Mfafal plačana ▼ a^iovtnf* Leto LXTV., št. 273 J Ljubljana, ponedeljek 30« novembra 19)1 Cena Din I Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSl nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit 4DU) 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—» sa inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, KnaUjeva ulica it. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 312S in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg SL 8 —---CEUE, Kocenova ulica 2. — TaL 190, NOVO MESTO, Ljubljanska o, tel flt. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--1-1 Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani št. 10.351. . m , MADŽARSKA SENZACIJA Kako so pripravljali v Budimpešti revolucijo Budimpešta, 30. nov. O dogodkih, ki bo se odigrali zadnje dni v Budimpešti v zvezi s številnimi aretacijami, policija doslej še vedno ni izdala avtentičnega poročila. Listi objavljajo najrazličnejše verzije in kombinacije, ki pa se vse strinjajo v tem, da je odkrita zarota mnogo bolj resna in nevarna, kakor pa priznavajo oblasti v svojih dosedanjih skromnih objavah. »A Reggel« zatrjuje, da ima zanesljive informacije o tem, da so zarotniki, med katerimi niso samo razni kriminalni tipi, marveč tudi razne vodilne osebnosti iz madžarskega javnega življenja, nameravan* izvršiti dobro zasnovan napad na prestolnico in se polastiti oblasti. Najprej so hoteli zarotniki v nanjših skupinah vtihotapiti v Budim-nešto okrog tisoč svojih zanesljivih ljudi. Tem ljudem bi imel nadporočnik Va-nay. ki je uslužben v glavnem vojaškem skladišču, dati uniforme ter vso bojno opremo, nato pa bi jih vtihotapili v posamezne vojašnice, kjer bi v dogovorjenem času razorožili posamezne vojaške oddelke, v kolikor se vojaštvo ne bi prostovoljno priključilo zarotnikom. Tako ojačeni so nameravali napasti vsa javna poslopja, aretirati vlado in se popolnoma polastiti oblasti. Policija je dobila v roke tudi posebno črno listo, ki so jo sestavili zarotniki. Na tej listi je okrog 1500 najbogatejših ljudi v Budimpešti. Razen tega so nameravali zarotniki zasesti in ople-niti vse budimpeštanske banke. Imeli so tudi nalogo, pognati v zrak sinagogo v Tobačni ulici. Kakšen je bil prav za prav politični cilj te zarote zaenkrat še ni povsem jasno. Sodeč po ljudeh, ki so sodelovali, pa gre za nekak nacijonalistično - socialistični prevrat po vzorcu nemških hit-lerjevcev. V teku včerajšnjega dne je bilo izvršenih še več aretacij. Aretiranih je bilo tudi mnogo oficirjev. Imena drže oblasti zaenkrat še v tajnosti. Dogodek bo imel tudi v parlamentu, kjer bodo socialni demokratje vložili interpelacijo in zahtevali od notranjega ministra točna pojasnila. l. december Japonci se umikajo Japonske čete so se pričele umikati iz zasedenega ozemlja, kar bo znatno olajšalo pogajanja za rešitev mand« žurskega spora Pariz, 30. novembra. A A. Na sobotni-Reji sveta Društva narodov je kitajski za-f^toprtrik dr. Sze skušal v dolgem govoru pregovoriti ostal« delegate, naj se v re-sahicujo o ureditvi man d žurskega vpraša* nja postavi rudi klavzula o točnem roku izpraznitve Mandžurije. Ker so 6e člani sveta Društva narodov temu uprli, je dr. Sze predlagal, naj 6e v besedilu pusti prazno mesto, kjer je govora o roku izpraznitve. Nato je svet Društva narodov predlagal, naj rii ga komisija za proučitev položaja v Mandiairiji obveščala ne samo o gibanju čet, nego rudi o varnosti krajev, fci bi Jih kitajske čete zopet zasedle v Mandžuriji, toda le pod pogojem, da bo vaunost tudi zares zajamčena. Zastopniik Kitajske dr. Sze je izjavil, da bo te predloge sveta Društva narodov takoj poslal svoji vladi v Nankirag. Člani sveta Društva narodov so izražali prepričanje, da bo kitajska vlada sprejela njihov predlog. Mukden, 30. nove^rrabra. Japonca so naposled vendarle zaceli umikati svoje čete es zasedenega ozemlja. Oddelki, 1ei ©o v petek korakali proti Činčavu. so se začeli včeraj zopet umikati. 250 vagonov čet je | že prispelo v Mukden. Tudi iz Cicrikarja so glavni oddelki japonskih čet že odšh*. Ostale so samo še maloštevilne straže. Pariz, 30. novembra. Vesti iz Tiencina potrjujejo, da se je ustavilo prodiranje ja-ponsfcih čet proti Cinčavu Japonci so dobili povelje, naj 9e umaknejo na svoje prejšnje postojanke na jugu Mandžurije, zapadno od reke Liau Umik japonskih čet se je pričel že v 6oboto. Čete. ki so pro* drle preko Hsinmina. so se včeraj zopet vrnile v to mesto. Um k se bo nadaljeval. V Činfavu so Japonci pustfli samo majhne oddelke. Pričakuje se. da bo umikanje v nekoliko dneh končano. Po uradni vesti je 10.000 Japoncev, ki so korakali proti Cinčavu, dobilo povelje za umik. Japonska vladi demantira vest. da so Japonc? a-m era vali napastj Oinčav. Po nadaljnjih vesteh nameravajo Japonci zapustiti de! Ti-en-edna. Umik iz Tiencina se bo najbrž izvedel še pred priče tkam pogajana" s Kitajci Pariz, 30. novembra A A. Agencija Ren-go coznava, da je japonski konzul v Can/g-čunu sporočil merodajoim krogom, da se je 1900 japonskih vojakov, ki so bili razmeščeni v Cang*kajtunu in oh želeTmiški prog«i Taonan—Aganski, umaknilo nazaj v ČangČun. Flandinov poset v Londonu Francosko - angleški razgovori o nemški plačilni krizi — Potreba skupne fronte Anglije in Francije London. 30. novembra. Francoski fi- J ra^ovoriti z angleškimi državniki o sodelovanju med Anglijo in Francijo v svrho nančrti minister Flandan, ki je v soboto odpotoval v London, je imel včeraj dolgo konferenco z zunanjim ministrom Simonom in trgovinskim ministrom Runcima-nam. Sestanek je imel vsaj na zunaj obeležje privatnih razgovorov, ker se ni vršil v kakem ministrstvu, marveč v zasebnem hotelu. Francoski finančni minister je izjavil mornarjem, da ni prišel v London zaradi povišanja angleških carin, kakor so domnevali nekateri listi, marveč se je hotel rešitve krize, ki je nastala vsled plačilne nezmožnosti Nemčije. Flandin je obrazloži! angleškim ministrom stališče Francije glede na reparacije in nemške privatne dolgove ter skušal pridobiti Anglijo za francosko stališče. Pri tem je povdarjaL, da so pogoji za obnovo zaupanja do Nemčije predvsem političnega značaja in da je iz tega razkvga še prav posebno potrebna skupna fronta Anglije in Francije. da je nemško državno tožilstvo pod vzel o potrebne ukrepe za u ved no preiskave proti vsem onim osebam, ki so vmešane v znano nacijonalno - socijalistično afero v Heesenu in ki bodo obtožene veleizdaje. Protestni shodi proti hitlerjevcem Nemški republikanci zahtevajo energično akcijo vlade proti Hitlerjev, cem ter groze, da bodo v nasprotnem primeru sami napravili red Berlin, 30. novembra. V vseh delih mesta so se vršila včeraj velika protestna zborovanja republikanskega >ReichsbannerJac. Na zborovanju so govorih' glavni voditelji te organizacije, ki so se predvsem bavili z ro-•»ar j en jem narodnih Socialistov in z njihovim najnovejšim pokretom na Hesenskem. Na vseh zborovanjih je bila sprejeta resolucija, ki povdarja, da je potrpljenje republikancev pri kraju in da bodo sami napravili red, če se vlada ne bo odloČila ter pokreni-la energično akcijo za zaščito demokracije, svobode in republike. Resolucija povdarja, da spravljajo narodni socialisti s svojim početjem v nevarnost vse, kar si je Nemčija s tolikimi žrtvami in naporom priborila v zadnjih 13 letih. Po zborovanjih je prišlo do manjših spopadov med republikanci in narodnimi socialisti. Pariš, 30. novembra. AA Havas poroča k Darmstadta, da je sodnik dr. Best, avtor znanega hitlerjevskega prevratnega načrta, postavljen na razpoloženje. Berlin, 30. novembra. AA. Wolff poroča, Jutri na narodni praznik OB 11. URI DOPOLDNE mladinska matineja ZKD v Elitnem kinu Matici Mickv-šaloigre za smeh in zabavo! Pohod lačnih na Washington Washinglon. 30. novembra. Policija je-izvedela, da organizirajo komunisti takozvani pohod lačnih na Wasbington. Iz vseh večjih krajev Severne Amerike bi se morali v dogovorjenem času, najbrže o božiču, zbrati v Washingtonn vsi brezposelni, da bi nato v VVashintrtonu priredili veKke demonstracije. Policija je izdala primerne ukrep**, da to nakano komunistov prepreči. Mussofini proti versailleski pogodbi Berlin, 30. novembra, AA. »Barsen-kurier« pri občuje Mussoiinijev članek o Grandijevem poseru v Zedinjenih državah. Mussolini upa, da ho rodila konferenca med Grandijcm in Hoavrara dobre sadove. Dofera volja Zedinjenih držav je svetel žarek, v sedanjem mednarodnem položaju. Po mnenju p'sca je versailleska pogodba glavni 7.adric}< proti najpredku Evrope. MussHini predlaga znižanje oborožitvenih bremen, ker bi olajšalo gospodarski pritisk in pospešilo mednarodno trgovino. Podaljšanje nemških kreditov Pariz. 30. novembra. A A. Havas pon> ča iz Berlina, da se je med nemško državno banko in nemškimi ' ankami na eni strani ter ameriškimi bankami na drujp strani dosegel načelen sporazum glede kreditov, sklenjenih z rokom 3 mesecev. Sporazum sc v glavnem nanaša na kredite, katerih rok poteče ob krmen februarja prih<*lnjega leta. Prihod sofijskega poslani*r v Beograd Beograd, 30. nov. Snoči je dospel v Beograd iz Sofije naš tamošnji poslanik Vukčevič, da poroča vladi o poslednjih dogodkih v Bolgariji. Na podlagi njegovega poročila bo vlada določila svoje stališče glede na demonstracije, ki so bile vprizor-jene pred našim poslaništvom in konzulatom v Sofiji. V noti, ki je bila izročena sofijski vladi, je naša vlada zahtevala zadoščenje in kaznovanje krivcev, ki so vpri-zorili demonstracije ob obletnici neuillske pogodbe. Kovanje srebrnega denarja Beograd, 30. nov. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o kovanju srebrnega novca. Po tem zakonu bo kovanega srebrnega denarja za 450 milijonov dinarjev po 10 in 20 Din in sicer 20 milijonov kosov po 10 Din, 12.50 milijonov kosov pa po 20 Din. 2 zakonom je določeno, da mora novi denar vsebovati 50% čistega srebra. Zamenjava kolkov Beograd, 30. nov. Z odlokom finančnega ministrstva se odtegnejo od 15. decembra t 1. dalje kolki po 10. 20, 50 par, 1, 2. 3. 5, 10 in 50 Din, ki so bili izdani v promet 1. februarja 1. 1927, in kolki, izdani v promet t. oktobra 1. 1929. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2273.00—2279.93. Bruselj 786.06—788.42, Curih 1097.85 do 1101.15, London 195.25—202.75, Nevtfork 56.40.17—5657.17, Pariz 221.38—222.04, Praga 167.69—168.19. Trst 288.36—294.36. INOZEMSKE BORZE Curlh: Beograd 9.05, Pariz 20.15. New York 515.50, London 18.17, Bruaelj 71.60 Mtilan 26.60, Madrid 43.50, Amsterdam 207, Berlin 122.30. Sofija 3.73. Pra*a 15.275. Varšava 57.60, Bnfcarežta 3.07. Ko smo lani zaključili bilanco ob dvanajsti obletnici našega osvobojenja, smo povdarjali uspehe kraljevih manifestov, ki so ustvarili nezrušljive temelje države in pokazali nova pota h konsolidaciji in edinstvu naroda. Letos se pa veselimo najsijainejših plodov modrega vladanja kralja Aleksandra, ki so se pokazali ob volitvah, ko je ves narod manifestiral za slogo in e-din-stvo močne Jugoslavije. Mogočno se je razcvelo zaupanje v nezlomljivo silo našega naroda in v novem zanosu je vstala nacijonalna misel, ki pripravlja svojo končno zmago pod praporom ideje edinstva in požrtvovalnega složnega sodelovanja pri vseh državnih poslih. Minule volitve pomenijo novo epoho naše države, ki mora biti in tudi bo srečnejša kljub splošni gospodarski krizi vsega sveta. Ves narod sicer težko občuti svetovno krizo, vendar nam pa k sreči ni treba beležiti tako hudih katastrof, kakor so na gospodarskem polju zadele najbogatejše narode. V novem parlamentu so najodločnejši zastopniki narodnega edinstva in najsposobnejši možje narodnega gospodarstva, ki so vsi prežeti z živo voljo, da požrtvovalno posvete vse svoje sile resnemu delu za srečnejšo bodočnost države. Ta mladi parlament bo sledil smernicam vladarja in njegovih pomočnikov ter gotovo našel pota, da državno ladjo strečno pripelje iz viharja. Prav tako kakor pred trinajstimi leti ob ustanovitvi države je danes ves narod od Triglava do Vardarja, od Maribora pa do sinjega Jadrana edin in složen ter navdušen za svojo močno svobodno državo in prav tako vsa s»r-ca poštenih državljanov drhte v ljubezni do države, ki je edina rešitev in jamstvo za srečno bodočnost vseh Ju-goslovenov. Ugled, ki si ga je naša država pridobila z ogromno zgodovinsko manifestacijo ob volitvah, je tako velik v vsem svetu, da se nam ni treba bati nikakih presenečenj, saj so najmogočnejše države spoznale našo trdno voljo in tudi našo moč, da lahko državo sami vodimo m jo sami popeljemo k napredku, ki ga naš narod zasluži. Te simpatije naših mogočnih prijateljev so najsigurnejša gaj-anciija miru, tei ga ves svet tako nujno potrebuje v boju z gospodarsko krizo. Sloga m solidarnost vseh državljanov bo pa pomagala, da bomo ta mir tudi plodonosno izkoristili in premagali vse težave, zato pa lahko ob jutrišnjem prazniku vedro gledamo v bodočnost, ki mora biti srečna in velika. Živel kralj Aleksander! Živela Jugoslavija ! Tudi sarajevski najemniki zahtevajo znižanje najemnin za stanovanja in lokale Znižanje naj bi znašalo 15 do 35 odstotkov — Predlagajo tudi /operno uvedbo stanovanjske zaščite za večja mesta in industrijske kraje Sarajevo, 30. nov. Kakor v drugih večjih mestih se tudi v Sarajevu klub števil 1-n.im novim gradnjam še vedno zelo občuti stanovanjska beda Včeraj ee je vršilo na magistratu veliko zborovanje stanovanjskih aajemoSkor. Na kratek poz&v v listih se je zbralo več tisoč najemnikov, tako d-a je bdi a -magistratu a divorana mnogo .pretesna Ko so posamezni govorniki orisali sedandi položaj na stanovanjskem trgu, j« bila epraieta resolucija, v kateri označujejo najemniki zlasti stanovanjske cene, v novih hlaah za mnogo previsoke. Najemnikjl, držarvni uradniki ali zasebni nameščenci, morajo najmanj tretjino, v nmog»ih primerih pa celo polovico svojih prejemkov dati samo za stanovanja. Resolucija zahteva, naj hišni posestniki s 1. januarjem znižajo stanarine za stanovanje dveh sob v poslopjih, ki so stara nad 20 let, za najmanj 35 odstotkov, v novejših poslopjih pa za najmanj 25 odstotkov. Za trisobna stanovanja zahtevajo znižanje najemnine za 15, odnosno 25 odstotkov. Naposled predlaga resolucija, naj bi banska uprava čimprej skMoala konferenco vseh stanovanjskih organizacij ter občinske in banske uprave. Trgovci In obrtniki s svoje strani zahtevajo znižanj« najemnin za lokale za najmanj 25 odstotkov. Resolucija utemeijuje to zahtevo s plodnim padcem cen in z naraščajočo gospodarsko krizo, ki je zadela rse stanov«. Povsod so se morali odločiti sa zvišanj« cen, le hišni posestniki nočejo o anraaajjn. nič slišani. Končno je bilo sklenjeno, da bo posebna deputacija posetila ministra za •oeft-alno politiko, da ma razlozi položaj stanovanjskih najemnikov ter da ga naprotsi sa. primerno zaščito. Pri tem se je povdarja^ lo, da glede na to, da je stanovanjsko vprašaje na deželi in t manjših krajih z* •rešeno, ker so se najemnine araiSaJe, ni treba uvajati splošno stanovanjske zaščite, pač pa naj bi se pooblastilo bavtake uprave, da za večja mesta ki industrijska kraje v svojem področju maksimirajo najemnine. Nove telefonske zveze Beograd, 30. nov. Z odlokom ministrstva za promet se otvori telefonski promet s Ptujsko goro in Drago pri Loškem potoku. Vremensko poročilo JZSS Ljubljana, 30. novembra. JZSS je prejel davi nastopna vremenska poročila: Kranjska gora: 50 cm snega, oblačno; Planica Rateče: 70 cm snega, oblačno, danes ne sneži več; Tržič: 30 cm snega; Nova vas-Bloke: 25 ".m snega. Smuka na planinah Zelenica, Kovce, Velika planina in Kr\'a\'ec je ugodna, računati je samo s tem, da bo sneg na vrhovih odpihal veter. Esperanto Ameriški novinar J. Scherer iz Los An-gelesa je predaval 4. t. m. v Pragi o krasotah Indokine in rajskem otoku Bali v esperantu, ki mu zelo dobro služi na potovanju okrog sveta. Od 5. septembra lani do konca julija letošnjega leta je imel esperantska predavanja v 18 azijskih in afriških ter 4 evropskih državah. Zdaj nadaljuje svoje potovanje po Evropi. — O prihodnjem vseso-kolskem zletu v Pragi je izšla posebna brošura v esperantu in služi posebno v inozemstvu zelo dobro informacijskim svrham. — Francoski »Institut de V Entente Univer-selle v Toulunu, ki je napovedal celo vrsto mednarodnih tekem, ie izdal letake o svojem delu tudi v esperantu. — V Gentu v Belgiji izhaja esperantska revija »Inter-nacia Stenografisto«. glasilo mednarodne zveze stenografistov - esperantistov. Zveza pripravlja za prihodnji svetovni kongres esperantistov v Parizu, ki bo med počitnicami leta 1932. tekmo v esperantski stenografiji in propagandno razstavo. — Japonska zveza esperantistov izdaja tri revije: >La Esperantistoc (ilustriran mesečnik), »Jima Azio« (Mlada Azija) in »ABC de Esperanto« (za začetnike). Vse tri revije izhajajo v Tokiju in čitajo jih ljudje po vsem sveto. — Prvo gledališko lutkovno igro za krompirjeve lutke je napisal in izdal esperantski delavec v Šleziji Ludvik Crysta. Brošura z avtorjevimi navodili in uvodom je izšla pod naslovom »Marionetaj ludoj« v Ka-tovicah na Poljskem. — Velik usnen je dosegla esperantska razstava, ki jo je priredil klub esperantistov v švedskem mesta Helsingborgu. Razstava Je bila nameščena v poslopju lista »Helsingsborgs Dagbladc. Izmed posetnikov se je prijavilo 175 slušateljev esperantskega tečaja za začetnike. — Poročila o esperantskem pokretu in njegovih uspehih priobčuje tudi v egiptovskem mestu Fayoum izhajajoči arabski tednik »Ka-roun*. Kroniko piše delegat »Universala Esperanto Asocio T. Migalli.. — Ženevska radiopostaja oddaja vsak četrtek tečaje esperanta za začetnike. — Brzotečaji po Cse-hovi metodi se vrše pod vodstvom ustanovitelja nove metode v naslednjih švicarskih mestih: Bera, Solothnrn, Zurich, St Ha ve* in Ženeva. — Glasilo policijskih uradnikov v Hamburgu objavlja slovnico in vaje v esperantu. — Prihodnji kongres nemških esperantistov se bo vršil L 1932. v Karnnitzn. — Pouk esperanti na šolah z uradnim dovoljenjem je bil uveden letos v St Havlu t Švici. Stroške nosi mestna blagajna. — Rektor Jansson v Stockholmti je sestavil gramofonski tečaj esperanta. Edina slovenska tedenska revija »Življenje hi svet«. — Posamezna številka 2.— Dk >S L O V E N S K T NAROD, dne 30. novembra 1933 8tev 7/4 Nove poštne pristojbine Neka] važnih pojasnil k izpremembi poštnih in nlh pristojbin nastopajoči v resnici odlikovali ter zablu- j žijo največjo p ;hvalo, igra pa še več polnih renriz. V- Unbljaoa, 30. norembra. Z juunKujcsn dnem stopijo t veljavo nove poštne m bezojavme pristojbine a sicer: 1. Pisma: •) t krajevnem prometu do 20 gramov 1 Din, čez 20 gramov kakor m m-cdkrajevneen prometu; b) t medkrajev-wm prometu do 20 gramov 1 -50 Din, čez 20 gramov do 50 gramov 2 Din, čez 30 gramov do 250 gramov 330 Din, čez 250 gro* mov do 3OO gramov 5.— Din, čez 500 gramov do 1000 gramov 10.— Din. K tem 1 spremembam pripominja poštno ravnateljstvo: Dokler min»wtr»tvo glede krajevnega prometa načeLno ne odloči, se gumitra za krajevni promet, promet na vsem področju pošte, torej tudi v selskih okrajih, na področju pomožnih pošt itd. Promet na področju dveh pošt 6e smatra _: medkrajevni, čet oda »ta področji obeh pošt geografska enota. 2. Dopisnice: odprte, vsaka po —.75 Din. Dokler ne izridejo nove dopisnice po 75 par, naj pošte prodajajo e>taTe dopisnice tako, da nanje nalepijo de znamko za 25 par. 3. Priporočene pošiljke: a) pripo-ločnina v krajevnem prometu 2 Din, b) v medkrajevnem prometu 3 Dm. c) V mednarodnem prometu 4 Din. 4. Vrednostna pisma: a) težna pristojbina kakor za priporočano pismo, b) sedanja vrednostna pristojbina ostane še nadalje v veđ javi. 5. Paketi: a) težna pristojoina za pakete 4o 1 kg 3 Din, čez 1 kg do 5 kg 8 Din, čez 5 fcg do 10 kg: I. pas (do 100 km) 10 Din, IT. pas čez 100 do 300 km 15 Din. III. pa« (čez 300 km) 20 Din. čez 10 do 15 kg: I. pas (oV> 100 km) 15 Din, II. pas (čez 100 do 30G km) 22 Din, III. pas (čez 300 km) 30 Din. čez 15 do 20 kg: I. pas (do 100 km) 20 Din. II. pas čez 100 do 300 km) 30 Din, III. pas (čez 300 km) 40 Din, b) vrednostna pristoj bina kakor za vredn. pisma. Za pakete čez danje pristojbine. 6. Nakaznice: a) navada na pristojbine: do 50 Din 2 Din, do 100 Dan 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1005 Din 6 Din, do 2000 Din 8 dinarjev, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V teh pristojbinah je všteta tudi izplač-nina. b) izplačnina, ki se v bodoče izterje od naslovnika samo pri inozemskih in čekovnih nakaznicah: do 50 Din 0.50 Din. do 1000 Din 1 Din, do 5000 Din 2 Din. 7. Čekovna vplačila: a) do 500 Din 50 par, čez 500 Din 1 Din. Pristojbina za pit*mena iz-poroČiia na zadnji stran: položnice odpa de. 8. Odkupne pošiljke: pristojbina za dostavo 1 Din. 9. Poštni nalogi: Pristojbina za dostavo 1 Din. 10. Predalnina: Za predal brez kfljuča mesečno 15 Din, za predal 6 ključem mesečno 20 Din. 11. Zaklenjene torbe: mesečno 15 Din. 12. Obvestilo o ne-dostavLjenem paketu: izterja se od poš Lja* telja 1.50 Din. 13. Poste-restante; Pristojbina za hranjenje pisem in pa dopisnic poste res ta n te 50 par. 14. Dostavnima za vrednostna pisma in pakete: a) za vrednostna pisma 1 Din, b) za pakete do 5 kg 2 Din, za pakete čez 5 kg 5 Din. 15. Pooblastila: a) za omejeno pooblastilo če velja samo za enkrat 1 Din. za trajno (ako velja za več kakor 15 dmi) na leto 5 Din. Občni zbor SVD Zborovanje naših sadjarjev in vrtnarjev se je razvilo v pravo manifestacijo složnega dela Ljubljana, 30. novembra. Ker Že danažnje »Jutro« o občnem zboru ljubljanske podružnice Sadjarskega m vrtnarskega društva obširno piše, objavljamo s tega zborovanja, ki je v soboto do zadnjega kotička napolnilo salon Mrakove restavracije z naj resnejšimi prijatelji sadjarstva in vrtnarstva našega mesta, le na kratko glavne zadeve in značilne podrobnosti. Za kako važno smatra osrednji odbor SVD najmočnejšo svojo podružnico, je pokazal s tem, da so se občnega zbora udeležili predsednik kmetijski svetnik g. Viljem R o h r m a n, podpredsednik in urednik ^Sadjarja in vrtnarja« višji sadjarski nadzornik v p. g. Martin H u m e k, tajnik nadzornik g. Andrej škulj in blagajnik g. prof. Josip V e r b i č. Takoj moramo omeniti, da domnevanja celoti škodljivega nesoglasja med osrednjim odborom in podružnico ni bilo niti najmanj opaziti in da se je razvil občni zbor v pravo manifestacijo složnega delovanja. Tako predsednik g. prof. Anton Lovše kakor tudi drugi govorniki so pa na občnem zboru povdarjali zlasti zasluge novinarstva pri velikih uspehih podružnice, posebno velike ponvah- je bil pa deležen nas list, ker je v soglasju z odborom vedno propagiral pomen vrtnarstva in sadjarstva za naše mesto. V svojem obširnem po ročnu se je predsednik predvsem zahvalil prorektorju g. univ. prof. dr. Karlu Hinterlectmerju za blagohotno brezplačno prepustitev velike predavalnice, prav tako pa univ. prof. g. dr. Franu Jesenku za agilno sodelovanje v odboru in pomoč pri vsem delu. zahvalo je pa izrekel tudi banski upravi, še posebej univerzi, mestni občini Mestni hranilnici in vsem drugim, ki so društvo podpirali. Iz poročila tajnika g. Kača posnemamo, da je društvo priredilo lani 28 predavanj, razen tega pa tudi tečaj z 28 učnimi urami. Vsa predavanja so bila sijajno obiskana in je na teh predavanjih dosegel obisk rekord v Ljubljani. Iz poročila blagajnika g. kapetana Teodorja E>reniga je pa razvidno, da je premoženjsko stanje društva primerno ugodno in da je premoženje naraslo za okroglih 2000 Din kljub temu, da so vsa predavanja popolnoma brezplačna, članov ima podružnica 416 in I2r; ali 45 članov več kakor lani, kar je pa še vedno mnogo premalo, če pomislimo, da se predavanj udeležuje tudi zelo mnogo nečlanov, ki bi za 25 Din letne članarine razen predavanj in drugih ugodnosti dobivali tudi še lepi mesečnik »Sadjar in vrtnar«. Preglednik g. šušteršič je predlagal blagajniku absolutorij in zahvalo, ki sta bila soglasno sprejeta. Prav živahna debata se je pa vnela o vprašanju prispevkov oziroma vstopnine k predavanjem, vendar je bilo pa to vprašanje izročeno v rešitev odboru, ki je pa po svojih zastopnikih izjavil, da je ne namerava pobirati. Češ, da je univerza dala društvu predavalnico brezplačno na razpolago in tako pokazala svoje mišljenje, da smatra predavanja podružnice za svojo izpopolnitev v popularno smer. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni gg.: za predsednika nadzornik v pok. Josip Štrekelj. za podpresednika prof. Anton Lovše. za odbornike pa dvorni svetnik v pok. Rustia, univ. prof. dr. Fran Jesenko, vladni svetnik v pok. dr. Fran Spil-ler-Muys. višji inspektor v pok. Franc Gombač .občinski svetnik Josip Olup, ravnatelj mestne vrtnarije Anton Lap, art. kapetan v pok. Teodor Drenig, trgovski vrtnar Ivan Bizovičar in novinar Ante Gaber. Za pregledovalca računov sta bila ponovno izvoljena gg. Šušteršič in Lunder, za delegate na občnem zboru centrale SVD. ki bo v Celju, pa gg.: predsednik Štrekelj, inž. Jeglič. Drenig dr. Jesenko, dvorni svetnik Rustia. Šimenc, Smerdel, Kač. Primožič, Jermol, Lap, Ložar, Gombač, Šu- šteršič, dr. Spiller-Muvs, Stupica in Gaber, ki se morajc obvezno udeležiti zborovanja. Po daljši debati so bili tudi vsi člani zadruge trgovskih in umetnih vrtnarjev sprejeti za člane podružnic in so tako postali člani podružnice vsi vrtnarji dravske banovine. Na predlog nadsvetnika g. Bukovca je določil občni zbor 2000 Din za nakup strokovne literature, g. Lap se je pa zavzel za skupno nabavljanje najrazličnejših potrebščin, na kar mu je podpredsednik centrale g. Humek pojasnil, da so drevesničarji že pozvani, naj pošljejo svoje sezname, predsednik štrekelj je pa po-vdarjal, da bomo vsa semena lahko dobivali pri domačih trgovcih. Končno je občni zbor soglasno sprejel še Gabrov predlog, naj odbor stopi v stik s producenti in trgovci zaradi naročanja semen in rastlin ter izdejstvoje prt njih popust članom, nato je pa ob 23. predsednik gosp. štrekelj z zahvalo udeležencem in s pozivom k složnemu delu zaključil odlično uspeli občni zbor. Igra v gradu Ljubljana, 30. novembra Tudi v soboto in snoči je bila dvorana šentjakobskega gledališkega odra polna, da je preprosta lesa komaj vzdržala pritisk mlad me, ki se je gnetla na stojišču, a tudi rožice so se morale umakniti z omar atfk-mjara in klobukom h-vailežnih gledalcev. Pred gledališčem se sicer ne tarejo avtomobili, vendar pa je v mali dvorani tudi dost' ljudi, ki so vklc*i velika gledališča in znajo ceniti izvrstno K*ro šentjakobskih diletantofv prav tako, kakor njih vztrajno požrtvovalnost Res je gledališče idealizem. Oba večera so igrali Mornarjevo »Igro v oradu«, ki se vsak pni njej zabava sijajno, san je kot celota izvrstna, a posamezne vloge niso ra vskem polju, a pred deset leti je prišel za učitelj s v Litijo, kjer se je poročil z veleposestn:-kovo hčerko gdč. Alojzijo Koblarjevo. Zaradi velikega posestva je dal ostavko na nadučiteljsko službo in se posvetil popolnoma upravljanju ekonomije, ki :e pod njegovim modernim vodstvom kmalu zaslovela po deželi za vzorno kmetijo. Kot inteligenten gospodar je ustanovil Okrajno posojilnico in hranilnico v Litiji in je bil skoraj ves čas tudi njen načelnik Seveda je tako ugleden mož sodeloval tudi v občinskem odboru in je b»l zaradi svojih izrednih zmožnosti izvoljen tudi za župana. Bil je član okrajne blagajne, bivši cestni podnačelnik itd., s prav posebno vnemo se je pa uo!ejstvoval pri Sokolu, ki je bil med njegovimi irstanovniki in nai-agilnejšimi član i. Posebno veliko zaslugo si je pokojnik pridobi! s tem, da se mu je posrečilo v Litiji postaviti novo šolo, ki je bila tedaj med najlepšmi v deželi. Nenavadno priljubljen je bil pokojnik pr: kmečkem Irudstvu, ki je v njem spoštovalo vzglednega poštenjaka in najboljšega svetovalca v vseh vprašanjih umnega gospodarstva za izgled je bil pa pokojnik vsem tudi kot najskrbnejši oče, ki je s svojo pokojno soprogo vzgojil svojega naslednika sina g. Rada, go. Miro, soprogo sreskega načelnika Hubada v Celju, gdč. Slavo, ki dc ma gospodinji, gdč Ano, ki se izobražuje na Dunaju, ter dijakinji gdč. Marto in Jeleno. Visoko naobraženi vel^rs cestnik je bil seveda ves Čas tudi voditelj na prednega gibanja v svojem okraju posebno delavnega se je pa pokazal rudi še pri zadnih volitvah. Pogreb vzornega narodnega gospodarja bo jutri ob 15. v Litiji Pokojniku časten spomin. ciegovi družini pa naše iskreno sožaljej Potovalna pisar Vaine informacije za one, ki hočejo t--: v ■■-vati po svetu Pride! Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 30. novembra. Zaprto. Torek, 1. decembra: Trije vasici svetniki. Izven. Znižane cene. Sreda, 2. decembra: Kratj na Betajnovi. Red E. Četrtek, 3. decembra: Dve nevesti. Red D. Petek, 4. decembra: Zaprto. Premijera pravljične igre »2Laprav-Ijivec«, ki se je morala vsled bolezni g. Kralja ckHožiti za en teden, bo v soboto 5. t m. Za premij ero je oskrbela gledališka upirava popolnoma nov prevod, delo je zrežiral režisar Debevec. O zasedbi in delu pribodmjič. Na dan narodnega praznika zvečer ob 20. bo v dramskem gledališču vprizor-jena kmečka šala v treh dejanjih »Pri treh vaških svetnikih« v znani izvrstni zasedbi. Za predstavo veljajo Ljudske znižane cene. Abonente reda E opozarjamo, da imajo v sredo 2. decembra za svoj abonma Cankarjevo dramo »Kralj na Betaj-novi«. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 30. novembra: Knez Igor. Slavnostna predstava v proslavo na-• rodnega praznika. Red D. Torek, 1. decembra ob 15.: Zaromu1. Mladinska predstava društva Atena. Sreda, 2. decembra: Večni mornar. Red C. Četrtek. 3. decembra: Dežela smehljaja. Red B. Petek. 4. decembra: Zaprto. Slavnostna predstava v operi. Drevi ob 30. bo v operi v proslavo narodnega praznika našega ujedinjenja, slavnostna predstava. Vprizori se znamenita slovanska opera v štirih slikah s prologom »Knez Igor«. Naslovno vlogo poje g. Primožič, njegovo ženo ga. Tnierrv, njegovega sina g. Marčec, Jaroslaviča g. Janko, Poiovskega Hana Končaka g. Rumpel, Hanova hčerka je ga. Kogojeva, Ovlur g. I velja, komična sviraca aa gudok sta gg. Zupan in Kovač. V manjših vlogah nastopata St miševa in Rarnsakova. Režija opere je Primožičeva. Predstava se vrši za red D. Jugoslavija. VI. redna skupščina občiur-kih urdaui-kov za Srbijo iu črno goro v Skopim bo 13. decembra. Železniški popust 50' o. Olajšava vtlja od 10 do 10 decembra. Cel vozni listek velja za brezplačen povratek. Občni i\*or jugoslovanskega teoxa!*kega društva v Zagrebu bo o<: 4. do N. docembra. Člani teea društva imajo na železnici 50°/o popusta. Cel vozni listek velja za brezplačen pevratek. Občni zbor aerokluba 2Naša krilac bo v Beogradu od 18. do 24. decembra. Cel vozni listek velja za brezplačen povratek. Popust velja od 15 do 27. deeembra. Živinski sejem m Novem Sadu bo 29. in 30. novembra. 1. in *2. deeembra. Železnice dovoljujejo polovično vožnje. Cel vozni listek velja za brezplačen povratek. Olajšava velja od 27. novembra do 4. decembra. 8ejem iu razsta>a perutuinc, ptic pevk ia plemenskih psov ter mačk v Zagreba bo danes do 1. decembra Železu ive dovoljujejo 50°/o popusta pri i«jvratku. Olajšava velja od 2b\ novembra do 3 decembra. Avstrija. Zimske sezonske legitimacije. Lastniki teh legitimacij uživajo razne ugodnosti v Avstriji in sicer: l. Prost vizum v Avstrijo, 2i a) 40°/» popusta na železnici pri povratka ali pri nadaljevanju vožnje do poljubne avstrijske obmejne postaje s pravico do enkratne prekinitve vožnje. Popust velja po najmanj petdnevnem bivanju na Dunaju, b) 50*/« popusta za tri izlete z Dunaja v letovišča in zimsko športne kraje v okolici Dunaja, c) 3&/s*/« popusta za vzpenjaoo na Kax, d) 50°/o popusta na Aspang železnici in vzpenjači na Hoclischneeberg, 3. Znaten popust v hotelskih in nekaterih penzionih, ako ostane v hotelu najmanj tri noči. 4. 25?£ popusta za dunajske krožne vožnje. 5. 25°/o popusta na vstopnino raznih koncertov. Veljavnost zimsko sezonske legitimacije, velja do 20. februarja 1932. Razno. Smuški tečaji na Švedskem 1931—1932. Elitni kino Matica Mlad zakonski parček! On bančni uradnik z malo plačo, ona dobra gospodinja, ki pa kljub temu le težko izhaja! Dovolj je revščine in varčevanja! Mlada ženica si je vtepla v glavico, da mora imeti kakor drage avtomobil, dragoceno krzno, briljante — in zato mora postati njen možiček na vsak način bančni direktor! Na kak imeniten način je rafinirana in pogumna ženica dosegla svoj cilj, vam bo pokazala v sijajni burki in spevoigri iert a h o h- st&ff/et*i ca Vsakdo mora videti ta film! Vsa Ljubljana se smeje sijajnemu komiku v tem filmu Fritzu Griinbaumu Samo še danes in jutri na sporedu! Predstave danes ob 4., H8, H10. 1. decembra ob 3., 5., 7. in 9. uri! !Se/ežmco Koledar. Danes: Ponedeljek, 30. novembra katoličani: Andrej, Hrabroslav, pravoslavni 17. novembra: Grigorije. Jutri: Torek, 1. decembra: Državni praznik, Božena, pravoslavni 18. novembra: Ujedinjenje. Današnje prireditve. Kino Malica: Moja žena hohštaplerica. Kino Dvor: Nagrada za glavo. Kino Ideal: Beg iz legije. Telovadna akademija Ljubljanskega Sokola ob 20. v Unionu. Prireditve na državni praznik. Kino Matica: Moja žena hohštajplerica. Kino Dvor: Nagrada za glavo. Kino Ideal: Beg iz legije. ZKD: Mladinska matineja ob 11. v kinu Matici. Sokol I — Tabor: Svečana seja ob 10.30 na Taboru. Ljubljanski Sokol: Svečana zaobljuba ob 10.30 v Narodnem domu. No>inar»ki koncert ob 20. v Unionu. Sport. Tek ujedinjenja ob 11. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni trg 12, Ust ar, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar. ' Ljubljana VIT. CelovSka 34 Jutri: Sušnik, Marijin trg 5. in Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Smučarsko društvo v Stockhoimu priredi v letošnji finski seziji BBluške tečaje • us-slednjib krajih 17. —24 aprila, 1.—8. maja in 5.—12. junija pri EUkSgraU3en (Lapplaiid). Cena Šved. Kr 80 za tečaj, 1.—11. januarji, 21«.—28. februarja pri Storlien (Jamtlandi. IVna Šved. Kr 70; 7. —14. januarja, 15.—22 januarja m 6 -13 marca pri Ramshvttau (Dalekardienj Kr 60; 7.—14 januarja^pn HaranarJd (blizu mesta Nii^jo) Kr 60; 6. do 13. januarja pri Ulricehamn (Vastersrn-tlan> Kr (>0; 14.—21. februarja pri Joro?o (Halsingland) Kr HO. V teh cenah je vpo števana poln:; penzija In postrežba v hotel ih. Točneje informacije daje Verein fiir die Fdrderung des Sklau? in Si-b\veden, Stock-liolm Herkulesgatan 28. Nova potovanja 8 parobrodom >Kraljit« Marija« Dvanajsto potovanje parobroda v Kraljica Marija< se prične 24. decembra z odhodom iz Benetk v Split. Ports Said, Ilaifu, Port Said, Dubrovnik Split, ?. prihodom v Benetke to januarja 1032. Triuae4o potovanje se prične 17. januarja z odhodom iz Benetk v Split. Pori" Said, Ilaifu, Port Said, Dubrovnik. Split, i povratkom v Benetke 8. februarja Izredno ugodna prilika /a posel uabeca uioria o božiču in zr novo leto. Ceneno potovanje na naš Jadran priredi ^Putnike v Ljubljani in sicer prvo dne 23. decembra, drugo 30. decembra. Celokupni stroški znašajo samo Din 600. V tej ceni je všteta vožnja po žeelznici III. razreda tja in nazaj do Zagreba osebni, od Zagreba do Splita ubrzani, petdnevno bivanje v Splitu v prvovrstnih hotelih, popolna oskrba, takse, postrežba, napitnine. Prijave se sprejemajo tlo 20, odnosno 27. decembra. Lahko potuje za i?lo ceno tudi posameznik. Za točnejše informacije, proskete, programe itd., glede raznih potovanj, ki jih 114 navajamo, se je treba vedno obračati na potovalno pisarno >Putnik«, Ljubljana, Dunajska c. 1, in podružnico v hotelu Miklič.. Iz policijske kronike LJubljana, 30. novembra. Včeraj popoldne je policija zopet malo kontrolirala mesto, zlasti pa razne zakotne ulice in beznice, kjer je shajališče raznih sumljivih tipov. Posebno pažnjo je posvetila Kolodvorski ulici, ki je zadnja leta nekako zatočišče vseh propadlih in izgubljenih eksistenc. Popoldne in proti večeru so policijski organi aretirah' 22 oseb, ki so jih vse naložili v novi policijski avtobus in odpeljali na kriminalni urad. Med aretiran-ci je bilo več takih, ki nočejo delati in radi žive na tuj račun, mnogo jih pa tudi zasleduje policija in druge oblasti. Polcj: tega je policija aretirala šest svečenic svobodne ljubezni. Policija je prijela tudi nevarnega in podjetnega kolesarskega tatu, pri katerem je zaplenila dve kolesi, sedaj pa poizveduje za njegovim tovarišem, ki je tudi specijalist za tatvine koles. V Wol-fovi urici je bilo te dni mesarju Ivanu Ja-vorniku izpred delikatesne trgovine in mesarije odpeljano 1500 Din vredno kolo, znamke >Torpedo«. — Delavec Derviš Murgič je prijavil, da mn je v noči od 27. na 28. neki Bosanec ukradel dva para po-nošenih hlač in Črn površnik v skupni vrednosti 420 Din. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Samo se dane« ob 4.. M 8. m 9. zvečer ln jutri 1. decembra oh 3„ V* 5„ 6M U, 8. In 9. zvečer Junak vseh junakov Tom Mix v najnovejši senzacionalni pustolovščini Nagrada na glavo Dopolnilo sijajna SaloIgTa. Najnižje cene 4 in 6 Din. Torek, 1. decembra. 9.00 Šolski radio; 11.00 Salonska kvun-tet; 12.00 Poročala, plošče; 16.00 Nastop učenk Mladike; 16.30 Otroški kotiček; 17.00 »Preiskava«, drema; 18.30 Prof. Andree: Uvod v radio tehniko; 19.00 zaključno pre* davanje prof. dr. Veora; 19.30 Dr. Vebcr Elosjperimenitalna fonetična studija; 20.00 Prenos iz Zagreba; 22.30 Porodila. Sreda, 2. decembra. IZ 15 priošce: 17.30 Salon«llo kar greh uničiti. No. so pa stopila v akcijo naša obuvala in stopala. Včerajšnji dan je bil torej po času suh, po vremenu pa moker, kakršnih je zadnje čase večina. To pa seveda ni motilo privržencev belega sporta, da bi ne triumfirali. Vso noč od sobote na nedeljo niso mogli spati od samega veselja in mazali so smuči s slanino in drugimi maščobami. Ob ranih urah so že hiteli iz mesta in upamo, da niso ostali v snegu, ker ga že snoči ni bilo niti za dva prsta debelo. Nekoliko mani temperamentni so se zadovoljili s tramvajem in nekateri so se celo opogumili z njim do St. Vida. Ugotovili so, da se je Šmarna gora zelo približala Ljubljani in je le škoda, da krize segajo celo na njo — sicer bi se pa imenitno prilegle klobase z zeljem v gostoljubni hiši Dežela smehljaja (Premiera 2S. t m.) Druga operetna novost v tekoči sezoni, Leharjeva »Dežela smehljaja« je precej drugačna kakor Abrahamova »Viktorija in njen huzar«. Po dejanju je skromnejša in mirnejša, ima le dva osrednja parčka, omejene zbore, stranski solisti so le igralci, ki niti ne pojo in je središče vse operete ena sama oseba: princ Sou-Chong, kitajski mlad državnik, kasneje ministrski predsednik. Vse dejanje je torej enostavnejše, a eksotičnejše, zgrajeno na resnici, ki jo izgovarja avstrijski dragonski nadporočnik, grof Pottenstein takoj v prvem dejanju: »Evropka lahko osvoji Azijatu (Kitajcu) srce, a nikoli ne duše!« Za opereto prav čedna, fino zamišljena vsebina in vse dejanje dokaj naravno in okusno, vsekakor pa v izvajanju zahtevajoče čim več elegance in šarma. »Dežela smehljaja« spada med operete & la »Netopir« in je torej brez posebno noblesnih, prirodno v eleganci trdnih izvajalcev bolj mučna, kakor zabavna. Ves ta milje" zahteva najboljšega okusa, najvišje družabne kulture in civilizacije. Za naš oder je uprizoritev take operete razumljivo zelo težka; salon pri feldniar-šalu grofu na Dunaju, salon pri kitajskem ministrskem predsedniku in sobana v palači prinčevih žen v Pekingu z našimi stvarnimi in osebnimi sredstvi so problem, ki bi ga mogel res zadovoljivo rešiti le — čudo-delnik. Kot režiser je debitiral gosp. baletni mojster P. Gol o vin. V našem listu je sam povedal, kako je izkušal dejanje poživiti in izpestriti s karakterističnimi kitajskimi plesi. Namen se rrru je popolnoma ob-nesel. Posebno pozornost so zbujali bojni ples z mečem in sulico, ples mask z dvojnim obrazom, uvodni ples, v katerem nastopa tudi sam z zelo graciozno solistko, ki ji ne vem imena, in ples ge. Moharjeve z baletnim zborom. Tudi girlsi so bili prav marljivi. Gosp. Golovin je že! mnogo priznanja. 2e nekaj let se trudi z očividnim uspehom za napredek našega baleta, je vzgojil že nekaj plesalk, ki nastopajo kot solistke z vedno večjim znanjem in okusom ter iz-kuša s svojo malo, vztrajno četo vzlic nedostatkom sredstev izvesti čim več različnih baletnih idej. 2al, da ima naša publika še malo razumevanja za balet in ne zna dovolj ceniti velikega duševnega in fizičnega truda, ki ga obvladuje z neko stoično vztrajnostjo naš Golovin s svojim zborom. Vsaj nekaj zadoščenja je prejel pri tej operetni novosti, ko mu je občinstvo topleje kakor navadno izrazilo svoje zadovoljstvo. Strinjam se tudi, a le deloma z njecovo »povsem svojevrstno karakterizacijo osebe, kakor se je izrazil v našem listu. Absolutno se ne strinjam z njegovim pojmovanjem feldmaršala in mandarina Čanga: prvi je fin grof, star, resen gospod, najvišji vojaški dostojanstvenik, ki nikakor ne more niti v opereti nastopati tako, kakor je. To je bil neznosen diletantizem, ker neokusen, nemogoč. Kriv pa ni marljivi začetnik-pe-vec, ki ne more biti igralec take povsem reprezentativne, ljubeznive in dobrodušne uloge. Drugi, mandarin, pa je glavni nosilec ideje: krute neizprosnosti kitajskih običajev in zakonov, a ne smešna šema. Uloga je brezkompromisno ostro karakterna, k- bi jo bil gosp. Zupan brez dvoma prav tako odlično igral, kakor igra poslanika v Abrahamovi opereti, ako bi jo bil smel. Da pa je ni smel, je obžalovati. na nji. Tudi ljubljanska dekleta so neizrečeno srečna, ker se bodo zdaj lahko vozila vsakih 12 minut proti Šmarni gori. kjer jih tolaži čarobni zvonček. Tramvaja so se pa najbolj posluževali deželam", ki kar ne morejo prehvaliti nove prometne pridobitve, saj bodo zdaj lahko hodili v Ljubljano gledat na uro tudi pozimi. Zaradi tega je bila tudi včeraj Ljubljana tako živahna kljub vsem nebesnim bla-grom. Velike zasluge ima pri tem tudi zmagoslavno peklenščkovo kraljestvo. Ljubljana namreč ni samo bela. temveč tudi rdeča. V vseh izložbah se brati svetec Miklavž z zlodji, pekel in nebesa si podajata roko, pa ne samo v izložbah, temveč tudi tako pri ubogih gledalcih — z blaženostjo, z nebeškim zamaknjenjem zijaš v krasote tega sveta, ki so pa vendar tako nedosegljive kot onstranstvo ter trpiš pri tem prave peklenske muke. Kar se tiče izložb, se letos ni še prav nič izpremenilo, morda samo v toliko, da so bolj vražje, zapeljivej-še, sicer se pa zdi. da smo se precej iz-premenili ter nam Miklavžev nastop ni tako dobrodošel kot prejšnja leta. Zato sn tudi včeraj vpile trgovine ena nad drugo, videl si lahko v njih vse bogastvo in krasote sveta kot Kristus, ko ga je izkušal hudič — bile so pa prazne in popoldne skoraj vse zaprte. O dopoldanski kupčiji pa tudi ni vredno govoriti. Ves dan je bila dobro obiskana velemestna pasaža v »Viktoriji«, kjer dobiš vtis, da si na modernem velesejmu, posebno zdaj, ko so izložbe še bolj žive kot nr.-vadno. Ljudje so občudovali in vzdihovali, ne moremo pa reči. da je bilo > tem kaj pomagano njim in trgovcem. Ljubljančani so pričakovali, da se bo že včeraj začel Miklavžev sejem na Kongresnem trgu, zato so bili zelo razočarani, ko ni bilo sejmariev od nobene strani ter so se začeli bati, da so še ta sejem pobrali vražji 'časi. Nič čudnega bi ne bilo. saj je letos Miklavž prepustil vajeti skoraj popolnoma podjetnemu peklenščki; Glavno partijo princa, ki nosi vse dejanje in vsaj polovico vseh pevskih partij, je imel gosp. B a novec. Pel je očividno izvrstno razpoložen, z radostjo in žel kot tenor globoko čustvenega in izredno' prijetnega glasu opetovano, v 2. dej. za Tauber-ja napisano učinkovito pesem pa viharno, uprav brezkončno priznanje. Publika je želela, da arijo ponovi, česar pa ni storil, ker se pesem kasneje itak ponavlja in ker je za Janka v »Prodani nevesti« moral šte-diti s svojo silo. Vso veliko partijo je izvajal Banovec od začetka do zaključka operete prav odnčno m tudi igralski zadovoljeval. Ga. P o 1 i č e v a je predstavljala kom-teso Lizo s svojo že priznano rutino, z eleganco toalet in vedno zanesljivo učinkovitostjo. Toda v njenih osebnostih ni dosti individualizacije, zato se ponavlja v svojih vrlinah in žal, da tudi v nepopravljivih ne-dostatkih govorice, petja in gest Res je, da se na našem odru vobče preširoko in preveč gestikulira. Da si predstavljam dunajsko komteso, popolno damo, kar je Li-za, precej drugično, pa ne morem tajiti. Izredno simpatična m prijetna princeska Li je bila ga. Ribičeva, ki ima zanjo kakor za O Lia San v »Viktoriji« jako primerno zunanjost Ta vzorno vestna m marljiva pevka se čim dalje močneje uveljavlja v operi in opereti ter ima v občinstvu mnogo čestilk in čestilcev. Posebno ji štejem v dobro, da ni nikoli neokusna, nego dosledno taktna in vzdržna. Gustl grof Pottenstein je bil g. P e č e k. Izvrsten, zidane volje, efekten, le žal, za grofa v kretnjah včasih predrastičen in pa zmerom v isti ulogi. Tega pa so krivi tudi libretisti, ki mu krojijo vse vloge in značaje po istem kopitu. Izpreminjajo se mu le obleke. Niti v plesih, gestah in situacijah mu ne dajo prilike, da bi bil drugačen. Prav dober evnuh je bil igralski vedno bolje se uveljavljajoči g. M. S i m o n č i č. Ne strinjam se, da se toliko rogovfli z reflektorji; to zatemnjevanje prizorišča in razsvetljevanje ene same osebe je povsem nesmiselno. Ako smo v realističnem dejanju, a v nikakem misteriju aH fantastični pravljici, je tako operiranje z lučmi hum-bug. In to plesačenje! Kje, vraga, je zakon, da se mora ob vsaki pesmi brcati m kriliti, padati na tla in kositi (morda celo v škornjih!) ž nogami okoli sebe?! In vedno enako: neslano, glupo! Komur se zdi to zveranje zabavno, elegantno in lepo, mora imeti pač svojevrstne možgane, ne? — Končno bi le še želel, da se vsi sodelujoči za reprizo utrdijo v prozi, da jim no opereta visoko zadovoljuje, in že Ša bodo tekli dialogi prožneje in hitreje. Leharjeva godba je visoko nad Abrahamovo; uvertura je prav zanimiva in lepa. Glasbeno opereta visoko zadovoljuje, in že samo zaradi Banovčeve velike, krasno izvajane partije ne dvomim, da bo »Dežela smehljaja« tudi v Ljubljani doživela čim več re-priz. Vsi solisti, Banovec, Poličeva, Ribičeva, Zupan in Golovin so prejeli šopke in bili klicani pred zastor. Inscenator, g. Uljani-ščev, je ustvaril troje okusnih prizorišč. 2al, da je gledališče tako borno glede preprog. Oboki v 1. dej. pa so deske, ne zi-dovje. Ali ni mogoče napraviti špalet? — Noviteto je naštudiral in dirigiral g. kapelnik N e f f a t Fr. G. NOVINARSKI let. Civilizacija. Naša civilizacija bo trajala 40.000 — Kdaj se pa prav za prav prične, gospod profesor* Pozdravni večer posl. dr. Grisogosu Tri praške korporaciji-", delujoče na p*»-l;u češkoslovaške - jugoslovenske vzajemno* -ti, in sicer Češkoslovaško - jugosloevn>];a liga, Jugoslovensko kolo in Jadranska Straža so priredile v četrtek ob veliki udeležbi članstva, častnih gostov in jugoslovenakega dijaštva v dvorani Štefanikovega doma novemu jugo&lovenskemu poslaniku dr. Prvi-slavu Grisogonu po/d ravni večer. Večera so se odeležili med drugimi naš ireneralni konzul Roko Bradanovič, min isteri jalni evetnik dr. Štangler za zunanje ministrstvo, poveljnik praške divizije general Klecanda, prima tor dr. Baxa in g. Ženisek za praško občino, g. Stepanek za Zvezo slovanskega sokoLstva. za društvo ?Jugoslavija« predsednik Račkov, vseučiliski profesorji dr. Dedi-na, dr. Murko, in dr. Pata. pisatelj Bozo Lovrić, akademični kipar Ivančević, odvetnik dr. Mamdić itd. Poslanika dr. Grisogono je pozdravil predsednik Češkoslovaško - jugoslovanske lige primntor dr. Raxa kot dobrega znane« češkoslovaškega narodaVh] njegovega prijatelja še iz težkih vojnih časov. Spominjal se je njegovega poseta v Pragi 1. 191$ ob svečanosti Narodnega divadla. Iz takratnih sam j o lepši bodočnosti obeh držav in njunih vzajemnih stikih se ni izpolnila nada na teritorijalni koridor med Češkoslovaško in Jugoslavijo, toMa namesto njega imamo koridor src in naša dolžnost je tem intenzivneje delovati za uresničenje naših ^kup-nih idealov. Poslanik dr. Grisogono se je zahvalil govorniku, da je omenil njegov poset v Pragi L 1918, kajti tisti dnevi so mu ostali v najlepšem spominu. Slovani, ki so tako takrat protestirali proti nasilju, so bili podjarmljeni in niso imeli lastne države, toda vera v lepšo bodočnost je zmagala nad vojnimi grozotami. Uresničilo se je takrat kovano geslo »Zvestoba za zvestobo!« Oficijelnemu delu večera je sledil koncert, na katerem je nastopil tudi režiser Narodnega divadla g. Zvonimir Rogoz, ki j« recitiral pesmi D. And jeli novica. B. Lonca in A. Šantića. s* Kaj pa Medvodcam Skromni smo v življenju, kako: je borna naša grudica, ki je pomešana s kamenjem, ilovico, vodo, laporjem, premogom in drugimi drobci bogastva s kos; revščine, na kateri se žilavo borimo ne ie za lasten obstoj, temveč je naše neprestano hotenje naprej, kvišku, k cilju' Nimamo ameriškega bogastva, a kljub ten.i: se nam hoče ameriških rekordov, pa tudi nekoliko ondotne originalnosti jo tu pa tam v naših žilicah. Ni se v našem kotičku rodna samo tekma koscev ali žanjic, temveč še marsikaj drugega mora pričati, da Medvode niso tam nekje v deveti dežel:. Saj smo vendar blizu Ljubljane in to one Ljubljane, ki jo vidimo skoraj vsa!o-krat, ko jo obiščemo, bolj modernizirano, praznično in koketno. Zato ni čuda. da vsaka novost, pa najsibo to že v oblik5 teh-' nike, mode ali kake druge senzac je. ki pade iz širnega sveta v skledo Ljubljančanom, prav vsakokrat nekoliko nijuskne čez rob — in evo jo med nami Medvoć-čani. Tako smo na pr. dobili od De'., zbornice zdravstveni dom, od ljubljanskega nebotičnika mogočno stavbo ljudske šole, od frančiškanskega tromostovja most čez Soro :n ko smo videli, da se onim tam do*i nikdar ne zdi dovolj cevi v zemlji ter žice v zraku, smo tudi mi pljunili v roke in razpredti vodene kakor ognjene mreže križem kra-žem. In ko je švrknil med nas majčkeni drobec prestavljanja črevljarskega mostu, nismo prav nič napenjali svojih možganov, cemveč smo se kar urno onrieli nipinH-škega. Tokrat pa najbrž nismo zagrabili samo za drobec ljubljanskega mostu, temveč radi predolgih prstov tudi za dve celi sošici brvi, ki pa sta s presneto debelo 2ico privezani za trde skale in močne korenine. Prvi ho-ruk je ostal kar v zraku :n še odmeva nismo kar nič slišali. (Odmev se je namreč včasih vse lepše čul — ko smo imeli še krog in krog lepe gozdove. Ko bi bili tudi mi tako malo sekali, k^kor tam doli naši zgledniki, pa bi bil odme\ mo-.la vse lepši.) Pa smo ponovno napeli »aišice, grla in ušesa — r. odmeva kar ni in ai b&JO. Culi smo \t neko grbavsanje in stOKiute tam nekje za nizkimi grmi. ogulienini od letošnje suše ... Med tem pa ie že zopet pljusknilo čez oi> ljubljanske - edc : ■ >krat smo stisniU npet r*r. ,*» ' • •J }\\ -»a »hiralnico,« smo si mislili? »Ne bodo nas ljubljanske srajce oirnažile ne-U In vse kaže, da dosežemo v tej tekmi ugodnejši čas. Kdor nam ne verjame, bo pa videl, ko bomo stopili k startu tudi na socijalnem tek-movališču! Tudi tekmovalec. AH si žp z*** Vo^mkove družbe? Strau i ✓S L O V E N S K T N A R O D«, dne 30. novembra 1931 Stev. 273 Dnevne vesti — >Jugo8lovanc prenehal izhajati. Z včerajšnjim dnem je prenehal izhajati dnevnik ^Jugoslovane. Službene objave bo zopet objavljal >Službeni List« kraljeve banske uprave, ki bo do konca tekočega leta izha jal Še v dosedanji obliki. — Gorske ceste zasnežene. Avtomobilski klub. sekcija Ljubljana nam sporoča: Po obvestilih obmejnih kontrolnih organov je cesta Čez Ljubelj poginoma zasnežena in je vsak avtomobilski promet preko prelaza nemogoč. Istotako je padlo na Jezerskem vrhu, kakor tudi na Korenskem sedlu po cca. pol m snega in je tudi prehod preko teh dveh prelazov nemogoč. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. t. m. je Mio v dravski banovini 30 mmerm7 tifuzntih bolezen i. 21 griže. 113 škr^atrnke. 117 ošpic. 201 Savice. 42 šema, 4 ot.ročniške vročice, 5 duš-li-ivesra kašlja, ter po 1 nalezljivega vnetja možsranorv, vraničnega nrisada in vnetja hrbteničnega mo-zsra. — Razpust društva. Društvo kaznilni-Ških in jetniških uradnikov za slovensko ozemlje podružnica Maribor je ra zrni sceno, ker nimn pogojev za prevari obstoj. — RakasniSka in odkupna »lu7T»a z Madžarsko. Uradno >e razglaša, da madžarska poštna uprava 7opef dovoljuje sprejemanje nakaznic za našo državo. — Akcija za znižani** stanarin v Zagrebu. Org tmzacila najemnikov v Zagrebu ie izročila mestnemu načelniku spomenico, v kateri pravi, da so najemnine odločno previsoke in da je tr^ba v tem pojedu takoj ukreniti vse pogrebno. Trebn bi bilo podpreti akcijo za ustanovitev zbornic hišnih posestnikov in najemnikov. To akcijo so 7.** podnrla nekatera mest-', med njimi tudi Ljubljana, na tudi poedine banske oprave. TT^anoviti b! bilo treba tud; mestno gradbeno družbo za zidanje stanovanjskili h?š na bazi amortizacije Da se crradbena akcija čimbolj nospeši. nai bi občina obdavčTla v?r» nezazidane nnroele. __Prvodecemberska proslava v šolskem radiu. Odsek zn šolski ral:o pri J TJ. TJ. sekoijl za dravsko banovi-no v L'u-bl-lani. ki ori.reja ob torkih in petk'h šolske oddaje, priredij v prosla.vo uled In jenja posebno oddajo s slavnostnim pnosra-mom, ki sa bodo izvajaj golond in go-jenke državnih uč: + <»šč v T.iubliami. Od-da'a se vrfij 1. decembra ob 9. uri nod naslovom: V Beoarralu leta 1456«. Proeram je naslednji: l. B. Leopold: Ju-goskrvanakb ivseri izvaja 5oi. orkester 2. JugoslaMJa, Aelrtamaeija vadnaškega učenca. 3. V Beo-gradu leta 1456, oniredeno ^o »Celjski kro-naMc. isrraio gojenci in gojenke yubijam-skii.h noltoU&BC Besedilo spremljajo sledo-če pesmi: A. Zaiee: TJ boj, u bofl.., S. Jenko: Naprej zastava Slave: Hejdrih: Morie Adrijansko: Narodno: Tamo daleko: Xaix>d.na: Gor čez izaro; L. M3heiHSS£: Xebo žarri. 4. Jugoslavija — Ujedinjenje _ Govor. 5. Bože pravde. Orkester tkn zbor Na to oddajo opozarjamo vse šole. k-i imajo svoje radio aparate, kajti to je prva proslava U j punjenja prirejena v šolskem ra-diin in utegne postati kažipot za slične prcsln-ve. Med prvodecembersko proslavo naj u vrsto šolo tudi to oddajo. _ Poziv na sodelovanje pri šolskem radiu, šolski radio, kil je začel s šolskima oddajami 1. novanibra, naproša vse, ki se čutijo pokHcane za sodelovanje .pri tej važni instituciji in 'imajo na razpolago za šole primerna predava*nja. naj bi to javili Jugoslovanskemu učiteljskemu udruženju _ sekciji v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Odsek za šolskd radio bo vse ponudbe pron&ti i.n jih če bodo odgovarjale namenu opo&tevai, nri sestavi programa za bodoče leto. _ Z Zidanega mostu. Sokolsko društvo na Zidanem mostu, kn je bilo osnovano šele letošnjo pomlad, je pokazalo izreden vzgled agilnosti Ln sokolsko zavednosti s tem, da bo .prihodnje dni DTbček) S postav ljnnjean lastne telovadnice. Delavnosti in požrtvovalnosti članstva se je zahvaliti, da se je posrečilo zbrati dovolj pridevkov za pričetek zgradbe, ki bo sicer lesena, toda zelo lična. Tudi prostovoljna ku-luomena V smrt je hotela zaradi nesrečne liubezni. _ Grozna smrt starega zdravnika. Najstarejši novosadski zdravnik dr Bene Leitner se je vračal v soboto zjutraj od nekega bolnika na periferiji mesta !n krenil kar no železniškem tiru. da bi bil preje doma Ta čas je prihaial vlak iz Subo-tice. ki se mu je hotel zlravnik ogmiti in je krenil na drugi tir. Toda tudi po tem tiru Je vozil vlak. kd ga je pa dr. Leitner preslišal. Lokomotiva ga je zagrabila in mu odrezala glaivo. — Samomor starke. 60-letna vdova Ana Buduinč v Splitu se je v petek zvečer zastrupila in sosedje so je naši: onesveščeno. Obupala je nad sinovoma, ki sta se prep; ra-la zaradi', dedščine po očetu. — Cenjeno občinstvo ir Ljubljane in bližnje okolice opozarjamo na dana.^a"' prfitogo tv-rdke Manufaktura Rekord, Aleksandrova c. 8. k'i je znana po svojem prodajnem sistemu na obroke. — Ancleško pranje svetlo likanje o/ratni-kov ŠIMENC. Kolodvorska ulica 8. M/L Pri razdraženih živcih, glavobolu, nespa-nju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni Franc Jožefov!« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje > Franc Jožef ova c voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. — y Franc Jožpfova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in v vseh špecerijskih trgovinah. Na praznik 1. decembra VABIMO VAS, obieate se pri nas' Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate, suknje, obleke, perilo i. dr. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Iz Li&Miane — Vstopnice za jutrišnji novinarsk koncert s>e dobe v predprodaji v Matični knijgarai na KcKu.gresnem ' trgu še danes popoldne, jutri od 10. do 12. pa v hotelu »Union« pred vhodom v veliko dvorano Pred koncertom se bodo vstopnice prodajale v s-Un-kmu« jutri od 17., seveda če jih se kaj bo, kajti zanimanje za no vin arak I koncert je letos izredno veliko in bode najbrže zadnje vatop«n:ce razprodane že jutri dopoldne. Opozarjamo torej občinstvo, naj si vstopnice pravočasno preskrbi!. —lj Someščani Citali ste proedas, v katerem vas »Pomožna akcija« prosi, da darujete v živilih obleke ali denarja kot pomoč našim najrevnejšim someščanom, katerih je pomanjkanje tako veliko, da nekateri Izmed njih dobesedno stradajo. Odzovite se temu vabilu in darujte, kar je v vaših človeških močeh. Oni, ki ste pripravljeni darovati, sporočite to mest. socijalno političnemu uradu ali pa se poslužite nabiralne pole, s katero se bo v ta namen zglasil pooblaščenec ?Pomočne akcije«. Nabiralne pole za mestno občino so veljavne le one, ki nosijo poleg mestne štampiljke tudi podpis mestnega načelnika g. Dinko Puca. Za karitativna društva pa so veljavne le one pole, ki nosijo štampiljko društva in podpise njenih funkcijonarjev. To omenjamo, da se ne bi vršile event. zlorabe. —lj Otvoritev tramvajske proge Št. Vid. V soboto je bila na svečan način otvorjena nova tramvajska proga od remize v Zgronp Šiški do St. Vida. Otvoritev nove proge, ki so ji prisostvovali najodličnejši predstavniki naše javnosti, tako minister dr. Albert Kra-mer. župan dr. Dinko Puc, predsednik MZD dr. Fetticb ter predstavniki Zgornje Sišk-, Trate, Dravelj. St. Vida in bližnjih občin, je med prebivalstvom vzbudila veliko radost. Da je bila ta proga res potrebna, je dokazal že sobotni. najbolj p« včerajšnji promet. Oba tramvaja sta bila v obeh smereh vedno polna občinstva. _y Nesrečna Glinška ulica. Prekopali so polovico ceste, ker iunddrajo cestišče ter regulrirajo ulico, drugo polovico so pa zmehčali voznika, ki odvažajo ixi dovaža.io materijal, tako. da je ulica skoraj neprehodna. Ob Trza&ki cesti je u Lica za,pr ta za voznii promet, osebn-i promet pa je prav za prav tudi ustavljen, saj moraio ljudje brest/, debelo blato in skakati čez kupe materi jal a. če hočejo priti v ulico ah" iz nje. Ta ulica je ena slavnih cest, veže Rožno dolino z mestom, zato je tu vedno živahen promet. 2e zaradi tega b-bik) treba promet veaj nekoliko olajšat', neprekopano polovico ceste toMko očistit; blata in posuti, da ne bodo pešci nolee obutve ia obleke žrtvovaii de zdravja. tv« A. Šinkovec nasL K. SOSS LJUBLJANA, Mestni trg 18 — 19 i — Lj Sokol »Ljubljana IV.« vabi članstvo v torek, dme 1. decembra t. 1. točno ob 3. uri popoldne v telovadnico mestne šole na Prulah na svečano »proslavo praznika ujedinjen;a«. Na sporedu bode: slavnostna seoa, zaobljuba članstva, deklamacije itd Vabljeno ste vsi. za članstvo je udeležba st.rosro obve-zna. Zdravo! Uprava. —lj Miklavževanje Sokola II. v Kazini se vrši v soboto 5. decembra. Popoldne ob 17 nrlčetek za mladrfno. zvečer ob 20. za odrasle. Darila se snrejemajo istesa dtne v Kacini od 10—11. 1n od 15. dalne. Vstop popoldne prost, zivečer 10 Drn. Sodeluje i Son.nv Taizz'*'. 641-n —Ii Prva predstava alpin^fcega filma Durmitor, pn kateri bo govoril uvodne besede predsednik H. T. K. >3|emec p. dr. Rranimir Gn«ić, se vrši v sredo dne 2. decembra ob 21. uri zvečer v kinu -»Ljubljanski dvor^. Vstopnice za to in vse sledeče predstave se dobe v predprodaii pri bla-eaini kina ^Liuh'ianski dvor«: med 15. in 21 uro (telefon 2730). Prijave za abonma v Elitnem ki-r.u Matici. Objava decemberskega sporeda. V decembru bo imel Klitni kino Matica na sporedu zopet srtjajne filme, ki bodo publiki izredno u saj a.! i. Predvajali se bodo »Dober grešnik«, prvi govoreč: film 'zbornega komika Maxa Pallemborsa. »Nič več ljubezni« (Fe1ix Bressart, Lillian Har-vev in Harry Diedtke). »Ljubavni regiment«, najsijajnejša Stolzova opereta (Dol-ly Haas. Gustav Frolich. Tbor Halmav). »Intrige na bivšem avstrijskem dvoru« film. ki prikazuje življenje cesarice Marije Terez.iie in traerediijo v Maverlinsru: v vlo-iri cesarice Elizabete nastopi Lil Dasover. cesarja Franca Jožefa pa predstavlja Paul Otto. Preko božiča se bo predvajal veliki fMm Ufe ^Bombe na Monte Carlo« v glavnih v]rv=THh Ha.ns Albers in Ana Sten. Ob koncu decembra pa pride na vrsto najno • Hjša in najraZikošnejša opereta »Ronny«: tu nastopata v glavnih vlogah Willy FriTcch n Kathe Xagy. Skupaj je toreo na programu 6 velefllmov, od katerih je drugi i^pši i>d drugega. Elitni kino Matica vabi zopet državne nameščence, naj tudi! v decembru obnove svoj abonma in poziva Lruge, rt doslej niso abonirani, da čim-r>reoe vstopijo v krog abonentov. Prijave za decembrski abonma sprejema ravnateljstvo Elitnega k/Ina Matice od danes naprej do četrtka 3. decembra t. 1. Abonenti užovajo ugodnost 35% popusta. —lj 10-letPica kluba esperantistov v Ljubljani. Tukajšnji esperantski klub obhaja letos desetletnico svojega obstoja. Ob tej pn-hki se bo vršil v nedeljo dne 6. decembra t L ob 10. dopoldne v dvorani Delavske 7bornice slavnostni občni zbor, zvečer ob 20. pa v istih prostorih zabavni večer z godb«, orig. esp. ii^ro, recitacijami in plesom. Oa 11. do iS. ure bo ravnotam zanimiva esperantska razstava, ki bo nudila javnosti lep vpogled v delovanje naših esperantistov. Klub vljudno vabi tako esperantiste kakor tudi vso ostalo javnost k posetu te njegove pioslave. —lj Trgovine morajo biti jutri zaprt©. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da morajo biti trgovine na dan ujedinjenja dne 1. decembra ves dan zaprte. .Vnčelstvo gremija trgovcev. —lj Na oklic »Pomožne akcije« mestne očine in karitativnih organizacij, so se med prvimi odzvali Delavska zbornica v Ljubljani z zneskom 10.000 Din in uslužbenci mestne občine, ki so prispevali od ^"/o do 2°/o svoje enomesečne plače. —lj Sokol I. Ljuhljana-Tabor proslavi sokolski in državni praznik 1. decembra in gta>bil Mtom Breznik je sedaj na Aleksandrov cesti 7 —I j Mladini za 1. derember: predstava »Žarnmil«! V torek, 1. decembra, se vrši v opernem gledališču ob 15. uri pop. repriza štiridejanke s2aromik. svojevrstne slovenske mladinske igre izpod peresa mlad« pisateljice Lucije Ruže Petelinove. Premije ra je meseca julija t. 1. žela polno priznanja pri od raslih, pri naših malčkih pa veliko otroškega navdušenja in vzhičenja. Vabimo v prvi vrsti vse šole in zavode, da ne zamude lepe prilike, ki more nuditi šolski mladini nekaj uric pristno otroškega razvedrila. Čeprav je igra zgrajena na domoljubno etično - vzgojni osnovi, je vendar prepletena s toliko pestre pravljicnosti in pristnu naivnim otroškim humorjem, da mora očarati in zabavat; mlada srca. Igra pač kaže toplo srce in spretne roke vrle učiteljice, pi sateljice in iskrene prijateljice mladine U R. Petelinove. Cene vstopnic so znižane, dramske. Za večje skupine znatne olajšave. Pridprodaja v pisarni Atene. Dunajska c. 1. a-88. in na dan predstave pri operni bln ga in i 645-n £ vodni kino Idea* Predstave danes ob 4., V4 6., y% 8 in 9. zvečer in jutri 1. XII. ob 3., 5-. 6. in Y2 8. zvečer Film divjeg-a tempa, velikih senzacij in pustolovščin, kakršnih se ni bilo doslej na filmskem platnu! Warner Baxter Myrna Loy — Nnnh Beery v senzacionalnem lonfihnu e«f iz Velenapeti roman o Štirih zvestih prijateljih legijonarjih. ki so v družbi lepe ženske bežali v pustinjo in tam doživeli najdrznejše pustolovščine. Ljute borbe z Beduini Film, ki po svoji lepoti presegat krasni film >Beau greste« I „Dober grešnik" Max Pallenberg —lj Opozarjamo na razstavo, ki jo priredi jutri na praznik Iv. Šinkovec nasl. K. Soss v svojih prostorih. G-i3-n —lj Vallet Bxpres. Mestni trg 3-U, spo roča, da je znižal cene brzolikanju na Dm 16, isto kemičnemu čiščenju in renoviranju. —lj Ljubljanski Sokol opozarja in vabi svoje članstvo na slavnostne sejo društvene uprave, združeno s svečano zaobljubo novega Članstva, ki bo jutri 1. decembra, na praznik Ujedinjenja, točno ob pol 11. v društveni telovadnici v Narodnem donu:. Za novo članstvo udeležba obvezna. —lj »Tabor« — pevski zbor. Jutri 1. decembra točno ob 2. uri {>opoldne je strogo obvezen sestanek vseh pevcev in pevk pn >Levu«. Nihče ne sme manjkati. Odbor. —Ij Jutri ob 11. dop. v Matici mladinska matineja. Na državni praznik 1. decembra priredi ZKD. ob 11. uri poučno in zabavno mladinsko matinejo v prostorih Elitnega Mna Matice. Na sporedu je kot otvoritvena točka nacijonalen film iz zgodovine našega ujedinjenja, nato pa sledi zvočni tednik m rtiri šaloigre s priljuKljeno Mickvmiško. Izvrstna zabava za staro in mlado. Cene nizke tako, da je poset prireditve omogočen naj-š.ršLm krogom. —lj Čevlje vsakovrstne po znižanih vemah kuprte najbolje pni A. Gorše na Starem trgu. 123-n —lj Christofov zavod sprejme gojenke in gojence 1. decembra edinole v večerni tečaj: dnevni tečaji so zasedeni. 642-n —lj Prvo^r»-tno vino, mošt V'nsl 1 vrh. 10 Din, rizling. Vinski vrh, letnik 1928, 1*2 Din, isti, letnik 1930, 14 Din, črno viško, 12 Din. cviček, Gadova peč, 14 Din, toči gostilna JELOONIK, Rožna dolina. —lj Zelo lepa in praktična Miklavževa in božična darila nabarvite pri fcvrclkl NOVAK na Kongresnom trgu (nasproti Nua-s»ke cea-kive). 117-n — lj Miklavžev večer Propagandnega društva bo v sredo 2. deceoaib-ra v vedriki d vorajL Unio na od 20. do 2. ture s plesom. Sodeluje Jazz Negode. Dardla se sprejemajo od 12. ure do večera v Isti dvorani. 64r6-n „Dober grešnik" Max Pallenbesrg — 1] Umrli so v Ljubljani od 21. do 27. t ui. Potrato Pavla, roj. Perušek, 72 let, vd. viž. sod. svetnika, Stari trg, Novak Štefanija, 2 dni, hči mizarskega pom., Bohoričeva ul. 30. Pokom Alojzija, roj. Baklan, Sfi let, vdova vojaškega oficijala, Poljanska c. 16. Tanko Karolina, roj. Selan, 70 let, žena sod. sluge, Jesenovec Polona, vd. Ka-?trun, roj. Hiti, vd uie^t. delavca, Japljeva ul. 2. Brodnik Ivan, 52 let, zasebnik, \ ido\-danska c. 9. Smolnik Neža, roj. Kardelj, 80 let, vd. krojača, Vidovdanska c. 9 Mabko-vec Jožko, 15 let. kleparski vajenec, Z&do-brova. V Ljubljanski bolnici so umrli: Javan Marija. 74 let, zasebnica. Karlovška c 9. Pod lesnik Franc, 23 let, rudar, Gubrska gora pri Št Janžu. Kostanjevec Marko, 57 let, sluga dež. odb v p., Pred škofijo 9. Vidmar Ivana. H3 let, žena delavca, česnje-ca 11. Golar Andrej, 77 let, nadsprevodnik v p., Celovška c. 34. Markcvič Ana, 37 let, žena mvalidn — ka-zarja pri Sv. R upor tu. Veber Martin. 51 let, pismonoša v p., Žalec. Selan Jera, roj. Smuk, 77 let, mestna uboga. Efradeckega vas. Mikuš Franc. 53 let, cariniki uradnik. Gradišče 10. Hltenc Pavla. roj. Pristar, 30 let. žena Čevlj. poslovodje, Huje 17. —li Težka nesreča na gorenjskem kolodvoru. V kurilnici na gorenjskem kolodvoru se je pripetila snoči težka nesreča, katere žrtev je postal železniški uslužbenec Alojzij Okorn, rojen leta 1898 v Lučah na štajerskem. Lokomotiva ga je v kurilnici pritisnila k steni in je zadobil težke notranje poškodbe Na pomoč je bila pozvana reševalna 'postaja, ki je poneresrečeneiia železničarja prepeljala v bolnico. Okornovo Manje je zelo resno. —lj Poskusen samomor. Danes so morali prepeljati v ljubljansko bolnico 21-letno Marijo Ž., ženo krojaškeiia mojstra s Kar-lovške ceste, ki si je v samomorilnem namenu prerezala žile na levi roki. V bolnici so jo obvezali in ji nudili ootrebno pomoč tako, da je že izven nevarnosti Iz Celja —c Podporno društvo za revno otroke v Gaberju priredi v nedeljo, dne 6. decembra ob 4. uri popol'lme v telovadnici Mikla/v-ža« ubogim otrokom iz Gaberja in okolice. Prijatelji mladilne »e vljudno raMjo k tej prirediitvi. Darila ae sprojeni:ujo 1 uro >red začetkom v dvorani —c Razglas. Prvi december se bo -praznoval na slovesen način kot držaivni praznik ujed-kijenja. Vse hišne posestnike opozarjam, da morajo bi.'ti na ta dan vsa poslopja okrašena samo z driavmlniii zastavami Mestno načelstvo Celje. Mestni načelnik: Dr. Gorlčan. —c Na velikem koncertu Celjskega pevskega društva, kii se bo vršil jutri ob 20. v veHk-i dvorani Celjs-koga doma. nastopi poleg 100 pevk. pevcev in godbenikov, elanov Coljskega pevskega društva. Celjskega godbemega društva m celjske Glasheme Mauice tudi koncertni tenor g. Avgust ži'Vko Iz Maribora. Pre-dprodaj-n \Tstopcfcic je v knjigarni Corlčar & Leskov-šek. Celjani! Jutri vsi na slavnostni koncert v Celjski dom. S Številnim posetom koncerta manifestirajmo za na-šo svobodo in na£o držajvo, oddolž»!mo se pa tudi naSe-mm agilnemu CPD, ki v težavnih razmerah vršil veliko kulturno niiis'io! „Dober grešnik14 Max Pallenberg _c Tudi v Celju sneži. Po večdnevnem lahkem deževju je temperatura znatno padila tn je v soboto z»večer pri>CeLo anežitd tudi v Celju, do6im je po odrlarjene.is.ih okoKSkih krajih snežilo že od petka zive-6er. Pra Celjski kočd stmo ime1 i prvo smuko že pred tednom, zdaj pa so se smučar-v*m odprla prava zimska nebesa. —c Poravnajte sokolsko članarino! Sokoisko društvo v Celju Je razposlalo opo-miine vsem onim bratom In sestram, irt 50 še v zaostanku s članarino, s ptrošnjo, la jO poravnajo do 15. decembra. Ker se « Stanjem 1. jainuarja vsiukega leta suje savezni in ž-upjii prispevek, bodo » tem dnem brusani vsi oni, ki ne bi svudh članskih obveznost: uredili. Pripomniti je treba še, da se zleta v Prago morejo udeležiti le oni, ki so vstopili v so ko Lako or-g&nd'zacđjo najpozneje do 31. decembra ln da crtani dlanu za dobo enega leta ne mo reje b«iti ponovno sprejeti v organizacijo. —c Celjsko občinstvo vabimo, da v rHm veojean številu prisostvuje jutri dopoldne ob pod 11. svečani zaobljubi novega so kolskoga članstva, ki se bo vršila v telovadnici mestne narodne šole v Gregordičervi utt-oi. Slavnost bo obsegala še več drugih lerMLh točk. _C Mestna elektrarna obvešča cejsko m okoliško obciaistvo, da bo jutri 1. decembra dopoldne električni tok med 1L in 12. uJcinjen zarada montaže novih aparatov v glavni transformatorski postaji. _C Rezervni častniki iz Celja in celjskega vojnega okrožja se bodo zbraH r uniformi jutri ob 8.50 dopoldne pred župno cerkvijo v Celju in skupno odšli nato K svečani službi božjii. Po končanih cerkvenih obredih se bo vrsi! v Celjskem domu važen sestanek rezervnih častnikov hi vsega celjskega vojnega okrožja. Rez. častniki, ki nimajo uniforme, naj ee udeleže maše v civilu z znakom. 1 Zvočni kino Ideal Senzacija! Jutri 1. decembra ob SVEČANA PREMIERA. V velefilmu duše bo gostoval to pot v Ljubljani najslavnejši današnji tenorist — Irec John Mc Coroiac Njegov nastop bo senzacija za nase mesto! s 91 Sltr. 379 >8COVEN8KI N A R O Dc, dne 30. novembra 1931 Stra 5 00 velemesta Roman — Vzemite teh dvajset tisoč frankov in s tem me ojunačite, da vam bom mogel povedati, kaj sem vas hotel prositi, ko sem poslal slugo po vas. Andre je torej sprejel denar in čakal. Podjetnik je sedel nazaj v naslanjač, se naslonil s komolcem na mizo in se globoko zamislil. — Dragi Andre, — je začel končno hripavo, — oni dan ste se lahko prepričali, kako veliko je moje gorje. Moj sin je nesrečen in jaz ga ne spoštujem več. — Ne pretiravam, — je nadaljeval Gandelu po kratkem molku. — toda moj sin je izgubljen. Ne morein si kaj, da bi ne poskusil rešiti, kar se še da. Ce ni ta Zora docela pokvarjeno bitje, se bo dal izrabiti njen vpliv na tes;a nesrečnika. Toda kdo bi bil pripravljen prevzeti to posredovanje?... Kdo prisili mojega sina povedati odkrito koliko je dolžan . . . Andre, zanašal sem se na vas. — In niste se zmotili, v svojem pričakovanju ne boste razočarani, gospod. Se danes izpregovorim z vašim sinom in z Zoro. Sedel je h Gandeluu in mirno sta se pomenila o vsem. Ko se je Andre po.slovil od podjetnika in stopil na dvorišče, je našel Gastona zelo potrte g . Izprehajal se ie po dvorišču in čakal nestrpno na izid slikarjevega razgovora 7 očetom. Čim ie zagledal umetnika na pragu, je hitel k njemu. — No. kaj pravi papa? — Vaš oče je zelo razjarjen, — je odgovoril Andre. — Vendar pa še vedno upan> da se mi bo posrečilo omehčati — Ali bi izpustil Zoro? — Morda ... Mladenič je radostno vzkliknil. • — Kolika sreča! — Le počasi, — ga je miril Andre. — Pomirite se. Če bi vas oče slišal, bi bila Zora v veliki nevarnosti tam, kjer je. -— Bežite no! — Tako je in nič drugače. Ne pozabite, da vam oče vrne Zoro in plača vaše dolgove samo če mu obljubite, da se poboljšate in da v bodoče ne boste več uganjali neumnosti. — O, to mu prav rad obljubim. — To vam verjamem in vaš oče tudi. Zato pa hoče za popuščanje več kakor obljube, imeti hoče tudi jamstvo. Ta beseda je pa ohladila Gastonovo navdušenje. — Kaj, jamstvo? — je vzkliknil. — Kaj mu moja beseda ne zadostuje? — Kakšno jamstvo pa hoče prav za prav? — Tega odkrito rečeno ne vem. Midva morava določiti, kakšno naj bo. Potem mu ga predložim v vašem imenu in če bo sprejemljivo, vam jamčim, da ga sprejme. In da boste vedeli, da misli oče z vami dobro. — je pripomnil Andre, — sem izprosil od njega denar za izplačilo tehle menic ... — Vcrminetovih menic? — Da, če se ne mctim... Mislim tiste, ki ste na njih žal ponaredili podpise. Gastonu so se zaiskrile oči. — Kaj I — je zaploskal z rokami, — papa je segel v žep ... Imenitno I ... Brž sem z denarjem! Andre je pa smeje odkimal z glavo. — Pardon, — je dejal. — Denar smem dati iz rok šele ko dobim menice. Iz rok v roke. V tem pogledu sem dobil stroga navodila. Toda če ni nobenih ovir, bi lahko šla po nje še danes, najboljše kar takoj. Gaston ni takoj odgovoril. Z obraza mu je odsevalo razočaranje. Vendar se je pa takoj odločil. — No, če že mora biti. pa pojdiva .. . — To je na rue Saint-Anne. — je dejal Andre in prijel Gastona pod roko, — saj greva tja peš. je-li? xxm. Ko sta prišla pred Verminetov zavod na rue Saint-Anne, je Andre na prvi pogled ocenil tvrdko. — Hm, iz tegale poslopja pa ne gleda nič posebnega, — je zamrmral zanič-ljivo. — Ne smete gledati samo na zunanjost. — je ugovarjal Gaston. Pomisliti morate, koliko je tu denarja, kapitala. Ah, Verminet je dečko, da malo takšnih! Andre ni odgovoril, molče je sledil Gastonu, ki se je tu menda dobro spoznal. V drugem nadstropju se je Gaston ustavil pred širokimi vrati s tablico, oznanjajočo, kdaj se blaga ina odpre in zapre. Tu sva torej, — je dejal svojemu tovarišu. Vstopila sta v veliko sobo z oguljenimi preprogami, s stoli, prevlečenemi z žametom in z mizicami, pii katerih je nekaj uradnikov južinalo, kajti bil je baš čas južine. — Je gospod Verminet doma? — je vprašal Gaston. - Zaposlen je, — jo odgovoril najbližji uradnik s polnimi usti. Ta sprejem je Gastona razjezil. Iz žepa je potegni! vizitko s plemiško krono na vrhu in jo pomolil uradniku pod nos, rekoč: — Če je Verminet zaposlen, naj pa pusti svoje opravke. Povejte mu, de. bi rad govoril z njim jaz, Gaston Gandelu. Uradnik je mol<"c vstal in izginil skozi stranska vrata z napisom: Ravnateljstvo. Kolika z.viiiv1 z: n.ladega Gastona! Ves srečen in ponosen se je ozrl na Andrea. Uradnik se je takoj vrnil. — Gospod Verminet ima konferenco j in prosi gospoda, naj izvoli malo poča- | kati. .. Šef govori z markizom de Croi- j senoisom. — O! Markiz! — je vzkliknil Gaston. — Ta bo presrečen, ko me zagleda! Pri imenu Croi-enois se je Andre I zdrznil. Croisenois! To je bil mož. ki ga je iz dna duše sovražil, bil ie lopov, ki je zlorabil ukradeno tajno in hotel prisiliti Sabino de Mussidan. da bi se z njim poročila... To je bil tisti zločinec, ki ga ie hotel z baronom de Breulhom in madame de Boi s d'Ardon razkrinkati. Andre je bil tako razburjen, da se je komaj premagoval K sreči ga Gaston ni opazoval. Ta čas so se odprla vrata ravnateljstva in vstopil je Verminet z markizom. Henri de Croisenois je imel na sebi jutranjo obleko, zelo elegantno, po najnovejši modi, ni pa bil v nji tako smešen kakor Gaston Gandelu. V ustih je držal in žvečil cigaro. Z enim samim pogledom, ki je pa položil vanj vso svojo dušo, vso inteligenco, bistroumnost In prebrisanost, je premeril Andre Croisenoisa tako, da se mu je vtisnila njegova podoba za vedno v spomin. Markiz de Croisenois je bil na videz zelo dobre volje in z Verminetom je še vedno živahno govoril. — Drugače so pa vse jvire odstranjene in ker ne smemo zamuditi niti minute, posetite še danes Martin-Rigala in Mascarota, - je dejal Verminetu. Andre se je zdrznil. Ali nista moža, ki ju omenja Croisenois, njegova pajdaša, sokrivca? Za vsak slučaj si je ime obeh dobro zapomnil. Croisenois je slednjič stisnil ravnatelju Eskomptnega zavoda roko, rekoč: — Jutri na svidenje. Markiz je mimogrede pozdravil Gastona, mimo Andrea je pa šel, ne da bi ga opazil. — Izvolita, gospoda. — je dejal finančnik. — Vstopita, prosim ... Mudi se mi . . . Ura je že ena, pa še na borzi nisem bil. Ko sta Andre in Gaston vstopila v njegov kabinet in zaprla za seboj vrata, je Verminet takoj sedel v naslanjač. - Sedita, gospoda, sedita. — je dejal prilazno. Toda tudi Gastonu se je mudilo. Hvala. — je odgovoril, — nočeva vas zadrževati. Samo nekaj besed... Prejšnji teden ste mi posodili nekaj denarja ... — Res je. Ga hočete še? — Ne. nasprotno, po menice prihajam. Verminetu se je čelo zmračilo. Plačljivo šele petnajstega, — je dejal. Pa naj bo . . . Denar imam in zda i . . . saj me razumete . . . Dajte mi tiste papirje. — Izključeno. Kaj?... Kai piavite?... Zakaj pa? — V obtoku. Ta beseda je padla kot udarec s kijem na glavo mladega Gastona. — V obtoku! — je jecljal, — vi ste spravili moje menice v obtok! . . . Saj to ni mogoče, šalite se! — Nikoli se ne šalim! Ubogi dečko ni mogel verjeti, da prav sliši. Ne, ni mu šlo v glavo, da misli Verminet resno. Andrea pa to ni prav nič presenetilo; slutil je, da se bo zgodilo tako. Videč, da izgublja Gaston glavo, je smatral za svojo dolžnost zavzeti se zanj. Pardon, gospod, — je dejal lako-ničnemu ravnatelju, — zdi se mi, da bi vam bile morale izvestne okolnosti. .. posebne okolnosti že same povedati, da morate respektirati sklenjeno . . . Verminet se je napol obrnil in namesto odgovora vprašal: — S kom mi je čast? Slepcem vmm vid V Angliji se je pojavil grsTlti zr*r*>vr > njegove metode. Tudi večina njegovih bolnikov dosledno molči in sam.'" eden je mimo-rrpde omenil elektriko in difeto Njegovo prošnjo ima solni v rokah kon-trolnn komisija m obravnavala jo bo 13. decembra. Ce je vse drugo v redu. dobi d' Damaghu dovoljenje, d,-1 bo ^inko vračal sleprem vid Japonke v javnih poklicih Na Japonskem so še pred 30 leti zaničevali vsako žensko, ki je delala kaj izven doma. Pripetilo se je celo, da je ženin zapustil svojo nevesto, ker se je v bedi preživljala z delom svojih rok in pomagala svojim siromašnim roditeljem. Zdaj so se razmere na Japonskem tudi v tem pogledu zelo izpremenile. Na Japonskem je zaposlenih zdaj nad 3 milijone žensk v vseh javnih službah in nikomur ne pride na misel, da bi jih zato zaničeval. Zanimivo je pa, da Japonci ženskega dela ne cenijo tako, kakor drugi narodi. V primeri z moškim delom je žensko delo polovico manj vredno. Temu primerno so ženske tudi zelo slabo plačane. Druga zanimivost je, da se omo-žena Japonka navadno umakne iz službe neporočeni. Izvzete so samo poljske delavke, delavke po rudnikih in tovarnah, pa še te ne vedno. Največ Japonk je zaposlenih v starosti od 16 do 20 let in večina mora služiti, da pomaga svojim siromašnim roditeljem. Na dekleta odpade 89% žensk v javnih poklicih, na omožene pa samo 3%. Konec sveta Vprašanje, kdaj bo konec sveta, zanima ljudi že od pamtiveka. V prvih stoletjih po Kristusu so bili ljudje prepričani, da bo konec sveta že leta 1000. Mnogi razglasi takratnih vladarjev se začenjajo z besedami: Ker je konec sveta že blizu c... Sveta sicer ni bilo konec, toda strah pred morebitno svetovno katastrofo živi v ljudeh deloma še sedaj. Bilo je celo točno določeno leto, ko bo konec življenja na zemlji. To naj bi se zgodilo 1. 1335. Ker pa tudi tega leta ni bilo katastrofe, so jo napo- vedovali za leto lSb'2 in pozneje 1. 1840. Ljudje so se s to mislijo sprijaznili in .esignirano so čakali, da jih zadene neizogibna usoda.. Znano je. kako so si pred leti mnogi iz strahu končali življenje, ker se je bila raznesla vest, da se namerava zale-teti v našo zemljo komet in da bo konec sveta. Ni čuda, da so se takrat pečali s tem vpraša njem tudi astrologi, ki ne poznajo strahu in neutemeljenega praznoverja. Mnenja o tem, kako nastane konec sveta, so deljena. Eni so mislili, da izbruhne strahovit požar, ki bo pokončal vse. kar je na zemlji, toda ta domneva je bila kmalu ovržena. Drugi so mislili, da doleti našo zemljo strahovita povodenj, ko odneso silni viharji cela pogorja v morje, ki se razlije in zalije vse. Toda učenjaki o tem dvomijo, kajti samo za razmetavanje Alp bi bilo treba najmanj 10 mili ionov let. Nnjbolj razširjena je teorija, da bo konec življenja na zemlji, ko ugasne solnce. To je pa še zelo daleč in zato se nam še m treba beliti glave z vprašanjem, kdaj bo konec sveta. ihko Vseeno ... — Kaj pa /da; slikaš? . — Avtoportret. — In se ti bo posrečil? — Saj je vseeno, ker označim za portret g. X. Y. Spekulacija. — Ali smem računati na vašo naklonjenost, gospodična' — Prevelika čast. draxi gospod! — Res? Vašemu očetu dolguje m 1000 Din! Ženska bole/en. — Ali je milos:iva še vedno bolna0 In kaj pravi zdravnik? — Saj ga sploh nismo poklicali. Ko ji je prišla šivilja norneriat obleko, ii je takoj odleglo. „Za mal dnarja dost tnuzke" Gramofonske plošče po Din 3.— Abonma mnogo cenejše Aleksandrova cesta 5 Posebna novost v Kranju! Cenjeno občinstvo prosim, da se prepriča o kakovosti pristnih štajerskih in dalmatinskih vin. Posebno specialno črno viško vino in kuč, priporočljivo za slabokrvne — se dobi po izredno nizkih cenah v gostilni in točilnici PRIVIC, Podrtima 170 Vsak petek morske ribe! Za obilen obisk se priporoča Antunjetti Franjo Lepo posestvo obstoječe iz 2 hiš. 2 gospodarskih poslopij, velike mehanične delavnice z 01 odjem električna razsvetljava vrta, vinograda, sadonosnika, njiv in travišča za prerejo 6—8 glav goveje živine, samo prvovrstna zemlja, vse v lepi in samo solnčni legi ob državni cesti, tik me a, prodam skupno radi prevzema dru-I gega, podjetja. Plača e lahko j s hranilno knjižico. Pojasnila daje Lesna in gospodarska zadruga v Slov. Bistrici 3326 K Moti 2tm f \ «uha 'ogaćnJk m o « rfrvn •5o4»H6ev* > •/Ha H o£fasf< Plača se Lahko tudi * znamkah* * Na vprašanja brez znamka ne Najmanjši otfta* Oi» 5-— ■■ — tf&aka beseda SO psw ta odgovor znamko / 1 rw mm ndemmrinma Bukovih drv suhih, večjo množino po dinarjev 13.— 100 kg franko postaja Straža - Toplice proda Ivan Sitar pri Novem mestu. 3324 SOKOLSKO DRUŠTVO LITIJA ■ ŠMARTNO javlja žalostno vest, da je preminul ustanovnik in odbornik, brat FRANC SLANC veleposestnik v Litiji« šokolstvo mu bo ohranilo časten spomin! ODBOR. Frizerko prvovrstno, specialistko v vodni in trajni ondulaciji, čvrsto on-dulerko in manikirko, sprejme takoj v stalno službo ali po dogovoru Kiralv Josip, frizer, Murska Sobota. V ponudbah je navesti tudi plačilne pogoje. 3325 Dame! Najnovejše novosti o modi Vam nudi damski salon Jovanke Potočnik Ljubljana, Mestni tre 5 II. Telefon 2407 Plašče in kostume izdelujejo prvovrstni krojači! 3330 STANOVANJE obstoječe vsaj iz dveh sob z vsemi pritiklinami, sigurno snažno, išče boljša družina, najraje v Spodnji Šiški v bližini osnovne šole. Stalen in točen plačnik. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Cisto stanovanje 3254«. L Mikuš Ljubljana, Mostni trg 15 priporoča svojo zaloge n'OV tal solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejc •: točno in solidno 230 DINARJEV DNEVNO zaslužite z obiskovanzjem ljudi v Vašem kraju! — tKos-aios«, Ljubljana, poštni preda! št. 307. - Znamko za odgovor! JUTRI POPOLDNE ob 5. uri bo Gašper gledališče v prostorih tovarne Tribuna*. Tudi Miklavž s spremstvom parkljev in angeljev bo prišel in bo izbiral proizvode tovarne v Tri buna c. — »Tribuna« F. B. L., tovarna otroških in igrač-nih vozičkov, bicikljev, dvoko-les itd., Ljubljana. Karlov.cka cesta. 3340 ENONADSTKOPNO HIŠO v bližini periferije mesta Ljubljane, lepo, pripravno za gostilno, prodam. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 3341 BIKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG prt rt „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu Telefon 34—34 OCARINJ !JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro,, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, M asa ry kova cesta 9 v nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informaciie brezplačno. Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milie itd Novi vzorci, čisti tisk, dobro blago. Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.— Ogleite si krasna in poceni darila S razstavljena pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj POHIŠTVO L,epe spalnice Din 2.500.- Omare » 450.— Postelje > 250 — Nočne omarice > Kuhinjske oprave > Kuhinjske kredence > Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Sprejemajo se vsakovrstna naročila in popravila — pri mizarstvu »Sava«, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18. 130.— 1.000.— 500— in Božič Vam nudimo neverjetno nizke cene. Plašče cele z podlogo z vatelinom in plišastim ovratnikom že po 250 Din, brez pli-ša veliko ceneje, po kvaliteti najboljše vrste z kožuhovino 1020 Din. Predpasnike damske z nara.menei na (lac) že od 24 Din naprej. Prvovrstni kroji in izdelava ne kot se je na razstavi govorilo, da je krojenp in izgotovljeno na Dunaju, to je vse domači izdelek. Nudimo Vam pa tudi drugo manufakturno blago po najnižjih dnevnih cenah, otročje nogavičke že od 3 Din naprej, rokavice, trikotažo, pletenine, moške srajce, kravate, Itd. 14239 S. Tomšič Sv. Petra cesta št. 38 ,!■ 11 m Stran 6 >S L O V E N S K T NAROD«, dne 30. novembra 1931 Stev. 273 FRANCOSKI, NEMŠKI, ingleški, češki, vsi doznaci ter nozem.sk] dnevniki, ilustrirani tedniki pri Hlnko Saksn v Mariboru. — Podružnica >Sloven-ikega Naroda« in >Službenega flsta«. 116/L. ŽIMO za modroce d najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, LJubljana, Marijin trg stev. 2 Zagreb-L junija na večerni brzo vlak, damski kupe! G. častnike prosim za naslov pod > Prefrigana gospa 3328< na upravo »Slov. Naroda«. »Mae« dvignite pismo Čimpreje v upravi »Slov. Naroda«. 3327 Tužnih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni papa, stari oče, brat, tast in stric, gospod Franc Slane veleposestnik v Litiji v nedeljo, dne 29. novembra t L po kratkem trpljenju mirno in boguvdano preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 1. decembra t. L ob 15. uri popoldne od doma žalosti, Litija št. 13, na litijsko pokopališče. Utlja-Celje, dne 29. novembra 1931. RADOVAN SLANC, MIRA DR. HUBADOVA, SLAVA, ANA, MARTA, JELENA, otroci — DR. JOSIP HUBAD, zet — MIRA, SLAVA, DARJA, JOŽA, vnuki in vnukinje — in vse ostalo sorodstvo. •'.V OKRAJNA POSOJILNICA IN HRANILNICA K. Z. Z N. Z. V LITIJI naznanja tužno vest, da je umrl njen ustanovitelj in dolgoletni načelnik, gospod FRANC SLANC veleposestnik v LitijL Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 1« decembra ob 15* uri popoldne« Obvestilo. Podpisane fototovarne so zaznale, da so v zadnjem času dovoljevale nekatere fototrgovine v Ljubljani in drugih mestih Dravske banovine amaterjem in amaterskim udruženjem gotove popuste v obliki procentov na točno določene prodajne cene. Popusti zadevajo predvsem zaščitene proizvode omenjenih tovarn, ki so detajlne prodajne cene točno določila. Zato ne morejo dovoljevati amaterjem nikakega rabata, ker so tudi fototrgovine vse Jugoslavije z danimi prodajnimi pogoji vezane na predpisane stalne prodajne cene. V vsaki loto trgovini so na razpolago tiskani originalni ceniki omenjenih tovarn in so trgovine obvezane, da jih na zahtevo stranke predložijo na vpogled. &if<*, Oevaert, JCedaG, JCraft & Steudel, •Mirne s a, (Perut*, Satrap, Jbetss on KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM V LJUBLJANI r. z. z n. z javlja žalostno vest, da je njegov soustanovitelj in član načelništva, gospod y roti c Si CItfC »TRIBUNA« F. B. L* tovarna dvokolea in otroških vozio-kov, Ljubljana, Karto vika cesta 4* ■ I I veleposestnike v Hitiji £ i2S po kratki bolezni preminul. Pogreb blagopokojnika bo v torek dne 1. decembra ob 3. uri popoldne v Litiji. Kmetski hranilni in posojilni dom bo ohranil blagopokojniku kot zvestemu sotrudniku trajen in hvaležen spomin. Hjublfatta, dne 29. novembra 1Q3*. ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrđka A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA DNEVNO SVEZE PRAIENA • -t of XI UAVA -VODNIKOV n ANA TRG ST.S. —1| Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo M. TREBAR, Ljubljana, SV. PETRA CESTA ST. 6. Urejuje Josip Zupančič, ~ Za >Narodno tiskamo« Fran Jezeraek. — Za upravo m toaeratni del Usta; Oton OirJsto*. — Vat v izubijani ipaneic, «-