"Proletarec" je delavski list za misleče čitatel ie



Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
GLASILO 1 PROSVETNE MATICE J.S.Z.
I
|T. - NO. 1398.	f Milil «jM| -«««er. l>a*an»fe»r «. IIM, at «be »..t •tflee
-	__	_•« CIWms. III.. ander tke Ae< .t (Vstrtas «I Marek «r5. INTS.
CHICAGO, ILL., 27. JUNIJA (June 27), 1934.
•i»
fublUked weekly a« MSI» W. i «I k »t.
LETO — VOL. XXIX.
PREGLED DELA, KI GA JE IZVRŠIL 73. KONGRES
NEURESNIČENE NADE—POSLANCI V VOLILNI KAMPANJI
i. i . ..... , i
Triindvajset milijard dolarjev za okrevanje sedanje uredbe s pomočjo javnih del, kreditov in subvencij. — Delavske unije niso dobile opore.
■Ä
TR1INSEDEMDESET1 svetni kongres je
19. junija zaključil zasedanje in poslanci - ter senatorji so i« razkropili po deželi— sni na počitnice, drugi takoj na agitacijo za ponovno izvolitev. To je bilp prvo redno za-sedanje kongresa po izvolitvi sedanjega predsednika. Pred dvema letoma je zaeno s predsednikom Rooseveltom obljubil, da bo storil konec krizi in odpravil brezposelnost ter bedo.
Zdaj, ko so sli poslanci in večina višjih vladnih uradnikov na počitnice, lahko napravimo kratek pregled dela, ki sta ga izvršila sporazumno kongres in administracija.
To, da b.ede in brezposelnosti nista odpravila, bi bilo nepotrebno posebej naglašati. Brezposelnih je se vedno okrog 10,000,000. Zaposljenih le po par dni v tednu, kar je samo malo bolje kakor nezaposlenost, je mnogo milijonov. Zaslužek povprečnega "stalno" zapos'enega ameriškega delavca ne znaša niti tisoč dolarjev na leto. Velika privatna industrija obratuje le malo več kakor pred dobrim letom. Samo par jih beleži vidne izboljšave.
Vlada skuša oživeti gospodarsko življenje s javnimi deli in z milijonskimi posojili ter subvencijami okrajem, državam, mestom in privatnim pod vzet jam. Republikanski kritiki trdijo, da je dovolil kongres vladi okrog 23 milijard dolarjev za ekonomsko okrevanje dežele, ne da bi ta ogromna vsota prinesla ugodne rezultate. Zagovorniki administracije odgovarjajo, da je zdravi .''en je počasno zaradi prevelikega oslabljenja dežele, kriva pa je temu prejšnja, ne sedanja vlad« Dalje besedniki predsednika Roosevelta zatrjujejo, da so deležni nvli onskih podpor in posojil pred vsem tisti velebankirji in in-dustrialci, ki so se navadno prištevali k republikanski stranki.
Vlada je potrošila visoke vsote v podporo farmarjem in za prehrano brezposelnih. Za reguliranje farmske produkcije, oziroma za manjšanje pridelkov in za znižan ie števila glav živine se je vlada zatekla k taktiki uničevanja, da dvigne cene. Cene so dvignjene, toda farmarji imajo od njih najmanj koristi. Farmski program zvezr.e vlade je bil izmed vseh vsesplošno najbolj kritiziran.
Za okrevanje . industrije in poljedelstva, za pomoč zadolženim hišnim posestnikom,
za javna dela, za nlaniranje in kontroliranje ekonomije so bili sprejeti v kongresu na priporočilo vlade razni zakoni, ki so prišli pred ljudstvo v obliki takozvanih abecednih ustanov. Imenujejo j>h tako raditega, ker jih oonavadi označujemo le z začetnimi črkami. na nr. NIRA, NRA, HOLC, TV A, FERA, AAA itd.
Tori ii — to je, sluraini reakcionarji v ka-pitalist:čnem taboru Rooseveltovo ekonomsko politiko silovito napadajo in jo označujejo za socializem in komunizem. Očitajo mu, da kopira Moskvo. Na druri strani podpira Roosevelta mnogo vod lnih ameriških kapitalistov, ker vedo. da je temeljni namen sedanje administracije stabilizirati kapitalizem. Za utrditev sedanjega reda pa je kajpada potrebno, da še pomaga farmarjem k višjim cenam, k zadostnemu trgu in k znižanju dolgov, in da se zniia brezposelnost, nezaposlenim in njih družinam pa pomore z "dolo" vsaj toliko, da se jih reši glada.
Določbe o minimalnih plačah so delavcem koristile v nekaterih obratih, mnogim pa so v Irvar, ker so kompanije začele plačevati samo "minimalno" mezdo.
Točka 7A v NIRA i.e navdala delavstvo ob sprejemu z največjimi nadami in članstvo ameriških unij se je vidoma množilo. To je zdaj prenehalo, ker mm predsednik Roosevelt, in ne kongres nista bila pri volji tolmačiti točko 7A v prilog pravih delavskih unij. Vsled tega .»> na nolju organiziranja delavcev v unije nič koliko konfuzije in ves ta ¿as so komoanije deloma s kljubovanjem, deloma z arogantnostjo in deloma s pomočjo ad-min:stracije in sodišč utrjevale svoje (kom-paniiske) unije, ki so organizirane z denarjem kompanij tako močno, da bo vzelo velikanskih naporov, predno se delavce osvobodi iz te nove odvisnosti.
Kongresniki bodo doma lahko uvideli, da ie kriza še tukaj in da so obljube o odpravi krize še neizpolnjene. Edini, Id so na trdnem, so lastniki velikih bank in pa tisoče tistih, ki so deležni naročil zvezne vlade ali pa njenih služb. In pa imoviti sloji sploh. Delavci in farmarji pa so še prav tako v negotovosti kakor so bili. To stanje ne bo dosti spremenjeno, dokler se ne odločijo za resnični "new deal", kakršnega jim predlaga socialistična stranka.
V TEjnŠTEVILKI
Nasprotniki delavskega gi-, banja med našim delavstvom so začeli izdajati mtmeograf I-^ ran list provokacijskih napadov, ki ga širijo največ na prireditvah SNPJ. O tem novem poskusu ima v tej številki članek Frank Česen.
Frank Zaitz ima na 1. strani članek o spornih stavkih v
novi načelni izjavi soc. stranke. To je nadaljevanja razprave, katere sta se v prejšnjih številkah udeležila že Anton Garden in Chas. Pogo-relec. Na 2. strani v zadnji koloni je komentar o Fr. Bar-biče vem dopisu in o napadu patra Huga na avstrijske socialiste.
SIJAJNA KONVENCIJA SOC. STRANKE VJVISCONSINU
Zastopnik farmarjev kandidat za governerja
RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA
Nova zmaga angleške delavske stranke. — 1,600 ienskih delavskih klu bov v Angliji. — Volitve v Luxemburgu. — Socialistična mladina v Avstriji demonstrira. — Privatne armade na Švedskem prepovedane
Pluič v zgodovini socialistične stranke v Wisconsins se ie dogodilo, da je bila Brisba-le Hali za njeno pro»Ho kon-/encijo dne 16.-17. junija premajhna in so se morali že med zborovanjem preseliti v dvo-ano Eagle's kluba, ki je veliko večja in ena najmodernejših v mestu.
Delegatov iz farmskih okro->ij ni bilo na socialistični konvenciji v VVisconsinu še noben krat toliko kakor na prošli Tudi vsa wisconsinska delav >ka federacija je bila zasto pana.
Delegacija je Razpravljala n sklepala o problemih, ki se ičejo delavcev in farmarjev v Wiaconsinu in o splošnih iroblemih. Odobrila je načelno izjavo, kakor jo je sprejela konvencija soc. stranke v De-roitu, in poleg je wisconsinska soc. stranka dodala še sledečo izjavo:
"V slučaju, da se ljudstvo države Wisconsin izreče z veČino glasov za to platformo, in če bi se potem privilegirani sloji branili podati se mandatu veČine, se zavezujemo s svojo častjo, da smo v boju za uiveljavljenje ljudske volje pripravljeni dati tudi svoja življenja in svojo posest."
Za.kandidate v razne urade je konvencija nominirala sledeče:
James P. Sheehan, aktiven iinijrki voditelj, za zveznega senatorja.
George Nelson, voditelj med fr.rmarji, za governerja.
Robert Buech za podgover-ner.a.
Clinton B. Ballard za državnega blagajnika.
George Eaglehill za generalnega pravdnika.
George Nelson je bil pred leti član soc. stranke, potem \e je pridružil progresivcem, n ko se je pri njih uiveril, da ie nudijo rešitve farmarjem, ■e prišel nazaj *v socialistično tranko. Bil je zelo delaven v \u>consinski legislaturi, in ka kor poroča Milwaukee Leader, ;e vsikdar podpiral socialistične predloge.
Mnoji delegati so želeli, da •iaj bi prevzel kandidaturo za zveznega senatorja župan Hoan, ki pa je dejal, da je z delom preobložen, in vrhu še slabega zdravja, zato si ne upa zmagovati še več dela in odgovornosti. Za governerske-ga kandidata so nekateri delegati priporočali bivšega socialističnega šerifa Al Benso na, ki pa je kandidaturo odklonil. Benson je bil eden glavnih »vodij konvencije. Sodeloval je na nji tudi Leo Kr-zycki, predsednik soc. stranke.
Kongresna platforma soc. stranke v kampanji 1934
Vse delo socialističnih javnih uradnikov mora biti usmerjeno k temeljnemu cilju — socializmu!
— Delavska strinka v Angliji je bila na preizkušnji pri d o polnilnih, volitvah za poslanca v okraju MtVhyr Tydfil. V njemu je imela pri vsakih volitvah večino že od leta 1900 naprej. Toda ko se je Independent Labor Party ločila od delavske stranke, je prva smatrala ta okraj za svoj, in pri poslednjih volitvah, ki so se vršile nedavno »o imeli v0' lilci nalctf0 odločiti o tem vprašanju. Dobile so «lasov:
Delavska stranka ----1 S.645
Liberalna stranka ----10,376
Independ. Labor Party 3,508 Komunistična stranka 3,409
Delavska stranka je torej zmagala z velik > večino.
—	V Italiji se je pre. U jemnim tribunalom zu'ela ob-ra^nava proti osmim obtožencem, ki so obdolženi špij<.na-ž< v službi šovjetske Rusije.
—	"Arbelcer Zeitung", hi je do februarja t. 1. izhajala na Dunaju dnevno, in sedaj tedensko v Brnu na <V£kem, je najholj razširjen rasopis n Avstriji, četud' je strogo prepovedan. Za-luga za njegovo nagi o širjenje tfio vzorni pod-
zemski organizaciji avstrijskih socialistov.
_ V Cheltenhamu v Angliji se je vršila nedavno 15. redna konvencija angleškega delavskega ženstva. V področju angleške delavske stranke deluje nad 1,600 ženskih klubov. Njih geslo je "Zmaga za socializem" in v ta namen vodijo ietes veliko k .mpanio.
_ Pri «volitvah dne 3. jut<l-
ia v 1 uxemburgu je bilo Izvoljenih M socialistov, 1 ko .raniš* In 33 poslancev kapitalističnih strank. Luxemburg je mala deželica med Nemčijo, Belgijo in Francijo s 300,000 prebivalci. Te volitve so znova pokazale, da kjerkoli v Evropi ima delavstvo priliko izreči svobodno svojo pripadnost, glasuje v veliki ivečini za socialistično stranko.
_ Socialistična stranka na
Švedskem je • pomočjo svojih ministrov v vladi izvojevala zakon, ki prepoveduje privatne armade političnih strank. Proti sprejemu te postave so »e borile ne samo načelno fa-šiitične skupine ampak konservativne stranke »ploh. So-
cialistična stranka na Švedskem, ki je imela pred letom že nad 312,000 članov, še »vedno sijajno napreduje. V švedskem parlamentu, v katerem je 230 poslancev, imajo socialisti 104 mandate.
—	Dollfussotva vlada v Avstriji se je že mnogokrat uve-rila, da tako perfektnih organizacij, kakor so jih imeli socialisti v Avstriji, ni mogoče zatretl, pa če jih še tako prepoveduje. Pred dobrim mesecem je vlada skušala organizirati velike mladinske manifestacije v prilog "domovinske fronte". 'Ali socialistična mladina ji je poki.arila načrte. Njeni zaupniki so jo tajno obvestili, da naj se zbere ob določenem času na označenih mestih, razgrne rdeče zastave in napise ter demonstrira. Predno je presenečena policija mogla demonstrante raz-gnatl, je bilo za zakritje efekta že prepozno.
—	V Oollmitzu v Nemčiji je bil umorjen hitlerjev po-bočnik Kurt Elsholz. Fašistične oblaiti so naprtile odgovornost ta umor katoličanom
Na svoji konvenciji prve dneve junija v Detroitu je socialistična stranka sprejela kongresno platformo, ki določa strankino stalfcče z ozirom na delovanje socialističnih javnih uradnikov, bodtsi w zakonodajah ali v drugih političnih uradih. Namenjena je za letošnjo kongresno kampanjo. Glasi se:
"V očigled nadaljevanja krize bi bilo vsako dokazovanje o svetovnem polomu kapitalističnega sistema odveč.
in jih okrog dvajset aretirale.
—	V Beuthenu v Gornji Sle-ziji (Nemčija) je bilo 21. junija zasutih 7 rudarjev. Poročilo navaja, da je bil vzrok nesreči potres.
—	Izgredi in boji v Franciji med pristaši raznih strank in struj se nadaljujejo. V pro-šlih par mesecih je policija protektirala nad tisoč shodov pred razbitjem. V delavskem glibanju se pripravljajo na konsolidacijo svojih sil za boj proti fašistični opaznosti.
—	Na Kubi in v njenem glaivnem mestu vihar nemirov še ne ponehuje. V izgredih se udeleženci poslužujejo tudi orožja. Največji netilec teh bojev in povzročitelj nestabilnosti na Kubi je kapitalizem Zed. držav, ki lastuje skoro vsa njena bogastva.
Samo v Zed. državah je ve; ko 10,000,000 brezposelnih.
Vlada si prizadeva stabilizirati kapitalizem s subvenci ranjem pomanjkanja. V te takozvani dobi "okrevanja" so plače daleč za profiti. Iz datki za militarizem so najvi šji »v zgodovini te dežele, iz vzemši medvojnih let.
Zategadelj se socialistična stranka in vsi njeni kandidat v tej kongresni kampanji po novno izrekajo za delo v do sego temeljnega namena, k je, ustanovitev zadružne Člo veške družbe z ekonomsko podlago socialnega lastništva In upravljanja ter obratova nja gospodarstva v smislu po treb ljudstva in ne za profii Sele ko si ustanovimo to novo družbo in odpravimo sedanji grabežni sistem, bomo deležni izobilja, ki ga omogoča strojna produkcija.
Za dosego tega velikega cilja pozivamo na pridruženje k nam ročne in duševne delavce, brez razlike na narodnost, polt ali vero, v mestih in na deželi, da s skupnimi močmi spremenimo sistem, ki se je izkazal za mater "bede in vojne.
Mi In tisti, ki jih nominira-mo za kandidate, se zavezujemo, da bomo neumorno delovali za transferiranje bank,
(Nadaljevanje na 3. strani.)
SPORNI STAVKI V NAČELNI IZJAVI AM. SOC. STRANKE
Nepotrebno trošenje energij v polemikah je posledica pomankanja prevdarnosti v kritični dobi
Pise FRANK ZAITZ
V DELAVSKIH strankah in strujah se porablja izredno veliko časa ter energija s polemikami o načrtih za preobrat in o resolucijah, ki se tičejo bojnih metod delavskega razreda in raznih možnosti v bodočnosti. Poslednja leta se ocenjuje v zelo kritični luči tudi vprašanje diktature in demokracije.
Ena takih polemik o vrednosti "buržvazne" demokracije in o taktiki naailja se je razvila po protfli detroitski konvenciji
_ oziroma se vrši že par let — tudi v ameriški socialistični
^ tran k i. Značilno je, da čim šibkejše so delavske stranke, boij žunglirajo z bombastičnimi proglasi in resolucijami. Skupina privržencev ene ali druge se radi njih ljuto prereka med eeboj, ivet izven njih pa živi avoje kaotično življenje po svoje.
Predno more kako gibanje odpraviti kaos na zunaj, ga mora naj prvo v svojih vrstah. V to pa je potrebna lastnost treznega presojanja s stališča razmer kakršne so, in z vidika možnosti razvoja v bodoče. V delavskem gibanju se na to pravilo čestokrat pozablja. Kdor je imel v tej deželi priliko opazovati od «blizu razvoj I. W. W., diference iv socialistični sttan-ki med vojno ter v prejšnjih letih, in pa ploho revolucionarnih besed v komunističnih frakcijah skozi od leta 1919 naprej, ko <0 se pojavile, bo priznal, da je v njih več kaotičnosti v mišljenju kot pa v družbi, katero hočejo odpraviti.
Arhitekti in strategi nove družbe so si edini le v odpravi kapitalizma. Ne pa, s kakšnimi bojnimi sredstvi se naj ga od-praivi. Niti ne, kakšna naj pravzaprav bo nova družba. Ali naj bo sploh kaj privatne svojine? Ali se naj tudi polja socialiair3? Teh "ali" je nič koliko. In čimbolj kapitalizem doioreva za wojo propast, več nesoglasja je med tistimi, ki rišejo nairte in zidajo novo družbo.
V	socialistični stranki Zed. držav je zdaj v ospredju ■vprašanje načelne izjave, ki jo je sprejela večina na prošli konvenciji v Detroitu in kateri je manjšina delegatov ljuto nasprotovala. Zdaj je pred članstvom na splošnem glasovanju.
Razen par stavkov bi bila izjava sprejemljiva za ogromro večino članov. Eden spornih stavkov v na konvenciji sprejeti načelni izjavi se glasi: /*"
"Socialistična »frank« snov* poudarja •▼ojo ftro » akenotnsko in politično demokracijo, sato si bra« oklevanja dajo nalogo, nadomestiti nO-mišljeno damokracijo kapitalistična«* parlamentarizma a pravo delavsko
dosnokracijo."
V	angleškem originalu te načelne izjave je demokracija "kapitalističnega parlamentarizma" označena z "bogus democracy". S to omalovaževalno definicijo jo je (veČina konvencije soc. stranke uradno zavrgla in ta "bogus democracy" je danes ena glavnih točk spora, med "militanti" raznih struj na eni, in "staro gardo" na drugi strani. Slednja je imela dne 24. junija v Philadelphiji svojo konferenco, katere se je udeležilo par sto vodilnih ameriških socialistov, da se organizirajo za kampanjo proti nji na referendumu.
Demokracija pod kapitalizmom ni delavska demokracija. O tem ni spora. Toda vso to demokracijo pod kapitalizmom si je delavsko ljudstvo priborilo v krvi, in danes mu jo kapitalizem odpravlja v — knvi.
Opozicija, ki nasprotuje taki izjavi, pravi v bistvu:
"Smešenje demokracije — kakorkoli je pod kapitalizmom pomanjkljiva na tak način, se pravi pomagati fašizmu, kajti tudi fašizem je zoper demokracijo. Pa še kako! Kadar so proti nji tudi delavske struje, kot so bili na pr. komuni3ii v Nemčiji, ne more slediti drugega kakor polom "bogus" demokracije in zmaga fašizma. Nemčija ni edina primera. In če )0 začelo ameriško delavsko gibanje borbo proti "boji»3" de-nokraciji in jo zametavalo s smešenjem, ne bo zmagalo delav-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Nov poskus za delo med mladino v področju JSZ
Klub st. 1 v Chicagu ustanovil mladinski odsek
V področju delavskega gi-j »anja med ameriškimi Sloven-' *A se ni še nobenkrat poskušalo organizirati otrok, ako izvzamemo slovensko šolo dru-itva Pioneer št. 559 SNPJ w ^hicagu, ki je v sporedih svo-ih učencev na prireditvah pokazala, da 70 j i med njimi tudi delavski duh.
Meseca maja t. 1. pa je klub U. 1 JSZ poveril posebnemu odboru nalogo prirediti načrt organiziranje mladinskega odseka pevskega zbora "Sava" in kluba št. 1, v katerega se bi sprejemalo otroke od 7. let naprej. Statut za ta novi odiek, ki je med ameriškimi Slovenci prvi te vrste, je bil predložen seji kluba št. 1 dne 22. junija. Po kratki razpravi ga je članstvo odobrilo. Predložil ga je 1/ imenu pripravljalnega odbora Anton Garden.
Namen tega novega odseka
je, da se v njemu vzgaja otroke v petju in dramatiki ter v razumevanju življenja z vidika delavskih koristi. Prirejani bodo izleti v muzeje in v pri-rodo. Stroške, kolikor jih bo, bo trpel klub. Mladinski odsek bo imel po možnosti svoje prireditve, največ pa bo sodeloval s krajšimi nastopi na klu-bovih dramskih, koncertnih in drugih prireditvah.
V petju jih bo poučeval zborovodja "Save" Jacob Muha. Direktorica šole je Mary Jugg. Prvi sestanek in vpisovanje se vrši v soboto popoldne 30. junija v spodnji dvorani SNPJ. Ta poskus, ki je bil zelo potreben, se bo obne-sel, Če bo sodelovanje zadostno in če bo v merodajnih krojih dovolj razumevanja o nalogah takega odseka.
Upamo, da bo ta odsek do-b«r začetek velikega dela, in da n bo uspešno nrdaljevalo.
37, 1«S4.
ZASTOPNIKI UNIJE JEKLARSKIH DELAVCEV
a L	Usm	I j u d » t » »
I shaja vsako »redo. ladaj«	D«UWk« TUk.*«« Drtika.
Chicafo, 1H. i
Glasilo Jug o»loT«n»ke 3oci*li.ticn« Z vom.
NAROČNINA v Zedinjenih drisvsh i« c«lo Itto $3.00; ta pol leta fl.7B; za fetrt leta fl.W. Inozemstvo: za calo l«lo $3.50; za pol lets $2.00.
Vii rokopisi in oglati morajo biti v naiem uradu nsj-poznoje do pondeljka popoldne z« prioWitev v številki tekočega tedna.
. PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Wo A-
men's Publishing Co., Inc. "Established 1906.
Editor.,......................t........ Frank Zaits
Business Manager ..Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States," One Year *3.00; Six Mu-athz ¡$1.75; Ttiree Months $1.00.—Foreign Counties«, On« Year
$3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
3639 W. 26th St., CHICAGO, ILL. Tolepfcomo: Rockwell 2S64.
Drhalska in legalna "justica
črnec John Griggs, star 30 let, doma blizu Kirbyvilla v Texaju, je bil aretiran, ker se je z njim sprijaznila neka bela ženska. To je po mnenju belopoltnega prebivalstva zločin, ki se ga mora kaznovati s smrtjo. Drhal je bila takoj na mestu, črnca Griggsa je "ugrabila", ga dbesila na bližnje drevo, nato oddala vanj petnajst krogelj, ga snela z zaftj-ke, privezala k avtai in ga vlačila po cestah več ur. Truplo je bilo golo in vse razmesarjeno, ko se je avtna parada končno ustavila. Truplo so odvezali in ga vrgli na smetišče.
Ko je bilo to linean je, ki je tx*ajalo okrog štiri ure, izvršeno, je prišel líerif Hughes m ukazal svojim ljudem, da naj odnesejo ubitega razmesarjenega črnca v mrtvašnico, tam so uradno ugotovili, da so «a ubili neznani ljudje, ker je "hodil skupaj z belim dekletom". Nato so ga pokopali, šerif je obljubil uvesti natančno preiskavo.
To je bilo eno najbrutalnejših linčanj v poslednjih letih, časopisje je o njemu na kratko poročalo, ker se Američanom ne zdi tak umor nič izrednega.
Kaj, če bi črnci vračali in linčali tiste be-lopoltneže, ki jim posiljujejo njihove hčerke? V južnih državah bi morali vsled takih zločinov pomoriti tisoče sinov belopoltoih plantažnikov. Ampak to je druga stvar. Kar je dovoljeno enim, je drugim prepovedano pod smrtno kaznijo.
V coloradski državni jetnišnici v Canon City ju so dne 22. junija ubili prvega kaznjenca s plinom. Dozdaj so jih obetali. Privezali so ga na nepremakljiv stol v tesno zaprti celici, postavili pod stol vedro vode in spustili vanj 12 krogljic, ki se v vodi mahoma raztope in povzročijo smrtonosen plin. Skozi mala steklena okenca so opazovali prizor zdravniki, da vidijo, kako bo učinkovala na obsojenca ta nova morilna napralva, ki je po njihovem mnenju veliko bolj "človeška" kakor pa vrv z zanjko.
Več dni, predno so obsojenca umorili s plinom, so novo napravo preizkušali s psi in pujski. Privezali so jih na isti stol in pustili v vedro vode enake pilule. Smrt je v vsakem slučaju nastopila v 30 sekundah.
Krogi j ice, ki producirá jo dovolj plina za usmrtitev jetnika, stanejo samo 90c.
Koliko je razlike med morilno legalno ju-stico in linčarsko justico? V bistvu nobene. Le, da je ena legalizirana, drugo pa protežira nepisan zakon. Umor v celici v Canon Cityju so izvršili na bolj "rafiniran" način. Umor v Kirbyvillu pa so spremljale vse strasti Človeka barbara. In kadar se človek spremeni v zver, je ni krvoločnejše zveri od njega.
Monopoli in NRA
Mnoge občine, posebrio velike, se pritožujejo, da bodo morale za razna regularna mestna dela potrošiti na podlagi cen v pravilnikih NRA $140,000,TK)0 na leto več kakor poprej, ne da jim bi to »v čem koristilo.
Clarence Darrow pravi v tporočiiu svoje komisije za raziskavanje pritožb proti NRA, da je to ustanova, Jci ni dosegla v bistvu do-•zdaj drugega kakor monopoliziranje produkcije in določitev cen v prid velekorpora-cij, ki so se tako na lep način in z vladno po-irtočjo otresle ne samo konkurence, ampak potisnile k tlom tudi male trgovce in obrtnike.	'
NUA zdaj torej deluje bolj v prid velikih profitov kakor pa za zaposlitev delavcev, kar slednji itak vedo, ne da bi bilo treba še posebej naglašatl to resnico.
Občine pravijo, da So na škodi vsled monopolov, delavcem So »podražene življenske potrebščine bolj kakor pa so jim zv>S*ne plače, farmarji se pritožujejo, da so kljub raznim pomožnim naredbam na slabšem kakor tfo bili, pa tudi kapitalisti so nezadovoljni. Zahtevajo, da naj ostanejo v niri le tiste določbe, ki zahtevajo združenje kapitalistov vsake stroke, določevanje cen in omejitve v konkurenci, vse tiste točke pa, ki bi utegnile koristiti delavcem, se naj črta. V praksi so že zdaj neupoštevane. Dokaz je brutalno zatiranje stavk in molk v Washingtonu,
Slika na vitou nredstavlja delegat« unije	Louis Leonard, tajnik tn Edward W. Miller, jeklarskih delavcev (Amalgamated Aaao- podpredsednik unije. Ta konvencija je na
ciation of Iro», Steel and Tin Workers) na	priporočilo predsednika A. F. of L. Greena
konvenciji v Pittsburg h u. ki r* je vršila	rtavko odgodiU, ker je Green obljubil, da bo
14.-16. junija. Soodaj, od love na desno, so:	«toril vse v svoji moči za mirno poravnavo
72-letni oredsednik unije Michael F. Tighe;	tega spora.
KOGAR SE TICE
fïaznanje je delavčev najhujši «ovratnik.
Važna 4<novica".
"Poljska grofica je v srednjem veku menda rojila 36 otrok hkrati." To je naslov preko dveh kolon na prvi strani v nekem slovenskem dnevniku v Clevelandu. Well, well... — J. P. ,
Pokojni Rev. ¿kur.
Slovenski klerikalni in napol klerikalni listi so prinesli ganljive življenjepise o pokojnem slovenskem župniku v Pittsburghu, Rev. Josipu Škur-ju, ki je dne 16. junija umrl. Am. Domovina piše: "Bil je cel mož, značajen, duhovit, samouk, a pri tem tako prijazen in preprost, da se nikdar nikomur ni mogel zameriti." In "Enakopravnost" poroča, tta je Rev. Skur ob priliki pro-61e konvencije SSPZ povabil elevelandske delegate SSPZ v župnišče na večerjo in jih gostoljubno postregel.
Nekomu se je pokojni župnik Skur le zameril. Bil je to Rev. Kazimir Zakrajsek. Pred leti, ko je Kazimir še župniko-val v Chicagu, so se pojavili v Glasu Naroda dopisi psevdo-nimnega pisca, katerih ost je bila obrnjena proti skwenskim frančiškanom. Kazimir— Zakrajšek je izvedel, da jih piše ftev. Skur in da mu pomaga urednik Glas Naroda. Ko je prišel nato Rev. Skur v Chicago na konvencijo Družbe sv. Družine, ga je povabil župnik Kazimir k sehi. Po kratkem prijaznem pomenku je odprl predal, in mu rekel: "Tu, Rev. Skur, so rekordi o delu v vinogradu gospodovem in o napakah vseh slovenskih duhovnikov v Ameriki. Tu na pr. je kuverta z gradiVom o tebi. Hodil si na posete v Cleveland in pod vplivom kapljice ffovoin stvari, ki so nespodobne za duhovnika, Tudi beležke o tebi iz Pittsburgh a so tu. In pa zapiski o tvojih dopisih v Glasu Naroda." Rev. Skur je strmel. A Zakrajšek se je smehljal na svoj običajen način in mu rekel: "Vse bo dobro, če grehe popraviš." In taKo je Skur postal iz tajnega nasprotnika Kazimrrjevih frančiškanov njihov javni prijatelj in je ob tisti priliki v Chicagu javno izpovedal, da je zmotno sodil o njih. Ampak na tihem je bržkone klel. Vedel je, da bi Zakrajškovi zapiski o njemu, če jih hi sporočil predpo-} stavljenim, ne bilo ugodno spričevalo. — Kronikar. '
vrniti — njeni člani s ofri svetemu Vidu. In to je mnogo bolj zagonetka, kakor pa manipulacije Primoža Kogoja. — X. X.
Jam.es Debevec ima slab spomm.
Drug Louis Pirca, g. Jame i Debevec, se v dolgem editori-ahi v Am. Domovini pod naslovom "V trezen premislek" bridko pritožuje nad onimi, ki nočejo utihniti z oglašanjem afere Primoža Kogoja v SDZ. Primož si je nekaj prisvojil, kar mu ni spadalo. To ni v tej deželi prav nič čudnega. Zvra-čati krivdo radi tega tudi na one, ki niso krivi, je res nepravično in v tem z Jamesom soglašam. A tudi tisti člani, ki so mnenja, da bi bilo nadzorstvo lahko malo boljše, imajo prav.
James Debevec se v edito-rialu dalje hurtuje tnad .tistimi glasili drugih podpornih organizacij, ki so o Kogojevi aferi zlobno poročali, če so, je bilo to grdo od njih, kajti Kogoji so bili m bodo v raznih organizacijah. Kljub temu pridiga g. Debevca ni na mestu. Mar nista on in njegov kolega liouis porabila r^sako ! priliko, da bi očrnila organizacije, ki njima niso ljube. N. pr. njuna tendenčna zavijanja o tistem socialističnem kandidatu, ki je nekje na zapadu — menda v Arizoni — kopal tunel, da bi prišel pod banko in jo obral, ker je bil v pomanjkanju. In o "tatvinah" v JRZ, kakršnih nikdar ni bilo. In o sijajnem posestvu Norm.ina Thomasa. In tako naprej skozi vsa njuna žurnalistična leta brez konca in kraja. Za SDZ je afera z njenim bivšim tajnikom neljuba, pa jo bo prebolela. Sicer pa je veliko bolj važno, da se pred njeno prihodnjo konvencijo, ki bo letos, članstvo in delegacija ne^ koncentrira na Kogojevo zadevo, ker za Slovenski dobrodelno zvezo ne pomeni gospodarskih izgub, pač pa je bolje, da se osredotoči na gospodarska vprašanja, na pr. na investicije, s katerimi so radi neprevidnosti v prošlosti in vseld krrze nastale težkoče. Nič ne bo škodovalo, Če se bo v kritični luči pretresalo tudi veliko posojilo cerkvi sv. Vida. Državni nadzorniki, ki so v času te krize pregledovali knjige KSKJ v Jolietu, so v svojem poročilu ugotovili, da so posojila cerkvam zelo riskirana reč in jih ne dovoljujejo, stara posojila cerkvam pa se naj iz-tirja, ako mogoče. In če bo hotela SDZ dobiti od sv. Vida svoj denar na*aj, ga ji bodo
Kako se lahko otresetc brezposelnosti?
V majski številki lemontske "Ave Maria" je sledeča zahvala :
"Zahvaljujemo «e Materi božji, ki nas je redila iz težke nadloge. Dolga leta ni bilo nobenega pri hiši, ki bi mogel zaslužiti. Obrnili smo se k Bogu, da nas reši te nesreče, ki tepe toliko ljudi danes. Bog nas je uslišal in se mu tem potom prisrčno zahvalimo. — John in Anna Judnieh, Detroit, Mich."
Tako se torej napravi. In potem se "tem potom" v Ave Maria zahvalite Bogu. Mar je Bog naročnik frančiškanskega nabožnega mesečnika, da se njemu lahko "tem potom" zahvalite za uslišano prošnjo?
Ampak hodimo resni! Čemu se Rooseveltov new deal trudi odpraviti brezposelnost s svojimi abecednimi ustanovami, ko pa je jasno, da ni treba drugega kot naročiti v Lemon-tu par svetih maš in potem poslati še zahvalo Ave Mariji?
"Prihaja slovanski čas".
Idealistični panslavist Mati-čič, avtor knjige "Na krvavih poljanah", sanja o prebujenju panslavizma. Slovani postanejo eno, složna družina fn zavladajo svet. "A. D." pravi, da se je s svojimi izvajanji o bodočnosti slovan *tva dvignil značaj no in prero' ko v bodočnost, in da gotovo zasluži, da verujemo njegovim besedam. Taka preroštva so sanje.
Srbi in Bolgari so Slovani. Kje je njih sloga in prijateljstvo? Hrvati in Srbi so Slovani. Toda vprašajte Hrvate na Hr vatskem in videli boste, da ne mrze nikogar bolj, kakor Sfbe. Čehi in Poljaki so Slovani, a prijateljstva med njimi ni — pač pa gledajo z mržnjo drug drugega. Ukrajinci, Rusi in Poljaki so Slovani. Mar žive drug z drugim v iskrenem pri-latHj^tvw? ,Kaj 5el
In Slovenci v starem kraju — vprašajte klerikalce, ki so v večini — ali mislite, da res ljubijo Hrvate in Srbe, posebno slednje, kakor svoje krvne brate ?
Sicer pa taka "nesoglasja" niso lastnost samo Slovanov. Francija in Italija sta romanski državi. V prijateljstvu nista. Niti se ne objemajo med seboj romanske države v Južni Ameriki. Nemčija in Avstrija, sta germanski, a zdaj nič v prijateljstvu. Tudi an-
*lešk6 fovorteč* ljudttva fee ne objemUJo dru*© z drugim. Predno bodo MatSčičeva preroštva kaj vredna, jih bo moral izvajati te * mpedarakih zakonov in ne iz jezikovnega idealizma. —
Narodna noša.
Nekateri narodnjaški alo-Vfii9ki M* ti 80 po narodnih glasilih iz »tarega kraja posneli razpravo nekega vc'"če-ka o slovenskih narodnih no-ftah, v kateri pravi, da to, kar se po raznih naro lnih slavno-stfh danes smatra fca "narodno nošo", je v resnici maška-rija, ne pa obleke, ki so bile kdaj v običaju ttied Slovenci.
Sicer pa, kakine koridti ima slovensko narodnjaštvo od ta-kozvanih narodnih noš? —
Rado ved.
Tafli fArpk liara friaj*****
zrno.
James Debevec je v "A. D." zapisal,-da so dolžnosti glavnih odbornikov, kakršne jim predpisujejo pravila, eno, iskreno in vneto zanimanje za organizacijo pa drugo.
To ne rabi komentarja.
Kakšen Troletaroc" bi najbolj ugajal?
Odgovor: Mnogim "prijateljskim" in neprijateljskim xritikom samo tak, ki ne hi ii-najal.
Klub M. 1 ustanovi mladinski pevski odsek
Cfcicago, HI. — Klub «t. 1 je ustanovil mladinski odsek pevskega zbora "Sava". Namen I toga mladinskega pevskega ,
zbora je. dati našim otrokom priliko, da dobe pouk o glasbi in jih zainteresirati sanjo. Na ta način bodo usposobljeni za sodelovanje v sporedih na naših prireditvah, na katerih bodo nastopali od časa do Časa. j
Zborovodja '"Save" Jacob Muha je pri volji poučevati mladinski odsek "Save" vsako soboto popoldne.
Poleg poučevanja v petju bodo v ta odsek uvajane Udi druge zanimivosti v korist in v razvedrilo sodelujočih.
Prva seja mladinskega od-seVa se bo vritila v soboto 80. junija ob 2:30 pop. v dvorani SNPJ. Staršem priporočamo, da pošljejo svoje otroke na ta zanimiv in vzgojavaien sestanek vsako aobofco popoldne.
Mary Jug g.
KOMENTARJI
Klubom JSZ in društvom Prosvetne matice v miboistt ¡A Wi*consimi
No. Chicago, 111. — Klubom JSZ in društvom Prosvetne matice v severnem lllinoisu in Wisconsinu naznanjam, da se bo vršilo prihodnje konferenčno zborovanje v nedeljo 14. oktobra 1934 v Slovenskem narodnem domu v Wauke-tfanli.
Na seji kluba št. 45 je bilo v sporazumu s tajnico Konferenčne organizacij i sklenjeno, da se potom Proletarca obvesti vse organizacije v tema državama, ki so upravičene poslati delegate, da naj ne prirejajo iveselic tega dne. Ob tej priliki se bo vršila v Wau-keganu velika skupna manife-stacijska prireditev, o kateri bodo pevski in dramski zbori obveščeni v kratkem v svrho sodelovanja.
Frances Zakovsek, tajnica Konference, 1016 Adams St., No. Chicago, 111.
Sarftftfctl H t*Ud nt
V dopisu v tej številki pravi Frank Bafr-bič,, da je zmdtno pripisovati Icrivdo na #tiT-#e, če njih odra črna mladina noče v socialistično gibanje. Tak očite* je bil štorjen na sestanku naših mlajših hi starettth ?odrugtrv v Clevelandu dne 16. junija na ra*<un tistih StaHev, ki so sorfati Uičhe&a prepričanja, a jih otrok ne sk«fcajo pridobiti v naše vi**.
S. Barbič prnvi v oporo «voje^vu anrum©*-tu, da so postali odraščeni sinovi in hčere tistih družin, ki «o bfle socialistične, v mar-sikakem slučaju nasprotniki delavskega gibanja, dočitn j* dobil socialistični pokret precej mladfh bojevnikov iz takih družin, v Itaterih so roditelji skrajno verni in sovražni socializmu.
Ne eno ^ -drago ni no pravilo. Mar-sikak delavec, ki je med svojimi tovariši prvovrsten Jimmie Higgins, je doma neuspešen agitator <a>i v«*o:>itfelj. In zaradi te svoje neu&pešnoati, ali nesposobnosti, da bi postal socialistični vzgojevatelj rvojlh otrok, se do gaja, da otroci zamrze njegov socializem.
Ravno tako je mo|foče, da so starši iln*liri socialisti in sposobni vzgojevatelji, toda ta aH oni otrok je talce narave, <ia je za tokre-neya socialista In delavskega borca nezato ien. TVaV lahko se ztfedi, <la pride iz naj-vzomejfte drtržine sin. ki <te razvije v ne da «bi bili t<*nu 1t*tvi njegovi atanši, bratjfe hi sestre.	*
Toliko o vz-goji demra, ki je pehva hib v vsakem slučaju..
Veliko bolj izdatna za mladino bi bila socialistična vagoja w organizaciji. Tu pa je kritika potrebna, kajti starši bi lahko veliko več vplivali, k&kar vplivajo, da bi njihovi sinovi in hčere pristopili v socialistična društva, na pr. v mladinske odseke JSZ.
Cerkev organizira mladino, ker vc, da je mladina iivljeaije in bodočnost. Fa.iziai vseh vrst si prizadevajo, da jo organizirajo <io popolnosti in jo sfanatizirajo zase.
Socialistične stranke v Evropi imajo velike mladinske organizacije. Posebno vzorno mladinsko gibanje so imeli socialisti v Avstriji. Te mladine Dollfussov klerikalizem ne bo pridobil, Čeprav jo vhpče pod svoj krov z nasilnimi odredbami. Iz socialistično vzgo-jevane mladine so se razvili delavci taTo trdnega prepričanja, da ga jim ne ho ničesaV omajalo. Bili so vsled talce vzgoje toliko bolj zavedni, izobraženi in usposobljeni za organizacijo in socialistično delo. Samo krutim protiutežam, nad Icaterimi avstrijski socialisti niso imeli kontrole, in ne zadostne moči, se je posrečilo, da je sijajno organizirano gibanje avstrijskega delavstva strto.
V JSZ se je pričela naša tu rojena mladina udejstvovati Šele na detroitskem zboru 1. 1930. Na zboru v Milwaukeeju dve leti pozneje je bila že dobro zastopana, in nedvomno bo na elevelandskem prve dneve septembra to leto še boljše. Toda vpliv socialistov med slovensko mladino je v razmerju z vplivom, ki ga ima nas pokret me& priseljenimi Slovenci, majhen. To je hiba, o kateri so razpravljali naši mladi sodrufri v Clevelandu in ki potrebuje pozornosti V «vseh naselbinah, če hočemo, da socialistično delo med našim ljudstvom ne bq zamiralo z umiranjem priseljenih rojakov. Močni, delovni mladinski odseki v naših klubih bodo most, po katerem bo agitacijsko in prosvetno delo zanešeno v organizirani obliki tudi meti halo mladino. £a*etefc ie atdrjen, ampak je Me začetiek.
Pater Hugo opravičuje moritve.
Slovenski frančiškanski vodja pater HuffO
Skupen piknik klubov JSZ v Chicagu
Chicago, 111. — V nedeljo 15. julija se bo vršil skupni izlet članstva klubov JSZ v Forest Preserve v Willow Spring-su. Peljite se do Red Gate Stop do Stežinarjevega pikniškega vrta in nato zavijte v hrib. Igrali bodo tamburaši Srbskega kluba št. 20. — P. O.
.99
_______________________r . lug<
je priredil po propagandistrrčitem kateri1m lcateiifcke cerkve v Avstriji članek za Ame-rikanskoga Slovenca, v katerem skuša opravičiti "krvavo dfktaturo kanclerja Dollfussa, ki je uporabil svojo vojsko, da je s topovi, granatami, plinom in strojnicami porazila na Dunaju vlado v^ečtne in jo nadomestila * Dolfuasovo "krSčansko socialno administracijo".
"Mi smo že takrat vedeli, da Dollfuss rti bil volk, socializerti pa jagenček, ampak narobe," konstatira prečastiti gospod frančiškan Hugo, In zato je prišel zdaj na dan a "resnico", o kateri ve, da bo "socialistom neprijetna".
Če bi bil on res iskren oznanjevatelj Kri-stovfh naukov, ne iti smel odobravati ubijanja, vsaj ne pobijanja žensk in otrole! Ampak gre se za obratabo političnega raketir-stva, ki se odeva z vero, in ki mu pravimo klerikalizem.
Klerikalci iv Avstriji niso storili ne zdaj. ne pod tVanc Joiefom, fe ničesar za ljudstvo. Oni so služabniki fluhovske, posvetne in izkoriščevalne gosposke. V interesu teh Je Dollfussov klerikalizem s pomočjo Mussoli-nija zatrt s kanoni edino gibanje v Avstriji, ki je resnično 'zastopalo in branilo ljudrtfc koristi.
Prečastiti oboževalec rablja Dollfussa, princa Starhemberga in rablja Emila Feyja morda še ne ve, da je danes Rimu že žal, ker je omenjeni trojici naročil, da naj rdeči Do-naj zaduši v socialistični krvi. Doltfussov režim ima zaslombo samo med kapitalisti ta duhovščino, ki zvesto sledi navodilom papeža in Mussolinija. ljudstvo ga mrzi kak<* Murka v zelju.
Japonska v "zraku'
Japonska ima 3,324 prvovrstnih aeroplanov. Sovjetska Rusija jih ima 2,700.
Obnovite naročnino
Kadar vam naročnina po- i teče, storite Proletarcu veliko , uslugo, ako jo poravnate brez J opozorila.	;
1111 m m m
E, ZOLA;	^	•
RIM
# Poslovenil ETBIN KRISTAN # .............................
(Nadaljevanje.)
"Pozor, dragi moj!" se je šalil. "Vstop ve-ličanstev se ne sme zamuditi. To Je najlepše na vsej slavnosti."
Preteklo je nekoliko minut, potem je or-Vester hipoma prekinil polko in z vso silo svojih pihal zatrobil kraljevsko koračnico. Plesalci so se razkrdpili in sredina dvorane se je izpraznila. Kralj in kraljica sta vstopila, spremljala pa sta ju knez in knegiinja Buongiovanni, ki sta ju bila pričakovala pod stopnjiščem. Kralj je bil v fraku, kraljica je imela slamnatorumeno, s čudovitimi belimi čipkami pokrito atlasno obleJco, in izpod briljantovega diadema, ki je obdajal njene lepe plave lase, je gledalo njeno okroglo, sveže, iz ljubeznivosti, bla^osti in duhovitosti sestavljeno lice. Izgledala je izredno mladostno. Godba je še vedno igrala s pozdrav-ljajočo, navdušeno veselostjo. V množici gledalcev, ki so sledili kraljevski dvojici, da bi kaj videli, se je prikazala Celija za očetom in materjo; potem je prišel Attilio, Saccovi, sorodniki, oficielne osebe. Ker je vse čakalo na konec kraljevskega obhoda, ni bilo aredi hrupa instrumentov in svetlobe svetilk še nič slišati in videti kakor pozdravi, pogledi, smehljaji; vsi povabljenci so stali, se suvali, in kakor so iztezali vratove in gledali z žare-čimi očmi, se je dvigalo valovje glav in z bi-serjem okrašenih ram.
Naposled je obmolknil orkester in pričelo se je predstavljanje. Njiju «veličanstvi, ki sta itak že poznali Celijo, sta ji čestitali s pravo očetovsko dobrotljivostjo. Ali Sacco je kot minister in kot oče predvsem mislil na to, da predstavi svojega sina Attilija. Mali mož je krčil svoj ivpogljivi hrbet, našel primerne lepe besede, tako da se je poročnik priklonil pred kraljem, med tem ko je imel lepi, strastno ljubljeni mladenič kraljici izreči svoje oboževanje. Veličanstvi sta zopet pokazali izredno dobrotljivost, celo napram gospe Sacco, ki je skromno in oprezno ostajala v senci. Potem pa se je zgodilo nekaj, kar je imelo, prenašano od salona do salona, povzročiti komentarje brez konca in kraja. Ko je kraljica opazila Benedeto, katero ji je bil Prada predstavil po poroki, se ji je nasmehnila, ker je nežno občudovala njeno lepoto in dražest; mlada žena je morala stopiti bliže in je bila deležna izrednega odlikovanja nekoliko minut trajajočega razgovora. Vpletene so bile vanj najljubeznivejše besede, ki so jih lahko slišali vsi v bližini stoječi. Kra-Jjica gotovo ni vedela ničesar o dogodku dneva, o razveljavljenju - zakona s Prado, o predstoječi zvezi z Darijem, ki se je napovedala na slavnosti, tako da se je zdaj pravzaprav praznovala dvojna zaroka. Ali vtisk je vendar nastal, in zdaj se ni govorilo o ničemer kakor o laskavih besedah, ki jih je naj krepostne j ša in najduhovitejlša kraljica posvetila Benedeti. Njen triumf je bil s tem le še povečan; v svoji sreči, da bo žena izvoljenega moža, je bila zdaj še lepša, še po-noanejša, še zmagovitejša. Prada je trpel ne-izrecne bolečine. V tem, ko se je kraljevska dvojica dalje zabavala, kraljica z damami, ki so jo pozdravljale, kralj z diplomati, s celo skupino važnih oseb, je videl Prada venomer le Benedeto, ki jo je povzdignilo pozdravljanje, laskanje, blišč in slava.
Poleg nje je stal Dario in užival z njo in žarel. Njima na čast je bil prirejen ples; njima so se bleščale svetiljke, njima je igral orkester, zanju so se razgalile vse lepe rimske dame in so žarele v ognjenih diamantih na prsih, v silni dišavi ljubezni; zanju sta vstopili veličanstvi ob zvokih kraljevske koračnice, se je slavnost izpremenila v apoteozo, •e je smehljala oboževana vladarica in je podafcla kakor Rojenica iz pravljice, ki prinaša s svojim prihodom srečo novorojenčku, dar svoje navzočnosti tej slavnostni zaroki. In ta ura izrednega sijaja je pomenila vrhunec sreče in slavlja, zmago te žene, katere lepota je bila grofova, ne da bi jo mogel kdaj posedovati, zmago tega moža, ki mu jo je -zdaj ugrabil — tako javno, tako razstavljeno, tako žaljivo zmago, da jo je občutil kakor skeleč udarec v obraz. Ali krvavel ni le njegov ponos in njegova strast; bilo mu je, kakor da grozi Saccov triumf tudi njegovemu premoženju. Je li torej resnično, da pokvarja preblago rimsko podnebje naposled bogate osvojevalce s severa, ko čuti to utrujenost in izčrpanost in je že napol i-zglo-dan? 'Prav ta dan je bil slišal v Frascatiju pri oni nesrečni stavbinski zadevi pokati tvoje milijone, dasi ni hotel priznati, da je * njegovimi posli slabo, kakor je trdila go-
vorica. In zdaj, zvečer, na tej slavnostf, vidi zmago juga; Saeco zmaguje kakor človek, ki pokojno živi ob gorkem plenu, požrešno ugrabljenim pod plamtečim solncem. Sacco, minister, Sacco, kraljev zaupnik, 8acco, ki ga veže zakon z eno najplemenitejših obite-Iji rimske aristokracije, Sacco, ki je na poti, * da postane danes ali jutri gospodar Rima in Italije, ki brska že danes s polnimi rokami po denarju in po narodu — ta Sacco je bil nov udarec za tega ropa željnega moža, za večno požrešne poželjivosti tega užitek ljubečega človeka, ki se čuti še pred koncem pojedine odgnanega od mize. Vse se podira, vse se mu izmuzne iz rok: Sacco mu krade milijone, Benedeta je razdražila njegovo poltenost, pa mu zapušča ono odurno rano nenasičenega hotenja, od katere ne okreva nikdar več.
Ta hip je Pierre zopet zaslišal tisti za molkli, živalskemu glasu podobni stok, tisto nenameraivano obupno golčanje, ki mu je že enkrat razburkalo srce.
"Ste li bolni?" je vprašal.
Ali vpričo tega bledega moža, ki je z nadčloveškim naporom volje ohranil vpHW mir, je obžaloval svoje indiskretno vprašanje; sicer pa ni dobil odgovora, in da bi mu dvignil pog-um, je govoril dalje, izrekajoč povsem glasno misli, ki jih je zbujala slika razvijajočega se sijaja v njem.
"Oj, Vaš oče je imel prav! Francozi s svojo celo v teh dneh splošnega dvoma globoko katoliško vzgojo vidimo v Rimu še -vedno le starodavni Rim papežev — ne da bi vedeli kaj o globokosežnih izpremembah, ki ga od leta do leta preobražajo v sedanji italijanski Rim, skoraj ne da bi jih razumeli, če bi vedeli, kako ničeven se mi je zdel ob mojem prihodu kralj, pa njegova vlada, pa ta mladi narod, ki se trudi, da bi si ustvaril glavno mesto! Da, v želji svojih sanj, da bi videl, kako vstaja nov krščanski in evangeljski Rim v blagor narodom, sem potisnil vse to na stran in nisem vpošteval tega."
Tiho se je nasmejal, zakaj njegova nedolžnost se mu je samemu zasmilila; potem je z roko pokazal na galerijo, na kneza Buongiovanija, ki se je ta hip priklonil kralju, na knjeginjo, ki je poslušaJa Saccove ljubeznivosti — na poraženo papeževsko družbo, na sprejete »včerajšnje parvenije. črna in bela družba sta bili tako pomešani, da ni ostalo nič drugega kakor državljani, ki se pripravljajo, da ustvarijo edinstven narod. Niso li vpričo vsakdanjega razvoja, vpričo teh veselih, smejočih se, okrašenih, od diha in hotenja zanešenih mož in žen, kazala dejstva, če že ne načela, « da je nemogočnost sprave med Vatikanom in Kvirinalom določena od usode? Saj je treba živeti, ljubiti, uživati ljubezen, večno dajati življenje! In poroka Attilija s Celijo je imela postati simbol potrebne zaveze: Mladost in ljubezen imata premagati staro sovraštvo, in pozabiti so se imeli vsi spori v objetju mladeniča, ki prihaja in odnaša lepo dekle na svojih rokah, zato da traja svet dalje in dalje.
"Le poglejte ju," je Pierre nadaljeval. "Kako iepa sta ta zaročenca, kako mlada in vesela, kako pozdravljata z radostnim smehom prihodnost! Prav dobro razumem, da je prišel Vaš kralj sem, da razveseli svojega ministra in da popolnoma pridobi staro rimsko obitelj za pvoj prestol. To je dobra, zdrava in očetovska politika. Ali dejal bi, da je tudi sam razumel ginljivi pomen te poroke: Stari Rim v podobi tega dražestnega, naivnega in zaljubljenega deteta se vdaja mladi Italiji, temu navdušenemu, poštenemu mladeniču, ki mu tako krasno pristoja uniforma. Naj bi bil ta zakon odločilen in rodoviten, naj bi se iz njega porodila velika dežela, ki Vam jo sedaj, ko jo poznam, privoščim od srca."
V svoji bolesti nad propadom svojih nekdanjih sanj o evangeljskem in vesoljnem Rimu je izrekel to željo po novi sreči večnega mesta v taki živahni, globoki razvneto-sti, da ni mogel Prada drugače, kakor odgovoriti :
"Hvala Vam. To je želja, ki Živi v arcu vsakega dobrega Italijana."
Toda glas se mu je dušil. V tem ko je gledal Celijo in Attilija, ki sta se smehljaje raz-govarjala, je opazil Benedeto in Darija, ki sta pristopila k njima z enakim smehljajem neskončne sreče. Ko sta bila sedaj oba žareča, v ponosni, srečni radosti življenja zmagoslavna para združena, ni .imel več toliko moči, da bi ostal, ju gledal in trpel.
"Posušim se od žeje,"v je brutalno dejal. "iPojdiva rajše k bifeju, rad bi kaj pil."
Za množico, ob oknih se je smu.kal proti vratom dvorane z antikami na kraju galerije, da ga ne bi opazili.
(Dalje prihodnjič)
Po navadi smatrajo za našo narodno .umetnost stare ornamente, risbe na skrinjah, panjih in piruhih, avbe, peče, pasove in tako dalje. To je res bila naša narodna umetnost, toda ni več. — Ivan Cankar.
A T/ ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami Jd /v \ J naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam uftaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Pro/e-tarča pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik.
BATINE ZA STAVKARJE
V sredi na tej «liki je delavec, ki je pikeliral pred tovarno SKF In« dustrie» v Pkiladelpki j». Stavka traja ie več tednov in kompanija jo »knia •troti • »kebi in policijo. Priilo jo ie do mnogih spopadov. Te(a delavca ¡0 oden detektivov udaril • krepelcem po glavi in druga dva detektiva «ta ga odvedla "na varno".
Med sodrugi v Detroitu
Pite Chas. Pogorelec
Moj prvi obisk v Detroitu je bil pred kakimi desetimi leti. Bil sem pozvan, da govorim na priredbi kluba št. 114 JSZ. Pozneje sem bi! med njimi za Časa osmega rednega zbora JSZ pred štirimi leti. Pri obeh obiskih so sodrugi in sodruži-ce napravili name vtis aktivnih zavednih delavcev. Saj je bila detroitska naselbina ena izmed najbolj delavnih v
rojakov in dosegli nekaj uspeha. Popoldne pa je prišel Jože Klarich, ki je nam bil takoj na razpolago s svojim avtom. Druge dneve, kadar on ni utegnil, nas je vozil okrog Tonče Klarich, brat Matthew J. Klaricha, aktivnega sodru-ga med našo mladino. Tudi .loško Grum, pri katerih sem imel svoj "headquarter", nam je bil na razpolago; ravno ta-
našem pokretu. Klub št. 114 ko sodrug Frank česen, akti-
JSZ je bil precej časa- po vojni skoro edina aktivna sociali-
ven delavec v na&em pokretu, političnem in kulturnem. V-
stična organizacija v tem o- pregli smo tudi našega stare-gromnem avtnem mestu. Pro- ga znanca Leo Junkota, ki je
letarca je prejemalo v Detroitu »veliko število naročnikov.
Ko sem prišel pred trinajstimi leti k Proletarcu, je bil sodrug Urbančič, ali kakor se danes naziva Urban, eden naj-agilnejših agitatorjev za Proletarca. Pozneje se je lotil trgovine, in naravno, da ne more posvetiti pokretu toliko časa kot ga je prej, ko je bj| tovarniški delavec in še "ledik in frej" po vrhu. Toda Lojze je ostal zvest svojemu prepričanju in je še danes aktiven član kluba št. 114.
Na detroitskem zboru sem sodrugom obljubil, da jih enkrat obiščem in tedaj se bomo vrgli z vso silo na agitacijo za Proletarca. Nameni so bili dobri, a okolščine so stvar zasukale drugače. Tako me je moja pot dovedla tja šele po štirih letih, v razmerah, ki so •vse prej kot ugodne; kajti v sedanji krizi je bilo delavstvo v Detroitu prizadeto kot ma-lokje. Mnogo je bilo sodru-gov, ki so bili brez dela po par let. Razume se, da v takem položaju trpi vse in tudi Proletarec ni izvzet. V tekočem letu se je avtna industrija nekoliko poživela, ali vrag je ta, da je delo večinoma sezonsko, le po nekaj mesecev na leto. Malo jih je ,ki bi stalno delali.
Tako sem se zopet znašel med detroitskimi sodrugi. Bil sem na konvenciji soc. stranke, pa smo se dogovorili, da ostanem ob tej priliki tu daJj časa v svrho agitacije. Sodrug John Zornik, ki je naš agilen zastopnik v Detroitu, me je večkrat pismeno vabil tja. "Saj veš kako je. Jaz agiti-ram, a nimam takega uspeha kot bi ga želel. Ti si tujec in zraven še funkcionar v organizaciji. Pred takim človekom imajo ljudje več 'rešpekta' in bo gotovo uspeh. Jaz in drugi ti bomo pomagali v agitaciji," je omenjal John. In res, imel sem kooperacijo kot malokje. Sodrugi so mi bili na razpolago s svojimi avti skoro ves Čas. Prvi dan agitacije, pred-poldne, se nam je "štrena" nekoliko zmešala. Eden so-drugov, ki je obljubil avto, ni izvršil obljube. Treba je bilo peš okrog, pa smo se napotili Zornik, Rude Fradel in jaz. Fradel je naš zastopnik na Yukonu, Pa., aigilen dečko. Ali peš se v Detroitu poradi raztresenosti naselbine malo opravi. Obiskali smo nekoliko
doprinesel svoj del našemu uspehu.
V	teku tedna smo dobili 43 naročnikov Proletarcu, od katerih jih je 28 novih. 10 naročnikov smo dobili New Lea-deru. To ni majhen uspeh, posebno ako se vzame v po-štev raztresenost naselbine, in pa dejstvo, da je bilo treba iti v ene kraje večkrat, ker ljudi poradi različnih šihtov ni bilo doma. Na agitaciji se naleti na zelo patetične slučaje. Prišli smo v hišo rojaka, ki je naš dober somišljenik, brez dela skoro dve leti. Zdaj dela za mesto in dobi na teden od $8 do $12.- Kaj to pomeni v družini devetih oseb, si lahko predstavljate. Prosil me je, naj mu lista ne ustavimo in dostavil: "Prinesel sem domov $10. Od teh sem plačal groce-ristu in mesarju $9, ostali dolar bo za druge potrebščine do prihodnje plače. Kakor hitro mi bo mogoče, poravnam zaostalo naročnino." Naleteli smo na drugega naročnika. Zaostal je z naročnino že dolgo, toda dokler je mogel je redno plačeval. Bil je tudi Član kluba (upam da bo v kratkem spet). Proletarec mu je priljubljen kot noben drugi list. Plačal je za 2 leti nazaj in eno leto naprej. "Žal mi je bilo te netočnosti, toda ni bilo mogoče drugače," je dostavil, človek je vesel snidenja s takimi rojaki.
V	nedeljo sem se udeležil piknika ženskega odseka S. N. D. Udeležba ni bila kot so jo pričakovali. Kljub temu smo se dobro imeli. Proletarec je tudi tu pomnožil število naročnikov ter dobil nekaj podpore v tiskovni fond, ki jo je nabral naš somišljenik Anton Mayer. NaroČil se je tudi na Proletarca za celo leto.
Omenil sem že, da je agitacija poradi raztresenosti naselbine zelo oteškočena, in ako človek nima svojega avta ne doseže veliko. S poulično karo, katero je treba včasih menjati diva in trikrat predno prideš do rojaka, je pot zelo počasna, zato je zelo priporočljivo, da tisti sodrugi v Detroitu, ki imajo avte, sodelujejo z zastopnikom Gornikom kolikor mogoče. V Detroitu potrebujemo več kot enega zastopnika, kajti več agitatorjev več doseže. Bilo bi zelo potrebno da imata oba kluba a-gitatorične odbore, katerih
naloga naj bo agitacija za Proletarca ter pridobivanje nevih članov v klube. V teh odborih naj bi bili" najmanj trije sodrugi ali sodružice, e-den izmed njih, ako le mogoče, ki ima avto; prvič se na ta način lahko obišče več družin in drugič je agitacija uspešnejša ako jo vrši več sodru-gct.' hkrati. Zastopnik Proletarca je postal tudi s. Joseph KoršiČ. Obljubil je, da bo stori! kolikor največ mogoče, da se list v njegovi okolici razširi.
Udeležil sem se tudi izredne seje klubov št. 114 in 115. Navzočih je bilo lepo število sodrugov in sodružic, mladih in starih. Pogovorili smo se o raznih problemih, ki so važnega pomena za naše gibanje. Razprave so se v glavnem sukale o notranjem delu klubov in kako pomnožiti število čla-nciv, o agitaciji za list, o Prosvetni matici in sorodnosti raznih odsekov do kluba kot celote. Imajo namreč pote"koče, ker želi vsak odsek imeti svojo blagajno, kar je v navzkrižju s pravili Zveze. Sicer se mi zdi, da je to stvar, ki ne bi smela povzročati ni-kakih nesoglasij. Vsaj pri drugih klubih, koder imamo take j odseke, ni sitnosti s tem vprašanjem. Omenjali so, kako so delali prej. ko je na pr. Svoboda še imela svojo blagajno; prirejali so razne zabave, ve-čerinke itd., da so dobili potrebna sredstva. Zakaj bi se vse to ne moglo vršiti v področju kluba kot celote? Tudi ako imajo priredbe posamezni odseki, so to vendar priredbe kluba kot celote. Ako se na ta način dobe gmotna sred stva, je to v korist vsem odse kom. Sodrugi v Detroitu so pokazali, zlasti pred in po zboru I. 1930, izredno agilnost, tako v jačanju klubov kot v agitaciji za Proletarca. Upam, da bodo s to agilnostjo nadaljevali. Polja je še obilo, samo pridnih rok je treba. Ni dvoma, da bo detroitska naselbina zopet ena prvi<h v našem pokretu.
Ob tej priliki se iskreno zahvalim vsem, ki so mi na katerikoli način nudili sodelovanje pri agitaciji, fie posebna hvala pa gre Joe Grumor»im, Joe Klarichevim in česnovim za prijazno postrežbo.
Na agitaciji v Akronu i in Barbertonu
Obiskal sem tudi naselbini A kron in Barberton. Kaj več o tem potovanju bom pisal, ko bom spet dqma. če bi hotel v tema naselbinama obiskati vse Slovence, in tudi agitirati med njimi, bi moral ostati tu cel mesec.
Zdi se mi, da bi bila agitacija prošlo jesen uspešnejša, ko pa je zdaj po teh stavkah in novih odslovitvah. Trošta-jo se boljših dni v jeseni in me vabijo, da naj pridem naokrog spet čez kake tri mesece.
Izgovorov je nič koliko, posebno takih, ki ne drže. Z ljudmi se ne pričkam, ampak mirno in vljudno argumentiram ter agitiram. Kdor bo šel za menoj na agitacijo v te kraje, in upam, da boste kmalu koga poslali, ne bo imel ne-prilik. Kajti če se človek vljudno poslovi, bo tudi naslednji agitator vljudno sprejet.
Proti Proletarcu ne- čujem zbadljivk. Ampak denarja ni in kriza še traja, pa odlagajo z naročitvijo.
Nace 2lemberger.
■ i
BARETINCIC & SON

Tot 1478
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
HWWüWWn'gpi
M»»ee»»eee»e>ae»e»»e»»»es
I FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III.
Tal. Crawford 138¿
) P rUtna In okaena domala jedila ! I Cena amóme. Pottreiba teína. ¡
iMMIMMMtMMMMMIli
Kongresna platforma soc. stranke v kampanji 1934
(Nadaljevanje s 1. strani.) javnih naprav, prirodnih zakladov in temeljnih industrij iz privatnega v socialno lastništvo in pod demokratično u-pravo. Mi in naši kandidati se dalje obvezujemo, da bomo glasovali proti vojni ir proti dovolitvam za pripravljanje na vojno.
Dokler ne bodo iredstva* produkcije in distribucije posvečena blagostanju onih, ki ustvarjajo bogastva, namesto profitom male skupine pose-dujočih, toliko časa bo med nami pomanjkanje ter nesi-gurnost, in vojne se bodo nadaljevale kot logična posledica ekonomskih kontradikcij, ki so svojstvo kapitalističnega sistema. Predno pa bo mogoče ta in druga zla, ki razjedajo družbo, odpraviti, je treba iztrebiti njihove vzroke.
Dokler ne realiziramo socialistične kooperativne družbe, se zavezujemo, da bomo za olajšanje bede širokih ljudskih množic — nikakor pa ne za utrditev in podaljšanje pro-fitarskega sistema — delovali za zakonodajo, ki bo omogočila razlaščenim in brezposelnim te dežele življenski standard, kakršen bo v skladu z višino velikih produktivnih možnosti ameriških industrij. Vse pomožne akcije naj se financira z davki na visoke ded-ščine in dohodke tistih, ki pro-fitirajo s kontroliranjem financ in posedovanjem industrije.
Prva naloga delavskega raz-eda je, da se organizira za o-•vojitev oblasti, ki mu bo omogočila vzeti polno vrednost svojega dela. Brez moči, ki prihaja iz organizacije, ne pride delavstvo nikamor. Predno bomo v stanju doseči te temeljne namene naše&a programa, obvezujemo našo stranko in njene javne uradnike, da bodo delovali le za take ukrepe, ki bodo prinesli producentom sadove njihovega dela ter jih osvobodili izkoriščanja lastnikov privatnih industrij.
Merilo naše podpore vsem predlogam v zakonodajah bo odločevano z vidika, koliko nas bodo v stanju približati k resničnemu socializmu, ne samo v tej deželi, ampak po vsem svetu."
Prodajanje socialističnih pamfletov v področju kluba št. 1
Chicago, III.—Angleško poslujoči odsek kluba št. 1 ima poseben odsek za literaturo, ki je v teku prošlih nekaj me-secciv naročil okrog tisoč raznih brošur, ki jih je izdala socialistična stranka, in več sto izvodov angleških listov ter Majskega Glasa. Skupno je plačal za naročene pamflete $33.80, vtržil pa je $43.40. Torej je imel odsek $9.60 prebitka. To mu omogoča, da 8 prebitkom in z vtrženo vsoto lahko naroča več in več brošur ter listov. V prodaji so sodelovali, oziroma sodelujejo Ernestine Jugg, Joseph Tur-pin, John Rak, Johnny Ko-pach in Donald J. Lotrich.
Naročajte knjige is Prole-tare eve knjigarne.
John Metelko 0. D.
Preiščemo oci in določimo o¿ala
6417 St. Clair Avenue CLEVELAND, O.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA"
Stane sa celo leto 88.00, pol leta #3.00
Ustanavljajte nova druijvs. D*»et ilanov(ir) j« trebs zs novo druAtvo. Nsnlov za li«t i-za tsjniitvo js:
2657 S. Lawndale A ve. CHICAGO, ILL.
ProleUroc, Ju®* 27, 1934.
SPORHI STAVKI V IZJAVI AM. SOC.
NAČELNI STRANKE
(Nadaljevanj« s 1. strani)
sko gibanje, ampak fašistične struje. Kdor misli nasprotno, iivi «v iluaijah."
"Stara garda", katero njeni nasprotniki predstavljajo za skrajno reakcionarno, je konvenciji predložila svojo načelno izjavo in program, ki obsega 28 tipkanih strani. V poglavju o demokraciji pravi izjava "stare garde" med drugim:
"Kjer «i reakcij« prisad«*« M »¡¿¿ti don»akr«ci jo. Iti •• »i j« pribor i|« delavci, bo »ocialUtična »frank« »tr«meU *«di»Ui v »kupno »v«»o vi» dolov «k» organisacij« in drug«, lu •• n«»prolne reakciji, i« mobilniral« njikov sdr«š«n* aile «a d«»ciplinir«n odpor, vkljucivii ustavi jen j« industrijo, i« b» kaoole, do j« loko metoda potreba«, upost«v«joc »vi tom merilo volja u f din* t veno akcij« orgaoiairenef« dol«v»tv« v prid »kupnega nameoo "
V isti resoluciji manjšinske skupine je tudi sledeči stavek:
"Emancipacija delavskfga r«*red« ne pomeni dikUtpro ene skupinf delavcev nad drugo, ali diktaturo nad drugimi r«sredi, poč p« odprave v«*b raarcdo» ta rassirjooje demokracije v socialno demokracijo, ki b« «klioc«vnia vso clovostvo."
Zaključni stavek manjuinske resolucije, o demokraciji m glasi:
"Socialistično »trank« jo ns.protno mn l«i«»m «arotoišfcim organ» s«cijam in sorotniskim akcijam v Zedinjonik driarab. Tako otfa*'»*tijr In okcijo so v a da s« policijske »pijpn« in «g«at« provok.torj«; npV ujc i? riainlirirr in privakljojo neodgovorne osebo. V odgovor no odprt« in •krito napore reakcijo ma uničenje demokracijo socialistično »traaka i »j a v-Ua, 4a se ka v svoje» odporu borilo s pomočjo vsgk sred«tov, ki jik im« n« rofpol«go delovski r««red in drugi domokroticn» mi»Uči «leipanti probi-v«l»tv«"
Tudi "stara garda" je torej za generalno stavko in nasilen upor, kadar in če ga bo mogla izvesti v svoji obrambi in za iz vr&tev svojega programa.
Nihče ne more takozvani manjšinski (newyorški) skupini ter njenim somišljenikom zanikati iskreno protivojnega stališča. Pokazala je to posebno L 1917 na konvenciji iv St. Louisu.
Toda odločno je nasprotna sledeči izjavi v novi načelni izjavi:
—j i
"Socialistični stranka bo podprlo svesto vsokogo «vojogo »odraga ki M V tragičnem »lučaju vojne v»ekl svojega protivojnega dalovonjo. «ti vsled svojo odklonitve vstopati v vojno slumko, prišel v konflikt s javnim ijem oli s sakonom "
t EMU TOLIKO AEROPLANSKIH NEZGOD?
protivojno stališče. Ugaja nam v "Native* return" tudi njegovo pogumno zagovarjanje jugoslovanskega delavca in kmeta, ter obenem njega/a obsodba krvavega Aleksandrovega režima. Direktne socialistične. ali čo ¿e hočete, komunistične propagande, pa v njegovih delih pogrešamo. Toliko o "Iskri" in njenih "duševnih" produktih, brez katerih bo slovensko , delavstvo prav lahko izhajalo.
V*rad meseci je kapitalistično časopisje no vso «n «avrialo, ker jo bij prevo« sračne pošte odvzet privatnim a*r»pl*n»kim kompanijam in dodeljen letalom američke grmade. P«r pilotov vojnega departmenta jo bilo pri prevažanju pošte ubitik, kar jo pritisk proti vladi povečalo, da »e je končno udela in izročila prevos peste, in s tem velik« subv«acije, spet privat-ni m družbam. Ampak tudi privatno kompanijo imajo slab rekord, kojt» katastrofalne aeroplauake neagodo se mnoin. Na sliki jo ogrodje pntniske-90 «eroplana, ki j« p«d«l no tU v gorah v Nov Yorku. Sodom ooob jo kilo ubitik. Polog tega »o meseca maja in j«ni|» padla no tla štiri druga kotel«, ki so »e razbila in potniki po bili aH ubiti ali po neverno poškodovani-
Ta izjava je silno neprevidna in so jo v svojem protivaj nem navdušenju napisali neisjcušeni ljudje.
Nesmiselno bi bilo, da bi socialistična stranka podpirala in se borila za vsakega, ki bi prišel "v konflikt z zakonom" vsled svojih gamogtojnih protivojnih akcij.
Izjava je tako ¿irokopotezna, vse vključujoča, da bi morala socialistična stranka "braniti z vsemi svojimi sredstvi" tudi agente provokaterje, ki bi pod krinko njenih članov izvrševali atentatorsk^ dejanja. Niti komunisti nimajo tako nesmiselnih določb, ker polagajo več važnosti na disciplinirana akcijo kakor pa jo predvideva nova večinska izjava socialistične stranke.
V času, ko je vstopila ta dežela v »vojno proti Nemčiji, je nekdo vrgel na stopnišče federalne palače v Chicagu bombo. Razrušila je precej zidu in par življenj je bilo izgubljenih. To se je izvršilo dopoldne. Popoldne so patrioti s sodelovanjem oblasti mobilizirali par tisoč "mjnutnikov", ki so s pomočjo vojaštva zasedli vse urade I. W. W. in mnogih socialističnih ter tudi drugih radikalnih delavskih organizacij. K uradu Proio-"tarča so prišli pozno ponoči. Pri obema uhodoma v poslopje so stali vojaki, notri pa so prišli "minutniki" in zbudili upravnika, pri katerem je bil upravniški urad, ga izpraseivali, koliko mu je znano o eksploziji, kje je bil dopoldne in take reči, in nato so odnesli poslovne knjige. Enak proces se je izvršil isto-. časno v stanovanju pokojnega Jožeta Zavertnika. V uradu Proletarca sem bil priča prej omenjenem« prizoru.
Dotični, ki je vrgel bombo, ni storil delavskemu gibanju niti trohice koristi, tudi če je bil iskren radikalec in nasprotnik vojne, kajti prav taki čini služijo reakciji najboljše. In če jih delavci nočejo sami podvzemati, se prikradejo v njih vrste v ta namen agenti provokatorji.
Ali naj se socialistična stranka iv naprej obvezuje "podpirati vsakega", ki bo radi "nasprotovanja vojni" prišel 'V konflikt z zakonom"?
S takim nerazsodnim stavkom je pokvarjena vsa načelna izjava, kakorkoli bi bila drugače priporočljiva in sprejemljiva, «e ta stavek sam na sebi je za stranko neizvedljiv, tudi če večina članstva novo načelno izjarvo na referendumu odobri.
(Dalje prihodnjič.)
■ ill'. 1.1* -'I
3=
"ISKRA", KI NE VŽIGA
Piie FRANK ČESENA Detroit> Mich.
Fr&el je — čiato neopaženo in prihuljeno iz dične "metropole" ter se na pikniku federacije društev SNIPJ skušal s skrajno drznostjo ugnezditl med tukajšnjim slovenskim delavstvom — mimeografiran pamflet z bombastičnim naslovom "Iskra". Pamflet močno diši po "Radniku". Njegovi utrinki so kajpada >v glav* nem poavečeni "socijal-faši-stom", deloma pa glavnemu odboru SNPJ. Propagandnega čtlva za "radničku klasu" je v tam pamftetu bore malo in še to je že stokrat prežvečeno, kot evangelij av. Marka. V njem je nakopičenih laži in protislovij, da bi se jih sramoval vsak šolarček.
Prvi članek je posvečen stavkam, ki so pod sedanjo administracijo zavzele nenava den obseg. Do tu je vse O. K., toda urednik je v tem članku "zmetal" brez sramu voditelje korumpirane Ameriške delavske federacije ter socialistična stranke vse v en koš.
Socialisti tniso \si anfgelji, kakor tudi komunisti niso vsi hudiči. Kot stranka ima svoja načela in cttje iste kot komunistična. Za dosego teh načel je pa potrebna vzgoja mase. ker nasilna akcija je vsled do zob oboroženega kapitalističnega razreda le utopija. Ta masa je pa v ogromni večini še prepojena z buržvaznim duhom. Skušnje nas pa učijo, da
je za ameriško ljudstvo še A. F. of L. preradikalna. To nam dokazujejo kompanijske unije, ki razpolagajo z ogromnim številom članstva. Ako socialisti sempatja sodelujejo v. stavkah, ki jih vodi A. F. of L., storijo s tem samo svojo dolžnost. S to akcijo še ne priznajo kameleonsko taktiko unijskih voditeljev, pač pa jim skušajo «vzeti iz rok vodstvo — njih članstvo pa vzgojiti v , socialisttčnem duhu. Tej taktiki mi pravimo "vrtanje od znotraj". Radikaliziranje bona fide unij je eno najbolj perečih problemov v tej deželi. V frakcijskih bojih pri A.,F. of L. je že steklo mnogo krvi. Ker ima pa vodstvo s svojimi marijonetami državni aparat za seboj, se je pa tudi ta metoda izkazala nepraktičnim. Vsled tega nam preostaja samo še en način in ta je: sistematično in strategično vrtanje od znotraj in pa konstruktivno kritiziranje »vodstva in njegovih bojevnih načinov.
Člankar pravi dalje, da si moramo v sivrho izobrazba organizirati delavske klube in pričeti izdajati svoj časopis, "ki bo razkrinkal vse naše sovražnike, fašiste in social-fa-šiste pri vodstvu SNPJ." No, kar se takozvanih fašistov tiče, je ivaša zasluga, da so pri vodstvu SNPJ. Socijalisti, ali če že hočete "social-patrioti", so pa tisti faktor, ki je jedno-to ustanovil, jo vzorno vodil, vzgajal članstvo w marksističnem duhu, ter nakopičil v blagajni lepe niilijončke, kateri "radničkim borcem" izredno diše. Svoj list in delavske klube pa že davno imamo. V njih je prostora tudi za vas, ako ste iskreni. Nekje omenjate "tudi skupno fronto vseh delavcev. Kakšna naj bo ta fronta ivprioo nesramnih intrig in napadov napram socialistom, mi je uganka. Skupna fronta se vsled Stalinovih intrig ne more realizirati. Njegov prvi cilj je uničenje delavskih organi-
TO IN ONO
MUwaukca, WU. — Moj
:nanec se je udeležil komunistične demonstracije Prvega majnika. Bil je na potu na de-o, pa se je pridružil povorki n zgubil d»e uri n/ojega ših-a. Poprej je bil trgovec in je ¿gubil $6,000. Sedaj so mu socialisti "prepočasni"» pa je po-vtal "komunist". Ko mu bodo komunisti vrnili njegovih šest tisoč, bo spet začel trgovino in njegovega radikalizma bo ko-ncc.
o
Vprašal sem prijatelja, da si naroči Proletarca. Po pla čilnem dnevu je zalival svojo običajno žejo; po vsakem kor zarcu je rastel njegov radika-lizem, da je postal končno zelo navdušen. Tudi njemu so socialisti "prepočasni" — on je radikalen, posebno, če je rakija močna.
slopij. katera je treba podreti, enostavno prisili* da Padajo svoja posestva mestu. V e<5 %0 polovica lastnikov je pogodb prostovoljno podpiralo.
Na seji zaupnega odbora našega soc. kluba je prišlo na dnevni red tudi vprašanje skupnih sej z mladinskim, to je angltCko poslujočim odsekom kluba. Ideja je zelo dobra, ker le na ta način bo mo-doseči harmonijo v našem skupnem delovanju. Naša mladina razume naš jezik toliko dobro, da se lahko ud> ežuje debat in posvetovanj, stari sodrugi in sodruginje pa udi pri lično obvladujejo angleški jezik, da pri sejah ne jo zaprek. Na ta način bo prišlo več življenja v delovanje iluba in tudi naučimo se lahko marsikaj s pomočjo takega skupnega delovanja.
Sproženo je bilo tudi vprašanje glede dveh mesečnih sej. Rna izmed teh sej bi bila namenjena samo za diskuzije in predavanja. Na prihodnjih rejah bo članstvo odločevalo o teh načrtih. Fr. Novak.
! ■ ; i, i .111 I lin H'itHI'llt""- ' r 'I'"

ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Ca.
1838 N. HALSTED STREET, CIIICAGO, ILL.
Te/. Llncola 4700 P ROLRTARKC SR TISKA PRI NAS.
— kri, barikade — to imponi-ra le naivnežem. Resni ljudje pa vedo, da vpričo do zob o-borožene reakcije pomeni nasilna akcija manjšine le sa momor. Ako se pa današnji ekonomski sistem vsled svoje gnilobe razsuje, in vsa znamenja kažejo, da se bo, tedaj bo pa tudi boj na lestu. Komunisti ignorirajo dejstvo, da je sovjetska republika nastala v izrednih okolščinah. Žal, da takih prilik ni tudi v drugih deželah.
Socialistična stranka je delala napake, toda iz teh napak se je marsikaj naučila in danes koraka naprej z duhom časa. kar je razvidno iz njene nove načelne izjave. V socialistični stranki vlada demokratičen duh. Taktika se vrav-nava v smislu psihologije ljudstva in potreb prizadete dežele. Diktatura v organizacij pa škoduje, ker ovira kristali-zacijo pojmov in posledice tega so frakcije — razbit čoln sredi viharja.
V "Iskri" je dalje priobčen članek znanega sovjetskega časnikarja Kari Radeka, v katerem razmotriva upor avstrijskih socialistov na č*slo svoj način. V njem so protislovja, ki se dajo utipati. članek je oči v id no potvorjen, ker dtvo-mim, da bi resen človek, kot Radek, blufal javnost s takimi burkami. Ker se članek nadaljuje, ga bom skušal komentirati enkrat pozneje.
Omenim naj še Adamičevo opazko, ki jo neznan £lankar citira o socialistih v Jugoslaviji, na shodu v Milwaukee, iz katere je pa on ustvaril kar celo senzacijo. Adamiča poznam. Fant je simpatičen in Ima to dobro lastnost, da je iskren in polten. Kot literat si e s svojim talentom ustvaril arijero, v politiki je pa "filo-zofičrn radikalec" kot se je sam izrazil. V navadnem jeziku bi rekli "oportunlst". A-damič simpatizira s sovjetsko
Tukaj&nja eiektriška »družba, ki laatuje tudi vse ulične Železnice v mestu in v državi je z&ubila BJue Eagle. Nato so mestni in okrajni "nestran karski" »voditelji začeli zahtevati, da se razveljavi pogodba ki določa, da oskrbuje elektri ko novi okrajni palači omenje na družba. Predno je bila do-tična pogodba podpisana, so
12 Pennsylvanie
Herminie, Pa. — Z agitacijo za Proletarca so bile vedno težave. Prej so se ljudje izgovarjali, da so prezaposleni, da bi čitali, zdaj pa, da se ne morejo naročiti, ker so nezaposleni. Nekateri pra/vijo, da imajo preslabe oči, ali da jih bolijo oči. vsled vročiae, in tu pa tam se kdo huduje, da kaj bi si naročeval časopise saj je vesel, če zmore za kruh. Mnogi že imajo kak čaappi* in pravijo, da jim tisti zadostuje.
S. James H. Maurer piše v New Leadru z dne IS. junija, da mu naoelna izjava, kakor jo je sprejela konvencija soc. stranke v Detroitu, ne ugaja
novno naklonili "službo" ar-ganizatorja in prodajalca lite-vature.
Omamna drfcaivna konvwi-qij* so b\o pridela 21. julija dopoldne. Istočasno se bo vr-4l)a tudi konf<w*n?H YPSL in pa zborovanje predstavnic socialističnega ženstva.
Westmoreland County S. P. je povabila na govorniško turo s. dr. Jesse Holmesa za teden dni. Trajala bo od 15. do 21. julija. Govoril bo v naselbinah Latrobe, Cteensburg, Jean nette, Herminie in morda v West Newtonu in v Claridpe.
V sklad socialistične stranke za agitacijo smo v Westmoreland County nabrali nad 50% nam določene kvote. Podpisani je nabral v kredit kvote kluba C4. 09 JSZ v ta namen $40, večinoma med l>lo-ivenci in nekaj med drugorod-oi. Tudi to je za nas dober rekord.
Prošli teden sem bil v West Newtonu na agitaciji. Za Proletarca ni bilo uspeha, dobil pa sem šest naročnikov na New Leader med naso gladino. Tudi z Amerikanci In drugimi v West Newtonu sera stopil v dotiko. Obljubili so. da ' bodo sklicali shod in povabili s. Jesse Holmesa. Skušali bodo ustanoviti tudi postojanko soc. stranke. Poprej je bilo v tem mestu za socialistični shod še dvorano težko dobiti.
Anton Zornik.
socialisti odločno zagovarjali1 zaradi gotovih stavkov v nji,
svoj predlog, da naj se električni tok za okrajno palačo naroči od mestne elektrarne, ki oskrbuje po zaslugi socialistov z elektriko tudi vsa dru-
ki so jo z dvoumnostjo pokvarili. Debate o načelni izjavi je mnogo že zdaj in jo bo skozi do konca spiošnetga glasoiva-nja v stranki. O konvenciji,
ga velika mestna poslopja, kot na kateri sem bil delegat, sem mestno h&>, muzeje, šole, po- poročal na konferenci soc. licijsko palačo itd., seveda za stranke Westmoreland Coun-mnogo nižjo ceno. Toda socia- ty. VeČina zastopnikov je solisti v okrajnem odboru so bili glatsala z mojimi izvajanji, ne-v manjšini in "aestr&nkarji" kateri pa so se ogrevali za ve-so poklonili elektriškemu tru- čin* k o strujo militantov, ki so stu lepe tisočake, medtem ko prevladovali na prošlem stran-kričijo na drugi strani za zni- kinem zboru v Detroitu. Iz žanje davkov.	sentimenta, kakor ga imam
*	jaz priliko opazovati, je težko
Socialisti v mestnem od-, razvideti, kam se bo obrnila boru so prodrli s svojim načr- «a glasovanju večina članstva, tom za zgraditev delavskih Izvolili so me zopet za dele-stanovanjskih palač po dunaj- gata na konvencijo pennsyl-skem vzorcu. S pomočjo poso- vanake socialistične stranke, a jila »vezne vlade bo mogoče ta jaz »em jih urgiral, da naj po-načrt izvesti brez stroekov za šljejo s. Blumsa, ki je železni-mesto. Po pred nekaj tedni ¿ar po poklicu in bi imel vsled objavljenih načrtih se bo tega prosto vožnjo. Na sociali-zg radii o stanovanjske palače stičnih konvencijah ponavadi za enkrat za 840 družin. V ta!11* dnevnic in še vožnje vselej
Pojasnilo L Jonteza
V Proletarcu z dne 20. junija je bilo o agitaciji Načeta 21eaat*ergerja v Girardu raecT drugim poročano, da bi bil njegov uspeh boljši, pa so se nekateri nekaj dni prej naročili na "E." za katero agitira Ivan Jontez.
S. Joatez smatra, da bi to labko napravilo vtis, kakor da je on Proletarcu s tem škodoval, toda v resnici je v tistem času dobil "Enakopravnosti" samo enega naročnika, ki pa •ie že bil tudi naročnik Proletarca. "Saj baš zaradi Načeta in Proletarca nisem tiste dni skoro nič agitiral," izjavlja Jontez*
Uverjeni smo, da s. Žlem-berger ni mislil s tisto opazko nič žalega zoper s. Jonteza. Bil pa je pod takim vtisom, kakor iga je omenil v poročilu, nedvomno zato, ker se ljudje radi izgovarjajo, pa mu je ta ali oni rekel, da se je naročil na omenjeni list, zato se na Proletarca ne more.
r k;
namen je bilo določenih kakih I ne plačajo. County orgagiza-dvajset hišnih prede 1 kov | cija je pripravljena plačati (blocks), kjer se nahaja f;e- delegatu samo za gasolin, če daj takozvano alumsko okro- gre z avtom. Iieta 1932 sva bi-žje. Sedemdeset odstotkov te- la poslana v Reading za dele-ga sveta se bo porabilo za par- £*ta « sinom. Spala sva kar na ke in drevorede, trideset pa klopeh v paviljonu v Reading
zacij, nato šele kapitalističnih. Rusijo, kot vsak posten človek
Največ zaslombe je enotna fronta dobila v Španiji, kjer danes skupno nastopajo: socialisti, anarho-sindikalisti ter komunisti Trockijeve frakcije, toda Stalinovi komunisti so pa vsled preje omenjenih razlogov sodelovanje odklonili. Socialisti ho že ponovno dokazali, da so za posten kompromis, nikakor pa ne za "likvidacijo". Simbol komunistov je seveda "Rusija", katera si z neizmernimi žrtvami gradi novo delavsko civilizacijo. Metode, ki jih pri tem uporablja, so mogoče krute, toda potrebne. Diktatura je logična posledica razmer, katero imajo pa tudi socialisti že v svojem programu. Kaj nas pa še potem razdvaja? « Taktika, kaj
— toda o ameriških komunistih se pa ne izraža nič kaj laskavo. Pikre opazke glede socialistov Scheidemanovega tipa so tudi na mestu, toda ao-diti vse socialiste po enem kopitu, je pa nesmisel. Kakšno smernice zavzemajo socialisti v Jugoslaviji z ozirom na vladne službe, mi ni znano. Dvomim pa, da bi s krvjo oškrop-ljena vlada trpela iskrene socialiste v svoji službi. Zato tudi Adamičeve opazke niso vedno merodajne. Sarkastična pripomba o socialistih, ki so se lizali Adamiču kakor muca, je docela zgrešila frvoj cilj. Socialisti ga smatramo le v toliko našega, v kolikor je razkrinkal v svojem "Dinamitu" raketirstvo v A. F. of L. in s
za poslopja s cenenimi stanovanji, po $6 od sobe s kurjavo in razsvetljavo. Načrt predvideva tudi ign&ča za otroke, otročka oskrbovanca z izvež-banimi strežnicami in zdravniki, čitalnico, dvorane za zborovanja kakor tudi posebne skupne kuhinje in pralnice.
Kapitalistično časopisje je bilo v zadregi; direktno si tega načrta ni upalo napadati, preskrbeli pa so to zemljiški špe-kulanti, kateri vidijo v tem konec svojega oderu^tva. Vendar pa je stvar sedaj že v teku; zvezna »vlada je zahteva-
Sltvnptt društva SNPJ v Imptrialu
V sredo popoldne 4. julija bo imelo na Imperialu, Pa, slavnost 26-letnice društvo št. 106 SNPJ. Glavni govornik bo Frank Zaitz. Isti dan ob 1. popoldne bo govoril na slaivno-sti društva št. 35« v Power Pointu, O. Takoj po tem govoru odpotuje v Imperial.—F. A.
parku. In če grem spet, me Čaka enaka "usoda". Videl sem delegate na socialističnih zborih, ki so bili lačni, a prišli so iz navdušenja za socialistično stvar, čeprav niso imeli niti toliko denarja, da bi si mogli odgnati glad. To omenjam, da čitatelji uvidijo, kako je z gospodarsko stranjo delegatov na socialističnih zborovanjih. ¿Kljub vsemu j« navdušenja med delegati veliko, ker so prežeti idealizma in požrtvovalni.
. V Westmoreland County soc. stranki smo imeli nedav-
Za naročnino mora biti!
Cokaburg, Pa. — Kadar človek vzljubi kak časopis, kakor sem vzljubil jaz "Proktarca'', pa nima denarja, da bi mm poravnal naročnino, mu je izrecno hudo. Osemnajst mesecev sem 'bil brez zaslužka. Zdaj pa sem dobil prvo plačo«, in evo, sodrug upravnik, naročnina za eno leto! Pregledujem mnogo listov, ampak Proleta-rec se mi je tako priljubil, da ga pogrešam kakor na jožjega prijatelja, če ne pride ob času. — Jacob Balo h.
la, da se lastnike dot&nih po-1 no volitve odbora. Meni so p>
SociaJîst ima pravo vredno»* sa ^«lansko gibanje edino c® ji aktiven.
rrtrcäP
nedaî ; Način osvojitve vlade ("Smehom v džungli" zavzel
ALI
je klub JSZ v vasi naselbini ali društvo Prosvetne matice
že izvolilo delégale za X. redni zbor JSZ in Prosvetne matice
Volitve ae vrže do 31. julija!

Em
O fundamentalnih spremembah civilizacije
IVAN MOLEK » klubu «. 1 JSZ dn« 25. m.j. 1934
(Nadaljevanje.)
Ali riarht. Kaj 1>o sledilo? fundamentalni poiroji življenja ostanejo stari. Delavci, ki pridobivajo rudo za kovine in ki pridobivajo pretnotf, bodo kljub vsej svobodi še vedno garali pod zemljo in riskirali svoja živl/e-nja, in delavci na polju se bodo ie vedno potili in njihov produkt bo odvisen od »vremena, prav tako se bodo potili delavci pni plavžih in neštetih drujrih primitivnih delih — in zavidali bodo delavce v upravnih uradih ter sploh pri -delih, pri katerih si človek ne umažc rok in »obleke. Te neenakosti, te največ*; ar c*a1ne hibe ne odpravi nobena politična dkcija, nobena revolucionarna prokla-macija — odpraviti jo more le akcija aplicirane znanosti in edino ta!
Tc je kar hočem povedati, in upam, da me boste pravilno razumeli. Človeštvo ne more biti srečno, dokler ne bodo vri zdravi in normalni člani imeli enakih dolžnosti. To šele bo prava revialna demokracija. Ta je pa nemogoča, dokler bo na svetu težko delo, ki se 3ga vsakdo <brani; to delo bo vedno, tudi v naj svobodnejši deželi, prisilno. Poglejte v Rusijo, kjer morajo z najsrditejšimi kampanjami poditi ljudi v gozdove sekat les! Prava socialna demokracija je tudi nemogoča, dokler je »velik del človeštva prisiljen obdelovati polja in pridobivati ¡živež zase in ostalo čk>veštvo pod pogoji pasjega življenja, vrhutega je pa ves živežni pridelek špekulacija, odvisen od kapric vremena. Vsa taka dela bedo vedno suženska, pa naj se človeška družba imenuje še tako pravična in svobodna.
Pra»va socialna demokracija bo m<*goČa | le tedaj, kadar človeška družba ne bo več imela nobenih slojev, ki bi se razlikovali po delu, torej po dolžnostih. Vse dolžnosti morajo bfti ckvalizrrane. To se pravi — kakor sem te prej omenil — da morajo biti vsi člani družbe izšolani in usposobljeni za vsa dela — razen nekaterih specialnosti — in morajo jih tudi vršiti v sistemu kolobarjenja. To pa bo mogoče le tedaj, kadar znanost ustvari stoodstotno mehanizirano produkcijo vseh potrebščin in s tem odpravi vsa težka fizična dela. Na ta način se 'bodo dela zeno-stavila. Stroji bodo delali iV9e in člotvek bo menjal svoje dolžnosti s tem, da bo stopil od enega stroja k drugemu.
Glavni pogoj pa je, da se človeštvo popolnoma osvobodi od elementov vremena. Tedaj šele pride prava svoboda.
To mroje predavanje je že bilo urejeno, ko se je prve tedne tega meseca začel razlegati krik o veliki suši v Ameriki. V istem
času so prišle vesti o hudi suSi v Evropi, zla sti pa v Rusiji. Danes še ne vemo, kakšne posledice bo imela ta susa na obeh straneh morja, je pa lahko katastrofalna in najbrž prekrita račune raznim vladam. Ameriški listi so že namignili, da bo ameriški poljedelski department moral radikalno revidirati svoj program omejene produkcije za farmarje.
Nov dokaz, kako daleč smo še od resničnega napredka. Kaj pomagajo vsi lepi načrti — vse petletke in vsi e«stali programi planiranega gospodarstva, Če jim pa suša, poplava, toča, viharji ali kaj drugega lahko vsak čas razbije programe? Fakt je, da je najbolj civilizirano človeštvo glede pridobivanja živeža -e zmirom na isti stopnji, kjer je bil Človek pred 10,000 leti brez ozira na to, da je človek izboljšal poljedelsko orodje in povečal pridelek na precejšnjo višino — in brez ozira na to, če je polje privatna last kmeta ali kolektivna last države kot je v Rusiji.
Ta fakt moramo dobro premisliti in na no-•ben način ne smemo delati napake, da bi učili nezavedno maso, da bodo s socialno revolucijo vsa vprašanja rešena. To bi bila prevara; varali bi sebe in druge. Največje in poglavitno vprašanje, ki ima osvoboditi človeka od zemlje in oblakov in mu dati živeža v izobilju, mora rešiti le znanstvena revolucija v laboratoriju.
Človek je natančen odsev ekonomskih razmer svoje civilizacije. Karakteristično svojsfcvo človeka v agrarni civilizaciji je sebičnost. Ta lastnost, ki je po dolgih tisočletjih postala prirojena, je nekaj naravnega v razmerah agrarne civilizacije. Ustvarila je "krepkega posameznika'*, ki si je znal pridobiti privatno premoženje in nakopičiti bogastva. Individualna svoboda je naredila človeka sebičnega in sebični Človek je bil nosilec privatne lastnine in agrarne civilizacije. To je bilo dobro in vse je šlo gladko, dokler ni prišla prehodna doba in je začel stroj rušiti temelje agrarni civilizaciji. Sebičnost še »vedno persistirá v človeku — saj veste: navada je železna srajca.
Sebičnost je zdaj namesto gonilne sile individualnega napredka postala cokla za Človeka; namesto blagodejnega nagona je postala bolezen. Vse buržujske ustanove priznavajo, da sebičnost ni več dobra — čeprav v isti sapi čvekajo o potrebi privatne iniciative in zasebne lastnine kapitala. A vse nič ne pomaga. Dokler bo tu privatna lastnina, bo tudi sebičnost.
(Dalje prihodnjič.)
Bivši jugoslovanski častnik v škripcih
^ Ivan Podržaj, postaven slo-vjnski "gigolo", je postal "u/etovno znan" — ampak na nkčin, ki ne prinaša slave. Pravijo, da je zelo nadarjen, da goveri sedem jezikov in da ima v jugoslovanski armadi, v kateri je bil častnik, dober re-
Sodeč po zanimanju iti ram-j domu nm Lorain Bore, •mrah, bo prihodnji zh*» JBfc V pondeljek 16. julija ob 8. 1.-3. sept. v Clcveland« eden zvečer «m ¡redi soc. klub »hod najvažnejših v zgodovini J«Z.'i/ dvorani na Franklin lloro,
Društvo "»Postojnska Jama št. 138 SNPJ, ki je v Prosvetni matici, je izvolilo za delegata j. John Koklicha.
Kksekutiva JSZ je objavila, da se volitve vr e ds 31. julija. Ker pa se konferenca JSZ za za pa d no Penno i/ršl šele v nedeljo 5. avgusta, bomo valili delegata toliko pozneje. Po konferenci 5. avgusta ne bo vršil tudi piknik v Frank Dre-nikavem parkij. Društva Prosvetne matice in klubi naj izvolijo delegate za z'bor JSZ na sejah meseca julija.
Načrti za delo, o katerih je sklepala prejšnja konferenca na Syganu, so .jotovo še vsem dobro v spominu. Nedvomno *e bodo klubi in posamezniki potrudili, da bodo zastopniki na prihodnji konferenci rei'Lotrich se bo tu nahajal do če
na katerem bosta govorila eo-druga Zaitz in Lotrich.
Tovariši delavci, ne zamudite te lepe prilike. Udeležita se proslave 15. julija in pridite na shod y pondeljek 16. julija, Vstopite v suc. stranko na seji kluba dne 22. julija.
Ce somišljeniki žele prirediti shod ali sestanek v kaki drugi na*eli>ini te okolice, to lahko store, ker se bo sodrug Lotrich mudil tu par dni. On govori slovensko in angleško. Jako priporočljivo je, da bi tu rojena mladina priredila kak sestanek. Shodi se ahko vrše v Morrelvillu, St. Michaelu, Lloydellu in Kraynu, ali pa tudi drugje. Ako se kje odločite za shod a|i sestanek, svoj sklep lahko sporočite meni.
Razno iz Bridgeport»
Bridgeport, O. — Seja tukajšnjega kluba JSZ št. 11 dne 17. junija je bila zelo dobro obiskana in razprave živahne. Pristopilo je tudi par novih članov. Po klubovi seji se je pričela seja socialistične okrajne organizacije, na kateri je bil nomrniran stani veteran s. J. H. House za poslanskega kandidata v državno zakonodajo. Njegov okraj je Belmont County. Na drugem zborovanju okrajne organizacije, ki se bo vršila po prihodnji seji našega kluba, *e bo u-krepalo vse potrebno o kampanji za njegovo kandidaturo.
Na prihodnji seji k Kuba št. 11 bomo volili tudi delegata za X. redni zbor JSZ. Ker bo to zelo važen zbor, je dolžnost kluba, da delegata izvoli in poveri nalogo zastopništva takemu članu, o katerem je u-verjen, da bo res aktivno deloval za napredek našega delavstva.
*
Na prošli seji kluba št. 11 je bilo sporazumno s tajništvom Konference JSZ za vzhodni Ohio sklenjeno, da bo prihodnja konferenca klubov JSZ in driiitev Prosvetne matice JSZ za to okrožje v nedeljo 22. julija v društveni dvorani na Boydsvillu. Pričela se bo ob 10. dop. Vzrok, da smo se odločili za ta datum je, ker so vse nedelje koncem julija in v avgustu oddane za seje in piknike. Zato je bil na razpolaga edino ta dan, kar jih moremo dobiti pred prihodnjim zborom. - Ena izmed nalog te konference bo, da si izvoli delegata za bodoči zbor JSZ.
Po zborovanju popoldne dne 22. julija bo piknik v koriit Konference in kluba št. 11. Govornik na pikniku bo s. J. H. House.
Klub št. 11 apelira na vse *aše ljudstvo v tem okrožju, da se udeleži piknika. Od klubov in društe/ pa m pričaku-
je, da bodo na konferenci 22. julija zastopani vsi s svojimi delegati. Poleg volitve zastopnika konferenčne organizacije za X. redni z'bor bomo razpravljali o sporedu zbora in na pikniku pa bomo slišali dobrega govornika. Piknik bo \ Guna parku, ki tfa ima v najemal naš klub. Park je v bližini društvene dvorane, in ko pridete na konferenco, boutc šli mimo. Plesalcem bo igral Fr. Matkov orkester. Vstopnina na piknik bo samo 10c za kritje stroškov za ffodbo. Za dobro postrežbo gostom bo
poskrbel klub št. 11.
*
Dne 4. julija ob 2. pop. priredi federacija društev SNPJ slatvnost 30-letnice jednote. Vršila se bo v društevni dvorani na Boydsvillu. Govornik v imenu jednote bo igl. tajnik Fred A. Vider. Na plesni za'oavi, ki sledi sporedu, bodo igrali tam-buraši pod vodstvom Teodor Vučeliča.
*
Jeklarske tovarne v tukajšnjem okrožju so se poslužile vsake sorte zvijač in laži v svoji kampanji proti "zunanji" uniji in preteči stavki. Posebno v časopisju so trosile za-vajalne vesti in poročila, da so zbegale delavce. Unijo in njene voditelje so blatile in o-malovaževale. Kompanijam *o se pridružili trgovski in razni patriotični klubi, ki so brzojavno apelirali na Washington, da naj ta delavski spor preprečijo, ker ga delavstvo ne mara.
Večina delavcev v tukajšnjih tovarnah je tem lažem verjela in je bila v strahu, da izgube zaslužek. Kompanije so poskrbele tudi za glasovanje, na katerem so se imeli delavci izraziti, ali so za ali proti stavki. Kompanije so dokazovale, do so se njihovi delavci izrekli % veliko večino zopcT stavko.
Strah med delavci, da izgube zaslužek, katerega ni bilo.
toliko časa, je bil v prilog kompanijam. Drugo, kar služi družbam zelo dobro, je nevednost med delavstvom, in pa plače, o katerih bossi trdijo, da so precej višje kakor so bile, torej čemu treba stavkati? Nekateri delavci, posebno pri valjarjih, res prilično zaslužijo in jih ni mikalo, da bi riskirali svoj "job" s stavko. O uniji tukajšnji jeklarski delavci v splošnem malo vedo in večina se je boji. Kar začnite jim jo hvaliti in jih nagovarjati na pristop, pa bodo bežali od vas. Tudi to jim narekuje strah, kajti kompanija pozna njihove hibe. Pretnjo odšlo v rt ve iz službe drži nad vsakim, ki bi deloval za "zunanje" nnlje. A tudi za te delavce pride čas, ko bodo spregledali rn se organizirali v o-fcrambo svojih koristi. Ampak socialiste čaka v širjenju prave unijske zavesti še izredno veliko dela. — Poročevalec.
Ivan Podržaj
kord. Fant je prikupen in pustolovske narave, pa se ^e ženil pri petičnih damah. Med drugimi je poročil v New Yor-Icu neko Miss Agnes Tufver-son, odvetnico po poklicu in precej premožno. Po poroki je Podržaj sam odpotoval v Evropo, ona pa je neznano kam izginila. Podržaja so o-8umfli umora. Vsled tega je 'bil na žejjo ameriških oblasti na Dunaju aretiran. V njegovi prtljagi so dobili nekaj obleke in drugih stivari pogrešane pravnice Tufversonove. Z njim je bila ženska, ki tudi pravi, da je Podržajeva žena. Piše se Susan ne Ferrand. Podržaj izbegava kolikor more in zatrjuje, da prav nič ne ve, kam je izginila Tufversonova, katero je poročil iz "usmiljenja", češ, da se je vanj smrtno zaljubila, in da je zelo vznemirljive, nervozne narave, ter da si je v takem stanju morda sama . storila kaj žalega. Ce mu zločina ne bodo mopli dokazati, ga bodo morali spustiti na prosto.
lahko poročali o uspehih, in pa, da ima vsaka naselbina za naš X. redni zbor najmanj cVa delegata.
John Tcrčelj, organizator.
Delegati društev Pro-•vehKt matice
V urad tnjnr'itva JSZ in Prosvetne matice so že začela prihajati naznanila o delegatih za X. redni zbor našega po-kreta, ki se ho vršil prve tri dni septembra v Clevelandu. V Slavij i št. 1 SNT\J je bil izvoljen za delegata Fr. Zaitz, v druš. "Postojnska Jama" št. 138 SNPJ v Strabane John Koklich, in v društvu Young Americans št. 564 SNPJ v Detroit u Raymond Travnik.
KonfVrenco klubov in društev za Wisconsin In servemi Illinois ho zastopal Frank Novak iz Miflwaukeeja.
Zelo važno
Ako tu in tam dobite od našega zastopnika iProletarca na ogled, ali pa je bil vam poslan direktno, prečrtajte ga in ako ugotovite, dn je to Ikt, ki j« vreden da ga čitate, naročite si ga!
Frank Samsa "v novem stanu". — Druge vesti
Strabane, To.—Frank Samsa je ede/i izmed naših mlajših moči: V to deželo se je priselil pogojni. Živi pri starših v East Canonsburgu in dela v tovarni Standard Tin Plate Co. Poznam ga kakih pol ducata let. Ko me je svoječasno obiskal, mi pove, da se je odločil pristopiti v socialistični kflub naše zveze in s tem v soc. stranko. V pomenku sem ga Vprašal, kaj ga je dovedlo do tega sklepa. "Naše knjige H časopisje," mi je odgovori.. Ko je spoznal, da je prostor zavednega delavca v delavski organizaciji, ni hotel stati ob strani, ampak se je iz svoje volje odločil za pristop. "Zborujemo vsako privo nedeljo ob 10. dop. »v dvorani druš. "Postojnska Jama" SNPJ," sem mu pojasnil, in izrazil, da me veseli, ker se nam bo pridružil. Danes je Frank Sanisa tajnik kluba št. 118 in mi smo ponosni nanj.
Cemu sploh pišem o Samsi na ta način? Družico je dobil in dne 16. junija se je poročil. Njegova soproga Angeline je hčerka znane Retzlove družine v E. Canonsburgu. Po poroki, ki je bila civilna, smo ga obiskali in bili dobro postre-ženi. Novoporočencema želimo obilo sreče v življenskem boj j,
*
✓
Dne 16. in 17. junija je imelo pevsko društvo "Ilirija" svoj piknik z nepričakovano veliko udeležbo. Uspeh je Jt>ll dober moralno in gmotno. Kdo jim ga ne želi! Vsi smo prijatelji dobrega domačega petja,
** goji ta zbor.
Kako pridobili mladino za socializem?
Cleveland, O. — Zadnjič
sem se udeležil sestanka, na katerem so naši mladi sodrugi Rak, Menton, Vehar in Turk v prostorih kluba št. 27 razpravljali o vprašanju agitacije za socializem med slovensko mladino. Nato se je razvila splošna disku zija. Rile je no?lašano, da so starši precej krivi, če njih otroci ne pridejo v soc. stranko, ker jih takoj od početka šolskih let ne vzgajajo v socialističnem duhu.
Po mojem je to mnenje zmotno. Ze velikokrat smo videli, da so se odrasli otroci staršev, ki so bili socialističnega prepričanja, preobrnili v nasprotnike delavskega gibanja. Očetje takih sinov in hčera so se borili v delaivskih vrstah, svojim otrokom so dali dobro vzgojo, ampak na žalost ta mladina socialističnih staršev ni v nnOih vrstah, pač
trtka večer. Frank Podboj.
pa pomaga nasprotnikom v boju zoper zavedno delavstvo FÍaVk^ ZaVtz'i^dru^rN^pri-
Diskuzija v klubu st. 1 JSZ o strankini načelni izjavi
Chioafo, III. — Na prošli seji kluba št. 1 dne 22. junija se je vršila diskuzija o novi načelni izjavi socialistične stranke in o konvenciji sploh. O nii sta poročala Donald J. Lotrich in Chas. Pogorelec, v diskuzijo pa sta na tej seji posegla Anton Garden in Joško Oven. Lotrich, Garden in Oven so se izrekli za podpiranje izjave, kakor jo je sprejela konvencija, dočim je Pogorelec argumentiral, da je nelogična in sestavljena nepremišljeno, in da radikalne izjave ne napravijo revolucionarjev. Kaj pomagajo revolucionarne zaobljube, če pa nimamo moči, da bi jih izvedli, je dejal Pogorelec. Garden in Oven sta izvajala, da je treba v oči-gled dogodkov v sedanji dobi v socialističnem gibanju bolj drastične taktike, ki se ne bo opirala na takozvano legalnost.
Diskuzija se bo nadaljevala na prihodnji seji. Govorili bodo Fred A. Vider, Ivan Molek,
in to v času, ko se je že pripravljalo na prireditev s pevskim in draniHkim sporedom.
Bilo mi je izrecno ti ud o zaradi tega društva, od katefegi
smo se tolika nadejali. Nakopali smo si tudi dolsc, ker smo kupili v imenu zbor« prostor za prirejanje izletov. Vsled odslovitve se moramo vsi tukajšnji Slovenci izseliti.
Ker tu ni slovenskih deklet, smo v zboru naučili slovenske pesmi tri tu rojene mla le U-krajinke. izpopolnile so se v našem jeziku toliko, da bi nastopale v slovenskih pesmih in igrah.
Lahko si predstavljate, kako težko nam je bilo, ker nam je kruta poteza delodajalčeva uafčila to kulturno društvo. — Math. J. Žalec. --- ' • » - - } -1- ■ ... »1 «fff
PRIREDBE KLUBOV
J. S. Z.
in napada tiste delavske voditelje, s katerimi so njeni starši skupno delovali.
Nasprotno pa dobimo mlade sodruge, katerim starši niso dovolili Čitati socialističnih knjig in časopisov, niso jim pustili na delavske shode, a so ver dar postali socialksti in se trdno drže svojega prepričanja.
'sodnji klubovi seji bomo volili tudi delegate za X. redni zbor JSZ. — P. O.
•lov. pevskega društva "Zvon" v Na -randi, Quebec
Naranda. — Dne 12. junija smo tukaj za stavkal i vsi de
V sledečem tesnemu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pev-slriti rf> uro?, Al» priredbe veer*e klube ni vfclju-cene, nem •poročile.
JULIJ.
CLEVELAND, O. — V nedeljo IS. julije pikulk klube U. 2T JSZ la pevskega odteka "Zarje" mm Piutar-jevib farmak.
CHICAGO, ILL. — V «*4elje 15. juJija islet članstva čikaikih klubov JSZ v Forest Preserve nad Steil-ne rje m v Willow Springsu.
JOHNSTOWN, PA. — V po.de-I jok 1C. julija »hod kluba JSC v dvorani ua Franklinu.
DETROIT, MICH. — Ulet klubov it. 114 in 115 JSZ na Upper Strait Lake v nedeljo 21. julija.
AUGUST.
CANONSBUftG, Pa. — V node-Ijo S. avgusta konferenca Makov »n dr uit« v Prosvetne ena t ice.
STRABANE. PA. — V esilljs 5. avgusta piknik v prid Konference JSZ in kluba it. IIS v Frank Dreni-kovem perku.
CLEVELAND. O. — V nedeljo 5. avgusta piknik soc. stranke cHve-laudekega okraja ua P inter)» v i
Pojavila 80 se tudi vpraša- 1*tci Naranda Gold Mine and nja, če je socializem proti !tSnJeIter kompanije. Bili smo
zelo dobro organizirani. Slovenci so stavkali vsi do enega. Stavka bi bila nedvomno dobljena, toda družbi so prišli na pomoč francoski domačini, ki so zelo ignorantni, brez razredne zavednosti, fanatično »verni in popolnoma pod oblastjo duhovnikov. Provinca Quebec v Kanadi je namreč po jeziku francoska kolonija, kar se večine prebivalstva tiče. Ti domačini francoskega pokolenja so se odzvali vabilu kompanije in prišli delati v ta kraj iz vasi in gozdov ("lumber jacki"). Tudi nekaj dru-git je skebalo ali pa so dova-žali skebe s taksiji.
Stavkarji so uvideli, da je •v takih okolščinah na'% zmaga izključena. 'Bila je strta, četudi smo se Fi/ropejci (Slovenci, Finci in nekaj drugih) iz-borno držali.
Ko je bil štrajk končan, je kompanija našim Slovencem sporočila, da jih več ne potrebuje. Tako so bili ob delo v tem kraju vsi člani slovenskega pevskega zbora "Zvon", ki se je komaj dobro razvil. Predsednik zbora M. Gosonca, pisec tega poročila, pevovodja Frank Krnc in sploh vsi smo dobili "fajer". Društvo smo morali kratkomalo razpustiti,
ri, in da se ga velikokrat v takem smislu tolmači. Verniki pa se potem izgovarjajo, da so proti socialistom zaradi vire. Vera v sociali3tiČni stranki ne odločuje. Vsak delavec, ki se zaveže, da se bo boril proti socialnim krivicam in za odpravo kapitalizma, ji je dobrodošel, pa naj bo »veren ali neveren. Ako verniki ne pristopajo, ni temu kriv socializem, ampak duhovščina, ker se boji, da če pride preveč socialistične vzgoje med ljudstvo, ne bo več prilike za tako ,r\hko življenje ob nezasluže-; i dohodkih. Duhovniki so tisi., ki pomagajo kapitalistom i bijati socializem, ne pa sociaL.li vero.
Frank Barbič.
Prireditev 10. društev SNPJ.—Lotrieevi shodi
Park Hf\ Pa. — Deset društev SNPJ v Johnstownu in okolici, bo \ nedeljo 15. julija praznovalo 30-letnico jednote. Slaviiost too vršila v Obliki piknika r* prijaznem prostoru Faith's »Grove. Na programu bo godtbs. p^ti*. de-klamacije in govori. Govornika bo?»ta sodruga Frunk Zaitz, urednik "Proletarca", ter Donald J. Lotrich. Pnvi bo govoril v slovenskem, drugi v angleškem jeziku. Petje bodo predvajali slovenski, hrvatski in srbski pevski zbori. Kdorkoli ljubi glasbo, petje ter rad sliši dober govor, se bo udeležil te slavnosti.
Soc. klub je radi \e slavnosti preložil svojo redno sejo iz tretje na čietrto nedeljo v mesecu, ki se bo vršila dna 22. julija ob 2. pop. v Delavskem
CH1CAGO. ILL. — pikri k soc. pevskega «bora "ž v roboto 16. avgusta pri Keglu v WiHow Springsu.
SEPTEMBER.
DESETI redni	JSZ 1., 2. ia
3. septembre v Ctevelendu, Oh;e, v Slovenskem delavskem domu.
OKTOBER.
VVAUKEGAN, ILL. — V nedeljo 14. oktobra konferenca druitev Prosvetne matico in klubov JSZ v Wis-conVmu in lllhroisu.
WAUKEGAN, ILL. — V uoddljo 14. oktobra velika prireditev pod pok rovi te I j si vo m konference JSC v Slov. nar. domu.
CHICAGO, ILL.—bnem.be prod-etava kluba H. 1 v nedeljo 21. oktobra v dvoreni CSPS.
NOVEMBER.
CHICAGO, ILL. — Koncert «oe. pevskega zbora "Sava" u nedeljo 25. novembra v dvorani CSPS. . . .
Kupujem staro zlato
bodisi ure, uhan«, prstane itd., po itredno visoki ceni. Zprlasite oe pri meni.
LEBER — ZLATAR
3817 W. 26th Si., Cbicar». IS. «504 W. Cermak Rd., Berw*u.
IfTTJ
t'1l(l(IHM.iíll)»H*»»HM»tHt*«W'l tM|lHi!li."/i"t.
Milwaukee leader
Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol lota, $1.50 *	za tri mesece.
Neslovt 540 W. Juneau Are%
MILWAUKEE, W!S.
imramnn:
I'HfHfMltMiMMrtiilii *
Dr. John J. ZaverMk
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2211
At 1658 W. Cermak Rd.
4:80—6:00 p. m. Daily Tel. Canel 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.i Crawford 8440 If ao answer — Call Austin 5700


NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
HMHB TISKARNA
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
> Mi titksuo v slovenskem, brv« ike m. »lovaikeui. čeikem, poljskem, J kakor tudi v engleikem ia nemškem jeutka.
NASA POSEBNOST %0 TISKOVINE ZA DRUITVA IN TRGOVCE IMMMMMMMMMtMtMMMMMMMMIMMIMM»

A Jugœlav Weekly Devoted to tko Interest of the Workers
OFFICIAL OR<jAN OF Jugoslav Federation S. P.
PROL
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH
NO. 1398.
Published Weekly at 3639 W. 26th St.
CHICAGO, ILL., June 27. 1934.
Telephones Rockwell 2S64
VOL. XXIX.
Intelligence Only Reasonable Force To Emancipate The Working Masses
By RAYMOND S. HOFSES
a more or less messy interlude between one form of slavery and another.
The world has seen muny uprisings in the past. Back in the masses. Today, despite! 1917 Cxaristic tyranny was
More than a score of years ago, when I joined the Social-ist party, I was enthused by the appeal which Socialism made to the intelligence of
the fact that less than a million Americans respond to that appeal on election day, I still feel that intelligence, and intelligence alone, is going to emancipate the worlds producers from all forms of class •lavery.
I make the above observation because there appears to be an increasing number of people who are speaking the language of violence in this era of depression.
"If the New Deal fails there'll be a revolution in this country/' has become an almost common expression. And, unfortunately, what people who say such things are thinking about is not a revolution at the polls, not an election day on which the masses of this nation will say "to hell with your profit system; we're going) to vote to socialize the industries and start to produce wealth for use instead of for anybody's profit."
No, what the curbstone "revolutionist" means is a violent clash between those who own and those who do not. They're: mad at the profiteers, not at the profiteer system. Back in their minds they believe things will get better if a few of the "big fellows" die. And there is where I must disagree.
I still believe in the appeal to Intelligence. For, it seems to me, that unless people know what they are fighting for and have some definite plan to guide their actions and, above all, are united in an organization to work out their plan, that then any revolt is going to be nothing more than
destroyed in Russia. But because the great mass of Rus sians know nothing about a planned economy, it has been necessary for those who took power in that country to place the great mass of people under a severe dictatorship. In our own country we had a revolt at the last election when millions of people used ballot« to shoot Hoover into oblivion. Hut that has not resulted in the elimination of the old slave system. On the contrary, it has only given the power of
range their lives in more pleasant ways. The real test of mankind is the ability of people to plan together for the general welfare.
The job ahead of us may be all that some ¡advocates of violent revolt say it is: It may be a fruitless tank to appeal to mass intelligence; it may be impossible to educate the voters; it may be that workers are incapable of keeping their attention upon first principles and working toward a common goal. All those things may be true. But while Socialist still appeal to the masses, they are justified in seeking nothing other than mass action based upon intelligence. That is their goal. Violence
government to a group which need not be advocated; it is is regimenting industry and certain to come if Socialism is
workers for the purpose of preserving the system under which one class exploits another class. I became a Socialist because
not accepted.
CURRENT FICTION
The Republican national com-
I "wished"to •vow'The	I	'1
, . ,	...	.	going to meet public problems in a
Which CapitalLsm must mevi- broad, liberal ami progressive spirit, tably breed. I joined the So- unhampered by dead formulae or cialist party because I wished tw> Obstinately clinging to the past to abolish Capitalism through Naw y°u tel1 one-the peaceable and orderly methods which are afforded to majorities, in theory at least, in a political democracy.
I verily believe that failure of! tha^a'nythjing els^' is an AALC (All the people to follow through American Lunacy Coeiniaakm) to with the Socialists will result I find out what's wrong with people in not one, .r but many violent uprisings, so I see no more reason for advocating violence now than when I joined the Socialist party in the long, long ago.
After all, there's nothing especially elevating in the idea of »violent resistance to evils which have become unbearable. On the contrary, the very fact that mobs fight in the streets is proof that the masses lack the intelligence to ar-
What The New Deal Forgot
What the country ne»-de more
who go hunjrry because they got too much to eat.	,
The American Guardian.
Important Announce-i' " ment ji
CHINGO. — A juveefle section of «ingmg society "-Save" has been -»tablished by Branch No. 1 JSP. The purpure of this youn* Hinging organization i* to give children an vpportunity of receiving instruction >1 music with a view of creating Vn-'en nt and appearing in program« from time to time. Mr. Jacob Muha instructor of "Sava", has tolunteer Nt' htm services every Saturday afternoon. In addition to the singing in struct ion other programs of Ínteres' ara being planned for the children The first meeting is scheduled for Saturday afternoon, June 30, rAt 2:30 o'clock in the SNPJ hall, 2657 3. Lawndale Ave. Parent* are urgid to send their children to &pend an interesting and educational afternoon every week in active participation in the progranu scheduled.
Mary Jugg.
TIRED OF WAR
One sure way of abolishing war is to reverse the battle formation in this manner:
Listening Posts—Newspaper owners, war propagandists, and four-minute speakers.
Stretcher-bearer« aid wire-cat-ters — Preachers and educators championing war aa a means of moral and ethical awakening.
Front Uae tr eaches—Munitions manufacturers, international bankers, leading statesmen, and professional militarists above the rank of colonel.
Secoad liae—Politicians and old men bemoaning the fact that are rearing to go, but too old to fight.
Third liae—Everybody entitled to wear Sam Brown belts, from colonel down.
First Reeeree—Petty officers.
Geeeral Headquarters Staff (aot lees then 40 miles fren froat?^—
Privates under command of high private. — The American Guardian.
THE HAND BEHIND THE CAGE
By MARY JUGG
Who has not witnessed the prank ¡ who, aesmingly unknowing a* to .he
cause of the discomfort, bite the ob-
REPORT FROM CLEVELAND
BY JOHN RAK
After being a week in Clevelani
I am more convinced then ever that Pro lets rec can be more widely circulated among Ita many sympathizers. This would take more time than what 1*11 »pend here as Cleveland ia a large Slovene center and it takes time to go around to all of our people. With the cc-mng JSF convention our comrade.» h re should be able to create mj-re interert for our movement. The f'eld here in Tipe for our agitation, but what we lack here as well a. elsewhere are the Jimmie Higginses; comrades who go out and do practical work for the branch. The pioneers of our movement here have done their ahare and what they need today is young folks to carry on the good work.
This question was dis?ua*cd at the symposium sponsored by the English Section of branch 27 JSF, Saturday, June 16th. A three cornered critical analysis was given by representative« from Detroit, Chicago and Cleveland. Comrade Moti-ton described the educational system which befuddles the minds of our young folks into believeng that they stiU can become bankers, presidents and what not. Josephine
Turk, speaking for Cleveland, expressed her views that the reason young folks don't support the Socialist movemeijt ia because the old folks failed to explain and teach 8idfclM«n at home. John Ve)urrf aleo of Cleveland, mention that religion fejvs the young folks from joining the Socialist movement. He believes that thia is on« of the big problems that we have to contend with. Your« truly expressed the belief that to gain the young folks for our movement we must first have a clear un-
prives our people not only of sub-scrj'oing to Proletarec, but aItr»o c hei necessities for a livelihood. Last Monday comrade Zorko and the writer wisited New burgh. Here we g«ot aoquinted with Mrs. Zadnik, comrades Lever and Hribar, secretary of branch No. ;i8 JSF. Threatening showers dio\e mv es cort and me into the Traven's hem-where we had a pleasant talk. Tha! evening we alro attended the ia hear al* of singing society De'-avec and got aoquinted with the Si*ko vich'es, lever boys, Bubnic and sj veral others. Frank Vrchck frtir Bedford, Ohio, also sing* with th> chorus ard invited us to visit tin territory for * agitational purpose« This we did a few days latter with Crril Obed. The tinging society De-lavec is not large in number, but has good voices. Right now they are busy with an opperetta which wil be staged eome time this Fall at the Slovene Workers Home on Waterloo Road.
For the Cleveland district my coworker« are comrade* Krebel, Zorko, Strumbel, Poljpak, Kukovac and Trrhec. We have visited quite a few of our comra<ie< and «ymp-athizers in the last few days. All we have virited have been very friendly. Some we got to subscribe, others promised to do so soon as they got on their feet, so to apeak. In Collin-wood, our Big Boss Jankovich an i I make the rounds. The depression did not ' overlook this territory either. Many are still without work and those that have gotten jobs recently it is oniy a temporary mailer.
On Sunday, June 17, singing ao-c4ety "Zarja" held an outing on Za-lar's farm. Two truck-loads left f.can the Slovene National Home
You Tell 'Em
*'You are very hoarse today!" "Yes, my husband came home late last night."
"' À ■ =
of wily boys who, after placing cat into a cage» with a bowl of food before it, found pleasure in holding its tail? The cat wriggled to aom* degree, hut mo t of all, it grumbled viciously as it devoured the food. But the spor(. increased if nnother cat wad placed into the came «'age For then, the animals snarled at each other ard ¿Mei red to think, judging by their action, that ?ach wai responsible for the other's discomfort.
Homely as this example may be. it would be precisely the light in which tome distant observer, (if su h exists) would see the drama being enacted upon our preaant economic atagv.
All of us, except those for whom we allow privileges, toil day upon day to create. We desire to be producers. We have to some degree realized that labor begets wealth that there would be no production, no advancement without the application of labor either phyaical or mental. In that respect we are ell brothers. Just so long as we are permitted to continue to produce we treat each other as brothers in a certain measure, more or leas. But let that peumas&ion be prohibited us and we claw at each other.
etacle that first comes in the way. But our tragedy extends further. We know the reason of the discomfort and by our own non «»nae fall to abolish it. We knew th-vt efter we produre we imrit also consume — that witheut comumpticn al) production in in vain, and yet #« peimit the right of ac;eu* to .hat production to 11 into other hands We knuw abo that once it ji outside our grasp, we aw privileged '.o it no longer. And we know, best of all, that the hand controlling the potential wealth that we produced, if given access to it, aieo rules and controls our entire life. And it i« that hand that delights in increasing or alleviating the pressure upon us as it pleaae*.
Let ua say, by way of example, that two friend* hold job« of the tame type. Both are feeding from the bowi that must sustain them. Now let one of these dishes be taken away, ami what is the result? The two friends will be in earnest competition for the remaining di h. There will be no more the friendly attitude; there will be the honest scramble as to who will get opportunity to produce — "get the job". As if there weren't enough produced for both to live an abundant
We are like the cats in th« cage, lifel Regardless of who succeeds in
emerging victor, a scrape will «¿n-rue. It will en*u« because rather than unite force« and strike at th« real root of all the ditcreponcy, «« attribute th« cause one to the >ther. And the power behind the cage in this c«'« is the system which allow to propagate. When laborers of the world wiM understand each other to a point where they learn to organise instead of hoping to become classified in some auperf.cial clrst of a eh or en few, a hop« for victory is in sight. -
The opportunity for each organization presents it-elf constantly. The time to join hands and refuag any backsliding on the demands from those "who have" is ripe. Th« time calls for cooperation. There will soon come the time for the power of the ballot—the time when the masses in the majority can t*««« their demands by inatituting th« kind of government they desire. Such a government would b« one in wihich produced wealth would not be taken and stored away only ft> be dumped out after it ia rotted, but one in which everyone may utilize the wealth he created for an ample and more satisfying life. Re-'irtove the hand behind the cage t>nd you wiM achieve the harmony and the comfort that la vital to, and thg privilege of, the life of every individual.
GO FURTHER!
Much as real patriots want the manufacture of armaments and munitions taken out of private hands, and much as they want dis-irma*nent, they m\nt rem kri'>er *.hat t would be a mistake to give vho n:,pression that this is all they want.
Neither of these 5>rojects, if fully carried out, would insure the world ¿gainst war, since they do not destroy the main cause of war.
The public ownership of the arm* tnd munitions industry would remove from private parties the financial incentive to foment war in order to sell arm.* and munitions. This would help in keeping the peace. So would disarmament, or
even partial disarmament*. Wo do not want to throw any cold water upon the advocacy of these two projects.
But a realistic view of things will compel the anti-war exponents to go farther. They will stop the private
Aha! Here toiivc* the new industry at last that ia to *b*orb th« unemployed— we qu > ft< m Chi esteemed Cleveland Plain Deaivr:
"The recent wave of atrik« die-order* in the midwest has brought about a threefold increase in th« business of the Lake Erie Chemical Co., which manufactures a large part of the tear ga* and "knookout" gas bomb> being uned by police, deputy sheriffs, national guardsmen and private guards in their effort« to quell riots.
"This was revealed yesterday by officials of the company, who «aid that if the scheduled steel strike materialized they might have to add a night shift at their plant here.
"The Lake Erie Chtnucal Co. ha« been in existence 12 years and never before has done the business it is doing today, its official* said. The company worked overtime during the ga'olim» strike here."
Our friends, John Love, Dale Cox
ARCHLIGMT
*7l|
Domaid Lotrich
an nr.monts industry if poasible. They will get disarmament if possi- oth*r business columnist«, may
bie. But they wHl not rest there. Along with the campaign for the*e projects, they will at all times continue the campaign for the abolition of the main cause of war—the competitive system of capitalism which brings the nationals of the different countries into conflict over commercial and financial questions.
—The Milwaukee Leader.
now chortle enthusiastically at this industrial expansion, which, true to fortn, is also leady to work overtime to the limit and hire as few people
as possible. — Cleveland Citiacn.
Folks us« J to throw rice and	old
shoes at weddings. Now they	eat
rice them elves and wear the	old shoes to the wading.
He Wanted a Little More of Life
derstandtng of what we want and | early in the morning. In the after-
then present our care for Socialism to a manner which will not drive away, but bring sympathizers to our ranks. Comrade Olga Vehar preed-ad and said a few well meaning words as did Josapb Jauch and Otto Tekaufea. The symposium was well attended and I believe left a good impraasion with the audianc«.
Our work her« for Proletarec ia gather ak>w. Unemployment dt-
&
noon more people cs<ne in private v-ar? to enjoy themselves with the singers and club m?mSers. The young folks were not missing and everybody Had a good time. The Zarja singers are now busy rehrars-ing a special part of "The Bartered Bride". They wiU appear In conjunction with the Bohemian singing society Voj«n which will ataga thia j per a Sunday, July 29.
Branch No. 1 JSF held it* monthly meeting last Friday night and almong other thing'« heard the report of the National Convention of the Socialist Party from Charles Pogo-relec who reprecented the Jugoslgv Federation and from the writer, a delegate from Illinois. Although there can be no queetson of sincerity, two widely divergent views were expounded. A diacusskm on the new Declaration of Principles followed. Both sides were upheld.—A special committee brought in the plans on organizing a children* group patterned, perhaps, on the order of the Falcons. The report was adopted. Enrollment and elat es begin Saturday, June 30 at the SNPJ Hall, 2:00 P. M. We hail this new move and urge all parents to enroll their children in this new organization. If this children's organization is a succee*, and we are confident that it shall be, than we have finally «truck the right path for the development of Jugoslav Socialists. We heart illy recommend such groups for every branch in the Federation.
The State Executive Onwnittee of the Socialist Party of Illinois met in Springfield lart Saturday and Sunday. While the old troublesome question of finances was the major problem before this meeting the matter of civil liberties, organizers and the election campaign were subjects of as vital Ir.ipoitance whi^h were tackled by the S. E. C. Th • Stat« Office of the Party, for a good long while in Chicago, wart removed to Springfield. A finance committer is netting out to establish a good fixed sustaining fund for the Party to enable us to add on, at least, two or three part time organizors during the next four months. Two new •branchea were forme i during the !<ast ten days and organizor Paul Rasimussen reports the State ripe frr Socialist organization. Two maifsmeetings were held Saturday evening, one in Palmyra with an attendance of some :100 people and the other in Springfield. Comrades Sturm and Dougla* spoke at Palmyra and Kirkpatrick, Lotrich and McDowell in Springfield.
It is well for us to t«*ll you of the illegal, ruthless amd terrorist tac tics tfiat are being employed in the coal mining town* of Central and Southern Illinois. Our Good friends, who say and think fascism impossible in the United States, should take especial notice. The fascist organization of Silver Shirts comprised Htn>rt entirely, if not entirely,' of the American I^egionnairs, ha-* taken the law Into their own hand* in Staunton and severely beaten the president of the Hlinois Workers Alliance, an unemployed organization. More recently, one of the fascist thug* attacked, bruised and kicked Oscar Sturm, the secretary of tbe Unemployed groups and member of the SF/C of the Socialiat Party and then arrested him, AU of the i«aders of the Unemployed groups have been intimidated, their lives were threatened and they were told to leave town or they would "get tbwn one by one". This has all but
broken up these labor and workers groups. Member* even fear to attend meetings. The Mayor, Chief of Police, and other official« are with these faacist group« and purpoeely select thug* and criminals for deputy sheriffs to browbeat and attack peaceful citicens.
e e «
Nor is Staunton the only plac« where this has and ia happening. Reports were made of the Thomas. Anderson affair in Taylorville, th« case of leaders of a minority party being prosecuted in St. Clair County, unemployed spokesmen in HilU-boro arrested for demand ng just relief and the threats of the Atne-rican Legion in Bloomington anj Glen Ellyn and Wheaton *gam*t Socialists and radicals. Civil rights and liberties are in danger in Illinois. The Executive Commit* >« therefore, decided to call an emergency protest meeting of all labor, political, farm, cooperative and fraternal groups to show their rtrength and inform the powers that be that we shall not tolerate these acts of violence and illegality and abuse of powers. The situation is mor« serious than moat of us think it is. Prompt action mu.t be taic«n therefore.
CLEVELAND BRIEFS
Cleveland, O.—Zarja with branch No. 27 JSF held their very stressful outing Sunday, June 17. J. Rak was with us to enjoy and rue that "gledi fttirna" game. The game of "balina" was in proceas all day; unmindful of brush and other inconveniences, the players »kipped and tip-toed as the cows looked on. Frank Barbie Jr.,> gave us plenty melody for dancing at the farm ar.d continued playing to th« ainging on the truck-ride home.
Zarja I3 preparing to take th« chorus part in the opera "Prciana revesta" (The Bartered Bride) by Fmetana. The showing will be made at the Bohemian Co-operative farm. This affair will tak« place July 29. This will account for th« absence of some of our younger group at th«
"Pioneer" picnic.
• « •
Believe H or net! Our mu ic maestro says this of Smetana: "The man became insane and deaf. While in the asylum he wrote 'The Ki*»', considered by critics as his be»t work. He also wrote five symphoni«« while being stone deaf and inmatid for insanity.
e, e »
Zarja and club No. 27 are holdnig their annual picnic Sunday, July 15. There will be plenty of entertainment with dancing for the younf and old. So come to se« and b« with us, friend« and sympathizers. • • e The Jugoslav group for Unemployment Insurance and Old As# Pension held a special meeting at which they adopted a resolution o*-poaing the 22% relief cut proposed by t|> county cognmmioners. Ta tlat« 1 am Informed that 12% of tha cut has bean r«stor«d.—John Jarts.