■ •''^T^pifi, rr i nI _ - . !imiiuuiiiiinimiinmunnnuw| the oldest | and most I POPULAR SLOVENIAN | | NEWSPAPER | 1 IN UNITED | 1 STATES OF I AMERICA. | ^uiuiuiiitmuwiinniiiitiiiiiiiiiuiiiitiuiiuma r O Geslo: Za vero in narod — xa pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU — S. P. DRUŽBEiSV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO. najstarejši i in najbolj i priljubljen i slovenski list v | združenih | drŽavah | AMERIŠKIH, g iS mi 111 m 111 tuiiiiuimii mu ■ unit uuuuiuuuiS ŠTEV. (No.) 93. CHICAGO, ILL., TOREK, 16. JUNIJA — TUESDAY, JUNE, 16, 1925. LETNIK XXXIV, Velika katol. manifestacija v Lemontu NAD PET TISOČ VERNIH SLOVENCEV IN SLOVENK JE PRIHITELO ZADNJO NEDELJO IZ VSEH DELOV ZDRUŽENIH DRŽAV, DA SO BILI PRIČA POSVE-ČENJU NAJVAŽNEJŠEGA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PODJETJA V AMERIKI. -o- Lemont, 111. — (Izvirno.) — kor sinova, kakor hčere, kadar Pa, kakor smo zapisali pred se snidejo pri ljubljeni materi, blagoslovitvijo slovenskega ko- Kako veliko nepopisno veselje legija in samostana, da bo velik je odsevalo iz oči vsakogar, in važen dan v nedeljo 14. ju- Ko je človek gledal te velike nija smo zadeli. Slovenski na, množice, je videl na vsakem o-rod in z njim bratje Slovaki so brazu izraz posebnega občut-povzdignili važnost tega dne ja, iz oči se je bralo vsakomur, tako visoko, da nihče* tega ni ki se je izražal eden drugemu, pričakoval. Človek, ki je zrl na da tudi jaz sem prišel (a), na te ogromno mase, ki so se vsipa- obisk k materi Mariji. Kaj take vale, kakor celi roji iz vseh ga je mogoče samo pri materi, j krajev zadnjo nedeljo v Le- ki je posebni magnet, za svoje mont, je hočeš ali nočeš moral otroke. In kakoršen magnet je \ priznati, da je te mase našega rodna mati za svoje otroke, naroda potegnila ta dan neka tak magnet je nebeška mati nevidna sila, neki nevidni mag- Marija Pomagaj za ves sloven-net, sicer bi ne moglo biti, kar ski narod. Kdo izmed Slovenje bilo. cev ni šel po slovo prodno je Da, bil je dan, katerega kra- odšel v Ameriko na Brezje h sota iti lepota se je utisnila v sr- Mariji Pomagaj? Velika veči-ce vsakomur, ki je bil navzoč na vseh Slovencev v Ameriki in priča tega velikega in važ- prav gotovo. In zato ali se je nega dneva v Lemontu na na- čuditi, če so prišli obiskati svo-ših ameriških slovenskih Brez-nebeško mater Marijo Po. jah pri Mariji Pomagaj. magaj zadnjo nedeljo v tako „ v . , . .. i velikem številu? Ne, prav nič. Najlepše izmed vsega je bi- Dobrega sir,n in doblQ hgcr ne la gotovo veličastna velika slo-; ,oči noben;i dalj njemu je vesna procesija Presv. Resnje- mati najljubSe bitje na svetU( ga Telesa. Kakor znano je hi-1 najdragocenejša stvar KRIŽEM SVETA, — Los Angeles, Cal. — Od tukaj poročajo, da so preteče-ni petek občutili silen potresni sunek. Tudi mesta, ki so v bližini poročajo o potresu. — North Weymouth, Mass. — Jambornica Starr, last Providence R. I. je bila zajeta v pristanišču po kratkem boju s posadko sedem možr ki so pobegnili, v rokah policije je o-stalo 1000 zabojev finega likerja. — Hong Kong. — Kwangsi čete so streljale na ameriški topovni čoln, na to zadevni protest so se izgovarjali, da je čoln plul brez zastave in niso vedeli kateri državi pripada. Topovni čoln je za časa incidenta spremljal neko jahto, last Canton Christian zavoda. — Detroit, Mich. — George Williams, predsednik letalskega kluba izjavlja, da se bo od- UŽALJENI NEMCI. Nemški nacionalisti nasprotujejo načrtu zaveznikov. — Pogoji o razoroženju naj se ignorirajo. — Vsa Nemčija se čuti silno užaljena. Berlin. — Ni izključeno, da bi nemška vlada ne sprejela zavezniške note z nekaterimi pridržki, dasi nacionalisti na vse pretege delujejo na to, da bi se nota ovrgla in ne sprejela. Neue Preussische Zeitung piše, da je s to noto užaljen čut naroda, ki si želi živeti v miru. Nemčija nI v stanu se bojevati. Nemčija niti ni v stanu braniti se proti uničenju njih industrije, trgovine in gozdov. Dalje pravi člankar v ome. njenemu listu, da ako vidijo zavezniki v Nemčiji nevarnost evropskemu miru, je najbolje, CANTON PADEL. Iz Jugoslavije. Po krvavi bitki je padlo mest<# SMRTNA KOSA POBRALA DVA Č. G. DUHOVNIKA. _ Canton in se podalo četam Kwangtung in kantoneškim, katerim poveljujejo častniki sovjetske Rusije. Canton, Kitajsko. — Čete, ki so branile mesto Canton so se podale, ker se niso mogle več upirati premoči napadalcev, katere vodijo častniki sovjetske Rusije. Poročilo pravi, da so napadalci postopali skrajno krvoločno z vojaki, katere so premagali, kakor tudi s civilnimi prebivalci mesta. Peking, Kitajsko. — Uradno se poroča iz Ilankow, da so nahujskani Kitajci navalili n* skupino Japoncev in enega usmrtili, pet pa težko ranili. Mesto Ilankow je zdaj pod vojaško kontrolo, ki vzdržuje red. Izdano je povelje, da se bo P. KALIST SE JE SMRTNO PONESREČIL BOHANEC PODLEGEL PLJUČNICI. — NIMIVE VESTI. ' --^ IN DEKAN DRUGE ZA- da uničijo Nemčijo in njeno J vsakega izgrednika kaznovalo la zadnja nedelja Presv. Tleš-njega Telesa, ko so se obdrža- pod solncem. Toliko več, in toliko bolj pa je pri srcu slovenske-1 I po kateri naj bi se uničila vsa . .. , - - ----- ----------- . pride- mašjneiija kjer se dela vojni vale slovesne procesije po vseh mu narodu doma in lla tujom >alo. material. Glede na to odgovar- katoh,k!h cerkvah. Tako se je nebeška mati Marija Pomagaj. - Bontonv, le Ark. - L. ;jajo> Xemci, da bi vcnJr za_ obdrzavala tudi na naših Brez- Zato vidite, jih je bilo zadnjo!J?' S0tou^' Predsednik banke v vezniki morajj to 7naU Jah v Lemontu z vsem svojem | nedeIjo toliko v Lemontu pri IIot Springs je podlegel ranam ;celo tovarna v kateri se ■ je preganjal čokolada, v kratkem , , . . , . .ljudstvo takoj. Vsled tega naj s smrtjo, pri a tovorna in postna letalna - , ... J ... , ' _ , • . bo nas odgovor na zavezniško služba med mest, Detroit. Cht- noto> da ako moramQ cago, Cleveland in Dayton. Po. smo na to pripravljeni, a pogi- JAPONSKEGA KONZULA niti hočemo častno. V KIUKIANG RAZDE Dalje pravi tudi poročilo, JANA. da po zahtevi zaveznikov bi niti toliko mož ne ostalo pod orožjem, kolikor jih je v res- . * „ . ... ,nici potreba, za vzdrževanje Studcnc so sc na vec krajih |notranj mi,.u Kajbo,. p k W voV6 ° P°T.n> zaveznikov, kanje vode. Sadje trpi veliko, _ krompirja se bo malo lalo. — Bentonville, Ark. _ roča se tudi, da se snuje delniška družba, "Detroit Airways, Inc.", ki bo nabavila pet novih letal. — Iz južnega dela države Illinois se poroča o veliki suši. ŽRTVI POKLICA. Vodja "črne roke" in njegovi tovariši usmrtili dva policista. — Morilec tudi mrtev. — Več članov zloglasne ban-de v rokah pravice. Chicago, 111. — John Genna, "bootlegger" in črnorokar je u-smrtil v obupnem boju dva policista, tretjega pa ranil, a tudi njega je doletela ista usoda, padel je od kroglje in našel smrt, kakršno pač zasluži človek, ki si išče kruha, z revolverjem v roki. Tragedija se je odigrala na W. 47. cesti in S. Western ave. Šest članov zloglasne bande Genna je pod njegovim vod- sijajen«. Slovesna sv. maša je I Mariji Pomagai. bila na prostem. Kakor v sta- (Konec sledi.) rem kraju tako tudi tukaj po _ _ odprtem polju po lepi farmi na hribu se je vodila slovesna procesija od kapele do kapele, pri katerih se je delilo ljudstvu blagoslov s Presv. Rešnjim Telesom. Procesija je bila dolga, v kateri je šlo več tisoč ljudi. Vmes so pritrkavali v podnožju hriba v novi frančiškanski cerkvici Marije Pomagaj na nove zvonove, katere so dobili zadnji teden. Vse je bilo, sko-ro kakor doma, in kaj čuda, če smo se čutili, kakor bi bili v. resnici na domačih tleh tam na starokrajskih Brezjah. Naselbine Chicago, Joliet, Waukegan, La Salle, Cleveland, Bridgeport, Sheboygan, Mil-wauke, Bradley, Lorain so bile v velikem štev. zastopane. Prišli pa so posamezniki in družine tudi iz Pennsylvanije, iz Minnesote in celo iz daljne Kalifornije so dospeli proslaviti ta veliki dan v Lemont. Da, zastopana je bila vsa ameriška Slovenija, katera se je prišla poklonit svoji nebeški materi Mariji Pomagaj. Ta velikanska udeležba je javno pokazala, da slovenski narod v Ameriki je veren narod, Marijin narod in da to svojo globoko vero in spoštovanje do Marije se ne boji pokazati javno pred vso Ameriko in celim svetom. Da to je bil dan triumfa — dan velike zmage za ameriške katoliške Slovence. Kako veselo razpoloženje je vladalo med rojaki, ki so se segli v nedeljo v Lemontu. Ste opazovali veselo prijateljsko stiskanje rok? Prijatelj prijatelja je srečal, ki ga morda že ni videl več deset let. Pri Mariji, pri materi sta se sešla, ka- zadobljenim ko bandite, ki so nameravali oro- enromfl„; „ . j■ r , . 0, , , spiemeni v tovarno za vunu '"j3 material. - Da da _ drago se dela lahko vojni plačuje Nemčija svojo nekdanjo prevzetnost. Ni več Nemčija nad vse, temveč vse nad Nemčijo. Smrtna kosa. f P. Kalist Heric. Dne 26. nn m. se je raznesla po Mariboru tužna vest, da se je smrtno ponesrečil o. Kalist Heric. Stari gospod je bil zadnja leta ' malodane čisto slep. Šel se je sprehajat na frančiškanski vrt. Na vrtu imajo betonsko cisterno, v kateri nabirajo deževnico za zalivanje vrtne zelenjave. Opoldne gospoda ni bilo k obedu in tovariši so ga šli iskat na vrt. Našli so ga utopljenega v cisterni. Tovariši so gospoda večkrat svarili pred nevarnostjo, ki mu grozi pri slepoti od strani cisterne, a je bil mnenja, da vrt kljub slepoti predobro pozna, se je podal na vrt brez sprem-jstva in smrtno ponesrečil. " " Rajni Kalist je bil v Mari- POSLOPJA ANGLEŠKEGA IN bo™ dobro znana, spoštovana, čislana osebnost. Rodil se je 8. marca 1850. pri Sv. Križu pri Ljutomeru. London. — Semkaj je prišlo poročilo, da je druhal navalila na poslopja angleškega in japonskega l®nzula, v Kiukiang, Kitajsko, kjer so podtaknili o-genj in oba poslopja popolno- Kultivirana površina je letos narastla za približno 15 odst. -o- Smrtna kosa. Na Zgornji Hudinji je umrl hišni posestnik g. Ivan Kos. N. v m. p.! -o- Velik vlom v Pod host i. ' Neznani lopovi so izvršili predrzen in izdaten vlom pri posestniku Karlu Primcu v Pod-hosti. Pokradli so mu veliko različne moške in ženske obleke, perila, posteljnine, odej, čevljev in dežnikov. Napravili so v celem skoro za 10.000 Din škode. V vlomilcih nimajo še nobene sledi. Njegovo največje delo, ki je ovekovečtfo njegov spomin, je pozidava krasna Marijine bazilike in samostana voo. frančiškanov v Mariboru. Rajni je bil j priskočili in začeli odmetavati večkrat gvardjan, dolgo, dolgo zemljo, a so našli Turka vsega Pretresljiva nesreča. Na Uncu pri Rakeku je zemlja zasula 27-letnega delavca Franca Turka, ko je delal v vinogradu pod gričem. Navzoč je bil samo njegov 3-letni sinček, ki so ga našli, ko je ves v solzah klical očeta in z ročicami odkopaval zemljo. Ljudje so ma razdejali. Druhal je plenila vrsto let župnik, dosegel je čast [strtega, mrtvega. Ko je žena po mestu in prizadjala veliko konzistorijalneg-a svetnika. Do škode. Japonci so poslali na lice mesta oddelek mornarjev, ki so pomagali krotiti izgred-nike. -o Ne tratite z vodo. Chicago, 111. — Col. A. A. Sprague Commissioner of Pub' lie Works of Chicago, apelira na vse prebivalce mesta Chicago. naj nikar ne tratijo po nepotrebnem vode, ker s tem je v nevarnosti zdravje, življenje je r°diI 7- junija 1849. pri Sv. Preminula je zadnji petek'in lastnina celega mesta. Kvižn. P™ Ljutomeru. Po gim- po dolgi in mučni bolezni Mrs. Potrata vode v mestu je za- naziJ1 Jf stoPn v mariborsko Marija Sluga v okrajni bolniš-j vzela že tak obseg, da je ne- b°tf°sIovje^ in bil posvečen v niči ob 12:25 popoldne. Po- varnost tukaj, da bo vodna na- masmka 25. julija 1875. greb se je vršil včeraj v ponde-iprava odpovedala in mesto bo bilista, ki pa jim je ušel. Policisti so sledili z avtom bandi-tom, le ti so pa čutili nevarnost in so podvojili hitrost, da bi se rešili z begom, a pri tem so imeli smolo in zadeli z avtom v brzojavni drog in se prevrnili. Serg. M. Conway, ki je poveljeval policistom je ukazal bandit, naj se podajo, a mesto odgovora so bili sprejeti s streli in Conway se je zgrudil zadet od krogle, kateri bo naj-brže podlegel, dva tovariša sta pa bila na mestu mrtva. Nato se spustijo banditi v beg, a krogla policista Sweeneya, ki je edini, da Hi bil ranjen je pogodila Genna, ki se je mrtev zgrudil na tla. Odmevi strelov so privabili policistom pomoč iz New City policijske postaje, ki so po kratkem boju zajeli ostale Člane banditev, katerih dva sta tudi ranjena. jali s streli, na to pa pobegni li, ne da bi kaj odnesli. — Moskva, Rusija. — Predsednik izvrševalnega odbora severne Dvina province, M. i Vassendina je nekdo napadel in mu prizadjal globoko rano na rami. Napadalca, katerega ime ni znano so aretirali. — Sofija, Bolgarija. — Robert kolegij, znameniti ameriški stavod, ki se nahaja v Carigradu namerava to mesto za- Jjek 15. junija ob 9. uri zjutraj brez vode. Sistem, ki ga ima pustiti, ker se turška vlada pre- iz slovenske cerkve sv. Štefana. 'Chicago je eden najboljših na več vmešava v njegov delo- Pokojna je bila doma iz Straž-|svetu. Sesalke nasesajo zadost-krog. To priliko pa hoče* izra- nega vrha, fara Črnomelj na no množino vode za šest mili-biti bolgarska vlada in nape- Dolenjskem. V Ameriki je bi- jonov prebivalcev, a vročina je ljati na to, da bi se zavod pre- vala nad 22 let in je bila do- pokazala, tako tudi ko je bil mestil v Sofijo. bropoznana kot izvrstna slo- hud mraz, da naprava, ki stane — Moskva, Rusija. — Osred- venska babica. Bila je članica $73,000.000 je v takih slučajih nji svet strokovnih organizacij društva Marija Pomagaj, štev. komaj zadostovala zahtevam. 78, K. S. K. J. dr. sv. Mohor- Vodovodni biro je dobil na ja, dr. sv. Neže, štev. 826 Re- tisoče pritožb iz vseh delov meda Kat. Borštnaric in dr. Kr- sta, da nimajo nič vode, ali pa, ščanskih mater in žena. Za se- da samo kaplja. V največ slu- živel je jubilej zlatomašnika in se smrtno ponesrečil v starosti 75 let. Rajnemu zlatomašniku svetila večna luč. -o- f Janez Bohanec. V pondeljek dne 25. m. m. zvedela za nesrečo, je zblaznela in so jo odpeljali v norišnico. Pašičeva bolezen. Belgrad, 20. maja. — Kakor poročajo, Pašičeva bolezen ni dozdevna, temveč je resna, ob 8. uri zvečer je umrl v Radi te bolezni je seveda za. Šmarju pri Jelšah kot žrtev stalo vse politično življenje in pljučnice tamošnji g. dekan in delovanje. Danes se je vršila v častni kanonik g. Janez Bohanec. Rajni gospod kanonik se v sovjetski Rusiji je poslal br- stvom napadlo nekega avtomo-izojavnim potom trpečim kitaj- skim družinam, ki so pri izgredih zgubile katerega od svojcev, 50,000 rublje v. Columbus, Ohio. — Kron-drat Gwozdenkow, ki je umoril 7-letno Annie Kuskov, je plačal zločin s smrtjo na električnem stolu v Ohio jetnišnici. Razstrelba na čolnu — pet mrtvih. Atlantic City, N. J. — Ko se je nahajal izletniški čoln "Crystal" s 30. potniki osem milj od obrežja je iz nepojasnjenega vzroka nastala na čolnu eksplozija, ki je povzročila ogenj. Preplašeni potniki in moštvo je poskakalo v vodo, kjer so celo uro blodili, predno je prišla pomoč. Pet oseb je u-tonilo, ostale so prepeljali v bolnišnico, ker so bili nekateri močno opečeni in onemogli od prenapornega plavanja. boj zapušča žalujočega soproga, dva sinova in eno hčerko in še menda nekaj drugih sorodnikov. Naj počiva v miru in naj ji sveti večna luč! -o- čajih ne more vodovodni biro temu prav nič odpomoči, kajti na desetih sesalnih postajah se nasesa en bilijon, sto milijonov galon vode dnevno, kar pomeni 350 galon na osebo mesta Chicago in to mora zadostova- Velik plen suhaških agentov. Detroit, Mich. — Tukaj so j ti. Ker pa se po več krajih vo-izsledili v neki hiši na Illinois da trati, jo nekaterim manjka ^ave. dobro opremljeno pivo- | za potrebo. varno in zaplenili 33,000 galon pristnega piva. Poleg tega se je nahajalo na istem prostoru osem velikih kadi za varenje piva, trije jekleni kotli obsega-jočih po 3,000 galon, dva tru-cka in 1,500 galon slada, (malt) in več drugih priprav. Osem mož, ki so bili zaposleni pri varenju, so pobegnili na streho in Od tam neznano kam izginili. Oblasti niso mogle dognati imena lastnika podjetja. Vsled tega zopet priporočajo nabavo vodomera, po katerem bo vsaka stranka plačala le toliko vode kolikor jo porabi, kar bo gotovo veliko pomagalo, da se je ne bo po nepotrebnem tratilo. ——o- — Teheran, Perzija. — Perzijska vlada je določila v državi obvezno vojaško službo. -o- širite "a. s. in edinost" Obolel je sedaj drugič na pljučnici, ko j i je podlegel. Bodi mu ohranjen hvaležen spomin. Smrtna kosa. Dne 16. maja je umrl v Nau-heimu v Nemčiji, kamor je šel iskat zdravja gospod Jožef Logar, trgovec v Kranju. Pripeljan je bil domov in na Vne-bohod je imel pogreb, kakor jih je Kranj še malo videl. K pogrebu so se zbrali Orli celega kranjskega okrožja, da se oddolže možu, ki je javno kazal svojo naklonjenost njihovi organizaciji in se ni ustrašil ne očitnih ne anonimnih gro-žen nasprotnikov. Pevski zbor pod vodstvom g. Cirila Mohorja je lepo zapel pred pokojnikovim domom na Glavnem trgu "Usliši nas, Gospod,V na pokopališču pa "Vigred se povrne." Pogrebcev je bilo veliko število iz vseh krajev lepe Gorenjske, dasi ao šele jutranji dn§vniki na dan pogreba oznanili žalostno novico. -o- Stanja hmelja v Sloveniji. Iz Žalca poročajo, da je vreme v splošnem za hmelj ugodno. Rastlina se razvija normalno. Dela v vrtovih ne zaostajajo'. V kupčiji ni nič novega. Pašičevem stanovanju kratka seja ministrskega sveta, da bi se razburjenje, ki je nastopilo posebno v radikalnem klubu* malo pomirilo. Na seji niso prišli do nobenih važnih sklepov. Največ so razpravljali o kan7 did a ti h za državni svet. Po seji je minister Srskič, ko je prišel v odsek za tiskovni zakon, izjavil, da ima Pašie znake žol-tenice. DENARNE P0ŠIUATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO. ITD. Naša banka ima svoje lastne zreš« s pošto in zanesljivimi bankam) f starem kraje in naše oošiljatve so Izstavljene prejemniku na dom ali al zadnjo pošto točno in brez Ttakefft odbitka. Naie orne za poilljke v dinarja la »o bije včeraj aledeča: Skupno s poitnlno: 500 —' Din- ii. J.V $' 9 \5 1.000 — Din.' ........ S 17.95 2.500 — Din. ........ $ 44.75 5.000 — Din......... $ 89.00 10.000 — Din......... $177.00 100 — Lir ................$ 4.80 200 — Lir ................$ 9.25 500 — Lir ................$ 22.25 1,000 — Lir .............$43.25 Pri poŠlljatrah nad 10,000 Din. šfl nad 2,000 Lir poseben popuat Ker se cena denarja čestokrat ta#-nja, dostikrat docela nepričakovan* je absolutno nemogoče določiti cea* vnaprej- Zato se poiiljatve nakaiaf« po cenab onega dne, ko mi sprejnt#* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse poŠiljatre naslovite na—SLO VENSKO BANKO 32 /\ . -.. t ■' 'AMERIKANSKI SIX)VENEC" IN * • Ameriki. Amerika nnki Slovenec ustanovljen Mft 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914» (shaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY) — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, DL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. PAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto.................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4-75 For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50 Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-eago. 111., under the act of March 3rd 1870. na starokrajskih Brezjah ljudski vampirji, ki s^ maste ob njegovi miloščini. Da to je debela laž, katera bi pristojala kakemu zagrizenemu socialistu, ki druzega ne zna, za duhovnika je p do skrajnosti sramotno. Cerkev Marije Pomagaj na Brezjah Ai frančiškanska, ampak škofova. Vsa miloščina dana cerkvi je cerkvena, oz. tistega, katerega je cerkev. Frančiškani, uprafii-telji božje poti, jo vsakokrat preštejejo, zabeležijo in od časa do časa škofu izroče, oz. jo v njegdvem imenu nalože v hranilnico, njemu pa pošljejo račun. Za trud dobe iz tega od njega gotovo plačo, da se prežive. To bom jaz, ki sem bil več kot dve leti na Brezjah, menda vendar bolje vedel, kot dotični gospod. To in nič druzega sem imel na tem mestu povedati. Javno zavijanje in laž treba javno popraviti. Dalje govoriti mi brani duhovniška solidarnost in bratovska ljubezen. Je še Eden, ki bo sodil, ne samo čredo, ampak tudi pastirje in te na decimalni vagi. Sobratje v Kristusu, flostojte malo in premislite! Ni li to bratomorni boj, večjega obsojanja vreden kot uboj Kajnov? Mi se ga ne bojimo, ker vemo, da nas dobri duhovniki po božjem srcu Jezusovem ne bodo in ne morejo napadati. Slabi sami sebe bolj po glavi bijejo kot nas, ako se vzdignejo zoper nas. Toda naša sveta stvar trpi, ako se kateri teh do skrajnosti spozabi. Zato: Ne prepira jmo se, ker smo bratje! Rev. Hugo Bren, O. F. M. OST" Ne prepirajmo se, ker smo bratje! Nekako tako je Abraham nagovoril svojega brata Lota, ko je čul, da se njuni pastirji nič kaj ne razumijo. Bal se je, da bi se prepir ne zanesel tudi mej brata sama. Rajši je predlagal, da gresta narazen, kakor da bi se prepirala. To je bilo se v starih patrijarhalnih časih, ko poosebljena božja ljubezen še ni stopila na zemljo. Za nas, ki se že malone dva-tisoč let grejemo ob ognju te ljubezni velja to v podvojeni meri. Sicer velja za vse, ki se grejemo ob tem ognju, a neprimerno bolj za nas, ki se imenujejo in smo namestniki Kristusovi. Sacerdos alter Christus, duhovnik je drugi Kristus. Vsaj mej duhovniki naj bi ta božja hčerka, ljubezen, našla svoje zatočišče, če jo svet povsod ven meče, kakor kako ušivo beračico. A če že za čisto, nesebično ljubezen ni več mesta niti mej nami, bi ga pričakovali vsaj za sebično, ali če hočete prisiljeno. Mi duhovniki smo bili brezbožnemu svetu vedno za tarčo. Danes, ko je brezboštvo prikipelo do vrhunca, nas naravnost z bobnečim, nepretrganim ognjem obdelavajo. Kadar mi napovemo kako ofenzivo, si nasprotniki, ki so bili prej mej seboj kakor dva sosednja petelina, podajo zavezniški roki in se v strnjeni fronti postavijo v bran. Vemo, da je to bolj nagon sa-moobrane kot ljubezen, a boljše in manj usodno kot razprtja in očitno sovraštvo. Vsaj to zunanjo solidarnost bi pričakovali mej poklicanimi oznanjevavci ljubezni, kadar nas nasprotniki tako ljuto naskakujejo kot danes, zlasti nas slovenske duhovnike v Ameriki. Žal, da so tudi v tem otroci tega sveta modrej-ši kot otroci luči. Ko sem se te dni po uradnih opravkih mudil v Pennsilva-niji, sem iz ust zanesljivega človeka slišal, da smo bili slovenski frančiškani nekje s prižnice sramotno napadeni radi naše Marije Pomagaj. Mene se je celo nekako krive vere dolžilo, kakor bi trdil, da pred dohodom Marije Pomagaj tukajšni Slovenci in njih dušni pastirji Marije sploh'niso poznali. Iz vrst našega pri prostega ljudstva ni bilo nikakega protesta, ko smo pisali, da smo bili mi ameriški Slovencki dozdaj sirote. Razumelo je kaj mislimo. Marija Pomagaj na Brezjah je naša narodna duhovna mati. Z njo je srce vsakega vernega Slovenca tako tesno združeno, da se čuti siroto, ko je brez nje vržen v tujino. Vsak je to razumel in odobraval samo dotični varuh Sijona in njegov krog ne. Ko mi je dotična priča to povedala, sem se pomilovalno nasmehnil, a ko sem bil sam v svoji sobi, bi se bil najrajši zjokal. Kam smo prišli! Komaj se vrnem domov, mi že pokažejo znani ostudni nju-jorški list, v katerem je neki dopisnik isto sramotitev bolj raz-predel in z lažjo podprl. Do konca sem mislil, da je kak propadel socialist, ki je bil tisto nedeljo ko je ta ocvirk padel s prižnice, slučajno v cerkvi, ga slastno pogoltnil in ga razgnetel v dopis. Toda kaj vidim na koncu ! Sacerdos — duhovnik, se je podpisal. Prav nič ne dvomim, da je to tudi bil in je, ga celo dobro osebno poznam, z vsemi njegovimi vijugastimi poti po stari domovini, v Ameriki in zopet sramotno nazaj. Na sramotitev s prižnice sploh nisem mislil na tem mestu odgovarjati. Ožji ljudski krog je bil pričujoč, obsojal je napad, to vem, in to mi je zadosti. Z Bogom in Marijo Pomagaj, ki jo menda dotični našemu ljudstvu ne privošči, naj se pobota, jaz mu odpuščam. Kake obrambe tudi nasproti onemu dopisniku ne potrebujem, ne jaz, ki me je dotični moj posvečeni znanec osebno napadel, ne frančiškani sploh. Taki dopisi so naša najboljša obramba. Zavrnil bi pa laž, da so moji sobratje pri Mariji Pomagaj mam pa poročati tudi žalostno.vest, da je po dolgotrajni dolgi bolezni in še drugi bo. lezni, trajni osiepelosti previden s sv. zakramenti se podal po navodilu zdravnika v bolnico, rojak Martin Andrejna, v upanju, da bo ozdravel. A u-soda je hotela drugače, da je podlegel na operaciji. Kruta smrt mu je pretrgala nit življenja v rokah zdravnika. Pokojni Andrejna je bil rojen 5. oktobra 1864. v vasi Hu-bajnica, fara Studenec na Dolenjskem. V Ameriki je bival 22 let. Tukaj zapušča enega sina* in v starem kraju pa žalujočo soprogo, enega sina in dve hčere. Pokopan je bil po katoliških obredih s sv. mašo za-dušnico v slov. cerkvi in njegovi telesni ostanki so bili položeni k počitku na pokopališče sv. Jožefa dne 11. junija. Bil je Član dr. sv. Jožefa, štev. 45. J. S. K. J., katero društvo mu je priredilo sijajen pogreb. Počivaj v miru in večna luč ti naj sveti. Bodi ti lahka amerišk^a gruda. Ostalim sorodnikom pa moje sožalje! Louis Kom I an c. La Salle, 111. Gospodična Ivana, ali podo-mače Jean Bruder, hči dobro-poznanega in najboljšega mesarja v našem mestu, se je u-trudila hoditi sama po poti življenja. Dobila je tovariša, kateremu je vpričo Rev. W. Solar, O.S.B. obljubila večno zvestobo. Miss Jean Bruder in Mr. Frank Gabier sta danes 10. junija postala mož in žena. Za pričo resnici sta nam nevestin brat Henry in Miss Evelin D. Stretar iz Pullman, 111. Po izvrstni in prisrčni domači gostiji sta se mlada zaročenca odpeljala z avtomobilom ne-kifm na severne kraje, kjer bosta v gozdih in ob jezerih delala načrte za srečno bodočnost. Po kratkem ženitovanjskem potovanju se vrneta v Peoria, 111., kjer je on manager ali poslovodja pri Streibich Co. Bog njima daj veliko blagoslova in sreče! Poročevalec. Denver, Colo. Cenjeno uredništvo A. S. — Edinost: — Prosim, da mi odmerite nekoliko prostora v listu, da sporočim nekaj od nas iz Denverja. Dne 31. maja smo imeli v naši župniji prvo sv. obhajilo, kakor je bilo to že poročano v tem listu. 60 prvoobhajancev je pristopilo h mizi Gospodovi. Lepa je bila tudi procesija prvoobhajancev iz šole v cerkev. Otroci so bili lepo izučeni, katere je izučila Mrs. Mirni Kovač. Med procesijo se je čulo milo pritrkavanje zvonov. Preč. g. župnik Father Judnič, so i-meli jako lepo pridigo ob tej priliki. Marsikaterega je ganilo do solz, ko je čul tako krasne besede iz ust preč. g. žup- nika. Deklice so bile jako lepo oblečene v bele obleke in imele vence na glavah, tudi dečki so bili lepo oblečeni. — Popoldne istega dne pa smo imeli sv. birmo. Ob 3. uri popoldne se je zbralo veliko število naroda pred cerkvijo. Birmanci so se zbrali pri župnišču. Društva so naredila špalir od žup-nišča pa do cerkve, ko so mil. g. škof Tihen prišli z drugimi duhovniki pred župnišče se je začela procesija. Ko je preč. duhovščina in drugi vstopila v cerkev je bila naj prvo pridiga mil. g. škofa Tihena, kateri je krepko povdarjal o potrebi katoliških šol. Vseh bir-mancev je bilo 130. Slavnost je resnično nad vse lepo in sijajno izpadla. Dne 1. junija pa je bila poroka v naši cerkvi. Dosmrtno zvestobo sta si obljubila ženin Louis King z nevesto Frances Erjavec. On je sin poljskih sta-rišev, ona pa je hči znane slovenske družine Mr. in Mrs. Erjavec. Oba sta dobro poznana v naši naselbini. Nevesta je bila od ustanovitve cerkvena pevka. Ženitovanja se je udeležilo veliko sorodnikov in prijateljev in znancev. Gostija se je vršila na najboljši način v zadovoljstvo vseh. Novoporočencema želim vse najboljše v novem stanu! Pozdravljam rojake širom Amerike in stare domovine! George Pavlakovič. Indianapolis, Ind. Cenj. urednik : — Z delom gne pri nas bolj slabo in tako kakor čitam je tudi po drugih krajih. Pač pa dobro napredujemo na društvenem polju. Tu je sedaj zlasti po shodu opažati večjo agilnost. PROTEST IN ^RESOLUCIJA. Mi podpisani Slovenci in Slovenke iz Forest City, Vandling in Browndale, Pa. odločno protestiramo na vedne napade v slovenskih nazadnjaških in I brez verskih listih, posebno pa v "Glas Naroda" v kolonah "Peter Zgaga" na sv. vero 'in njene služabnike, duhovnike posebno na Rev. Father Za-krajšek-a, Rev. Hugo Brena in slednji čas tudi na Rev. Trunka. Prepričani smo o njih gorečnosti. in požrtvovalnosti za resničen napredek slovenskega naroda v Ameriki in za sv. vero. Dalje napadi na glavnega predsednika K. S. K. J. Mr. Anton Grdina, njegova dela in rezultat dovolj glasno priča, da vsak poštenjak lahko sodi o njegovej agilnosti za res dobro stvar in raditega dobro znamo, da Vaši napadi na njvo Srce nas je jjjj urj j klicalo in iskalo! Danes praznujemo praznik i Stali smo ob k<> s° Pre^v. Jezusovega Srca. Pre- P°la^ah v nie*a našega očeta miši je vat i hočem z vami o do-ab mater> brata ali sestro, dra-broti Jezusovega Srca napram gej?a Prijatelja, videli smo, ka-grešnikom: dokler so v stanu ji in pravi: Veselite se z menoj, ker sem našel ovco, ki je bila izgubljena!" In žena, ki je iskala izgubljeno drahmo: "Pokliče prijateljice in sosede rekoč : Veselite se z menoj, ker sem našla drahmo, ki sem jo bila izgubila." In k tem besedam dostavlja Gospod: "Tako bo večje veselje v nebesih nad grešnikom, ki se spokori, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore," in zopet: "Tako vam povem, bo med angelji božjimi veselje nad enim grešnikom, ki se spokori." Torej velika radost, veliko veselje v nebesih pri Bogu O-četu, Sinu in sv. Duhu, radost in veselje pri angeljih božjih ! Glejte, prijatelji, tako je Srce Jezusovo napram grešnikom: dokler so v grehih, je polno ljubezni in usmiljenja: ko se obrnejo, je polno radosti in veselja. Prijatelji, pritisnite se k temu Gospodovemu Srcu! Poslušajte ga, ko vas kliče, skrbite, glejte, da vas bo našlo! In ne zapustite ga, ko vas je enkrat našlo! Pa se boste prepričali, kaka radost je prebivati in živeti v tem Srcu. Končam s prošnjo: "Srce Jezusovo, polno dobrotljivosti in ljubezni, usmili se nas!" Amen. -o- Kardinal Merry del Val je praznoval 25-letnico posve-čenja v škofa. Kardinal Merry del Val je bil državni tajnik pod papežem Pijem X. Je Španec, bil rojen 10. oktobra 1865. v Londonu, kjer je bil njegov o-če v diplomatski službi. Zdaj je tajnik sv. Oficija. -o—- širite "a. 5. in edinost" Kjer so dve ženski skupaj, tam je trg, kjer so tri, tam je semenj. 12 SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani.) J. KOSMACH 1604 W. 2 2nd St., Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNISEV, 2ELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN . STEKLA Najboljše delo, najnižje cene Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490. POZOR ROJAKI! S tem naznanjam slavnemu občinstvu : Da imam naprodaj 1-zidane hiše v bližini slovenske cerkve in sicer: DVONADSTROPNA HIŠA z basementom, zadaj garaža za 2. maši ne, pripravna za vsako trgovino na 22. cesti. Cena: $1%.500.00. TRINADSTROPNA HIŠA po 4 sobe z basementom, zadaj garaža za 2 mašine. Cena: $12,300.00. DVONADSTROPNA HIŠA, zgoraj 6 sob spodaj pa 1 sobe, odzadaj garaža za 3 mašine. Cena: $9.500.00. DVONADSTROPNA HIŠA, po 4 sobe z basementom. Zadaj garaža za dve mašine. Cena: $7,200.00. Naprodaj imam še več hiš bolj oddaljenih od slovenske naselbine. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: JOSEPH ZUPANCICH, Prodajalec his in zemljišč. 1824 — West 22nd Place CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 7130 greha, in kedar se obrnejo od greha. Kakšen je Gospod, kakšno je njegovo Srce napram grešniku, dokler je v stanu greha? Odgovor je kratek: Srce Jezusovo jo polno ljubezni. Na-vaxlno mislimo, da Srce Gospodovo grešnika sovraži; toda motimo se: Sin božji sovraži greh, človeka pa ljubi. Vsaj je bilo to Srce ravno radi grešnikov prebodeno, vsaj je ravno za grešnike prelilo zadnjo kapljico krvi! In ker grešnika ljubi, mu prizanaša, ga ne zavrže in ga ne pogubi takoj po prvem grehu ; ker ga ljubi, joka, žaluje nad njim, kakor je kedaj jokal nad Jeruzalemom: "O da bi poznali ti, danes v ta tvoj dan, kaj je tebi k pokoju;" ker Srce Gospodovo človeka JAZ MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. sem rabila VVahči-čevo Alpcntinkturo za lase, ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse rabila VVahčičere Alpcntinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-kar se g- Wahčiču lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe kako so moške, ženske in otročje Za rane. opekline, kraste. grinte. bule. turove srbečo kožo. prahute na giro. zoper sive lase. revmatrzem kostibol in tr ganje. kurja očesa bradov.ee »td. Pišite takoj Po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHCIG 1436 E. 95 th St. EVELAND, OHIO. ko je na svetu vse minljivo, kakor da bi slišali glas: Skrbi za svojo večnost--glejte, Gospodovo Srce nas je klicalo in iskalo ! Kako usmiljeno, kako lju-beznjivo je Gospodovo Srce napram grešnikom! Premislimo sedaj še, kakšno je Srce Gospodovo napram grešnikom, ko so se obrnili. Odgovor je zopet kratek: Srce Jezusovo ima največje veselje. Poglejmo v današnji e-vangelij, v njem nam Gospod sam krasno označi to veselje, to radost. Pastir išče izgubljeno ovco: "Zadene si jo poln veselja na rame in gre domov in pt.kliče prijatelje in sosede in naznanilo in priporočilo. Vsem cenjenim naročnikom in našim rojakom v državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik VABILO NA PIKNIK ki ga priredi Društvo Sv. Ivana Krstitela ŠT. 13, DR. SV. DRUŽINE v nedeljo, 21. junija, 1925 V ALBERT MISEK'S GROVE, LYONS, ILL. (Dva bloka north od Ogden Ave., blizu Desplains River.) Uljudno vabimo vsa Slovenska društva, kakor tudi posameznike, da se udeležite našega Piknika. Zabave bo dovolj, in sicer na krasnem prostoru, pod košatimi drevesi. Za srbeče pete bode godba igrala valčke, mazurko, kakor tudi Jazz. Kako pridete tja? Vzemite 22nd Street karo do Kenton, (do konca), tam vzemite Lyons karo, ter se peljite tudi do konca. Na veselo svidenje na Pikniku dne 21. junija Vam kliče ODBOR. J>v r MR. LEO MLADIC, ki je pooblaščen pobirati na ročnino, oglase in vse drugo kar je v zvezi z našim listom. Rojake po naselbinah prosimo da gredo Mr. Mladiču na roke in mu pomagajo pri razšir je vanju katoliškega tiska. Uprava A. S. Sc Edinost. _____ KADAR HOČETE prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Čc ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost. ZAVARUJEM hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. Joseph Zupančič PRODAJALEC HIŠ IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA I 1824 W. 22nd Place Phone CANAL 7130 Chicago, 111. Znano nam je da je v temu nazadnjaškemu mestu veliko šte- Kristusu. 8. junija uredniški članek te vUo c^rkva postavljenih v spole vsebine: min nekemu Judu — Jezusu Veliko kot je naše občudovanje do Ku Klux Klana smo vseeno v strahu, da je lokalni "klavern" v Richmond, Virginia zakrivil slab presodek. Ta klavern je sklenil preprečiti Anton Okolish. —o- NAZNANILO. Father John Miklavčič nam | sprejem spomenika Krištofa sP°roča' da ne bo obhajal sre-1 Kolumbusu, kateri je bil ponu- brne ma^e C?5-letnico masni- j den temu mestu kot dar Itali- StVa 100°—1925-> 11 a v| janskega društva. Podlaga za!Lemontu' kakor Je bil° v va_' Savinkov umorjen. Po semkaj došlih poročilih je znani socialni revolucijonar Boris Savinkov umrl že pred dnevi, ruska vlada pa je njegovo smrt prikrivala. Iz tega sklepajo, da Savinkov ni izvršil samomora, ampak da ga je dala i vlada usmrtiti. to odklombo je bila ta, ker je Krištof Kolumbus bil katoličan. Po naših mislih je Rich-mondski "klavern" na nepravi poti. Navsezadnje izgleda le, da je bil Krištof Kolumb, kateri je odkril Ameriko in postavitev spomenika, njemu v spomin ne «bi smela biti ovilana. Kar bi morali člani tega "kla-verna" storiti je to: Oni ne bi smeli pokazati nejevolje napram Kolumbusu, ampak proti kontinentu, kateri je pripustil, da ga je odkril katoličan. Oni bi se morali iz njega odstraniti. Zbrati bi se morali skupaj in zapustiti to deželo za vedno in vsa dežela bi jim, veselo vsklikala k temu. Oni vseeno ne bodo mogli nikdar reformirati Richmonda popolnoma. bilu na razna društva. Obhajal bo to sv. mašo v župni cerkvi sv. Štefana v nedeljo 5. julija in vabi društva in druge fa-rane zlasti pa šolarje in šola-rice katoliške šole sv. Štefana, da se udeleže te slovesnosti. Cim več bo zraven dečkov in belo oblečenih deklic, tem lepše bo. F. Miklavčič je vedno rad imel otroke in otroci pa njega in kdor je bral njegove dopise iz Clevelanda ve kak mladinoljub je. KRITJE STREHE. 3 — popravila na slrchi garantirano delo za $4.00. Prevzamemo dela na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let: kot največje to zadevno podjetje v Chicagi. Unijski delavci. J. J. D ITN NE ROOFING CO. 3411 Ogden Ave.. Phone Lawndalc 0114. A suDer-rcOued castor oil made for medicinal use. Not flavored. Strength and ouritv unchanged. Tasteless and odorless. Insist on Kelloetr's. bottled and labelled. At all drusruists. LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, i. t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja šc ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom. prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi •ohistvo ob času selitev. Rojakom se -t>plo priporoča. IZPOPOLNJENA TISKARNA Slovenskim društvam, - trgovcem, obrtnikom in posameznikom naznajamo, da srno zadnje čase našo tiskarno docela izpopolnili. V kolikor se tiče modernih strojev, tehničnega dela, natančnosti in drugih stvari, ki jih potrebuje in zahteva ta obrt smelo trdimo, da se naša tiskarna lahko primerja z vsako drugo tiskarno. Za-posljene imamo dobro izvežbane tiskarske moči. Zato se uljudno priporočamo vsem slovenskim društvam, slovenskim trgovcem, obrtnikom in posameznikom, da o prvi priliki, ko bodo rabili različnih tiskovin se zaupno obrnejo na nas in videli bodo, da pri nas ne bodo dobili samo najboljše postrežbe, ampak tudi najboljše delo. NAŠA ŠPECIJALITETA so zlasti tiskarska dela za društva. Društvene plačilne knjižice, pravila za društva in klube, pisemski papir in kuverte z znaki Vaših jednot in zvez ter druge društvene tiskovine, kot bolniške liste, preiskovalne zdravniške liste, plakati, vabila, vstopnice in tiketi za vsake različne prireditve izdelujemo po volji naročil ceneje, kakor kje druge! PREPRIČAJTE SE! Človek navadno ne verjame dokler se ne prepriča. Zato je dobro, da se prepričate i Vi. Društveni uradniki, trgovci, obrtniki in posamezniki, kadarkoli boste rabili kakih tiskovin pišite nam za cene in pojasnila. Društveni uradniki, ki bi radi imeli kake tiskovine po svojem okusu narejene naj nam pišejo in jim bomo svetovali, kake tiskovne forme so najboljše in praktične. Obrnite se nas vedno s zaupanjem. Obrnite se tudi drugam, toda vedno boste našli pri nas najnižje cene in najboljšo postrežbo. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMAJHNO IN NOBENO NAROČILO PREVELIKO! Tiskarna Amerikanski Slovenec & Edinost 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL Phone Canal 0098 __ __ AMERIKANSKI SLOVENEC" IN 'EDINOST* Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Nič sledu o morilcu profesorja. \ ti najmanjšega sledu I .. . 1 .J V • ■«___ 1 fl nimajo, X. V tribunovi hiši. V portiki ene izmed najrazkošjiejših palač Rima ^ta dva moža trčila drug ob druge- , ga v mračnem svitu zgodnjegai jutra. Ne volj no sta se zarezala — takoj nato pa sta se prisrčno nasmejala in pozdravila, Damasip in Oarses, klienta tribuna Julija Plači d a, oba namenjena k jutranjemu obisku svojega skupnega patrona. Tema je še bila. ko sta vstala in odhitela vsak po svoji strani. Vsak je hotel prvi pozdrav it i svojega gospoda, ko bo vstal —. Toda velika sprejemna dvorana je bila Ao polna hrupne množice prijateljev, klientov, privržencev, lizunov in znancev. "Celo uro bova čakala, preden prideva do njega!" je dejal Damasip, nizek, plečast človek košatih, namršenih obrvi in zopernih, potuhnjenih oči. — "Poglej jo, tole ogabno množico parazitov in prilizunov!" je pristavil in s ponarejeno, zaničljivo nevoljo skremži lice. v kopel bodo zlezli za njim! Se v postelji bi mu ne dali miru! — Oarses —, dragi prijatelj ! V Rimu ni več prostora za poštenega človeka." Oarses. bled, miren človek odločnega, premišljenega obnašanja, mu je s krotkim, hinavsko ponižnim glasom odgovoril: "Muhe se zbirajo krog medu, ker hočejo srkati med, — t®da naju, mene in tebe, moj dragi prijatelj, veže, kajne, odkritosrčno hvaležnost in ljubezen na plemenitega tribuna!" "Prav si dejal!" mu je odgovoril Dama- . sip. "Žalostno je videti, kako malo je klien-tov, ki bi ne imeli nizkotnih, sebičnih namenov. Pošteni ljudje so redki postali v Rimu in v Atenah. Ni bilo tako v dnevih republike — v zlati dobi — v tistih dobrih, starih časih —!" "Ah, da — v tistih dobrih starih časih!" je vzdihnil Oarses s svojim rahlim, krotkim glasom. "Ah, da — v tistih dobrih starih časi11 —Je za njim vzdihnil Damasip in oba postopača sta se prijela pod pazduho, krenila na sprehod gorindol ob koncu dvorane ter delala zaničljive, zlobne opazke o navzočih. Hribunova palača je stala na samem, ločena od drugih stavb, sredi vrta, obdanega z zidom, in je bila ena najsijajnejših v Rimu. Kar je našel dragocenega in čudovitega po svetu, vse je znosi} tribun Placid v to svoje stanovanje, razložil po svojih sobah, in razobesil po stenah. Zavese, ki so delile njegove zasebne prostore od drugih dvoran, so bile iz škrlatnordeče vezane svile in tkane v a-ziatskih delavnicah, kjer jih je bržkone ugrabila močna roka zmagovitega rimskega osvo-jevalca kot vojni plen. Celo tla so bila iz bogatega, umetniško izdelanega mozaika in vložena z zlatom. Številna množica se je prerivala tisto jutro po sprejemni dvorani. Nihče v* Rimu ni imel toliko prijateljev, znancev in častilcev, kakor Julij Placid. — V popolnem nasprojtstvu z Licinijem. Ta plemeniti vojskovodja si je pridobil ves svoj vpliv edinole s svojim poštenim, odkritim, neuklonljivim značajem — tribun Julij Placid pa je uporabil vsako priliko, ako si je mogel kje navezati na sebe kakega privrženca in častilca — za vse slučaje, kakor je previdno računal. In vsako jutro so se zbirali pred njegovo spalnico, pričakujoč in upajoč od svojega patrona kako uslugo, kako darilo, kako vabilo ali vsaj prijazen smehljaj — umetniki, kiparji s svojimi proizvodi dvomljive vrednosti, zlatarji in trgovci z dragimi kameni, klienti, ki so živeli od ostankov njegove bogate mize, lizunr in hlimbeži, ki so raznašali njegovo slavo po .ulicah in gostilnah in pričakovali, da jih povabi na razsipne pojedine in ponoč-na pijančevanja, trgovci z živili, redkimi ribami itd., ki so upali, da dobijo tisto jutro bogato naročilo za njegovo kuhinjo, sužnji z vabili in pismi od svojih gospodarjev in gospodaric — vsi ti so čakali z očmi uprtimi v za-store tribunovih zasebnih prostorov, kedaj se prikaže njihov plemeniti gospod in patron in prijatelj —. In sedajle se je* razmaknila mnogoglava truma ter naredila prostor trem možem in pogledi občudovanja — in strahu, bi rekel — so jim sledili —. Ni bilo težko, spoznati gladiatorja Ilirpi-na na njegovih silnih prsih in širokih plečih in na njegovem brezobzirno šaljivem, hrupnem govorjenju. Njegova tovariša sta spadala, po njuni zunanjosti soditi, k istemu bojevitemu rokodelstvu, kakor on — Uirpija, borbeni učitelj in Euhenor, rokoborec in pestač. Vsi trije so se glasno in hrupno smejali. Ni bilo dvoma — že tešč so si privoščili radodarne čase vina. "Nikar mi ne govori," je pravil Ilirpin, dvigal svoja mogočna pleča in z zadovoljstvom opazival pozornost, ki jo je vzbujala njegova silna postava, "nikar mi ne govori! Videl sem jih vse, J Dakijce, Cimbpe, Galij-ce, Etiopce — vse mogoče barbare — ampak pri Herkulu, pritlikavci so v primeri z njim ! — Povem ti, orjaški, rumenolasi German, ki nam ga je dal cezar pretečeno poletje za leva, — niti četrt ure bi se mu ne mogel ustavljati —! Morebiti, da je bil nekoliko visji, — toda rast, postava, prijatelj ! Mene menda ne bos imenoval kozlička, ki mu še rogovi niso pognali kaj? In glej, toliko posla mi je dal v borbi s cestusom, da bi se ne hotel še enkrat poskusiti z njim, niti za meh vina ne! — Kaj praviš k temu, moj maj-ček Grk, he —? Mislim, da ni preslabo za začetnika, kaj —?" Euhenor, lepo vzraščen mlad človek izredne telesne moči in pravilnega, pa v celoti odurnega lica, je nekoliko pomislil, nato pa zbadljivo vprašal: "Ali si bil trezen, ko ai se poskusil z njim —? Morebiti si pa že posesal poln meh vina, preden si si nadel tiste svoje debele us-njate rokavice?" Ilirpin je prasnil v smeh. "Pijan ali pa trezen — ti prav dobro veš, kakega kova sem, prav kakor jaz poznam do pičice tvojo težo in dolgost tvojih rok —, ej, in tudi tvoj pogum, čeravno bi ga ne meril s šest-čeveljsko palico! — Poslušaj, bratec, tisti moj Britanec bi pojužinal človeka kakršen si ti, pojužinal bi ga s kostmi in kožo in z vsem, kakor bi jaz pojužinal pečeno prepelico in bil ko j pripravljen še za eno, pa še ust bi si ne izplakifil —!" Temna senca zlobe je Šinila preko pravilnega Euhenorjevega obraza. Omalovaževanje njegove moči in njegovega poguma ni bilo po njegovem okusu, pa pestač je bil po poklicu in hladnokrvnosti vajen —. Premagal se je, prezirljivo je pogledal po tovarišu, ki se je že nekoliko debelil, in rekel: "Dal bi se denar narediti iz njega, ako bi prišel v dobre roke,*in bi ga postavili v areno." Mečeborec Hipija se dotedaj ni mešal v pogovor in komaj da je pazil, kaj govorita tovariša, Euhenorjeve besede pa so vzbudile njegovo pozornost, vznevoljen in z zapove-dovalnim obrazom človeka, ki govori s podložnim, je rekel Ilirpinu: ZA DRUŠTVA cerkvena, podporna ter razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri A. S. & EDINOST 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. Baton Rouge, La. — Oblasti, p,° Jkate^em bi j,im bi,10, m°S°če slediti. Pozvanih je bilo veliko prič, ki pa niso prinesle nobenega vspeha. SLOVEČI UMETNIŠKI • FOTOGfcAFIST ki si prizadevajo izslediti morilca, ki je umoril profesor Oscar Turnarja so zgubili upanje, da bi jim bilo mogoče zagonetni umor razvozljati, kaj- Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to *troko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostavljam na dom. Cene zmerne. NenveceK 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI-KE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! se CLEVELANDČANJE! kadar potrebujete pogrebnika spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. VELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in po- G R D I N 9 1 f-CLE' fl' Primite As. Icličite: Ranrfnli Randolph 1881 ali 4550. LOWS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega p ripe ljam na dom. Prevažam pohištva. ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Flace CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. JUST. KIDS —History Repeats—Sometimes! ^ Br Ad Carter JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMRR V CHICAGI. Ns razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za. p*-greb*. krite in teniiovanja. — Cene zmerne. liU — So. Throop Street, Phone«; CANAL 5903 in 5666. Chicato. o:o:o SEVEDA FOREST CITČANI Vedo, da se kupi najbolj io vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) 0:0:0 4 t + * * t + t * / č ' 4 Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznan* veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. £ iwwwvvvvvvvw t t + t t t + t ■ŠStšZ'-**:. [ PISANO POLJEj ___-_— J. M. Trunk. -;-— Zgodovina. Delavska Slovenija piše zgodovino, včasih tudi Prosveta,' n. pr. v štev. 115 romanje, obešamo jim okoli vratu roženkrance, jih škropimo z lurdsko vodo, dajamo jim o L Borgia. Prvi list imenuje škapulirje, ustanavljamo devi-svoje skrpucalo "Iz temne zgo. ške družbe, kar vse Vam, rde- dovine." Prav temna je zgodovina tudi v Prosveti, a kakšna razlika med temama! Kar objavlja Prosveta, to je vsaj precej zgodovini podobno in se lahko prenese, dasi je za katoličana zelo temno, ker tema se da razlagati, kakor Prosveta sama pristavi, "saj vsak človek je otrok svoje dobe." Del. Slov. pa ni toliko za zgodovino, kakor za to, da cerkev pred svojimi backi očrni, zato so ji papeži s^mi falotje, cesarji pa sami — svetniki. Ako je vam za resnico, in pobahate se po-gostoma s tem, potem morate resnico sprejeti odkoderkoli pride, in naj pride tudi od kapitalista, kakršen je II. Ford. Ta mož je rekel: "History is all bunk — skrpucalo." Ko ga čim bratom, baje hudo škoduje in Vam dela silne preglavice. To, bratje? so neznosne razmere, tako ne more iti dalje, drugače nas vse še zeleni vzame. Eden se mora poboljšati. Seve Vi, fajmoštrl, porečete, kaj ne ? Bo težko šlo. Kar svet stoji, se še ni kak fajmošter poboljšal v smislu, kakor Vi hočete, razen morda kak Martin Lutrove sorte. Ker se pa mora eden poboljšati, ne ostaja drugega, da se poboljšate Vi, rdeči bratje. In to poboljšanje Vam hudo toplo polagam na srca, saj srca še imate, dasi so Vam baje opice pozabile razviti kake duše. Vaše poboljšanje bi moralo t obstati v tem, da Vi nas fajmo-štre ne smešite kot humbugar- poročevalec vpraša kaj s tem akQ obljubujemo ljudem mem jeraz^zil: .bunk. ^ebGsain ..m pridigujemo It is history flavored by "a man's božjem kraljestvu. Prvič je vse personal opinions and interpre-, ^ katere y. z VaAim ta-| tations. O zgodovini v Del. . in zasmehovanjem ne SI. se sodba ujemo do picice... , T . - - , . . , ' odstranite, drugič pa bo \ am bunk ... m osebno, tu komu- , , . ... - » - -,lcjf:t: ... . oii- t zelo koristilo, ce bi nas pustili msticno mnenje. S takim bun- . . . . , . . , 1 -i , , , pri miru. Kako to, boste \pra-kom boste pa težko kakega de- ; .... . _ , , . • . . 1 ... šali? Stvar je enostavna, in jo lavca izobrazili. , . . . . - v --l - + ^ ^ I lahko dokažem iz Vaših caso- Pisatel i žarkometa pravi v P^ov. Poglejte, kaj pogostoma tisateiji žarkometa P1;IV1 ^ poročajo Proletarec, Prosveta, Prosveti, da nisem fanatik, ako o l , , v . , , t- t . Ol. Svobode, Del. Slovenija. K- se ne bom pokazal. Kakor bo- ste pač besedo vzeli. Ce imenujete fanatika onega, ki trd- nakopravnost. Ljudje dajajo vse za munšajn, ga pijejo čez .... ... , . mero, se prepirajo, hočejo drug no stoji na svojih načelih, ki!, , . ... , , L... * ' drugega odriniti od korita, so jih spozna za pravilne, potem , ,r , . , , . v ! j naduti, da se vsak smatra za se boste motili, če pravite, da voditelja ,si med seboj zavida- nisem fanatik. Ako pa smatra-1 . . ... . i r ■ -1 ... ^ jo, posegajo včasih tudi v ka- ; te za fanatika onega, ki hoče ' ' . . , , ! • , . , ko kasico ... so krulioborci, svoje nazore, dasi so morda j pravilni, drugim usiliti, in jim pretiti s peklom in žveplom, če, . . „ . . ; sebični, ne upoštevajo 'jih ne sprejmejo, potem jaz morda res nisem fanatik. izdajajo delavske interese, se ne zmenijo za skupno stvar, so napor voditeljev, pravijo, da je branje Prosvete in Proletarca kri- Kako je z Vami, ali bo z Va- vo uboštva in morajo pri Vas, mi. pa sami preudarite. Zdi se ki ste vedno le bolj na pičlem, j mi, da Vaš fanatizem gre več- fehtati itd. Glejte, bratje, to j krat daleč čez mejo in posega- prihaja vse odtod, ker ste Vi te v delokroge, ki daleč ne spa- vzeli ljudem vero v naša nebe-dajo v Vaše področje. Sicer jejsa, zdaj hočejo nebesa na zem-I pa vsak za svoje prepričanje j Iji, in jih iščejo v glažku, pri ' pred svojo vestjo odgovoren in kartah, pri koritih, v vsakovrst-nihče ne sme se smatrati za sod- nem uživanju . . . nastanejo-nika kakega človeka, dasi vidi, prepiri, nevoščljivost se pora-da njegovo prepričanje ne slo- ja v društvih, na veselicah ... ni na pravih razlogih. Ali ne z eno besedo, rodi se mnogo hu-zgrleda to, kakor pridiga kake- dega, kar Vam pogostoma ze-ga starega fajmoštra ? ? lo greni srca, da včasih brid- A propos. Ker smo že prišli ko zjokate, na besedo pridiga, boste dovo- ge mi imamo težave pri nalili, da Vam in vsem rdečim gih, ki ne grejo Vam na lima-bratom okoli Prosvete, Prole- nice, in nam, ne Vam verjame-tarča, Enakopravnosti, Del. Slo- jo. Dostikrat nam skočijo čez venije itd. kot fajmošter res > pi0t, ga radi ruknejo, kakor va-n a pravi m malo pridigo, saj boši, so prepirljivi, nevoščljivi, se kratka. Toraj začnimo: spremenijo iz ovčic v kozličke Dragi rdeči bratje. Krščan- . . . in mi fajmoštri sami, saj ski bratje niste, sami veste, pač (veste, Gospodine pomiluj, in pa bratje. Vi nam fajmoštrom objavljate "dogodke štev____" ah farjem vedno predbaciva- hudo je, mi verujemo na rogla-te da obljubujemo ljudem ča, za plačilo nas hudo davi, nebesa, veselje po grobu za po- kakor pravi pesem od Urše rpezljivost, govorimo ljudem o'gpeglaj se krščanska duša, ka- božjem kraljestvu. S tem, pravite, ljudstvo trapimo, poneum dar tebe tajfel skuša ... Vi ste srečni, ker v njega ne ve- nujemo, goljufamo, delamo sa, rujete, zato Vas pusti pri gmah mo za business, izvršujemo ho-----a vaši, vaši, katerim ste kuspokus, smo najhujši delav- spodbili vsako duševno oporo, ski sovražniki, ker s tem pod-1 vaši, ker brez vere, morajo po- piramo kapitaliste, - imperial i- stati pravi kosmati kozli m ste zabranjujemo ljudem, daj kakor sami pišite, delajo Vam mislijo mesto na rdeča na on- hude preglavice gtransl^nebesa, in Vam, rdeč- Mnogo tega bi zaostalo, ko i -r>oc -Fn — ____.... karjem, otežkočimo Vaše težavno delo, ko Vi hočete ljudstvo spraviti na to, da bi prišlo do nebes na zemlji, kjer je tako fletno, kakor še nikjer, ni bilo, dalje pravite, da mi vedno kolektamo, in so zato Vaše kaše bolj suhe, da mi ljudi za-sužnujemo in porobljamo, tako da še Vi ne morete s takimi zanikanimi sužnji dosti začeti, če so tudi v Vaših organizacijah, ker jim roji vedno kleri-kalizem po glavi, vrhu tega pravite Vi, da mi fajmoštri bi nas fajmoštre pustili pri miru, da bi širili božje kraljestvo, pobožnost, ker pobožnost, vernost, vestnost, ljubezen . . . i-ma obljubo tega in drugega življenja, dasi Vi na drugo ne verujete, pa ostanite vsaj pri tem življenju. Ali se boste poboljšali? Mi fajmoštri se ne bomo. Ker že dremljete, hitim h koncu. Je že tu. Kratka je, kaj ne ? . . . pa slaba . . . berem na Vaših obrazih?? Bogami, vsi smo slabi ' mm vi, aa mi fajmoštri iz-| Noben se noče poboljšati ^T,to vajamo kontrolo, a je Vam ne bomo se pa fajtali. dok er m s privoščimo, vodimo ljudi na! ne požerejo eonov eoni. Amen, ' - -.....: /