?he Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of 'America. amerikanski Slovenec ~ " "" ' PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Ste v. (No.; i58 chicago, ill., sreda, 17. avgusta — wednesday, august 17, 1932 LETNIK (VOL.) XLI Hitlerjeve zahteve - W hitler zahteva za se vsa mesta v novi nemški vladi. — spor s hindenburgom. — minister obrambe se poslužil trika, da BI razbil , Hitlerjevo stranko. PODPREDSEDNIK POZDRAVIL ATLETE Berlin, Nemčija. — Splošno §e ugiba, kaj bo zdaj ukrenil Hitler, ko mtir je predsednik Hindenburg preteklo soboto odločno povedal, da se ne stri-' nja s tem, da bi imel Hitler popolno oblast nad Nemčijo in Prusijo. Omenjenega dne je ttamreč Hindenburg poklical k Sebi voditelja nemških fašistov, da bi se na kak način pogodila, da bi fašisti sodelovali J>|ri sestavi nove vlade. Zahteve pa, ki jih je pri tem Sestanku stavil Hitler, so bile take, da Hindenburg nikakor hi mogel pristati na nje. Izjavil še je Hitler, da sploh ne trpi, da bi v novi vladi sedel pristaš kake druge stranke razen fašistične. "Na isto stališče hočem [Priti, kakor je bil Mussolini po svojem vkorakanju v Rim," je dejal in s tem se1 je pogovor tudi takoj končal. Hitler je s to svojo zahtevo Savno pokazal, da je drastično spremenil svoje načrte in da •te poginoma pozabil na obljubo, ki jo je dal sedanji vladi pred volitvami. Obvezal se je namreč tedaj, da v nobenem Slučaju ne bo zahteval vlade popolnoma za se, tudi ne, ako pri volitvah dobila njegova stranka odločujočo polovico glasov. Več važnih minister-stev bi pridržali možje, ki jih imajo zdaj v roki, med drugimi tudi mogočni minister za obrambo, von Schleicher. Schleicher jč nasprotno ob-| . Jjubil Hitlerju mesto kanclerja. V ,,U UU' Pred kakim tednom dni pa se 0& poslužil zahrbtnega trika. K sebi je poVabil ZAGONETNA i BODOČNOSTI i Kaj bo prinesla bližnja bodočnost, je celo najboljšim finančnim in ekonomskim izvedencem uganka. New Yo^k, N. Y. — Ko so se začetkom preteklega meseca pričele dvigati cene na tukajšnji akcijski borzi, Je zavlada-j lo splošno navdušenje in opti- j mizem v gospodarskih in fi-j nančnih krogih. Vse je že do-1 mnevalo, da je najhujšega ko-j nec, da se mora zdaj prav go-' tovo obračati na bolje in da I smo pričeli lezti iz močvirja ' depresije na gladko pot pro-i speritete. j W i RSTVfl 7 A Cene delnicam so rapidno! ¥ 1 V U £dM' švigale kvišku; vsak dan je prinesel nova presenečenja. —! Med splošnim navdušenjem pa ! so se pričeli oglašati dvomljivi glasovi. Pričel se je nekaterih polaščati strah, češ, da vrtoglavo dviganje ni na mestu in1 da ne odgovarja Iz Jugoslavije. jugoslovanska vlada je namenila dati kme-tom večje posojilo za izboljšanje ozimnih in jarih pridelkov. — avstrija nima kruha za jugoslovanske državljane. — smrtna kosa in drugo. Izdatna pomoč kmetu Pri otvoritvi olimpijskih iger v Los Angeles, ki se je vršila ob navzočnosti 100,000 oseb v Olympic Stadium, je podpredsednik Curtis pozdravil zbrane atlete celega sveta, katere je poslalo 39 narodov. Slika je bila vzeta ravno, ko se je Curtis zborovalcem odkril. PREMOGARJE Premogarji se pod zaščito orožja vrnili na delo. Taylorville, 111. — V noči dejanskemu med nedelJ° in ponedeljkom so položaju °na trgovskem polju'sePod vodstvom tukajšnjega ter da bo neizbežno morala, šerifa zabarikadirale vse ceste, slediti katastrofa. Opirali so se ti dvomljivci na dejstvo, da se ne samo ni trgovina toliko iz- boljšala, da bi opravičevala tak nenaden dvig cen, ampak da se sploh ni nič izboljšala, kar je tudi resnica. V industriji se je celo opazilo nov padec Neko veliko avtomobilsko podjetje je sploh ukinilo ves obrat za tri tedne in tu- KRIŽEM SVETA SKLICANJE KONFERENCE Da bi mogli jugoslovanski kmetje pridelovati kvalitetne vrste ozimin, ki bi bile sposobne za izvoz in bi na ta način mogli konkurirati na inozemskih tržiščih s svojimi pridel-, ki, je minister za kmetijstvo v! sporazumu z min. svetom od-' redil, da se da iz proračuna tem delu, po dnevi in ponoči. Sekira poje in noži, domov pa vozijo cele vozove vejevka, s katerega doma obirajo cvetja. Pravijo, da bodo nekateri zaslužili s tem tudi po 1000 Din. i in še več. -o- Slovenci v Karlovcu V Karlovcu je okrog 4000 državnega kmetijskega sklada'Slovencev, ki so si pred kakim izda podpora za nabavo seme-j poldrugim mejsecem ustanovi-na ozimin. Ta podpora se boji Slovensko prosvetno društvo razdelila kmetom pod pogo-'z imenom "Triglav," v katere-jem, da jo bodo v enem letu'ga je včlanjenih že do 100 čla-vrnili. Podporo v znesku bodo'nov. Društvo ima svoj pevski dobile banske uprave, ki bodo in dramatični odsek. V pev- 200 vodilnih osebnosti se zbere pri Hooverju. ki vodijo proti premogorovom. Šerif je oborožil kakih 1500 civilistov ter jih razpostavil po cestah na stražo. Povod za te letni sin farmarja Oetmana pri- — London, Anglija. — Italijanska reševalna ladja Arti-glio je dobila iz potopljenega parnika Egypt zlata in srebra v vrednosti za $696,000 in ga pripeljala v Plymouth. V ponedeljek je odšla zopet na morje, da nadaljuje delo in najde še več dragocenosti. j frontah" proti depresiji. Na — Allegan, Mich. — Med njegovo povabilo se 26. avgu-tem, ko sta bila oče in mati v!sta zberejo v tem mestu naj-cerkvi, je v nedeljo zjutraj 13-! odličnejši industrijalci in fi- Washington, d. C. — Predsednik Hoover namerava pričeti s pravo ofenzivo "na vseh j za ta znesek nakupile semen i za ozimine, ki najbolje ustrezajo krajevnim razmeram. Nabavljeno seme bodo razdelili sreski kmetijski referenti (kmetu na posodo za eno leto, da bodo mogli kmetje na je-,'sen, nabavljeno seme potseja- skem odseku je 42 pevcev in pevk. V kratkem si bodo uredili še svojo društveno knjižnico. varnostne odredbe je dal shod v nedeljo zvečer, na katerem so tisti premogarji, ki se ne strinjajo $ sporazumom, po katerem se premogarjem zniža dnevna plača na $5, sklenili, da bodo preprečili začetek dela v po 30 letih odkrit zločin di druge velike avtomobilske|premogovnikih. Šerif je izjalo- _. .vphv" tvrdke se ne pohvalijo s kupči-!vil nJih nakano in omogočil, da ? 111 mU jo. Le jeklarne imajo zaznamo-'2600 rudarJev lahko varno Obljubil1 kanclerstvo, ako se iz- ^ izboljšanie> ki pa je tako!odšl° na del° v Ponedeljek neveri Hitlerju m poskusi raz-,malenkostno> da ne pride dosti zjutraj. Alti njegovo stranko. Moz nnv 10§tev Pristal na vabljivo ponudbo in T/ , . m , / v., Kako naj se potem razume Je celo vso zadevo sporočil Hit- , • * • o XT i + • . _ , . . ,1 , , , . dvig- cen na borzi? Nekateri 'erju. Deloma iz strahu, da bi , ■ . . •, j- ...... ' i pravijo, da je to storila edino 8e ne pojavil kak razkol v nie- . A ■ „ . , . f ,;. . , . . J .propaganda, drugi pa zopet,'pa je pred 30 leti dvignil sen- j „ . . . „ ,____, ' „.._J;da ga je spočelo upanje na iz- (zacijonelen rop, ko je bilo iz tam v Pariz m nazaj v Berlin, j Ahton> Kakor zdravniki izjav- jel za očetovo puško, za katero ni vedel, da je nabasana. Puška se je sprožila in strel je ubil dečkovo 171etno sestro. — Fitzgerald, Ga. — 221et-ni letalec H. Dowling .je v nedeljo hotel poizkusiti svoj prvi skok iz letala s pomočjo padala. bilo v redu, da se ni odprlo, in fant je iz višine 2000 čevljev treščil na zemljo. — Berlin, Nemčija. — 61 najboljših letalcev Evrope bo pričenši z nedeljo vprizorilo nančniki, kakih 200 po številu, kjer bodo v posebno konferenci razmotrivali, kako bi se dalo zajeziti uničevalno delo depresije in obrniti deželo na pot proti blagostanju. -o- ileana postala mati Chicago, III. - Veliko hru- [tekmovalni polet preko Evrope, Dunaj, Avstrija. — V vili v S padalom pa nekaj ni MoedlingUf kjer stanuje, je bil romunski princesinji Ileani, sestri jugoslovanske kraljice, rojen v ponedeljek zjutraj sin, ki ga bodo krstili za Štefana. V vili je poleg princesinje matere; rumunske kraljice-vdove Marije, tudi soprog mlade ma-i tere, habsburški nadvojvoda Kako je na Bledu Z na Gorenjskem po- . iročajo, da je letos tam več le- ti. Vsak sprejemnik se bo ob*jtovig4arjeVf kakor jih je bilo vezal, da bo vrednost spreje- ,ansko Ieto Cestni promet je ,tega semena vrnil v blagu, alijze]o pomnožen in avtomobili v denarju prihodnje leto po Jn druga motorna vozila švi. žetvi. Enako, kakor za ozimi- gajo gem -n tja> da ge jim ne ne bodo posojila tudi za.iz- moreš sproti umikati< Kljub boljsanje janh pridelkov kot hudi krizi; je letošnja sezona lanu, konoplje, bombaža, I prekosila lansko. krompirja, ovsa, pivovarskega ječmena, ajde in raznih krm7 skih rastlin. — S tem, da bodo dali kmetu boljša semena, ki bodo tudi gotovo boljše obrodila, bo kmetu veliko poma-gano. Pomagano bo pa to tudi celi državi, ker se boljši pridelki veliko laglje izvažajo. -o- Ne dajo jim zaslužka in sicer iz Berlina v Rim, od Dne 25. julija je prišel čez mejo iz Avstrije v Jugoslavijo transport 18 mladih ljudi, katere so avstrijske oblasti iz-ignale, ker so jugoslovanski Bevke pri Vrhniki Zadnjo nedeljo meseca julija je slavilo prostovoljno gasilsko društvo v Bevkah svojo 20 letnico ustanovitve. V teh letih so toliko napredovali, da so si kupili motorno brizgalno, ki je bila ob priliki 20 letnice slovesno blagoslovljena. Mo-torko sta izdelala brata Gre-gorina iz Vnanjih goric. -o- ker Schleicher tajno ruje proti, bo]jšanje trgovine. Ako je zad_, pogtnega urada ukradenih *Cnačrt ^kLlTs"Tveot!njislU^ r6SniČen' P°tem je znamk v vrednosti $75,000. j -... L' Pl, . ® J ' borzni trg napravil veliko iz- Dasi so uvedli temeljito poiz-l Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Katarina Martine, vdova ravna-|državljani, pa so imeli v Av-»telja deželna deske. — V Čr- Med tekmovalci je tudi eden Amerikanec. i ljajo, sta mati in sinček izven > nevarnosti. obljube in pogodbe s člani sedanjega kabineta in izrazil zahtevo, da mora biti nova vlada popolnoma njegova. --o- Zagoneten umor policista (i Washington, D. C. — Na ta-Sinstven način je bil v nedeljo Ponoči ustreljen policist Geo. ^hinault med tem, ko je bil v Službi na E St. Govorilo se je, je neki niger sprožil nanj, česar pa niso mogli za gotovo pognati, zlasti zaradi razburjenja, ki je nastalo, ko se je *azvedelo, kdo je umorjeni policist. Ta policist je bil namreč tisti, ki je oddal smrten strel na ^eterana Wm. J. Hushka, ko jemo. Navadno namreč koraka vedovanje, niso našli niti sto-' za razmerami v trgovini, v tem j rilcev niti plena in zadeva se slučaju gre pa pred njimi. Ali; je počasi pozabila. Te dni šele' bo obdržal ta korak? Odgovorne je priglasil neki moški, ki je na to vprašanje je nemogoč in | povedal vse. Znan je bil z obe-j niti: najboljši ekonomski "pre-jma moškima, ki sta izvršila j roki" si ne upajo podajati ka-!rop, namreč neki Redline in j kih izjav glede izgledov v bliž- Golden. Do shrambe v poštnem! nji bodočnosti. tragedija na jezeru Zion, 111.— Dve človeški življenji, oče in hčerka, ste postali žrtev tragedije, ki se je odigrala v nedeljo popoldne na nekem tukajšnjem kopališču poslopju' sta si izvrtala tunel, misleč, da prideta do blagajne z denarjem. Na svojo jezo pa sta naletela le na znamke. Vzela sta torej te. Hotela sta jih prepeljati s čolnom po jezeru na neki di^ugi kraj. Ko pa se je Golden za par minut odstranil, je prišel nekdo in Red- na michiganskem jezeru. 34 letni L. Piper je vzel svoji dve j lina ustrelil. Čoln se je prevrnil hčerki, stori 10 in 8 let, na ra- m znamke in mrtvi Redline sta me in jih nosil po vodi. Hipo- odšla na dno. Redlina je ustre ladje defilirale pred kraljem Taranto, Italija. — Ob zaključku velikih vojnih vaj, ki jh je imela italijanska vojna mornarica pretekli teden v Sredozemskem morju, je italijanski kralj sam prihite! semkaj in inspiciral bojno flotiljo. — Kralj je stal na krovu Mussoli-nijeve jahte in mimo njega je defiliralo sto bojnih ladij. kača povzročila smrt 100 oseb Bombaj, Indija. — Ko se je vozil splav preko reke blizu mesta Kolhapur, je na nekem brunu sredi reke ležala bila bonusna armada s silo ma pa zadene očeta srčna kap. | lila neka ženska, bivša njego-| zvita velika kača, ki je skočila lZD-r,Qr,„ i.:—oo 1 ^ ž« ;—1 —va ljubica, ki je zdaj pred par na mimo vozeči splav. Potniki, lzgnana iz Washingtona 28. Toliko je še imel moči, da je Julija. O policistu pripoveduje- zaklical na pomoč, nato pa je Jo, da si je zelo gnal k srcu ta izginil pod vodo. Eden kopal-^ftlor, dasi ga je izvršil v služ- cev, katerih je bilo okrog sku-. • Dejal je, da mu ne more iti' pine večje število, je prihitel 12 sPomina in mu ne pusti spati! in posreilo se mu je, da je rešil j zanimivejše vesti no v Slovencu; čitajte ga l. mlajšo deklico, dočim je sta rejša z očetom vred našla smrt v vodi. dnevi na smrtni postelji izpovedala svoj čin. Kraj, kjer ležijo znamke, je bil pozneje zasut in preko njega teko proge Illinois Central. Širite amer. Slovenca: ki jih je bilo na splavu 120, so v paniki pričeli begati sem in tja ter pri tem zašli vsi na eno stran splava. Pod to težo se je čoln prevrnil in v vodi je utonilo sto oseb, dočim se je drugim posrečila rešitev s plavanjem k bregu. zdravnikovo mnenje o jecljanju New York, N. Y. — Dr. J. S. Greene, ravnatelj v bolnici za pomanjkljivo govorico, je ostro obsodil navado,ki jo imajo nekateri komiki, ko na odru ali pa potom radio oponašajo jecljavce. Zdravnik pravi, da mnogi otroci, ki jih poslušajo, jih prično posnemati in jim nato ta navada ostane, da so pohabljeni za celo svoje življenje. -o- strahovit orkan v te-xasu Houston, Tex. — Silovit orkan je divjal preteklo soboto ponoči preko južnih krajev te države. Ubitih je bilo v njem 17 oseb, škode na materijalu pa je povzročil za več sto tiso-čev dolarjev. Vihar, ki je divjal s hitrostjo 70 milj na uor, je trajal več ur. Po mnogih mestih je potrgal žice, da so po-gasnile luči in je bil ukinjen telefonski promet. striji zaslužek. Uslužbeni so .bili za hlapce po obmejnih posestvih na Kozjaku, ali pa o-pravljali razna poljska dela, kot poljski delavci po kmetijah in pošestvih. Avstrijci pa želijo spraviti k zaslužku kolikor mogoče svoje ljjudi, zato'let so jugoslov. delavce izgnali čez mejo in na njih mesta namestili svoje. Brez sredstev, ali pa morda ta in oni z borim mošnjicah je umrl zlatomaš-nik Jakob Lebar, v starosti 83 let. — V Ljubljani je umrla Marija Novakova, žena odvetnika. — Na Ježici pri Ljubljani je umrla Jedert Drobež, užitkarica iz Savelj, stara 48 Tržič na Gorenjskem Na ostrem ovinku v Pristavi se je težko ponesrečil kolesar zaslužkom, ki bo komaj za ne Karol Bocak, gasilski načel- kaj dni zadostoval, so se morali vrniti ti delavci v domovino, ki so mora že več let služili v tuji državi. — Je pač kriza povsod. -o- Kako si pomagajo Dolenjci Stiska za denar, napravlja ljudi iznajdljive, da si poiščejo zaslužek, na katerega v boljših časih ni nihče mislil. Tako poročajo iz Dolenje vasi pri Kočevju, da se je tam zelo razvila kupčija z lipovim cvetjem in to v taki množini, kakor še nikoli. Ljudje pa tudi pravijo, da toliko lip še nik-dor ni bilo, pa tudi še nikdar nik. Nezgoda V granatnem kamenolomu v Josipdolu pri Ribnici je bil zaposlen 21 letni delavec Albin Geržel, kateremu je padel velik kamen na prsi. Kamen se je odtrgel na visokem pobočju in nyi priletel naravnost v prsa. Pripeljali so ga v mariborsko bolnico. -0- Pri igri se ponesrečil Iz Krope poročajo, da se je dveletni Gašperšičev sinček igral na travniku s tovariši. Ko je tekel je tako nesrečno niso tako cvetale, kakor letos. (padel, da si je zlofnil desno Že par tednov so ljudje pri roko. rtea S HMfcRIKAWSKi feVESrtEO Sreda, 17. avgusta 1932 AMERIKANSKI SUOVENEC The first and the Oldest Slovene Newspaper in America Established 1891, f*rvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1S»L 1 Izhaja vsak dan razun nedelj, pono-Saljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: Edinost publishing co. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 5544 Naročnina: ..$5.00 . 2.50 . 1.50 Za celo leto--------------- Za pol leta______ Za četrt leta-------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____....$6.00 Za pol leta---3.00 Za četrt leta______1-7S Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday* liajbrže gotovo bi tudi tukaj ne bilo brez težav; te se poja-jtako lepo udeležbo. Družini vijo povsod in bi se sigurno tudi tukaj. Toda oprostite, po;Snežič in pa odboru zo to pri-našem, če bi se tudi pri katerem slovenskem članu jednot ka-Jreditev pa še posebna zahvala, ka svotica zgubila, bi bilo še vedno boljše kakor pa, če se zgubi pri tujerodcih, zlasti pri kakih korporacijah itd. Pa, če bi se delalo previdno in konservativno, bi bilo prav malo zgubljenega, ker Slovenci so pošten narod, ki bi tudi v slučaju propada rajši stradali, da bi vrnili jednotam to, kar bi od njih prejeli. Na ta način bi s-lovenske jednote, ki razpolagajo z blizu Published By i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, lil.'i deset milijonov dolarjev, pomagale svojemu narodu in ne da-Telefon CANAL 5544 jjali tega denarja tujcem, da z njim razpolagajo. Tudi če bi ——- . j bila zguba, sladka bi nazadnje bila zavest, za Slovence je šlo, For one yearubscnption.____$5.oo j od katerih je ta denar tudi prišel. Kar bi bilo pa izključeno, For half a year____________________________2.50,če bi se pazilo pri tem na varnost in pa na visočino posojila For three months----------1-50! Chicago, Canada and Europe: j For one year___$6.001 For half a year _ For three months j napram jamcevim. To bi bilo po našem mnenju mnogo bolje, da bi razpola-3.00|gali s slovenskim denarjem tako, da bi imeli Slovenci od nje- 1.75' Iz Bessemerja smo šli s slikami v naš ŠND., ker so bile slike na programu ta večer. V imenu samostojnega društva izrekam zahvalo za udeležbo vsem članom in pa rojakom iz Niles, Waren in drugih mest. Imeli smo krasen večer, ko smo ob živih slikah se spominjali naše večno lepe domovine in naših mladih let. Drugi dan, v nedeljo, že na vsezgodaj smo se podali v mesto Bridgeport, O. Ta dan je namreč imel novo mašo v svoji Prva postaja, kjer smo ustavili, je bila Gerard, kjer smo se poslovili od priljubljenega rojaka in narodnjaka Mr. A. Grdina, želeč mu srečno pot in na zo-petno svidenje. John Dolčič. USTANOVITEV NOVEGA KLUBA La Salle, 111. Navdušenst za organizacije in shode vselej pokažejo La-sallčanje in številni shodi, ki so se prirejali od strani demokratov, so bili vselej dobro obi-■ skani od rojakov iz La Salle, i Oglesby in okolice. Tako se je POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu. _____ Dopisi važnega Domena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____ U.: Naše jednote in posojevanje na hiše in zemljišča ga kak hasek. ne pa to, Slovenci ga skupaj nosimo, PrePušča-;domavj nase]kjni Rev T Hoge. pretekli Petek> 5- avg-> organi" ma ga pa raznim korporacijam, bodisi mestnim, občinskim,':Ker .e bil namen da Ml»: J privatnim, ali kakoršnimkoli že, da z njim šarijo in razpola- Grdina vso Resnost filmalje gajo. Kako sanjo z njim, pa nas najbolj učijo dandanašnji Lldi skrbei, da smo bili o pra-casi, v katerih preživljamo bridke preizkušnje. < gagU na mestu_ 0d rtas je lita naselbina oddaljena do sto 'milj vožnje, ki je krasna, med katero človek res uživa lepe naravne krasote celo dolgo pot. veselje iN žalost Wittard, Wis. Vse tariia in se pritožuje čez bave. Zdi se in razvidno je iz raznih zapisnikov, tako konvenc^ depresij0> le na§ fa-n fant; Joe nih, kakor iz zapisnikov letnih in polletnih sej raznih jedno-; Gregorič ge depresije prav nič tinih odborov, da vodstva naših jednot Vedno bolj uvidevajo, ng boji D& ^ Jožg reg da so posojila zlasti na domove njih članstva še najbolj za-gen fanf. je pokazai s tem> da nesljiva in priporočljiva in nudijo najmanj rizike tudi v takih ge ne ^ zakonskega jarma. kritičnih časih, v kakoršnih pravkar živimo. i yze\ si je za družico Julijo To- Do zadnjih časov so vodstva naših jednot investirala po mec is sosedne naselbine največ svoj denar v razne municipalne, industrijske in druge Greenwood_ Joe je sin tukaj-razne obveznice (bonde). Res je, da je s tem načinom mve- gnje ugledlle družine Mr. in stiranja bilo najmanj posla in v prejšnjih normalnih časih je,Mrg_ Gregorič, julia je pa hči investiranje v bonde prinašalo tudi lepe obresti. Vse je šlo,;Mr_ in Mrs.P.Tomec, ki živijo v dokler je vse šlo kakor namazano, ali kakor pravimo Slovenci• Greenw|od. Poroka se je vršila po domače, "po žnorci". Toda sedanja kriza je pa pokazala, g gV; y cerkv; SV- Družine's peto sv. mašo zadušnico iz da je investiranje v bonde mnogo bolj nesigurno, kakor pa na Millard;*. Za druga je bil|cerkve sv. Družine na katoli-posojevanje na varna posestva. _ |Fr. Jeras, za družico pa Mary'sko pokopališče. — Potrtemu Mi sicer ne želimo nikogar kritizirati glede investiranja;Tomec. Opoldne so kot gostje'možu in družini naše iskreno takega ali takega. Vendar mimo faktov, ki se pojavljajo j j obiskali Gregoričevo hišo dom. jsožalje, pokojnici pa večni mir V Bridgeport smo prišli še pred ' deveto uro. Ko se je slavnostni ' sprevod pomikal iz šole v cerkev, je pa aparat neumorno de- srečnih let, Gregoričevi druži-! loval> dokler ni bil° vse konča-ni, da bi zopet kmalu imeli po-'110- Cas nam ni dopuščal, da bi roko, ker je bilo na tej poroki!36 ustavili pri naših rojakih m res luštno in polno domače za-inam Je bil° radi te^a Prav žaL Le z družino Hočevar nam je ziral in Ustanovil demokratski klub, v katerem bodo zastopane vse narodnosti iz La Salle in okolice. Ugleden Slovenec Fred Pavliha je bil izvoljen za pod-iredsednika nanovo ustanovljenega demokratskega kluba. — Čestitamo mu in se veselimo, da so v novem klubu, in posebno v odboru, zastopani tudi Slovenci. Eden navzočih. Mm Kjer je veselje, se pa kaj ra- bil° mogoče spregovoriti par do zgodi, da tudi žalost pride.'besed. To pa radi tega, ker so Tako se je zgodilo, da je nemila .smrt pobrala Mrs. Antonijo Gerz, mater deveterih otrok. Dasiravno je bolehala že par let, jo je smrt vendar tako nenadoma in nepričakovano pobrala. Opoldan je še obiskala sosede, zvečer je pa bila že mrtva. — Pogreb se je vršil s peto sv. mašo večerja je bila v katoliški dvo-jdaj ga pograbi, rani za vse povabljene, kar po-! meni celi Willard in še veliko j drugih, ker je Gregoričeva družina znana daleč naokoli. — Sodeč po obloženih mizah, polnih dobrih stvari, ni bilo videti nikake depresije. Vsega | je bilo dovolj. Marljive ženske bi ta večer rabile vsaka ducat rok mesto dveh. Gregoričeva mama so bili tako "bizi", da v življenju pa ne more nihče, in te je treba upoštevati. Za naše jednote, ki so šle že čez mnogo skušenj pri investacijah, je priporočljivo prav temeljito proučevanje tega vprašanja. Zopet pa naj opozorimo, da se mi na noben način ne želimo postavljati v višjo pozo poznavanja tega vprašanja, kakor poznajo to vprašanje vodstva naših jednot, ki se s tem bavijo. Skušnje, ki jih dobiva Človeštvo v tej veliki krizi, kažejo, da je investiranje v razne obveznice, pa bodi take ali take, zvezano s silno veliko riziko. Vzemimo n. pr. velemesta, v katera smo doslej vsi najbolj zaupali. Kaj je z njimi? Vsa so zadolžena do vratu in vzelo bo leta in leta, da pridejo do prave gospodarske sanacije. Vse garancije, kot n. pr. mesto je volilo za te in te bonde itd., ne pomenijo v takih časih nič, kajti tudi tukaj velja načelo, kjer ni nič, tudi vojska ne more vzeti nič. Premnoge obveznice, bodisi take ali iake, so že popolnoma propadle in bodo prej ali slej tudi črtane iz ob- ^i kmalu pozabila, da se jim je veznosti ali sodno likvidirane, tako, da bo zraven velika zgu-'j0ge oženil. Seveda ni bila sa-Ua ali pa popolna propast istih. Isto je z bondi in delnicami ma tako delavna, imela je ve-raznih javnih naprav. Vse to zato, ker je splošno gospodar- Uko asistentinj, ki so ji pridno stvo po naših mestih, občinah, okrajih itd. v premnogih slu- pomagale. Gregoričev ata, ki čajih zavoženo in vse obveznosti segajo mnogo višje, kakor So danes z viržinko v ustih ho-pa sega njih plačilna sposobnost v vseh takih slučajih. To ni dili okoli goštov, so tudi gle-kaka puhla namišljenost, pač pa dejstvo, s. katerim treba' dali na to, da je bilo vsega računati. , dovolj, da je lahko vsakdo s ta Zdaj pa vzemimo svinčnik v roke in računajmo, kaj in veliko žlico zajemal in iz ta koliko imajo naše jednote investiranega svojega denarja, ki velikega glaža zalival. — Ker ga je slovensko delavstvo v Ameriki krvavo zaslužilo, v takih j pa ohcet brez plesa ni popol-investicijah. Vse to je slovenski denar, ki so ga zaslužile in'na, se je po večerji vrtelo staro znesle skupaj na altar naših jednot žuljeve slovenske roke. \ in mlado. Naš Happy je tako Dal Bog, da bi se mi varali v tem našem mnenju, toda po- stiskal svojo harmoniko, •,kakor magati si ne moremo, da prav resno dvomimo na podlagi dej-'bi bil k njej pripopan in čnn4-stev, v popolno sigurnost teh investicij. In kdo bo nam za- lje dražil, da jim je kar sapa meril za ta dvom? V tem bomo Slovenci imeli grelike sku3- pohajala. Pomagal mu je pri rje, in zopet povdarimo, dal Bog, da bi se v tem motili! j tem poslu tudi Aug. Podobnik, Kako bi bilo, ako bi bil ta denar posojen na slovenskih. ki je pridno udrihal po bobnu, domove po takih naselbinah, kjer je obstoj in bodočnost vsaj kakor bi šli na vojsko. — Jo-delno zasigurana? Težko je tudi to prerokovati. Morda, in žetu in Juliji želimo mnogo bile slike na programu v Hrvatskem domu pev. dr. Javor v Pittsburghu, in to že drugo uro popoldan. Urno smo se torej podali v Pittsburgh. Ko smo prišli tja, je bila pred Domom zbrana velika množica občinstva, ki je Mr. Grdinata navdušeno pozdravlja. Podamo se v dvorano, kjer se je pričela predstava slik, za katero je bilo kaj hitro vse potrebno pripravljeno in urejeno. Množica je burno pozdravljala svoje rodne vasi in kraje njih lepe Rev. G. Schuh. — Zabava in j oglom čaka in nihče ne ve, ke- Porooevalec. upnik Rev. J. Novak v druž- in pokoj. Nam pa v opomin in, bi žfjpnika Rev. R. Raschke in \ poduk, da nas smrt vedno za| domovine. Da so bili hrvatski rojaki deležni gledanja slik, se imajo v prvi vrsti zahvaliti odboru pev. dr. Javor, ki je Mr. i Grdinata povabilo, da pride enkrat s slikami med nje. Tudi tukaj so Mr. Grdinata še za drugič poVabili, da jih poseti in jim pokaže še druge slike. Slika zadnje konvencije HBZ. je sijajno izpadla in narod je GIRARDČANI HVALIJO SLIKE IZ DOMOVINE Girard. O. Filmske slike Jugoslavije, iz naših rojstnih krajev, so do- segle po naših naselbinah velik bil vesel, ko je videl svoje de-uspeh. V soboto, 6. avg., je (legate, katere so burno po- že zopet. . . Lemont, Sil Sklenil sem bil, da bom popol- i noma prenehal pošiljati smešne j dopise uredništvu A. Slovenca.! Pa kaj se hoče, ker imajo drugi j veliko moč in besedo do mene in j me pregovorijo. Še ni dolgo od tega, ko me je znanec poprašal, J kedaj bom zopet ktigro smešno zapisal v A. Slovenca. Mi je moral dobro pihati na uho in na srce, da sem zopet zložil dopis zlasti v tej neznosni vročini, in ko človek trpi preganjanje od raznih živali. Polagoma se človek zmodruje in si zna pomagati, kecar je hudo. Mej tem časom sem se namreč poučil, kako se človek brani pred škorpijonom. Zgodovinar Valvazor sporoča ljudsko vero, po kateri je treba, če hočeš biti varen pred škorpijonom, zavžiti na binkoštno nedeljo pred soln-cem tri liste dresena. Če kteri izmed bravcev zna latinski, mu povem, da se dresen pravi po latinsko persicaria. V blaženi nemščini bi rekli Flohkraut. Valvazor sam pripisuje imenovanemu zelišču učinkovitost, češ, da temelji na neki naravni antipatiji ali mržriji med škorpijonom in tem zeliščem. Še vedno je depresija. Kriza ali kakor drugi hudomušno pravijo griža še ni ponehala. Če verjamete ali pa ne, da jaz že komaj čakam, da bi že bilo konec griže ali krize. Na dan, ko bo Mr. Grdina posetil tudi našo (zdravijali. Enako so navduše-naselbino s temi slikami, ki so'no pozdravili sirotišni dom. Po bile povsod navdušeno spreje-jzaključitvi predstave smo se te. Najprej so se kazale v slo- podali v spodnje prostore Hrv. venski naselbini Bessemer v t doma, kjer smo se prav bPat-i Pennsylvaniji, kjer so rojaki sko razgovarjali s člani in od- . napolnili-cerkveno dvorano do borniki pev. dr. Javor. Na temi°dpravl-iena knza' bo P™™^" zadnjega kotička in z velikim mestu se odboru tega dfuStva 8 'iedllni hst' ah ■iedllnik: zanimanjem sledili slikam, da kar najiskreneje zahvalim za ™eli bomo telečjo glavo, svmske je bilo veselje. Veselili so se,'njihov gostoljubni sprejem in park1^ 111 g°vejske muhe. če bo ko so imeli priliko videti svoje pa njihovo naklonjenost, —- To šl° še dol^° tako "dobro" naprej' rojstne kraje in si priklicati v!društvo lastujo ta Narodni d< m ne bomo več Podobni ljudem, spomin svoja mlada leta. Čas in je na to lahko ponosno. Po-!Prav Je imel Pobrisani kmetic, kazanja slik je že potekel, pa!leg tega ima to društvo tudi iz- ko -ie vzdihoval in jadikoval: ljudje še niso hoteli zapustiti; M^tne pevske moči in so mi še dvorane in so Mr. Grdinata še v spominu, ko smo skupaj na-j za drugič povabili, da $ride še enkrat kazat Slike in sicer se bodo drugič kazale v višji šoli (High School), kjer je prostorna dvorana, kjer lahko slike gleda tisoč oseb. — Hvala lepa rojakom iz Bessemerja za če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, stopili v Muss dvorani v Youngstownu pred osmimi leti o priliki blagoslovitve zastave društva Strossmayer. — Ker.se je dan nagibal in se je pričelo mračiti, smo se z Mr. Grdina-tom podali proti Clevelandu. svet bi podrli.-- | Jaz pravim in še rečem, da je 'v Ameriki vse narobe. V starem kraju imajo vozi zavoro zadaj, da zavira voz. Tu v Ameriki pa vidim, ko chauffeur ali voznik avtomobila od spredaj navija Mož in žena. —- Že toliko let sva poročena, pa še nikdar nisem dobil tako dobre kave kot danes. — Ali je mogoče, da sem se zmotila in ti ser vir al a svojo skodelico kave? * * * Ne mara za tako družbo. — Sodnik: Oproščeni ste, pazite pa dobro, da v bodoče ne pridete v slabo družbo. Obtoženi: Nič se ne bojte, gospod sodnik, prav gotovo bom gledal, da ne pridem nikdar več skupaj z vami. V Sjt ❖ Pogovor o očetu. — Moj oče je večji od tvojega. Kadar se pelje s cestno železnico, mora sneti klobuk. — Prava reč! Kadar si moj oče zavezuje kravato, pa mora stopiti na stol. ali crenkali in samodrč ali auto drvi naprej s hitrostjo, da je škandal za pekel. Sicer se je na Janezovo 24. jun. dan obesil in od tedaj postaja dan krajši, pa je dan še vendar predolg. Nimam drugega dela, sem se zglasil pri domačem vrtnarju, da bi namesto palic držal niti na vrtu, dokler bo zorel grah in fižol. Mislim, da bo plača 60 minut na uro. Boljše bo, ko nič. Na večer imam pa boj z nadležnimi komarji. Ubijem enega komarja pa pride na njegov pogreb po 50 drugih komarjev. Pa bodi potem miren in zadovoljen, če ti še majhne stvarce božje znajo tako premeteno nagajati. No, cenjeni bravci A. Slov. pa ne smete misliti, da sem rad pust in dolgočasen. O ne! Nikakor ne! Tudi jaz sem rad žida»^ volje, četudi nimam zidane suknje. Jaz bi rad enkrat kjerkoli predlagal, ker smo že vsi radi dobre volje, da bi napravili za spremembo zelnati piknik, na kterem bi prodajali medeno vodo. Jaz mislim, da bi bilo tako vsem ustreženo. 2elje bi varovalo pred Tiudim mačkom. Medena voda bi razvezala jezike. Teklo bi pa po paragrafih'blažene pro-hibicije. Vprašal me je hudomušni prijatelj, če mi je dolgčas na deželi. Na vsa usta sem mu povedal, da ne poznam dolgočasnega življenja. Da sem bolj sladkih besed, pa od časa do časa berem knjigo Čebelarja in sicer poglavje o medu. Zato pa tudi znam ktero povedat o medu. Na primer ta-ko-le: Spredaj z medom maže, zadaj figo kaže. Ali pa: Na jeziku med, na srcu led. Vse potrpežljive bravce a. Slovenca pozdravlja B. W. TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (H) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: edgar rice burroughs Ji^-N^ISi' K Ko je Tarzan skočil za levom na sosednje drevo se mu je odprl nov prizor. Zagledal je lekega zamorca našemljenega z živalskimi kotami in videl je, kako se mu je lev Numa hitro bližal, da ga naskoči. Zamorec je bil neki tujec in ni bil od njegove skupine. Tarzan kot človek je sklenil, da brani človeka zamorca in je z vso hitrostjo hitel na drevo, fti je razprostiralo veje lad krajem, kjer se nahijal zamorec. Zdaj je Tarzan spoznal v našemljenem zamorcu, da je to čarovnik zamorski zdravnik. V ittem hipu se ej že vzpel lev Numa, da se zažene na zamorca in v istem hipu že plane tudi Tarzan raz drevesa na leva. Vse se je godilo z bliskovito naglico.. Levovi močni kremplji so se že dotaknili zamorčevega hrbta, ko je padel na leva Tarzan, ga objel okrog vrata liki panter svojo žrtev in začela se je borba za življenje in smrt. j j. n fili Tarzan je začel hitro ubadati leva z bodalom. Z levo roko se ga je prijel v gosto grivo liki železna čeljiist, z nogami ga je objel okrog života, da se ga lev ni mogel otresti. Strahovitd je rjul lev, da je pretresalo okolico, se premetaval sem-,ntja, toda zastonj, svojega napadalca Tarzana se na noben način ni mogel otresti. Pod levo stranjo noge se je nož bolj in bolj vbadal in lev ie to čutil. Zamorski čarovik zdravnik, kakor so ga zamorci imenovali med seboj, je ležal nekaj korakov proč od silne borbe med levom in Tarza. nom. Lev ga je bil močno rartil in ražtrgal na hrbtu in je krvavel. Dvignil je glavo in videl strahovito premetovanje leva iz kraja v kraj, da bi se rešil železnega objema Tarzana, toda o-tresti se ga ni mogel. Mogoče levovo rjovenje se je čulo daleč na okrog. . . roooo&oo ooooooooo<) _ Tako nebesa. Dobri, pošteni kristjani morajo toliko trpeti, hudobnežem se pa vedno godi dobro. Je to navidezno protislovje tned Gospodovimi besedami in vsakdanjim življenjem. Pred vsem nastane vprašanje: Kaj nam pa Gospod obljublja, ko pravi: Iščite najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice, tO je spolnjujte natančno božje zapovedi, vse drugo vam bo dodano? — Ali obljublja bogaboječemu kristjanu življenje polno sreče, bogastva, zdravja, blagostanja? Ne, tega ne. Ali naj zahtevamo, da bo Bog vsako dobro delo Že na tem svetu plačal? Kje pa bi bilo potem zasluženje za °aša dobra dela? Ko bi mi prejeli plačilo že na tem svetu, Potem nimamo v večnosti ničesar več pričakovati. Pa porečete, ali ne bi mogel Bog pravičnih vsaj pred nesrečo križi in težavami obvarovati? Nato pravim: Bog bi to toogel, ni pa potreba, da bi nas varoval nesreč, katerih je vzrok človek sam. Pravičen, bogaboječ človek se jih bo varoval sam. Ne zadene jih revščina, ki zadene lenuhe in za-Pravljivce, nima bolezni, ki pridejo nad pijanca in razkošne-za, ne zadene jih kazen, ki jo zasluži zločinec. Samozakriv-Uene nesreče se bogaboječemu kristjanu ni ba'ti. Seveda zadene tudi pravičnega lahko nesreča. Povodnji, požari, strele, bolezni, vse to lahko zadene tudi njega, vzamejo mu lahko dobro ime. Zakaj torej Bog ne varuje pravičnega v takih slučajih? Ne stori, pravim, ker ne more. Ne more radi svoje Pravičnosti. Vse stvarstvo je preklel radi prvega greha v l'aju. Od onega trenutka ni zemlja več to, kar je bila. Ni v'eč raj, poln veselja in radosti, je kraj, kjer raste zraven rož ^udi trnje. In ti trni so nesreče v Pravi, da pusti sijati solnce nad pravičnimi in hudobneži, da vredni vsi oni ljudje, ki ne ču-i tijo nikake nacionalne zavesti in gredo celo tako daleč, da se izgovarjajo: "Dokler Dr. X. ali zdravnik Y. (ali pa n. pr. državni podtajnik Suvich, ki je po krvi Dalmatinec, po rodu Tržačan), ne spremene svojih priimkov,jih tudi mi ne bomo." -o- Brezdomci se spreminja slava tega sveta. Ko ve, če se je pri tem spomnil na nedolžne žrtve, katere so ravno z njegovo pomočjo našle strašni konec v plamenih Narodnega doma? , Nove gradnje v Idriji in okolici Cesto, ki vodi iz Idrije proti vih stavbišč vojašnice in samo-'Zakonca imata 13 še živih'o-stana. Baje nameravajo na tej nasipini urediti nov park. -o- Kobilice v Furlaniji Iz Gorice poročajo, da so se v furlanski nižini pojavile kobilice, ki v velikih rojih uniču- ridelke. Posebno ,*kupma deCe, pazlla ** \ me" trok, izmed katerih sta dva v Ameriki. Vsi so vgojeni v pravem katoliškem duhu. Otrok v vodnjaku V Rošpohu pri Mariboru je jejo poljske pri veliko škodo so napravile na j koruzi, ki je glavni pridelek J furlanskih kolonov. Ljudje se 1 zaman bore proti temu zlu in so se že udali v žalostno usodo, posebno, ker se fašistične oblasti ne zmenijo za njih gorje. -o- sečnega otroka, sina delavke Lorbekove. Otroci so se igrali in skakali drug preko drugega in ker so bili ravno pri vodnjaku, je eden po nesreči prevrnil malega 7 letnega Stanka v studenec. Prihiteli so odrast-li in potegnili skoro mrtvega otroka iz vode in posrečilo še Smrtna kosa , .. v. V Gorici je umrl beneficijat -)e' da 80 0Zlvl11" Osvald France, katehet v po- i T " koju. Rojen je bil v Idriji 1871, j y . Škodljiv« v mašnika posvečen leta 18551 Iz st- JerneJa na DolenJ-in nato bil nameščen za benefi-iskem Pečajo, da so se na ta- cijata v svojem rojstnem kra-!mošniih PolJih letos v zel° ve" I liki množini pokazali razni Mramor preti uni- ju, kar je ostal do svoje smrti. ,v Za svoje zasluge je bil od go-!škodljivci, riškega nadškofa Sedeja ime-ičiti na n.]'ivah vso koruzo, po pravičnega in podjetnega tuje- ALBERT B. MESSER A. B. Messer, eden najbolj poznanih Amerikancev med tujejezičnimi ljjudmi, ki se je vedno rad družil z njimi, je nedavno umrl na svojem leto vanju v Stevenson, Mich. Bolehal je že nad dve leti. Mr. Messer je bil rojen in vzgojen v New England iz zelo starega amerikansko - nemškega pokolenja. Že od svoje mladosti se je družil s tu je jezičnimi ljudmi, in bil znan v njihovem časopisju, posebno ob času volilnih kampanj v republikanskem narodnem komiteju. Kot prekanjen politikar je poznal vlado in industrijo, bil je pisatelj in pesnik, zmožen govornik, ki je bil že od svoje mladosti s tujejezičnimi prebivalci v New Englandu, kjer se je razvil v veščega, čvrstega, novan za duhovnega svetnika. -o- Radi bega čez mejo 201etni France Mavrič, katerega priimek so pred krakim spremenili v Mauri, doma iz Prelesja pri Anhovem je bil pred goriškim sodiščem obsojen radi bega čez mejo in drU- Črnemu vrhu, so precej zrav-Kakor se poroča iz Trsta, so nali in skrajšali, ko- so nižje ,gih prestopkov na 6 mesecev nedavno našteli tam 342 drif- 'starega mostu pri Didičevem ječe in 3100 lir denarne kazni, žin s 1161 člani, ki jim mora ihotelu zgradlli nov most iz že" občina dajati streho. V ta na.; ezobetona. Pr, .em so pa podr-men. je občina najela sedem :h de* Pokopališča pri Sv. Kn- hiš, za katere plačuje precej- zu" Zgradlt11 80 ™rah tudl nov šnjo najemnino. Izdatki za ta-!vhod "pokopališče. Most je 8 kozvane brezdomce so znašali sirok ™ stojl na stinb leta 1930 367,212 lir. Občinska F0™1* zaščita za brezdomce se je u-vedla kmolu po vojni, ko je tržaško delavstvo zaradi vedno . , . naraščajoče krize popolnoma itudl svojo cerkvic*, ki bo Co-obubožalo. Omenjeno št.evilo ^opna tudi_ljudstvu. Samostan brezdomcev pa nikakor še ne pa zgrajen na precej meh" predstavlja vseh brezdomcev, ikem terenU ™ f01^11 kopati Na pobočju pod potjo k Sv. Antonu zidajo velik samostan, ki bo zelo obsežen in bo imel našem življenju. Gospod sam |ki po večini uživajo gostoljubje ^ " m globoko- Samostan, tržaških javnih vrtov in pa na- ko bo Ograjen, b0 veliko pomagal pri raznarodovanju Slo- dežuje nad obema, tako je pa tudi dobro in hudo na svetu jsadov pri Lovcu, zanimivo je razdeljeno. Preglejte zgodovino Stare in Nove Zaveze, po- Pri tem to> da s0 občinske sta- aJ® "^.f T' glejte življenje našega Odrešenika, njegove božje Matere, i»ovanjske hiše za te brezdom- ? ? hill h? '"Mjenje svetnikov, pa bote videli, da so morali ravno ti Tiaj-:ce> ki morajo pa vsi biti fašfsti'1 J 6 zupmje' K1 Je mia d(> l'eč trpeti. 'pri Sv. Ani, kjer je v večini slo-. Ce mora pravičen ,bogaboječ človek toliko trpeti, kaj pal vensko prebivalstvo, in tam na-. Je tisto, kar mu bo po Gospodovih besedah dodano? Kakor !m«rava mestna občina kupiti še J Tudi v Krminu so pričeli Tudi v Krminu so pričeli, namreč s poitalijančevanjem elov. priimkov. — Za začetek sistematičnega prekrščevanja so bila spremenjena imena ob skrajni meji ozemlja, na katerem je naseljeno slovensko ljudstvo. Poitalijančenih je bilo 82 priimkov iz Kormina. -o- Širorn Jugoslavije Nesreča Na Rakeku je nakladal 35 letni delavec Josip Švigel hlode na vagon. Težak hlod ga je potegnil z vagona in pri padcu si je zlomil desno nogo. -o- sem rekel, zemeljske sreče naj nikdo ne pričakuje. Bog nam eno tako stanovanjsk i hišo. kaj takega^ ne more in ne bo obljubil. Dal nam bo pa nekaj veliko voljšega. Dal nam bo notranjo srečo, mir srca, kakor- iprav gotovo veliko vplivalo na šnegas brezbožnež ne pozna. On nam pravi: Stremite'z vsemi Poitalijančevarije slovenskega, nrn.tnra močmi po Bogu dopadljivem življenju, potem ne bote samo i Prebivalstva zlasti s tem, ko ešooka inW viX ^zid železni nebeškega kraljestva, že tu na zemlji vas bo navdajal .bo na ta način Povečalo število PesP°lita m ima vlsoko °bzid- slej še vedno v slovenskih rokah. Tik nad samostanom grade velik oficirski dom, v katerem ' zlata p<*oka Kakor"'Tn rn bodo nastanjeni častniki idrij-1 V vasi Gollš pn IVaKOl pise trzaSKl tisk. bo tO . ...... . nhHniiila ylntn rinroko - - ske garnizije, ki je sedaj na-!°ta 0DnaJaia zlat0 Poioko za stanjena v novi veliki vojašni- jkonca M.at«a Mlakar'm nje- ^^Igova žena Terezija roj. Pifc. travnikih in senožetih je pa rodca, ki so tam v večini. Nje-vse polno ličink rujavega hro- gova prijaznost in ljubezni-šča. Mlajše sadno drevje, kot |vost do teh je bila njegovo naj-hruške in jablane so zelo na- večje zadovoljstvo v njegovih padene od listnih uši, da je zadnjih urah. vsako zatiranje zaman. \ Nekoliko let nazaj je Mr. -o-1 Messer prišel v Chicago, da Šolska razstava ! prevzame urad koristnega de- Iz Šmartnega pri Litiji po-da, objavljanja v tujejezičnih ročaj o, da je tamošnja- šola j listih. V tem času ni samo pri-priredila šolsko razstavo, ka- j dobil na ljubezni, spoštova-tero je prišlo gledat veliko do-inju in občudovanju uredništev mačinov, ki so se čudili umet-'in izdajateljev tujejezičnih li nini in spretnim delom mladih stov in tujejezičnih voditeljev, šolarčkov. -o- Nova industrija Usnjarna Sinigoj .v Ljutomeru je pričela s kuhanjem kleja in poročajo, da se bo ta industrija splačala. širite amer. SLOVENCA i POZOR! ?m hožji mir, ki je neskončno več vreden ko vsa minljiva sre-,Ca tega sveta. IZ NE0DREŠENE DOMOVINE Nova tiskovna kampanja proti Košuta je namreč hotel uteme-slovenskim priimkom Ijiti.da njegovo ime ni bilo ni- ^J'l^nwlrrt » _1--M ___' italijanskih šolah. otrok v okoliških rzaško fašistično glasilo se,koli italijansko in da mu zara-1 Živo srebro iščejo V Spodnji Kanomlji še vedno stikajo za živim srebrom Skopali so že dva dolga ?ova v i hrib, katerih eden meri v dolžino 10,0 m, drugi do 60 m. Da je in konstrukcijo moderne vojen utrdbe. Na tisoče Slovencev in Hrvatov se mi je zahvalilo za moja zdravila, katera so ra-Dili z najboljšim uspehom, kakor za lase, reumatizem, rane, in za vse druge kožne in notranjr.e bolezni Mnogi mi pišejo,_ da je moj brezplačni , :enik vreden za bolnega človeka nad V vasi Goliš pri Kresnicah '500. — Zaradi tega je potrebno, da Vsakdo takoj piše po moj brezplačni •enik za moja REGISTRIRANA i« GARANTIRANA ZDRAVILA. JAKOB WAHt;lČ, J436 E. 95th St., Cleveland, Ohio NA PRODAJ farma 160 akrov, ena najbolj- Znamenite idrijske 'Grablje', jših v Lake Co., popolnoma iz-kjer so se včasih nabirale cele boljšana. Dalje ena farma 75 2elo trudi in prizadeva za po- di tega ni mogoče vrniti njego- lbi si pri tem iskanju prihranih |talijančevanje slovenskih pri- j ve "prvotne italijanske oblike"., 'mkov. List omenja, da se mar- j Izvirno italijansko ime za Ko-s'kdo brani sprejeti novi prii- 'šuto, — tako piše dalje fašisti-»Ick. Zlasti omenja, kako se je čni list, — bi naj bilo Cossutta. "ek. Košuta, zglasil na tržaški Pravtako so se slovenski pri-Wefekturi, češ da so z njego-1 imki Piščanc in Ravnikar ime-i Jm priimkom, skoraj vsi iz sV.; novali "Galina" in "Ravegna-jriža na Krasu, kjer docela j ni". List nadalje ugotavlja, da Prevladuje slovenski element, i 'stroške, so namestili pri tem kopanju in iskanju idrijske rudarje. Po starem ustnem izročilu so skriti v hribu bogati zakladi ] rude. Že v avstrijskih časih je rudniška uprava preiskovala teren, a vselej brez kakega uspeha. Zdi se, da tudi Italijanom skladovnice drv, ki jih je prinašala voda s Cekovnika in trnovskih vrhov, so podrli in tam sedaj nasipa vaj o zemljo in odpadke, ki jih privažajo z no- 4? ti akrov in ena 100 akrov, ki meji na Rand Road, izboljšana. Nizka cena, na obroke. Nikake izmenjave. Pišite na Jos. S. Haas, Wauconda, III. NOVI NASLOV 2 JESENSKA IZLETA v stari kraj. Za rojake, ki žele potovati v vežji arUžbi svojih rojakov, priredimo 7. SEPTEMBRA na orjaškem brzoparniku BE-RENGARIA, Cunard Linije. Mnoge l,QSebne ugodnosti. Potnike spremlja Jjfadnik linije. Do Ljubljane 3. razred *54-84; returkarta $169.50. Davek dodatno. Priglasite se takoj. 4. OKTOBRA l^t na najnovejšem, najmodernejšem '1 najudobnejšem parniku Ffancoskc njie. CHAMPLAIN, ki je v juniju |jrvič priplul v Ameriko. III. razred Ljubljane samo $84.23, returkarta 59.00; davek dodatno. Potujte u-°bno in p6ceni; priglasite se čim prej. Za druge parnike in linije pišite po vozni red s cenami kart, kakor za 8e PotniSke zadeve sploh, na: Leo Zakrajšek General Travel Service 1359 Second Avenue, NEW YORK, N. Y. IS let v tem poslu. Kamorkoli greste, najdete ta slad, ki je prvak v tekmi iiii r miki Abi je potrebno, da v času selitve sporočite Upravi lista takoj. Najbolje, da v času selitve naznanite na dopisnici ali v pismu vaš novi naslov PAR DNI V NAPREJ, recimo teden, ali vsaj TRI DNI V NAPREJ. Navedite v pismu, kateri dan se bote preselili na novi naslov in Uprava bo skrbela, da z dotičnim dnem, ko bote prišli na novi naslov bote tudi že list prejemali na novi naslov. Obenem je sedaj NOVA DOLOČBA i v veljavi, da namreč pošta računa izdajateljem časopisov po 2c za poštnino za vsako obvestilo, kar je bilo poprej prosto. Ako pa naročniki sami točno poročajo svoje nove naslove, to odpade. Zato prav uljudno prosimo vse naše drage naročnike, da v času selitve nam takoj in če le moč par dni v naprej sporoče svoj novi naslov. S tem bodo pomagali, da bbdo točno list prejemali za novi naslov in pomagali bodo listu, da ne bo imel stroškov za poštna obvestila. Pri sporočanju novega naslova se poslužite spodnjega kupona, katerega izpolnite, izrežite in pošljite na Upravo lista. ampak je sam pridobil na moči v politiki in industriji našega mesta. Težko je dobiti moža ali ženo v javnem življenju, ki bi ga ne poznal in se nanje oziral. — Njegov ugled in delavnost ni bila samo lokalna. Bil je pravi narodnjak. Kdo je poznal več ljudi v javnem življenju v Washington!! po njih imenu, kakor jih je poznal on. Bil je osebni prijatelj prejšnjega predsednika Coolidgea in več glavnih voditeljev obeh strank, ki so ga vedno klicali po njegovem prvem imenu Dell. Mr. Messer je bil položen k večnemu počitku na družinskem pokopališču v Concord, Mass., kjer stanuje njegov oče. Mr. Messer je bil star 58 let. — Mr. John R. Palandech se je udeležil njegovega pogreba kot zastopnik tujejezičnega časopisja. W[ ...............................................mm................................i........ i m i m i im i n m ih i num m i nim ........................................... f i UPRAVA "AM. SLOVENEC", 1849 West 22nd St., Chicago, 111. Cenjeni: — Sporočam Vam, da se bom preselil(a), na novi naslov dne ............................................................................................ in prosim, da mi začnete s tem dnem pošiljati list na novi naslov. Ime Novi naslov Mesto I | Moj dosedanji stari naslov je bil: I Naslov Mesto Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliat, 111. POSLUJE ŽE-38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku......... Skupno število krajevnih društev čez 200. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-lctnega obstanka nad $4,000,000.00. Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do SS. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po-smrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V sluča"jij otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine. CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $Š.OO na teden. Asesment primerno nizek. DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE: K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let, proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina. 70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let. — Za nadaljna pojasnila iti navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. nimiHiiiyL Sreda, 17. avgusta 1932 AMERIKANSKI SLOVENEC ČISTO MLEKO ZA VAŠE ZDRAVJE, ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO Kmečki pimt AVGUST SENOA: ^ Poslovenil Joža Glonar 1 ; ljudi nič manjše. 21. oktobra je 16 mož Barentzove posadke dovršilo hišo, napravilo dimnik, obesilo v hiši uro in pripravilo celo nekakšno kad za utrjevanje v mrzli vodi. Kmalu nato je začelo nepopisno mesti. Zamelo je hišo tako, da so si morali Barentzovi ljudje z lopatami ukrčiti pot do svežega zraka. Ponoči so tekale po strehi hiše lisice, naselbino pa so oblegali tfudi beli medvedi, ki so skušali odkriti streho in vdreti v stanovališče. V mrazu, snegu in ledu sta umrla Barentzu dva moža. Ko so ju hoteli pokopati, pa je bila zemlja tako trdo strnjena z ledom, da niso mogli izkopati jame. Šele v junija naslednjega leta se je vreme toliko izboljšalo, da je bilo mogoče iz hiše. Holandci so zapustili prezimovališče in se vkrcali na ladjo, ki jih je odpeljala zopet proti domovini. A Barentzu ni bilo usojeno, da bi jo videl še enkrat. Ko je bil že čisto blizu doma, je nenadoma umrl. Šele 1871, tristo let po Barentzovi vožnji, je odkril norveški kapitan Carlsen Barentzovo hišo. Bila je tako trdna in lepa, kakor da je bila šele postavljena. PRVI POLARNI RAZISKOVALEC Kdo je bil prav za prav prvi raziskovalen polarnih krajev? Mnenja o tem so zelo deljena. Podoba pa je, da gre ta slava Holandcu Barentzu. On je bil vsaj prvi človek, ki je hotel s svojimi pogumnimi pomoršča-I ki raziskovati polarne dežele in je pri tem toliko pretrpel ; kakor nihče za njim. | Barentzovo odpravo so finančno omogočili imoviti amsterdamski trgovci. Z nabranim denarjem je Barentz kupil in opremil ladjo ter ostavil Amsterdam 10. maja 1596. Vozil je po morju pet in dvajset dni, nakar je prišel v ledni pas Arktičnega morja. Barentz in njegovo moštvo je bilo izprva zelo osuplo, ker je smatralo plavajoče ledne grude za labode! To je raziskovalec sam beležil v svojih zapiskih. Na južnem koncu Spits-bergov je stopil Barentz na kopno. Na Medvedjem otoku je ustrelil prvega severnega kosmatina. Potem se je vožnja nadaljevala in ko so se v drugič ustavili je Barentz sodil, da so prišli na Gronland. Kmalu potem je prišla ladja do rta Canina, nekaj dni pozneje pa je dosegla Wiloirgbyjevo deželo. Naslednji pristanek po daljši vožnji je bil na Oranžnih otokih. Tam je bila stiska tako velika, da se je morala odprava zasidrati, nakar se je naredil led. V silnem snežnem metežu so se začeli kupičiti skladovi ledu okrog ladje, katere leseni trup je pokal. Vsak trenutek se je zdelo, da se bo ladja razletela na tisoč koscev, j Barentzovi pomorščaki so, vi-,deč skrajno silo, znosili smod-jnik, svinec in živila na kopno, zgradili kočo in v njej prezi-movali. Dotlej ni še noben Ev-ropec prezimoval v tej odlju-dni in tuji deželi. Zima je bila strašna, trplenje Barentzovih 2380-82 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois Telefon Roosevelt 3673 kaka botra v beli obleki in rdeči peči, ter mo-žuje s sosedom o mrazu, preji in ženitvi, kakor je pač že navada ženskega jezika. Ob koncu vasi stoji sredi slivja kmečka koča, ob njej hlev, sušilnica in kozolec. Bela je kakor mlada žena v nedeljo, lepo pokrita z novo slamo. Slivje je gosto, samo po njegovih vršičkih trepetajo solnčni žarki, nižje stoje v prizemlju velika lesena vrata. To je klet; ob njej stoji miza in dve leseni klopi. Pod sliv-jem se po trati prekucujejo otroci okoli drema-jočega kodra; na stopnjicah pristreška sedi mačka in si s šapo gladi svojo belo glavo, iz bližnjega hleva pa moli krava svojo radovedno glavo. Vidi se, da sta tukaj božji blagoslov in človeška sreča doma; ta tiha sreča odseva najlepše na rdečih licih lepe, krepke žene, ki naslonjena na gole, okrogle lakte s pristreška s črnimi očmi gleda na ta kotiček rodbinske sreče. Njena koža je bela kakor njena obleka, usta rdeča kakor gosti venec korald, ki ji pada črez polna prsa; na njenem okroglem licu ni ne ene gube, črni lasje, speti pod meden glavnik, so brez sivih niti; na koncu dolgih trepalnic in bujnih ustnic zatrepeta včasih kak nasmeh in pokaže bele zobe in pravi, da je srce baš zatrepetalo v samem veselju. Živahno ji zašije oko, če se ustavi na človeku, ki stoji pod napuščem pri mizi v veseli družbi. Ni več mlad, toda močan in prijetne zunanjosti. Visok je, da se mora skloniti celo v cerkvenih vratih. Iz bele, razgaljene srajce mu silijo široka prsa, močna kakor da so iz jekla, na vitkem vratu mu čepi velika okrogla glava. Njegovi plavi lasje so pristriženi, brada obrita, samo preko močnih ustnic se mu spuščajo nekoliko osiveli brki, najlepši kras širokega, dolgega lica, iz katerega seva dvoje temnih, modrih oči kakor dvoje kresov na gori. Moj Bog, koliko viharjev je že brilo preko tega lica, koliko dežjev ga pralo, koliko solne ga žgalo. Mrko je, kakor da je kovano iz brona, toda lepo je, krepko, junaško. Mož nima na sebi drugega ko srajco, hlače in nove opanke. Najbrže je tukaj doma. Z levim laktom se naslanja na zid, s desnim se je podprl v bok, eno nogo je prekrižal preko druge. Tako stoji in mirno gleda tri može, ki se razgo-varjajo ob polnem vrču vina. Malo govori, pozorno posluša, včasih se zamisli, včasih se nasmehne, včasih krepko potegne iz vrča. "No, kaj se je tam pri vas na Susjedu prevrnilo?". vpraša mož z jasnim glasom tankega zagorelega gizdalina ozkega obraza, ki je sedeč na mizi zvonil z nogami, da so se videli fini zašiljeni čevlji in bele, izvezene hlače. "E," odgovori gizdalin, pomaknil črno čepico na levo in pregnal muho z rdečega telovnika, "selimo se, boter Ilija, to se pravi, stara se seli in gospodične Zofka, Kata in Anastazija; midva z gospodom kastelanom Puhakovičem o-staneva za seme na Susjedu. Tako je naša milostna gospodinja Uršula zapovedala. Sama pa pojde jutri ali pojutrišnjem v Stubico." "Čudna muzika," zamrmra slaboten majhen suhač z glavo, ki je bila podobna stari, grčasti vrbi, lasje pa suhemu trsju, "čudno" reče podprt na lakte in buleč v gizdalina, "da je stara sova zapustila svoje gnezdo." "E," reče gizdalin in mlaskne z jezikom, "niti moja nora glava ne more najti konca te niti. Vendar se mi zdi, da jo je kakšna madžarska zvijača pregnala s Susjeda. Lahko mi porečete, da nisem Andrica Horvat, služabnik njene milosti, gospe Heningovice, ampak črn cigan, če ni res tako." (Dalje prih.) Vi, prečastiti gospod ka-Inonik, na ostanite med tem časom mirni. Vi, Jurij, se vrnite ob zori na Susjed. Ni potrebno, da bi naju kdo videl skupaj. Jaz bom s pisateljem Grgo Dombrojem prišel pojutraj-šnjem tje. Pripravite inventar, da se bo vse v popolnem redu zapisalo in oddalo. Plača vam bo ostala kakor doslej. Živite pa lahko v Zagrebu. Jaz bom počakal, da se bc vse po inventarju oddalo in prevzelo, da si He-ningovica zopet ne bo premislila. Sedaj pa, prijatelj gospod kanonik, z Bogom! Predno bom odšel iz Zagreba, se bomo še videli. Sedaj grem poiskat Dombroja. Prav ljubo mi je, da se je vse tako lepo izteklo. Z Bogom!" Palffy se je gosposko priklonil in urno pobrzel po stopnicah, do katerih ga je kanonik molče spremil. Na razpolago vam za vaše zdravje v svpjih novih modernih svetlih mlekarskih prostorih. DRUŠTVO SV. JEROMMA ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta, v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru Za nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbor: MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik. Tretja nedelja po veliki noči je. Na prisojah zeleni pod spomladnim solncem na bregih hrvaškega Prigorja mlada šuma, iz zelenja na se svetijo beli plemiški dvorci. Blesteč od solnčne luči brzi Sava pod mladim žoltim vrhjem. Popoldne je in solnce se je sklonilo k zahodu. Po modrikastem nebu plavajo tanki zlati oblački, pokrivajoč od časa do časa solnce; izza oblakov žarijo proti juhovzhodu po ravnini svetli prameni, včasih mečejo oblaki po nji ogromne sence. Zrak je čist kakor ribje oko. Kamor ti oko seže, vidiš mlado strn, živo zelenje bujnih travnikov in gajev, na ravnini pa lahko razločiš, kako stopa belo oblečena ženska preko polja, kako hiti konjenik ob cesti,kako vitka, visoka jablan, stoječa samotna sredi polja, meče svojo ogromno senco po svetlem zelenju. Tam doli na jugu pa leži orjaška grmada v stotino svetlih in temnih gub. To je Okiška gora. Iz reber ji je stopilo samotno brdo, na vrhu pa se mu svetlika Okiški grad. Bliže in niže pod goro mrgole hišice mesta Samobora kakor kake golobice. Nad Samoborom se blišči stolp cerkvice sv. Ane, pokrit s pločevino. Od Oki-ča proti zapadu se nižajo kranjske gore, svetlikajoče se v žoltem zelenju svojih gostih gozdov, iz katerega se dvigajo sivi okrogli stolpi mokriškega gradu in prijazno selo Jesenice, kjer je brod gospoda Gregorijanca. Proti vzhodu nebo nekoliko bledi in na niem se črta temnomodro zagrebško pogorje, nižajoč se k Savi, kjer se na bregu dviga hrib in na njem grad Susjed, ki mu po obzidju trepeta žolti solnčni sijaj. Sredi te pokrajine je vas Br-dovec. Komaj jo vidiš. Osivele starke, lesene kmečke koče se skrivajo za gostimi sadonosniki, ki so že odtresli belo cvetje; komaj kak žarek prodre skozi njih na dvorišče, kjer se solnčna svetloba igra v mlaki, okoli katere gaga jata žoltih, puhastih gosi. Samo cerkveni zvonik dviga nad sadno drevje svojo rdečo glavo. Kak vrišč je na travniku za vasjo! Glej tam o-troke! Lasje so jim svetli kakor klasje, lica o-krogla kakor rdeča jabolka, oblečeni so samo v srajco, ki je prepasana z jermenom. To skače. to vrešči, to ploska z ročicami in potaka s palico veliko krogljo; oglušel bi človek ob tem; celo nredrzni vrabec, ki na cvetoči glogovi mejici preži na zlate mušice, se preplaši in frk-ne preko plota. Prijetno je, toplo je, cvetje diši na vso moč in človeška duša se odpira kakor cvet. Ravnokar so odpelje orgije, ljudje gredo od večernic. Med mejami hitijo kmetje in kmetice. Samo tu ali tam stoji ob prelazu ki jih ima v zalogi Knjigarna Am. Slovenca, SLOVENSKI MOLITVENIKI "BOGU KAR JE BOŽJEGA", priredil F. S. Finžgar, Zelo pripraven molitvenik za moške, zl. obreza.... KAM GREŠ, trde platnice z zlato obrezo...................... MCLITE BRATJE, velik tisk, zelo pripraven za starejše ljudi, vendar primerne oblike za moške za v žep. V usnje vezan z zlato obrezo............................ Rudeča obrsza ................................................................ MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE: Umetno usnje trde platnice, zl. obreza.................... Umetno usnje vatirane plat., zl. obreza.................... Pristno šagren gladko usnje, zl. obr......................... Pristno prešano šagren usnje, zl. obr..................... V platno vez., zlata obreza.................................:...'........ V usnjetvez., zlata obreza ............................................ Vatirane platnice, zlata obreza .................................... Bele koščene platnice, zl. obreza................................ MARIJA VARHINJA: V platno vezan ................................................................ Fino usnje, vatirane platnice ........................................ NEBESA NAŠ DOM: V platno vezan ..'.............................................................. Fino usnje, vatirane plat., zl. obreza.................►.......... OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obreza..:................. Bele koščene platnice, zlata obreza............................ RAJSKI GLASOVI: V platno vezan ............................ SLAVA MARIJI, spisal Rev. K. Zakrajšek, debelejši tisk. Fino usnje vatirane plat., zlata obreza.................... — Ali Ali? AJi ste že poslali obnovitev naročnine za "A. S."? Ako ne, storite to čimpreje po možnosti, ker list potrebuje Vaše pomoči in zve-! stobe. DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srcu« bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave Tel. Austin 2376. Chirsun Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sredi ob sredah 9 do 11 dop.: ob »obot»b l dc 4 pot> SVETA URA: V platno vezan ........................................ V fino usnje, zlata obreza ...............*........................... SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obreza.................. VEČNO ŽIVLJENJE, spisal Gregor Pečjak, doktor bogoslovja. Lepo vezan z zlato obrezo. Zelo praktičen molitvenik .................................................... VODITELJ V SREČNO VEČNOST: V platno vezan .................................................................................. DENAR "ITALIA"-"COSUMCH" }33 N. Michigan Ave., Chicago Telephone: Randolph 9257 v Jugoslavijo in druge države • ošiljam zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: Direktni prevoz do TRSTA in DUBROVNIKA Razkošni in ogromri parniki Iz New Yorka do Trsta v 11 dneh ZDRAVA MARIJA, molitvenik lepe oblike izdelan in vezan na več načinov in stane: Mala oblika, zlata obreza ............................................ 85c Večja oblika, zlata obreza ........................................................................................1.00 Bele koščene platnice, zlata obreza........................................................1.00 Zlate platnice ....................................................................................................................................1.50 Vez., rdeča obreza ........................................................................75c HRVATSKI MOLITVENIKI SLAVA BOGU, fine usnjate vatirane platnice, zl. obr. 1.75 UTJEHA STAROSTI, fino vezan, zlata obreza........................1.50 VRTIČ GOSPODINJI, usnjate vatirane platnice, zlata obreza, pripravne oblike za v žep....................................................1.50 Koščene "latnice, zlata obreza ........................................................................1.50 ZVONČEC NEBEŠKI, fine usnjate platnice, zlata obreza ....................................................................................................................................................................1.50 ANGLEŠKI MOLITVENIKI THE DEVOUT CHILD, (za otroke), male oblike.... 15c Boljša vezava s sliko na platnicah ........................................................25c IITTLE COMMUNICANTS PRAYER BOOK, (za otroke) ..............................................................................................................................................45c MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, (za ml-jše in starejše), zlata obreza .................................................1.00 KEY OF HEAVEN, (za mlajše in starejše), v usnje vezan, zl. obrez? ........................................................................................................75c V boljše usnje vezan, zlata obreza........................................................1.00 Fino usnje, mehke vatirane platnice ................................................1.50 Koščene platnice, zlata obreza, z lepo sliko na platnicah ..................................................j.....................................1.50 Koščene platnice s sliko na platnicah, znotraj na platnicah vdelan lep križ, lep molitvenik........................1.75 THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE, v fino usnje vezan, zlata obreza .......................................................................................................2.50 Usnje, rdeča obreza ................................................................................................................2.00 Prihodnje plovbe: 20 AVGUSTA ..................SATURNlA 31. AVGUSTA ...........................ROMA 6. SEPTEMBRA ............VULCANlA 10. SEPTEMBRA ... Conte GRAND® 17. SEPTEMBRA ..........AUGUSTUS 24. SEPTEMBRA .........SATURNlA Znižane cene v eno smer ali za povraSno vožjo. Sijajne pogodnosti — Izvrstna kuliirp Za 100 lir ........................$ 5.90 Za 500 lir ........................$27.00 Za 1000 lir ........................$53.25 Pri večjih svotah primeren popust. Money Order in pisma naslavljajte na: JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vprašajte lokalne agente ali pa družbo TISKARNA ŠTEV. 169, K. S. K. JEDNOTE. Cleveland, Ohio Predsednik, LAVRENC LESKOVEC. Podpredsednik, FRANK MATOH. Tajnik, PAUL KOGOVSEK. Blagajnik, JOHN J. OMERZA. Društvene seje se vršijo vsaki tretji četrtek v mesecu v SI. domu na Holmes, ob pol osmih zvečer. Društo vsprejema v svojo sredo člane, stare od 16. do 55. let. Zavarujete se lahko od $250.00, in 1 dolar bolniške podpore, do $2000.00 in $2 podpore. Otroke se sprejema takoj po krstu, in so v mlad. oddelku do 16. leta; plačujejo malenkostno svoto 15c na mesec, ali pa 30c, in zato dobijo v slučaju smrti na 15c največ $450.00, za 30c pa Jednota plača $1000.00. Izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Ko naročate molitvenike, vedno omenite, kako vrsto vezavo želite, da bo tako mogoče po želji ustreči vašemu naročilu. Naročilom je pridejati potrebni znesek v Money Orderu, bančnem draftu, v znamkah, ali v gotovini. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL Amerikanski Slovenec VSI, KATERI SE NISTE ZAVAROVANI, ZA VARUJTE SE IN PRISTOPITE K NAŠEMU DRUŠTVU! > 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.