih strokah. Vlaganja se bodo proti letu 1958 povečala za 77% oziroma za preko 1(00%, če bo prišlo v letu 1959 tudi do zidave nove pekarne v Kranju. 5. Pri negospodarskih panogah se predvideva, da bo mogoče zidavo stanovanj v primerjavi z letom 1958 povečati za približno 2(6%. Ta pričakovanja temeljijo -na povečanih skupnih sredstvih, ki bodo za te namene na razpolago, s pravilno orientacijo gradbene operative predvsem na objekte družbenega standarda pa naj bi se v večji meri zagotovile tudi gradbene kapacitete. S tem v zvezi je nujno, da gradbena operativa dosledno upošteva smernice, postavljene v 11. poglavju tega družbenega plana za gradbeništvo, zlasti glede prvenstvenega sklepanja pogodb za zidavo objektov družbenega standarda, uporabe tipiziranih gradbenih elementov in koncentracije gradbišč. V komunalni in drugih strokah družbenega standarda se za leto 1059 spričo spremembe v strukturi investicijskih naložb računa s povečanjem investicij za približno 33%. Za kanalizaci jo in vodovod na Bledu so že zagotovljena zvezna sredstva, za druge investicije občinskih ljudskih odborov pa bo spričo omejenih sredstev družbenih skladov treba izposlovati povečano soudeležbo podjetij in vsaj za večje objekte na področju zdravstva in komunale tudi soudeležbo iz republiških skladov. Za izboljšanje življenjskih razmer v mestih in industrijskih središčih bo poleg ustanavljanja vseh vrst gospodinjskih servisov in otroških ustanov potrebno, da ljudski odbori, stanovanjske skupnosti in gospodarske organizacije pospešeno razvijajo obrate za družbeno prehrano. V ta namen bo treba uporabljati predvsem srodstva gospodarskih organizacij in stanovanjskih sfcupnosii. 6. Glede na pričakovano razdelitev investicaijsikdli sredstev se za leto 1939 računa s tole strukturo iu dinamiko vlaganj po panogah (v milijonih dm): Paaoga snes. 1957 struk. Oceaa 1958 zaes. struk. Plan 1959 znes. struk. Indeks 1959|58 Industeija 2.444 4S,2 ; 2.845 46£ 3645 46,5 128,1 Kmetijstvo 85 1,7 160 2,6 314 40 1944 Gozdarstvo 245 4s8 24® 4$ 245 2,7 89,6 Gradbeništvo 49 1,0 *58 2,6 161 24 101,9 Promet 236 4v7 238 3,9 63 06 26,5 Trgovina 303 5,9 267^ 4,4 313 4,0 1172 Gostinstvo, turizem 88 1,7 169 2,8 525 41 191,1 Obrt . 132 2,5 150 2,5 266 3,4 1177,3 Skupa j gospodarstvo 3582 70,5% 4.22? 69,6% 5293 67,6% 123,3 1957 Panoga struk. znes. »/, Ocena 1958 strnk. znes. »/, Plan znes. 1939 struk. • °/o Indeks 1959] 58 Stan. dektv. 855 1.037 1.303 125,7 Druge negosp. investicije 638 808 1.237 153,1 Skupaj negospodarske panoge 1.495 29,5 1.845 30,4 2.540 32,4 13?y7 Investicije skupaj 5.0C5 100 ' 6.072 100 76139 100 129,0 7. Po vrstah investicijskih stroškov se po planu za leto 1939 predvideva tale struktura (v milijonih din): Vlaganja skupaj Gradnje Oprema uvožena domača Ostalo Gospodarske investicije 5.295 1510 1635 1.726 424 Negospodarske investicije 254® 1.893 527 — 120 Skupaj 7.835 3.403 2.162 1.726 544 struktura 100% 43,4 276 , 22,0 7,0 8. Da bi se s planiranimi sredstvi mogle uresničiti naštete naloge investicijske graditve v letu 1959, da bi se zagotovila s tem planom določena razmerja med investicijami za posamezna področja gospodarstva in za stroke družbenega standarda in da bi se uveljavil tudi pri izvajanju širših investicij neposredni vpliv komune, ki doslej na tem področju ni prišel do izraza, bo potrebno zlasti: — da občinski ljudski odbori s svojimi družbenimi plani osnovno razdelijo razpoložljiva investicijska sredstva za posamezna področja, upoštevajoč pri usmerjanju svojih investicijskih skladov načela, kot so' določena s tem planom, in stopnjo svojega gospodarskega razvoja; ■ — da se med okrajnim in občinskimi investicijskimi skladi doseže ob sodelovanju zbornic, turistične zveze in OZZ vskladitev glede usmerjanja sredstev teh skladov za trgovino, gostinstvo, turizem, obrt in kmetijstvo; — da ustrezni okrajni organi v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori določijo načela glede usmerjanja tistih sredstev komitnojne banke in zadružnih hranilnic, katerih uporaba je dopustna za dodeljevanje investicijskih posojil; — da ustrezni okrajni organi ob sodelovanju občinskih ljudskih odborov in zbornic ter ob upoštevanju republiških navodil postavijo načela za združevanje sredstev gospodarskih organizacij, da bi bilo tako mogoče čim hitreje uporabiti začasno prosta sredstva ter da bi se vplivalo na usmerjanje sredstev v tiste panoge, ki jih je treba predvsem razvijati po smernicah tega družbenega plana; — da občinski ljudski odbori z delavskimi sveti podjetij na svojem območju vskladijo negospodarske investicije po investicijskih programih podjetij z negospodarskimi investicijami po investicijskem planu občine; — da okrajni zbor proizvajalcev v bodoče obravnava program razvoja in investicijsko politiko za posamezne gospodarske panoge in vse konkretne investicije, ki terjajo soudeležbo okrajnih sredstev ali garancijsko izjavo OLO; občinski ljudski odbori ali občinski zbori proizvajalcev pa bodo obravnavali vse večje investicije gospodarskih podjetij, ki imajo daljnosežnejši pomen za položaj podjetja in občine, kakor tudi v vseh primerih, kadar je potrebna soudeležba občinskih sredstev ali garancijska izjava občinskega ljudskega odbora; v tem smislu naj okrajni organi, ki so pristojni za potrjevanje investicijskih programov ali pri njih potrjevanju sodelujejo, ne potrdijo nobenega investicijskega programa ali drugačne investicijske obveznosti podjetij, za katero ni po prejšnjem stavku dal soglasja okrajni ali občinski ljudski odbor; z enako doslednostjo je treba presojati umest-nost in potek vseh gospodarskih investicij iz sredstev okraja in občine; — da proizvodna podjetja svoje plane gospodarskih investicij prilagodijo postavljenim načelom glede sprememb v strukturi investicijskih vlaganj; — da investitorji, ki računajo z investicijskimi posojili iz družbenih skladov, pravočasno pripravijo predpisano dokumentacijo za udeležbo na natečajih; — da gospodarske organizacije in vsi drugi investitorji upoštevajo nujno potrebo po večjem varčevanju z investicijskimi sredstvi in po povečani disciplini pri njihovem uporabljanju; to naj se doseže tako, da se zbere najekonomičnejša rešitev izvedbe investicij, z izvajalci gradbenih del in z dobavitelji opreme pa naj še ustvarijo trdnejše vzajemne obveznosti glede cen in rokov tako, da bodo naložbe aktivirane v čim krajšem času; — da se vsi občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije prizadevajo, da se pri uporabi lokalnih virov za investicije v letu 1959 doseže predvideni premik v dobro negospodarskih investicij. Strukturo investicij bo- treba v naslednjih letih še nadalje spreminjati, tako da bo čim večji delež porabljen za objekte, ki vplivajo neposredno na življenjsko raven prebivalstva. Zato naj gospodarske organizacije in ljudski odbori pri sprejemanju programov gospodarskih investicij za leto 1960 računajo s tem, da bo v letu 1960 treba uporabiti za objekte družbenega standarda še večji del sredstev gospodarskih organizacij kakor v letu 1959. 4. poglavje Zaposlenost in produktivnost A} Z a po sl o v a n j o Doseženi obseg proizvodnjo v leta 1958 temelji, zlasti v industriji v večji meri na prekomernem zaposlovanju novih delavcev kot pa na predvidenem povečanju delovne storilnosti. Tb je značilno predvsem za prvo polovico leta, medtem ko se je v drugem polletju posvečala vprašanju omejevanja števila zaposlenih večja pažnja, ker je tendenca prekomernega zaposlovanja zmanjševala možnosti za realno zboljševanje življenjskih razmer delavcev. V letu 1958 se je vključilo v industrijo povprečno 1.169 oseb. V okviru tega povprečja se je stalež zaposlenih po stanju 31. XII. 1958 povzpel na 27.153 oseb. S tem je stanje zaposlenih v industri ji že prekoračilo povprečje zaposlenih po perspektivnem planu gospodarskega razvoja okraja Kranj v letu 1961, ki se predvideva v višini 27.061 oseb, upoštevajoč pri tejn izpad podjetij, ki so medtem prešla iz sestava industrije. Dinamika naraščanja povprečnega števila zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva se giblje v posameznih letih takole: Izvršitev Plan 1957 Ind. 1958 Ind. 1959 Ind. , 1961 Ind. Industrija 25.654 100 26.825 104,6 27j147 106,0 27.061 105,8 Druge panoge 8.505 100 9.496 114,1 9.806 1:15,2 10.876 125,6 Gosp. skupaj 34.157 100 363119 106,2 36.9513 108,2 57.957 110,7 Prikazano prekoračenje perspektivnega plana v industriji kaže, da si gospodarske organizacije doslej niso zadosti prizadevale, da bi z boljšo organizacijo dela in s sprostitvijo notranjih rezerv povečale produktivnost ob relativnem zniževanju števila zaposlenih. Da se v bodočem planskem razdobju zavre nadaljnje prekomerno zaposlovanje, ki, povzroča v posameznih občinah težke stanovanjsko-komunalne probleme, in da se omogoči uresničitev postavljenih planskih Palog v razdobju do leta 1961, so potrebni tile ukrepi: 1 1. V industriji se omeji zaposlovanje novih delavcev, tako da okrajni global zaposlenih v letu 1959 ne bo presegal stanja na dan 31. XII. 1958. Pri tem se ne upošteva število zaposlenih v opekarnah. Gospodarske organizacije, ki so na dan 31. XII 1958 presegale število zaposlenih po perspektivnem planu gospodarskega razvoja okraja Kranj Za leto 1961, nfed pa iadi presegle za leto 1961 planiranega nivoja proizvodnje, naj v letu 1959 zmanjšajo ta presežek za polovico oziroma naj občine v svojih družbenih planih predvidijo ukrepe za vskladitev teh presežkov v okviru občinskih giobalov, ki se pri upoštevanju omenjenega kriterija postavljajo za posamezne občine v tile višini; občina Bled občina Bohinj občina Jesenice občina Kranj občina Radovljica občina Škofja Loka občina Tržič občina Železniki občina Žiri 617 delavcev • — delavcev 6.907 delavcev 10.405 delavcev . 2.4*62 delavcev 1.409 delavcev 3.376 delavcev 918 delavcev 846 delavcev Skupaj okraj 26.94*0 delavcev Pri usmerjanju delavcev naj občine v okviru svojih giobalov skrbe za to, da bodo čim ustrezneje zadovoljile potrebe gospodarskih organizacij. Ne glede na postavljena načela naj se industrij-sfekn podjetjem dovoli vključevanje nove visoko kvalificirane delovne sile, absolventov industrijskih šol in invalidov s tem, da so podjetja dolžna svoj stalež, če se je s takimi nastavitvami prekomerno povećah vskladiti najpozneje v 3 mesecih. 2. V gradbeništvo' se lahko usmerjajo delavci, kolikor gospodarske organizacije dajo zagotovilo, da bodo nudile novim delavcem osnovne življenjske pogoje na gradbiščih (zasilna stanovanja in topel obrok). V gradbena podjetja naj se usmerjajo predvsem odvečni delavci iz industrije ter delavci kmečkega porekla z območij, ki gravitirajo na območje njihove stroke. Tak režim naj bi veljal tudi še za leto 19l60. 3. Na isti način kot v industriji se leta 1959 omeji vključevanje novih delavcev v trgovini na debelo in v zasebnih proizvodnih obrtmiih obratih. 4. V negospodarskih strokah naj se v leta 1959 vMjučuje. v okviru sistemizacije predvsem visoko kvalificirano strokovno osebje. Sistemizacija delovnih mest se ne sme spreminjati tako, da bi se povečalo število delovnih mest nestrokovnega osebja. 5. Občinski ljudski odbori naj po občanskih posredovalnicah za delo oziroma neposredno v lastni pristojnosti skrbijo zlasti: — da ne usmerjajo delavcev v tiste gospodarske organizacije, ki so- že dosegle v okviru občinskega globala določeno raven zaposlenih, razen visoko kvalificiranih delavcev, absolventov industrijskih šol ter invalidov; — da zaposlijo predvsem taike nezaposlene delavce, ki izhajajo iz naravnega prirastka prebivalstva mest ter industrijskih središč in jim je zaposlitev edini vir osebnih dohodkov; če pa zaposlujejo tudi del kmetijskega prebivalstva zaradi pomanjkanja naravnega prirastka mestnega prebivalstva, naj upoštevajo predvsem tiste, ki jim bo zaposlitev glavni vir osebnih dohodkov; — da usmerjajo ženske zlasti v take gospodarske organizacije in na taka delovala mesta, ki so po naravi delovnih operacij in po naravi proizvodnje primerna za zaposlitev žensk ter da rešujejo problem zaposlovanja žensk tudi z ustanavljanjem raznih storitvenih obratov v mestih ter industrijskih središčih, zlasti v okviru stanovanjskih skupnosti. — da skrbe za zaposlitev invalidov in jim zagotove nastavitev na njim primernih delovnih mestih; — da se delavci, ki 'zapuščajo gospodarske organizacije v industriji iz špekulantskih nagibov, lahko usmerijo le v neindustrijske panoge gospodarstva; — da zagotovijo s svojimi družbenimi plani vse potrebne ukrepe za smotrno politiko zaposlovanja na svojem območju, upoštevaje načela, ki so postavljena v tem družbenem planu; — da skupno s sindikalnimi organizacijami stalno spremljajo gibanje zaposlenosti po posameznih gospodarskih organizacijah ter preprečujejo nepotrebno vključevanje im fluktuacijo delovne sile. 6. 'Vajenci naj se usmerjajo v poklice zlasti s pomočjo poklicnih svetovanj in naj se v ta namen na Jesenicah ustanovi občinska poklicna posvetovalnica, v Škofji Loki pa ekspozitura okrajne poklicne posvetovalnice. 7. Svet za delo OLO naj v sodelovanju z okrajno posredovalnico za delo in okrajnim zavodom za planiranje skrbi za izvrševanje postavljenih smernic. B) Produktivnost in tarifna politi' k a Upoštevajoč smernice tega plana, se pričakuje, da se bo storilnost dela povečala v letu 1959 zlasti z učinkom rekonstrukcij v nekaterih industrijskih podjetjih, z izboljšanimi tehnološkimi postopki, s postopno standardizacijo izdelkov, z boljšo organizacijo dela, z boljšo izrabo delovnega, časa in s smotrno tarifno politiko. Za uresničenje teh pričakovanj je potresbao zlasti; — da gospodarske organizacije predvsem v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini in gostinstva, uvajajo v čim širšem obsegu plačevanje po delovnem učinku, pri tem pa vežejo norme tudi na kvaliteto opravljenega dela; — da gospodarske organizacije s povečanjem storilnosti dm boljšo organizacijo dela omejijo čezurno delo in honorarne zaposlitve; — da gospodarske organizacije zboljšajo delovne razmere delavcev in jim omogočijo prejemanje toplega obroka; —■ da gospodarske organizacije namenijo čim večji del sredstev skupne porabe za zidavo primernih stanovanj za svoje delavce dn drugih objektov družbenega standarda; — da gospodarske organizacije v sodelovanju, z zdravstveno službo urede preventivno zdravstveno varstvo; — da gospodarske organizacije posvetijo povečano pažnjo delovni tdisciplini; — da podobno kot gospodarske organizacije tudS1 finančno samostojni zavodi in ustanove omejujejo no-ve nastavitve ter se usmerijo bolj na zviševanje kvalifikacije sedanjih kadrov in na smotmao razponedd-tev dela; — da gospodarske organizacije, za vodi dn ustanove z ustrezno tarifno politiko in drugimi oblikami nagrajevanja vzpodbujajo delavca k večji storilnosti; skladno s tem naj gospodarske organizacije pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov upoštevajo v na j večji meri načelo nagrajevanja po kakovosti in količini dela; — da okna j ni zavod za izobraževanje kadrov m proučevanje organizacije dela stalno proučuje metode merjenja delovne storilnosti, spremlja njen razvoj po gospodarskih organizacijah, obvešča o svojih ugotovitvah delavske svete in upravne odbore v podjetjih in jim svetuje konkretne ukrepe za povečanje delovne storilnosti; — da zbori proizvajalcev obravnavajo! aaerffe« sklepnih računov gospodarskih organizacij za £36» 1958 še posebno glede delovne storilnosti individualna v podjetjih in po skupinah podjetij ter dajo gospodarskim organizacijam konkretne naloge glede ukrepov za zvišanje produktivnosti; — da sindikalne organizacije pri reševanju problemov produktivnosti dela sodelujejo z gospodarskimi organizacijami in ustreznimi organi politično-teri-toraalnih enot, katerim naj dajejo svoje predloge. Pristojni okrajni organi naj okrajnemu ljudskemu odboru predlože temeljito analizo zaposlovanja po občinah in šele po obravnavi na okrajnem ljudskem odboru in v skladu z njegovimi stališči se bodo lahko spremenili s tem planom postavljeni globali zaposlovanja. dede na to, da smo v vrsti proizvodnih panog še na nižji stopnji delovne storilnosti v primerjavi z drugimi državami, kar je le deloma posledica nižje stopnje tehnične opremljenosti naše industrije v primerjavi z industrijo gospodarsko bolj razvitih držav, v večji meri pa pomanjkljive organizacije proizvodnje in nagrajevanja, je potrebno: — da gospodarske organizacije zagotove povečanje delovne storilnosti ne le z novimi investicijskimi vlaganji, ampak predvsem s tem, da povečajo delovno disciplino, zboljšajo organizacijo dela pri sedanjih, kapacitetah ter s smotrno politiko zaposlovanja in nagrajevanja dosežejo znižanje proizvodnih stroškov in povečanje ‘'narodnega dohodka; — da uveljavijo nove tarifne pravilnike, ki naj bodo solidna podlaga za nagrajevanje po delovnem učinku, pri tem pa naj se z njimi določi predvsem pravilno razmerje med delovnimi mesti po njihovi dejanski vrednosti in onemogoči enostransko poviševanje plač ne glede, na dejansko doseženi gospodarski uspeh in dohodek podjetja. 5. poglavje Osebna poraba in družbeni standard » a) O s e b n a p o r a> b a . Materialna podlaga za povečanje osebne porabe je vezana na potrebe stalnega povečevanja proizvodnje in storitev ter povečanja delovne storilnosti. Naš dosedanji gospodarski 'razvoj je omogočil, da se je osebna poraba v zadnjih letih dvigala, značilno pri tem pa je, da je povečanje osebne porabe kmečkega prebivalstva vv preteklih letih preseglo povečanje osebne porabe delavcev. Kakor sledi iz podatkov Narodne banke v Kranju, se je v letu 1958 v primerjavi z letom 1997' masa plač povečala za 22%, obseg odkupa kmetijskih pridelkov pa za 30 %. Ob upoštevanju povečanja števila zaposlenih v okraju v letu 19-58 proti letu 1997 za okroglo 6,-6 % (v industriji za 4,6 %) in povprečnega povečanja indeksa cen v prodaji na drobno v tem razdobju za 4 %, bi se moglo sklepati, da so se realni osebni dohodki delavcev v leiu .1998 v primeri »'prejšnjim letom povečali za okroglo 10 %, kar je nekaj več kot se je predvidelo z družbenim planom za leto' 19-58 (5,2 % povečanje plač v socialističnem sektorju gospodarstva ter ca. 15 % povečanje plač pri uslužbencih državnih organov ih ustanov), čeprav ta ugotovitev glede na lokalno omejenost tržišča ne more absolutno Veljati. Višina indeksne številke odkupa kmetijskih pridelkov in mase plač v letu 1958 v primerjavi z letom 1957 potrjuje ugotovitev, da so se dohodki kmečkega prebivalstva povečali nesorazmerno bolj kot dohodki delavcev, saj znaša to povečanje 30%, medtem ko se je povečala masa plač le za 22%. Taka razmerja v razvoju o-sebne porabe niso v skladu s smernicami perspektivnega razvoja gospodarstva okraja Kranj za razdobje 1997—19-61, ki predvideva hitrejše naraščanje osebne porabe predvsem v mestih ih industrijskih središčih. Zato je v letu 1999 potrebno, da se s primerno davčno in odkupno politiko doseže, da bo povečanje osebne porabe v kmetijstvu odvisno le od razvoja kmetijske proizvodnje in dosega tržnih presežkov. Uresničenje tega je še posebno važno glede na socialno strukturo prebivalstva v okraju, ki povzroča stalno konjunkturo na tržišču kmetijskih pridelkov. Skladno s povečanjem dohodkov so se povečali tudi izdatki prebivalstva. V okviru povečanja skupnih izdatkov za 18 % je značilno povečanje izdatkov v gostinstvu in turizmu za 25% ter neblagovnih izdatkov v prav taki višini kar kaže na povečan premik v strukturi potrošnega sklada v korist neblagovnih izdatkov. Kupna m-0-č prebivalstva se je v preteklem letn povečala za dobro petino. To je deloma posledica povišanja prejemkov delavcev in uslužbencev, v kmetijstvu pa izredne letine, ki je omogočila ustvaritev večje količine tržnih presežkov. Povečanje kupne moči in osebne porabe je v končni posledici rezultat povečanja narodnega dohodka, ki se je v letu 1998 v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 6,1 %. Ker pa je mogoče doseči povečanje narodnega dohodka na prebivalca in s tem povečanje njegove življenjske ravni zlasti s povečevanjem proizvodnje, naraščanjem delovne storilnosti, smotrno politiko zaposlovanja, dobro organizacijo tržišča ter ustreznim razvojem obrtniških in gospodarsko-turi-sličnih zmogljivosti, je potrebno, da občinski ljudski odbori: — dosledno izvajajo kontrolo nad oblikovanjem cen v prodaji na drobno in preprečujejo njihovo neupravičeno naraščanje; — neposredno vplivajo na hitrejše naraščanje realnih plač zaposlenih zlasti v mestilj im industrijskih središčih z ustrezno politiko cen komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin ter lokalnih davščin; — posvetijo vso pozornost zajemanju tržn-ih presežkov na svojem območju ter z Ureditvijo primernih tržnih prostorov zboljšajo oskrbo prebivalstva mest in industrijskih središč s kmetijskimi pridelki; —■ razporedijo sredstva občinskih investicijskih skladov predvsem za razširitev trgovske mreže na drobno, povečanje zmogljiv-o-sti za družbeno prehrano, ustanovitev novih in razširitev sedanjih storitvenih obrtnih obratov ter servisov za gospodinjske storitve; — z združevanjem razpoložljivih investicijskih sredstev gospodarskih organizacij omogočijo hitrejšo realizacijo potreb za dvig življenjske ravni prebivalstva; — skrbe za izvršitev drugih smernic tega družbenega plana, ki vplivajo na povečanje proizvodnje in narodnega dohodka, povečanje storilnosti, politiko zaposlovanja ter organizacijo in razvoj tržišča. Upoštevajoč postavljene smernice in naloge tega družbenega plana ter pričakovano povečanje narodnega dohodka, se računa v letu 195-9 s povečanjem realne osebne porabe vsega prebivalstva za okoli 7% a-li za okoli 6-% na 1 prebivalca, pri tem se predvideva hitrejše naraščanje osebne porabe predvsem v mestih in industrijskih središčih. Povprečne realne plače delavcev in uslužbencev pa se bodo y tein razdobju povečale za okoli 6%. b) Družbeni standard V letu 1959 je treba še nadalje’ povečevati -skrb za nemoteno delovanje posameznih služb družbenega standarda. V ta namen se predvideva, da bodo znašale skupne investicijske naložbe za objekte družbenega standarda, vštevši zidavo stanovanj, okoli 2,54® milijonov din, kar je za okoli 695 milijonov din ali 37.7% več kot v letu 1958. Tako bi bilo v razdobju 1957-1959, to je v prvih treh letih obdobja perspektivnega plana, investiranih za,družbeni standard, vštevši zidavo stanovanj, skupno okoli 5.878 milj. din ali 72% pričakovanih naložb v obdobju 1957 — 1961 (računano po tekočih cenah gradbenih del in opreme). Za uresničitev teh pričakovanj je potrebno, da predvsem občinski ljudski odbori ukrenejo vse po- trebno, 'da se razpoložljiva investicijsika sredstva uporabijo zlasti za zidavo (komunalraiih, kul tu rno-pros vet-nib in zdravstvenih objektov, obratov za družbeno prehrano in iservisov za pomoč go-spiodinjstvom. V ta namen je treba, da občinski ljudski odboiri v svojih družbenih planih navedejo vse važnejše objekte, ki se bodo gradili na njihovem območju v letu 1939. \ Zaradi kritičnega stanja na področju proizvodnje gradbenega materiala je potrebno, da se iz sredstev občinskih skladov za zidanje stanovanjskih hiš nameni del sredstev za rekonstrukcijo nekaterih podjetij industrije gradbenega materiala. Občinski ljudski odbori naj v letu 1959 izvajajo pni obravnavanju kreditov za zidanje stanovanj primerno politiko, tako da se v čim večji meri pritegnejo za zidanje stanovanj tudi sredstva gospodarskih organizacij in prebivalstva. V tem okviru je potrebno, da se vzporedno z zidavo stanovanj razvijajo tudi vse vrste gospodinjskih. servisov in otroških ustanov, za kar naj bodo glavni pobudnik stanovanjske skupnosti. Občinski ljudski odbori naj v sodelovanju z delovnimi kolektivi poskrbe na svojem območju za združevanje sredstev gospodarskih organizacij, da se na ta način doseže čini smotrnejša uporaba in čim večji učinek pir zadovoljevanju potreb družbenega standarda. ' 6. poglavje Proračunska poraba Politiko proračunske porabe, ki je najtesneje povezana z osebno porabo in družbenim standardom, je treba v letu 1959 izvajati -v skladu s postavljenimi smernicami v planu gospodarskega razvoja okraja Kranj za razdobje 1957—1961. Ker je v sedanjih razmerah način delitve dohodkov na posamezne občine le deloma objektiviziran, se. je treba piri njihovem zbiranju usmeriti zlasti na dohodke od prebivalstva oziroma na osebne dohodke, da se tako doseže čim večje zanimanje občanov za njihovo smotrno uporabo, hkrati s tem pa se mora povečati udeležba občin na skupnih dohodkih v okraju. Glede na to, da se iz proračuna občin in okraja poleg lokalne uprave financirajo tudi vse družbene službe kot zdravstvo, šolstvo, ljudska prosveta, socialno varstvo, komunalno vzdrževanje in podobno ter del investicij družbenega standarda, je treba zato vsako povišanje proračunske porabe, ki ni rezultat zvišanja cen ali povečanja izdatkov za lokalno upravo, v načelu šteti kot posredno ali neposredno povečanje življenjskega standarda prebivalstva posamezne upravno-teri torialije enote. Gibanje proračunske porabe v zadnjih letih v primerjavi s predvidevanji v letu 1959 je razvidno iz pregleda: V 000 din Enota 1957 (realizacija) znesek str. 1958 (realizacija) znesek str. 1958/57 1959 (plan) znesek str. 1959/57 1959/56 Okraj 554.580 55% 661.589 55,8 % K19.5 730.000 32,4 % 1(31,6 110,5 Občine 1,052.047 65% 1,295.252 66,2 % 125,5 1,522.795 67,6 % 147,5 117,6 Skupaj 1.586.627 100% 1,950.821 100 % 123,5 2,252.795 100 % 141.9 115,1 Pregled nam pove, da se proračunska poraba v zadnjih letih stalno veča, hkrati pa se neprestano veča tudi udeležba občin v skupni proračunski porabi v okraju. Za leto 1959 se predvideva, da bodo znašali skupni proračunski dohodki v okraju 2,252.795 tisoč din. Te dohodke bo mogoče realizirati le z doslednim izpolnjevanjem vseh družbenih obveznosti državljanov in gospodarskih organizacij ter, če bodo občine s svojimi družbenimi plani in drugima predpisi zagotovile lastne dohodke v višini, ki jo predvideva ta plan in ki je ob upoštevanju gospodarske moči državljanov realno zmogljiva. Poleg tega morajo občinski ljudski odbori izkoristiti druge možnosti za pridobivanje lastnih dohodkov zlasti s predpisovanjem ustreznih občinskih doklad, samoprispevkov, občinskega prometnega davka, davka od prometa na drobno, dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka in pod., da si pridobe tako še nova, dodatna sredstva za kritje svojih proračunskih potreb. Kolikor bodo občinski ljudski odbori v letu 1959-v razmerju z letom 1958 razpolagali s povečanimi proračunskimi dohodki, je nujno potrebno, da hkrati s tem povečajo svoja vlaganja v negospodarske investicije. Za razdelitev proračunskih dohodkov med ljudsko republiko Slovenijo in okraji je že za leto 1959 uveljavljeno načelo objektiviizacije s tem, da je udeležena republika na vseh skupnih dohodkih, ki se delijo med republiko in okraji v enakem merilu, t. j. s 55%. Na ta način je zagotovljena ugodnejša udeležba na skupnih dohodkih kot doslej prav gospodarsko bolj razvitim okrajem. Ker v okraju glede na neenakomerno gospodarsko razvitost posameznih občin pri določanju udeležbe na skupnih dohodkih ni mogoče uveljaviti enakega načela, je treba najedo objektiviziranja meril za razdelitev proračunskih kvot med občine dopolniti v skladu s smernicami okrajnega perspektivnega plana z upoštevanjem števila prebivalcev po oblinah, njihove socialne strukture in obsega ustvarjenega narodnega dohodka, pri samem določanju udeležbe posameznih občin na skupnih dohodkih občin in okraja pa naj se upošteva realna ocena možnosti za realizacijo planiranih dohodkov. Da bi se na podlagi teh načel doseglo čim pravilnejše razmerje v proračunski porabi med posameznimi občinami, je treba pri razdelitvi skupnih dohodkov za leto 1959 upoštevati: — da se za redno opravljanje njenih osnovnih upravnih in družbeno-gospodarskih nalog vsaki občini zagotovi minimum proračunskih sredstev v višini proračunske porabe v letu 1958; — da bo višina proračunsike porabe v letu 1959 odvisna zlasti od števila prebivalstva, njegove socialne strukture in od višine narodnega dohodka na 1 prebivalca, pri čemer se mora v znatnejši meri pove- 'čati proračunska poraba v gospodarsko bolj razvitih občinah, ki imajo največ industrijskega prebivalstva in najbolj pereče komunalne in socialne probleme; — da se z razdelitvijo proračunskih dohodkov ob upoštevanju naštetih načel povečajo dosedanje minimalne razlike v povprečni proračunski porabi na 1 prebivalca med industrijsko bolj razvitimi rn manj razvitimi občinami. Glede na tako postavljene smernice in v zvezi s potrebo, da se gospodarsko manj razvitim občinam omogoči v perspektivi njihovim razmeram ustrezen gospodarski razvoj, s tem pa tudi materialna podlaga za zviševanje njihove proračunske porabe, bo treba v letu 1959 v okviru programov razvoja posameznih gospodarskih panog določiti tudi konkretne oblike za ustvaritev osnov, ki bi tem občinam zagotovile večje dohodke v perspektivi. 7. poglavje Gospodarski odnosi z inozemstvom 1. Za leto 1959 se predvideva, da se bo izvoz iz našega okraja v primerjavi z letom 1958 povečal za 22,6%. Po posameznih gospodarskih strokah je gibanje izvoza v letih 1957, 1958 in 1959 v primerjavi s predvidenim piovečanjem po perspektivnem planu takole : V tisočih deviz, dinarjih Indeksi 195? 1958 1959 1958/57 1959/58 1959/56 1961456 Črna metalurgija ' 647.788 530.521 492.780 81.9 < 92.9 95.6 102i9 Kovinska industrija 128.885 229.959 21511525 178.4 109.4 568.4 631.9 Elektroindustrija 62.796 90.495 69.450 144.1 76.7 58.3 17314. Imd. gradbenega materiala 1.444 . 800 1.500 55.4 187.5 50.0 100.0 Lesna industrija 421.794 461.272 496.845 109.4 107.7 114.8 1274 Ind. celuloze — — 173 . 20,0 Tekstilna industrija 829.4iOO 286.745 470.978 34.6 1642 91.2 1162 Ind. usnja in obutve 457.388 223.817 462.374 48.9 206.6 445.3 187.8 Industrija skupaj J,549.495 1,823.609 2,245.621 71.5 123.1 . 125.5 145.5 Ek s ploa taci j a goz do v 17.245 9.164 20.170 53.ll 220.1 Polži — raki 46.282 46.940 53379 101.4 113.7 Kmetijstvo 4.122 24.309 15.665 598.7 64.4 Skupaj 2,617.144 1,904.022 2,334.835 72.8 122.6 2. Izvoz industrijskih izdelkov, ki je v letu 1958 zaradi odrejenih omejitev v tekstilni in usnjarsko-čevljarski stroki nazadoval, se bo v letu 1959 ponovno dvignil. Proti letu 1956 je plan za leto 1959 za 23.3% višji, s tem pa nekoliko zaostaja za perspektivnim planom, po katerem se za razdobje prvih 3 let računa s povečanjem za 25.3%. * Za leto 1959 se pričakuje tudi povečan priliv neblagovnih deviznih sredstev glede na pričakovano nadaljnje povečanje turističnega propieta. \ 3. Da bi se zagotovilo naraščanje izvoza v obsegu, kakor ga predvideva okrajni perspektivni plan, in da bi se pripomoglo k izboljšanju plačilne bilance, bo treba zlasti, da gospodarske organizacije: — ukrenejo vse potrebno za čim večje povečanje izvoza, in to predvsem v več vrednih končnih izdelkih, za kar so možnosti podane zlasti v kovinski, električni ter lesni in usnjarski industriji; — skrbijo za čim racionalnejšo uporabo uvoznih surovin in materiala ter jih, kjerkoli je to mogoče, nadomestijo z uporabo domačih izdelkov. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH I 8. poglavje Industrija 1. Fizični obseg industrijske proizvodnje v okraju se je v letu 1958 v primerjavi z. letom 1957 povečal za 4.3 %. Za leto 1959 se pričakuje, da bo obseg proizvodnje za 5.4 % večji od proizvodnje v letu 1958. V primerjavi z okrajnim perspektivnim planom je plan za leto 1959 še za 10.6 % nižji od proizvodnje, ki se pričakuje za leto 1961, če bodo dotlej končane vse po perspektivnem planu predvidene rekonstrukcije. Za prva tri leta petletne dobe znaša povprečno letno naraščanje proizvodnje 8%, po perspektivnem plann pa se računa samo z naraščanjem po 7.2 % na leto. To nadplansko povečanje pa je bilo doseženo pretežno samo z večjo uporabo delovne sile, učinek rekonstrukcij, na katerem temelji izračun perspektivnega plana, pa se bo pokazal v glavnem šele v letih 1960—1961. Pričakovano povečanje industrijske proizvodnje v letu 1959 temelji: — na že Izvrženi k in za Leto 1059 pla ni ranih novih rekonst nik ci j ali, zlasti v železarski, kovinski, elektro-indnstrijsfci, tekstilni, čevljarski in gumarski stroki, ter na, večji uporabi rezerv v industrijskih zmogljd-vostih; f — na zagotovitvi normalne preskrbe z osnovnimi surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo; — na povečanju delovne storilnosti, ki naj se zagotovi z izboljšanjem organizacije dela, z izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja, da se poveča stimulativnost, in z razširitvijo sodelovanja med podjetji. 2. Po posameznih industrijskih strokah je primerjava indeksnih številk za fizični obseg proizvodnje in za povprečno število zaposlenih v letih 1958—1059 ter v primerjavi z letom 1961 tale: Indeks količin- Indeks števila Stroka ske proizvodnje zaposlenih . 1958/5? 1959/58 1959/61 1958/57 1959/58 1959/61 Elekrogospo- darstvo 1G2J9 ms 100.0 98.4 črna metalurgija 103.7 103.8 95.7 1O0.4 Kovinska industrija 101.2 116.6 ?ao 1033 Iitdeks količin- Indeks števila ' Stroka ske proizvodnje, ' zaposlenih 1958/5? 1959/58 1959/61 1958/57 1959/58 1959/61 Elektro- * industrija f09.O 1122 76.9 108.8 Kemična industrija 124.2 1973 72.9 1162 Industrija gradh. materiala 105.6 110.9 51,9 1056 Lesna industrija 99.4 105.6 91.7 96.4 Industrija papirja 109.0 110.0 95.7 111.9 Tekstilna industrija 104.1 102.8 78.4 103.9 Industrija usnja in obutve 111.9 113.7 90.1 114.1 Industrija gume • 103.3 108.2 77.6 1042 Živilska industrija 115.8 107.4 99.2 111.8 Grafična industrija 119.0 100.3, 84.9 107.9 Industrija skupaj 104.3 105.4 89.4 104.6 101.2 1003 V okrajnem globalu prihaja zlasti do izraza gibanje proizvodnje v primerjavi s perspektivnim pianom pri tehle najvažnejših izdelkih: Skupina izdelkom Enota mere 1957 1958 1959 1959/56 Indeks 1961/56 električna energija Mwh 194.045 190.981 187J956 113.0 1.17.6 surovo železo ton 122297 125.000 110.000 932 1102 jeklo SM . ten 252.148 269.500 289.400 121.7 125.9 dinamo pločevina ton 945 1.500 3.000 533.8 535.8 dekapirana pločevina ton 3.384 7.000 10.000 330.9 330.9 pocinkana pločevina ton 6.613 7.500 8.700 178.1 17ai hladno valjani traki ton 10.139 10.000 11.000 1172 149.1 vijačno blago ton 4.293 4.493 4.663 128.8 215.7 električni števca 1000 kom/ton 188/312 255/390 244/411 230.9 195.5 telefonske centrale 1000 prifclj./ton 171/150 20/162 22/173 116.1 147.0 usmerniki kom/ton 780/48 11371/101 1310/105 194 j1 192.6 opeka GOO/kom 13.735 13.815 14315 125.6 245.6 stavbno pohištvo m3 1.075 2.070 3.229 408.7 491.6 sobno pohištvo gareit. 1.680 850 1.000 1282 256.4 vezane plošče m3 388 450 600 150.0 325.0 panelske plošče m3 678 690 800 153.8 192.3 drugi končni izdelka lesne industrije 000i/din 825.198 618.021 662.845 118.0 213.0 žagan les m3 66.959 69.274 69.670 100.7 105.8 bela lepenka ton 1.512 1.625 1.800 129.2 136.4 bombažna preja ton 9.740 9.947 10.420 118.7 144.8 bombažne tkanine OOOjm* 42.955 44.524 45.161 114.3 1442 konfekcija perila OOO/m2 1.103 1.150 1.255 100.2 120.5 nogavice 000/parov 1.327 1.365 1.407 121.5 114.9 prešite odeje OOO/m2 149 154 154 107.7 276.9 klobuki OOO/fcom 60 75 90 157.8 175.4 / Stran 1336 UBADNI LISfl’ LRS St. 25 — 25. VII. 1959 Skupina izdelkov ' Enota mere 1957 1958 1559 Indeks 1959/56 961/56 podplatno usnje ton h389 1.165 ' 1.047 98.1 120.6 zgornje usnje težkih kož m2 (91.1109 201.001) 348.500 167 A 240.1 težka obutev Odft/parov 155 140 104 1443 228.8 navadna obutev f MO^parov lilfl9 1.114 L2S74 134.0 203.8 druga obutev OOOi/parov 552 836 966 318.8 286.1 pnevmatike ton 1.990 1.9910 2.115 135.7 242.1 gum. tehnično blago ton 2510 2.645 2.S95 152.9 119.6 čokolada toaa 2®1 299 250 172.4 1862 3. Povprečno število zaposlenih v industriji se je y letu 1958 povečalo za 1.169 oseb ožinama za 4.6%, v planu za leto 1958 pa je bilo povečanje predvideno samo za 2.2 %. Prekomerno povečanje števila zapo-sleniih utemeljujejo podjetja v glavnem s povečanjem izostankov zaradi spremenjenih predpisov o delovnih razmerjih, čeprav bi si naj podjetja po smernicah okrajnega družbenega plana za leto 1958 prizadevala, da to povečanje izostankov nadomestijo z odpravo pomanjkljivosti glede organizacije dela in delovne discipline. > Posamezna podjetja so preko tega povečevala stalež v letu 1938 tudi z vidika pravočasne zagotovitve in priučitve delovne sile, potrebne za planirano povečanje proizvodnje v letu 1959. Iz navedenih razlogov je stalež zaposlenih v industriji z dnem 31. XII. 1958 že presegel število zaposlenih, kakor se v povprečju za leto 1961 predvideva po perspektivnem planu, in to navzlic temu, da je za leto 1959 planirani obseg proizvodnje še za 10.6% nižji od plana za leto 1961. Povečanje storilnosti dela, izraženo po kriteriju povečanja narodnega dohodka na 1 zaposlenega, ki naj bi po perspektivnem planu znašal v industriji v povprečju 7.2 % na leto, je bilo v letu 1958 v industriji doseženo samo v višini 0.1 %, za leto 1959 pa je planirano v višini 7.0 %. Slednji za leto 1959 planirani odstotek bi sicer ustrezal perspektivnemu planu, po katerem se največje povečanje storilnosti pričakuje šele v letih 1960/61 kot posledica dotlej končanih rekonstrukcij, vendar je glede na slabo izvršitev v letu 1958 potrebno, da se nastali zaostanek čimprej nadomesti in da se tudi že v letu 1959 doseže po možnosti večje povečanje, kakor je letno povprečje po perspektivnem planu. V ta namen bo potrebno zlasti: — da podjetja povečajo skrb za izboljšanje organizacije dela ter s tem v zvezi izrabijo možnosti, da si s tesnejšim sodelovanjem z drugimi podjetji zagotovijo specializacijo proizvodnje in standardizacijo izdelkov; — da podjetja dosledno uvajajo in nadalje Izpopolnjujejo sistem nagrajevanja po delovnem učinku ter pri tem pravilno izrabijo prednosti sistema delitve dohodka gospodarskih organizacij; — da podjetja razpoložljiva sredstva za gospodarske investicije smotrno uporabijo za nadaljevanje rekonstrukcij, za odpravljanje ozkih grl ter za mehanizacijo proizvodnih procesov; — da podjetja izrabijo vse notranje rezerve delovne sile tako, da bi bilo število zaposlenih proti obsegu proizvodnje v razmerju, kakor se predvideva po perspektivnem planu; — da pri obravnavanju predlogov podjetij za vključevanje nove delovne sile prizadeti organi dosledno upoštevajo smernice, ki so podane v 4. poglavju tega plana. 4. V elektrogospodarstvu se predvideva za leto 1959 približno enako visoka proizvodnja, kakor je bila dosežena v letu 1958. Da bi se zagotovila rednej-ša preskrba električne energije za lokalno porabo, bo zlasti potrebno: — da se pospeši zgraditev razdelilnih trafo postaj na Laborah in na Jesenicah ter daljnovodov za priključitev Selške in Poljanske doline; . — da se pospešijo dela pri obnovi in razširitvi razdelilnega omrežja; — da se najsmotrnejše reorganizirajo lokalna elektrogospodarska podjetja. 5. V črni metalurgiji se predvideva povečanje proizvodnje za 3.8%. Večja proizvodnja v jeklarni bo omogočila boljšo izrabo zmogljivosti drugih obratov. Za dosego predvidenega obsega proizvodnje bo važno tudi nadaljnje preusmerjanje proizvodnje v kvalitetne izdelke. Treba bo gledati na to, da se predvideni remont plavža izvrši v čim krajšem času. 6. V kovinski industriji se pričakuje, da se bo proizvodnja povečala za 16.6 %. V tej stroki bo zlasti važno: — da si podjetja z razširitvijo sodelovanja zagotovijo ustalitev svojih proizvodnih programov in specializacijo proizvodnje; — da izvozna podjetja napno vse sile, da bodo kljub poslabšanemu položaju na tujih tržiščih obdržala izvoz na dosedanji višini in ga po možnosti še povečala; — da se pri rekonstrukcijah, ki so v tej stroki na programu za leto 1959, vprašanje gradbenega dela reši na najbolj ekonomičen način, po možnosti s preureditvijo objektov in brez zidave novih objektov. 7. V elektroindustriji se računa s povečanjem proizvodnje za 12.2%. Za leto 1959 bo zlasti važno: — da se v avtoelektriki zagotovi čimprejšnja uporaba novih kapacitet, dobljenih z rekonstrukcijo; — da se proizvodnja števcev, proizvodnja telefonije in drugih električnih naprav zagotovi v višini, kakor se zahteva po republiškem planu; — da podjetje posveti vso pažnjo čim večjemu izvozu. 8. V kemični industriji je predvideno povečanje proizvodnje za 97.3 %. V kemični tovarni Podnart bo povečanje omogočeno s povečano uporabo novih kapacitet v tovarni Oven Kranj pa z razširitvijo asortimana proizvodnje na livarske preparate in 'detergente. 9. V industriji gradbenega materiala se pričakuje povečanje proizvodnje za 10,®%. Glede na to, da lokalna proizvodnja opeke glede količine in sortimana ne ustreza razvoju gradbeništva zlasti na področju zidave stanovanj, je nujno, da se zagotovi čimprejšnja polna izraba novih kapacitet opekarne Češnjevk, kakor tudi čimprejšnji pričetek rekonstrukcij pri opekarnah Dvorska vas in Stražišče, pri tem bo treba predpisane soudeležbe oskrbeti deloma iz občinskih stanovanjskih skladov, v ostalem pa iz povečanih sredstev, ki podjetjem pripadajo po novi delitvi dohodka. Za podjetje Marmor Hotavlje je v letu 1959 na programu izvedba mehanizacije kamnoloma iz zveznih. sredstev, razpoložljiva lastna sredstva pa naj bi podjetje namenilo za pričetek graditve predelovalnega obrata. 10. V lesni industriji se bo v letu 1959 proizvodnja povečala za 5.6 %, in sicer samo v končnih izdelkih, razrez lesa pa je planiran v dosedanji višini. Za dosego predvidenega razvoja bo potrebno: — da se glede na nezadostne količine lesa iglavcev 'podjetja usmerjajo na povečano predelavo lesa listavcev; — da se hlodovina v večji meri usmerja na industrijske žage, da bi se s tem zagotovila boljša izraba lesne mase; — da se v sodelovanju z gradbenimi podjetji zagotovi uvedba serijske izdelave tipiziranih elementov pohištva; — da se omeji neracionalna izraba kvalitetnega lesa za izdelavo zabojev; — da se povečana sredstva, s katerimi podjetja razpolagajo po novi delitvi dohodka, smotrno uporabijo za obnovo zastarelih naprav; — da podjetje Elan Begunje čimprej doseže odprodajo prenesenih starih zalog in poskrbi za tako strukturo proizvodnega programa, da ne bo več v toliki meri odvisno od konjunkturnih sprememb na zunanjem trgu. . lil. Tovarna lepenke Tržič bo spričo izboljšanih proizvodnih, razmer proizvodnjo v letu 1959 povečala za 10 %, pri lem je važno, da se podjetje v večji meri usmeri na uporabo lesa listavcev. 12. V tekstilni industriji je za leto 1959 planira- no povečanje proizvodnje za 2.8 %. Zastarelost strojnega parka narekuje potrebo po hitrejši izvedbi rekonstrukcij, kar bo mogoče doseči s smotrnim združevanjem sredstev gospodarskih organizacij. Podjetja tekstilne stroke bodo v letu 1959 imela povečane možnosti za izvoz ter je važno zlasti za bombažno industrijo, da se zopet uveljavi na zunanjih tr-■ žiščiih. • 13. V u snj a.r sk o - če v 1 j ar sk i stroki bodo usnjarne proizvodnjo povečale za 11.9 %, čevljarne pa za 14.3%. Glede na omejeno dodelitev deviz na uvoz surovih kož je potrebno, da se usnjarne usmerijo na predelavo cenejših kvalitet in da v ta namen s smotrno uporabo sredstev iz povečane udeležbe na dohodku zagotovijo ustrezno izpopolnitev strojne opre- me. Za čecssijaTsifee iadnsirijo narekuje stanje na tržišču, da svojo proizvodnjo glede sortimenta in kvalitete v večji meri prilagodi zahtevam potrošnikov. 14. Industrija gume bo proizvodnjo predvidoma povečala za 8.2 %. K temu povečanju bo delno pripomogla že nova mehanizacija, ki priteka po programu rekonstrukcije. 15. V živilski industriji se za leto 1959 računa s povečanjem proizvodnje za 7.4 %. Ta pričakovanja temeljijo na računu, da bo tako tovarni čokolade v Lescah kot tudi Oljarici Britof že v letu 1959 zagotovljena izvedba rekonstrukcij, ki so predvidene po perspektivnem planu. 9. poglavje Kmetijstvo I. Celotna kmetijska proizvodnja v kranjskem okraju se je v letu 1958 povečala za 11.7 %. P'o panogah je povečanje, izraženo v indeksih, takole: 1958/1957 * V Poljedelstvo 195.1 Živinoreja * 100 Sadjarstvo in predelava 801 Kakor je razvidno iz teh podatkov, gre glavni delež povečanja na račun dobre letine v sadjarstvu in deloma v poljedelstvu. Živinorejska proizvodnja se vrednostno ni povečala, izkazuje pa v primerjavi z letom 1957 malenkostno količinsko povečanje. Celotni plan je bil s tem presežen' za 4.7 %. Plan odkupa govedi im mleka ni bil dosežen v celoti zarada neskladnih cen. V letu 1958 je bila organizirana proizvodnja v zasebnem sektorju na podlagi sodelovanja pri krompirju na površini 164 ha in pni jesenski setvi pšenice na 257 ha. Število traktorjev se je v letu 1958 povečalo za 20 kosov. Socialistična posestva so v letu 1958 povečala proizvodnjo za 3.2 %. Nizko povečanje v primerjavi z zasebnim sektorjem je posledica izvajanja arondacije in pa okoliščine, da na posestvih ni razvito sadjarstvo. V preteklem letu so posestva Hrastje, Cerklje, Kranj in Žabnica arondirala svoja zemljišča v velike strnjene komplekse, kar zagotavlja povečanje proizvodnje v naslednjih letih. H. Za leto 1959 se predvideva, da se vrednost celotne kmetijsike proizvodnje v kranjskem okraju v primerjavi z letom 1958 ne bo bistveno povečala. To je mogoče utemeljiti s tem, da se v sadjarstvu zaradi alternativne rodnosti, ki je ni mogoče v iako kratkem obdobju izločiti, lahko z gotovostjo pričakuje le podpovprečna letina. Globalna vrednost proizvodnje bo vkljub temu še vedno v skladu s perspektivnim planom razvoja kmetijstva v kranjskem okraju. Za razliko od sadjarstva, ki bo doseglo predvidoma le ca. % lanskega pridelka, pa računamo, da se bo vrednost živalske proizvodnje povečala za ca. 5%, poljedelska proizvodnja pa za približno 8.6%. Pričakuje se, da se bo v kmetijstvu obeh sektorjev lastništva povprečad hektarski pridelek v krompirju povečali od 212 cj/ha v letu 1958 na 215 q/ha v letu 1859, kaktarslci pridel OLO Gorica. Zavod zastopa in zanj podpisuje prof. Kogej Pavle, v njegovi od-sotnosM pa načelnik tajništva za delo OLO Gorica, Nova Gorica, 20. junija 1939. Št. 02/1-2068/1-1939 1934 Spremembe Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 954. Besedilo: Zdravstvena postaja, Dobrepolje. Izbriše se Drobnič Marija in vpišejo Kastelic Stane, novi knjigovodja, dr. Steklasa Jože, upravnik postaje, in Landero Tomaž, šef uprave za dohodke pri Obč. LO Dobrepolje, Dobrepolje, 24. junija 1959. Št 02i/l-884i/