IZ VSEBINE:
3., 4.	Predsedniki ob izvolitvi
5.	Dokup let
7.	Iluzija besed
8.	Celjska, žalska in velenjska
tržnica
titovo velenje, 31. maja številka 20, cena 6 dinarjev

mmmmmsmmmmmmš.

Dr. Dušan Plut, Vane Gošnik in dr. Miha Tomšič v Titovem Velenju
Ekološke naloge so prednostne
V začetku tega tedna so se mudili na delovnem obisku v Titovem Velenju član predsedstva republike Slovenije dr. Dušan Plut, podpredsednik republiške skupščine Vane Gošnik in nov energetski minister dr. Miha Tomšič.
Najprej so se sestali s predstavniki šoštanjskih termoelektrarn, ki pokrivajo velik del potreb po termoenergiji v Sloveniji, ob tem pa pošiljajo v ozračje kar okoli 120 tisoč ton žveplovega dioksida letno. Ekologi že dolgo opozarjajo, da je to odločno preveč in jasno tudi zahtevajo, da je treba te količine do konca leta 1992 zmanjšati za 90 odstotkov. Tega se v šoštanjskih termoelektrarnah zavedajo in izdelane imajo tudi ekološke sanacijske programe, vendar se pri njihQvi uresničitvi vztrajno zatika. To po besedah predstavnikov šoštanjskih termoelektrarn zaradi mnogih pomanjkljivosti v dosedanjem sistemu. Predvsem se je s potrjevanjem tovrstnih programov ukvarjalo preveč institucij. Kar 23 so jih našteli. Preslabo pa je bilo tudi načrtovanje naložb znotraj elektrogospodarstva, kjer so dovoljevali preobsežne plane, mimo finančnih zmožnosti. Rebalansov planov praviloma niso sprejemali, ampak so sprejete naloge enostavno prelagali in ob tem ekološke zahteve zanemarjali.
»Temu je treba narediti konec,« je soglašal nov energetski minister dr. Miha Tomšič in po-uòari), da bodo zdaj ekološke naložbe prioritetno opredelili. »Ekološka sanacija slovenskih termoelektrarn bo imela pri razvoju energetike prednost, še zlasti za izgradnjo čistilnih naprav
ekološko sanacijo Termoelektrarn Šoštanj, saj jih k temu zavezuje njihov volilni program in obljuba volilcem, je še pridal Vane Gošnik.
na šoštanjskih termoelektrarnah. To bo velik naložbeni zalogaj. Roki priganjajo, saj smo na začetku kar nekaj zamudili. Opozarja nas onesnaženo okolje in ostri mednarodni predpisi,« je dodal član predsedstva republike Slovenije Dušan Plut. Podpredsednik republiške skupščine Vane Gošnik je izrazil zadovoljstvo, da so šoštanjske termoelektrarne tako resno pristopile k uresničitvi ekološke sanacije, ob tem pa pridal, da je to pravzaprav njihov poslovni interes. V kolikor omenjenih nalog ne bodo uresničili, bodo morali namreč proizvodnjo elektrike močno zmanjšati. Zeleni bodo budno spremljali Na osnovi pogovora vodilnih
iz šoštanjskih termoelektrarn in pomembnih gostov iz republike, lahko upamo, da uresničitev petih ekoloških projektov, ki so si jih zastavili v Šoštanju, ni vprašljiva. To pomeni, da bodo do konca leta 1992 iz dimnih plinov, ki jih pošiljajo v ozračje izdvojili več kot 90 odstotkov žveplovega dioksida, zmanjšali količino prašnih delcev in dušikovih oksidov. Vse to jih bo veljalo okoli 182 milijonov ecujev, kar naj bi zbrali 70 odstotno iz energetskega denarja, preostanek pa iz ekološkega. Predstavniki TEŠ so odločno zavrnili vsakršno zadolževanje v te namene v tujini, saj kreditov niso sposobni niti najeti, kaj šele vračati.
Na delovnem pogovoru so govorili tudi o sami organiziranosti in ceni električne energije. Ta mora postati ekonomska, so si bili enotni, posamezna energetska podjetja znotraj elektrogospodarstva, ki bodo javna podjetja, pa tržno naravnani subjekti. Svojo uspešno pot vidijo delavci šoštanjskih termoelektrarn v samostojnem družbenem podjetju, z rudnikom pa se želijo le pogodbeno povezovati. To jim bo omogočilo, kot pravijo, tudi večjo svobodo pri izbiri goriva. Odpirajo se jim namreč možnosti, da bi dotrajane bloke nadomestili s plinskimi turbinami.
Energetski minister dr. Miha Tomšič je na ponedeljkovem obisku v Titovem Velenju predlagal, da naj bi velenjski rudnik že zdaj zmanjšal proizvodnjo za 15 odstotkov (zasavski premogovniki kar za 25). Takšen ukrep predlagajo, ker ima Slovenija v tem trenutku desetodstotni presežek elektrike in ker so deponije dokaj visoke. Na velenjski je okoli 700 tisoč ton premoga, smiselno pa bi bilo, da bi ga bilo na njej do 500 tisoč ton. Na velenjskem rudniku se s takšnim ukrepom niso povsem strinjali. Opozarjajo namreč na fiksne stroške, ki bodo vplivali, da bo na hitro zmanjšani odkop premoga dražji. Tudi z organiziranostjo, ki jo predlagajo šoštanjske termoelektrarne v tem delovnem okolju niso zadovoljni, saj menijo, da bi bilo smiselno, da bi se medsebojno sporazumevali doma, ne pa znotraj bodočega javnega podjetja.
Mira Zakošek
Gorenje Gospodinjski aparati
Težave so, a jih premagujejo
Težave, ki pestijo v tem času celotno jugoslovansko gospodarstvo, tudi Gorenja Gospodinjski aparati niso obšle. Tudi v tem delovnem okolju se otepajo z likvidnostnimi problemi, z blokiranim žiro računom. Te dni so blokirani zaradi prispevkov, ki jih morajo poravnati ožji in širši družbenopolitični skupnosti. Razumejo sicer, da je treba zagotoviti sredstva za družbeno nadgradnjo, vendar pa bo morala tudi ta prisluhniti težavam gospodarstva, ki je že hudo opešano.
Direktor Gorenja Gospodinjski aparati Jože Stanič pravi, da v tem delovnem okolju sedanje gospodarske težave toliko bolj občutijo, saj so v Sloveniji eden največjih izvoznikov. Kar 90 odstotkov svoje proizvodnje trenutno izvažajo in to po povsem nerealnem tečaju. Prepričani so, da je dinar precenjen, tako kot ugotavljajo mnogi naši inštituti. Hudo jih je prizadela tudi srbska blokada, ki pravzaprav še vedno traja, pa prodor tujega blaga na naše tržišče. Zato so bili prisiljeni cene svojih izdelkov zniževati, dobavitelji repromateriala pa so jih še naprej dvigovali. »Na vse to nismo mogli biti imuni,« pravi Jože Stanič, »saj v takšnem položaju nikakor ne moremo biti idilična oaza.« K vsemu temu je treba pridati še to, da je na domačem trgu silno težko izterjati plačila, zato je treba kupce skrbno izbirati — prodajati tistim, ki obveznosti tudi poravnavajo.
V Gorenjevih Gospodinjskih aparatih se zavedajo, da tarnanje pač nikamor ne vodi, zato so izdelali program izhoda iz težkega položaja, v katerega vključujejo celoten 5400 članski kolektiv. Bistvo programa je racionalizacija notranjega poslovanja, zniževa-
nje stroškov, večji poudarek kvaliteti, boljši izkoristek delovnega časa in pa zniževanje stroškov vhodnih materialov. Te bodo kupovali od tistih dobaviteljev, ki se bodo prilagodili novim razmeram. Selekcionirali bodo tudi izvoz in izdelkov, ki zaradi sedanjega kurza izvozno niso stimulativni, ne bodo izvažali. Seveda pa vsega tega ne morejo storiti čez noč, saj morajo zadostiti pogodbene obveznosti. A v dveh do treh mesecih bi se vse to že moralo odraziti v finančni konsolidaciji.
V Gorenjevih gospodinjskih aparatih so optimisti tudi zato, ker jih tujci, ki jih že nekaj časa opazujejo in so pripravljeni z njimi sodelovati tako na področju sofinanciranja kot odkupa, dobro ocenjujejo. Nekateri celo občudujejo, pravi Jože Stanič, saj se čudijo, da so obdržali »kondi-cijo firme« na tolikšni ravni, kljub hiperinflaciji v lanskem letu.
»Vprašanja o tem, ali bodo Gospodinjski aparati kos položaju v kakršnem se nahajamo, zame ni. Moramo biti!« pravi Jože Stanič.
Mira Zakošek
Novo vodstvo
Od 21. maja, ko je dal dosedanji direktor Marcel Medved na seji delavskega sveta odpoved na svoje delovno mesto, imajo v Avtoprevozništvu in servisih novega vodjo. Vršilec dolžnosti direktorja je dosedanji tehnični vodja Jakob Holešek. Odpoved je na seji delavskega sveta dal tudi dosedanji vodja strokovnih služb Branko Krajnčec.
V Avtoprevozništvu in servisih, ki zaenkrat delujejo še v sestavi Rudarsko elektroenergetskega kombinata, s prvim julijem pa bo samostojno družbeno podjetje, delavci že nekaj časa izražajo nezadovoljstvo. Ko so prvo letošnje tromesečje sklenili z 990 tisočaki izgube je poslovanje kritično ocenila komisija za nadzor poslovanja.
Na svečani seji Občinskega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje, so v četrtek, v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik podelili letošnje srebrne znake sindikata. V priložnostnem kulturnem programu je nastopil Rudarski oktet, pozdravni govor pa je imela predsednica Mira Videčnik.
nama
TITOVO VELENJE
Srebrne znake ZSSS Velenje so prejeli: Drago Karel — Bizjak, Ciril Grebenček, Jure Tovornik in Jože Kožar iz Rudnika lignita Velenje, Bojan Zorko zaposlen pri obrtniku, Metka Sirc-Ucman iz Oš Antona Aškerca, Dragan Čelofiga iz Elektrostrojne opreme, Branko Amon iz Gorenja Servis ter Roman Jurič iz Gorenja Gospodinjski aparati. Srebrna znaka pa sta prejeli tudi dve društvi: društvo varnostnih inžinerjev in tehnikov Titovo Velenje ter Društvo invalidov Velenje.
Vse nagrajence smo v besedi in sliki tudi predstavili (NČ, 26. aprila 1990).
(mkp. foto: B. M.)
Skupščina občine Mozirje
Nov izvršni svet
V ponedeljek zjutraj so se na drugem skupnem zasedanju zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje v novi sestavi. Osrednja točka dnevnega da je bila izvolitev članov novega izvršnega sveta.
Mandatar za sestavo izvršnega sveta mag. Alfred Božič je pri izbiri upošteval vsaj pet pomembnih kriterijev. Po vrsti so to strokovnost, pozitiven odnos do demokratičnih sprememb, poštenost in delavnost ter krajevna pripadnost, pri čemer je bilo njegovo vodilo zlasti to, da člani ne bi bili v večini iz posameznega kraja, saj je treba zagotoviti odločanje v korist napredka vse doline.
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje je torej mag. Alfred Božič, podpredsednica zadolžena za gospodarstvo, plan in finance je ekon. Marija Vrtačnik, dipl. ing. strojništva Ivan Glušič bo pokrival področje industrije in rudarstva, dipl. ing. gozdarstva Anton Breznik kmetijstvo in gozdarstvo, turizem Robert Klemenak, Leopold Su-pin urbanizem, komunalo in varstvo okolja, dr. Franc Širko zdravstvo in socialno varstvo,
Jelka Marovt šolstvo, kulturo in telesno kulturo, člana za področje obrti bodo izvolili na naslednji seji, sekretarka izvršnega sveta pa bo diplomirana pravnica Janja Port. Profesionalno bosta v izvršnem svetu delala samo predsednik in sekretarka, podpredsednica je zaposlena v občinskih upravnih organih, ostali člani pa bodo svojo nalogo opravljali neprofesionalno, kar se statusa tiče seveda, saj sicer želijo in hočejo delati kot najboljši profesionalci. Delegati vseh treh zborov so obenem potrdili program dela izvršnega sveta s pripombo, da ga bodo na naslednji seji obravnavali podrobneje, ko bo tudi bolj natačno opredeljen, kar v tem obdobju zaradi objektivnih razlogov ni bilo možno storiti.
Na tej seji so delegati izvolili še podpredsednika skupščine občine Mozirje, to je Rade Rakun.
j- P-
Podelili srebrne znake sindikata
Po poteh preteklosti
Gradovi, graščine, dvorci
Občina Velenje
Velenjski pionirji so se v sodelovanju z občinsko zvezo prijateljev mladine letos podali po poteh preteklosti. Obiskovali so dvorce, graščine, gradove. Skrbno so zbirali gradivo in izdelali prospekte. Prepričani so, da jih bo turistično društvo Velenje, kateremu jih bodo predali, uporabilo v informativne namene — povabilo Velenjčane in druge po poteh preteklosti.
Zbrano gradivo so razstavili ob dnevu mladosti na velenjskem gradu, ob tem pa so se resnično vrnili v preteklost. S pomočjo kustosov in mentorjev, so si pričarali pravljične osebe iz preteklo-
sti in se veselili z njimi. Bilo je veselo, pa tudi zanimivo in poučno.
A I	r—	i
Novice	■■ Emona ekspres —
Uspešni tudi naši pevci
Zagorje ob Savi (tap) — Prejšnji petek in soboto je bila v tem mestu XII. revija mladinskih pevskih zborov Slovenije. Na šestih koncertih je zapelo devetintrideset zborov, kar devetnajst se jih je tokrat predstavilo prvič.
Kot smo poročali v prejšnji številki Našega časa so na republiški reviji v Zagorju prepevali tudi mladi pevci naše občine. Vsi so zapeli dokaj dobro, uradna žirija pa je za uvrstitev v nadaljnja tekmovanja in festivala med njimi predlagala tri iz velenjske občine, in sicer mlajši mladinski zbor OŠ Antona Aškerca Titovo Velenje, vodi ga Manja Gošnik-Vovk, mladinski pevski zbor OŠ Mihe Pintarja Toleda Titovo Velenje pod vodstvom Matjaža Vehovca ter mešani pevski zbor Centra srednjih šol, ki ga vodi Danica Pirečnik.
Zavidljiva velikost stanovanjskih hiš
Mozirje (j. p.) — Po podatkih slovenskega statističnega zavoda o zasebni stanovanjski gradnji v lanskem letu je mozirska občina glede velikosti zgrajenih hiš v samem slovenskem vrhu. Pred njo je le občina Ljubljana Šiška, sicer pa povprečna kvadratura 53 lani dograjenih stanovanjskih hiš v občini Mozirje znaša 178 kvadratnih metrov. Težke gospodarske in družbene razmere na zasebno stanovanjsko gu»d-njo torej niso pretirano vplivale. To potrjuje tudi primerjava s cvetočim letom 1979, ko smo v Sloveniji dokončali 6.801 novo zasebno stanovanje, lani pa 6180. Zanimiva je tudi primerjava z družbeno gradnjo, saj je povprečna velikost lani zgrajenih stanovanj v Sloveniji dosegla 58 kvadratnih metrov.
Ob podatkih o velikosti zasebnih stanovanjskih hiš v mozirski občini navedimo še podatke za ostale občine celjske regije: v Šentr-jurju 121 kvadratnih metrov, v Celju 114, Šmarju 101, v Laškem in Konjicah 100, v Velenju 98 in v Žalcu 96 kvadratnih metrov.
Prenos stanovanj
Titovo Velenje (mz) — Koncem Gorenje je predlagal izvršnemu svetu, da jim dovoli, da prevzamejo vse naloge, ki jih je doslej opravljala stanovanjska skupnost, za stanovanja katerih lastniki so. Tega sedanja zakonodaja še ne omogoča, to pa predvidevajo spremembe, ki se obetajo na področju stanovanjske zakonodaje. Izvršni svet je zato podal pobudo, da se sestanejo še s predstavniki Rudarsko elektroenergetskega kombinata, ki so lastniki polovice stanovanjskega fonda v občini Velenje in skupaj začrtajo te aktivnosti.
Čast in oblast
Piše:
VINKO VASLE
Da ne bodo zlobni jeziki gobcali, da se pri nas ni prav nič spremenilo in daje včasih bila zgodovina, danes je pa farsa, naj za okrepitev teze o bistvenih spremembah navedem nekaj primerov. Ki morebiti resda niso Kitajski zid, Babilonski stolp in ostala čuda sveta, so pa pomembne prelomnice v našem povolil-nem obdobju. Izhajam pač iz predpostavke, da je vse okrog nas od zdaj naprej potrebno ocenjevati na osnovi predvolilnih obljub. Ko sem to pred dnevi povedal liderju ene od zmagovitih strank, je rekel, da me je ena sama zloba in da naj mu pokažem deželo in stranko, ki je resno mislila tisto, kar je govorila pred volitvami. In me je ujel na volilno naivnost, če kaj vem ...
Torej k primerom! Na vrh top lestvice zagotovo sodi razorožitev, ki smo jo Slovenci doživeli, ko je bil Janez Janša samo dva dni naš obrambni minister, čeprav se zdaj spreneveda in zatrjuje, da to seveda ni. Se
lahko kar strinjamo, ko so ga pa v Beogradu ob orožje spravili. Sicer pa, Janša je vedno zagovarjal zmanjševanje oboroženih sil in izdatkov zanje in izgradnjo slovenske vojske, ki bo branila demokratične nam pridobitve. Najprej so nas razorožili, davek za oborožene sile pa še kar plačujemo in celo povišali ga bodo in bo treba v prihodnje pri nakupu kilograma kruha ali rolce toaletnega papirja nekaj odstotkov poslati v Beli-grad. Svoje vojske pa še nimamo, ker general Hočevar iz teritorialne obrambe ni za to, poleg tega pa tudi povelja obvlada samo v tujem nam jeziku. Po vsem tem lahko sklenemo, da smo ostali na pol poti in da bo gospod Janša moral se krepko delati na teh vprašanjih.
Popolnoma drugače je s policijo, ki jo je zasede! Igor Bavčar! Medtem ko me je občinski policaj dobesedno vsak dan zalezoval, kdaj bom v časovni stiski prečkal križišče pri rdeči (in mu je dvakrat celo uspelo, da me je poslal v naročje sodnika za prekrške), ga zdaj ni nikjer. Še več, zadnjič me je v očitni zbeganosti pozdravil z »dober dan gospod Vasle«, kar pomeni, da je prepričan o mojih dobrih zvezah z novo oblastjo, in mi pri tem z ve-
seljem spregledal, da moj bicikel sodi kvečjemu v muzej revolucije, ne pa na cesto. Za kaj takšnega bi pod staro oblastjo krepko nad-rkal, saj bi to pomenilo ogrožanje varnosti v cestnem prometu.
V Maksiju sem pred dnevi kupoval nekaj na obroke. S prodajalko sva se sporazumela, da ji napišem šest čekov za kar zajetno vsoto, ona pa jih bo v naslendjih mesecih vsakega prvega vnovčevala. Ponujal sem ji osebno in čekovno knjižico, ona pa toliko da se ni raz-hudiia. Kaj pa mislite, a smo mi policaji ali trgovci, je rekla, mi vendar našim strankam zaupamo. Prise-žem, da sva se videla prvič v življenju. Še to je dodala, da je zdaj demokracija in da bo vse drugače.
Potem sem bil v nekem ministrstvu, kjer me je tova-rišica tajnica prejšnjega ministra vedno grdo gledala in nasploh ni bila nežna z mano. Takrat se je skorajda stopila od prijaznosti, mi ponudila stol »dokler gospod minister ne bo prost«, me postregla s kavico, mi dala sveži jutranji časopis, da se bom kratkočasil in mi hitela razlagati, kako da je prijetno presenečena nad novo oblastjo, da je g. minister krasen človek (poznala ga je natanko tri ure, sem analiziral kasne-
je!) in — hvalabogu — da se je znebila prejšnjega, ki ji je kri pil. Po telefonu pa je vse po vrsti nagovarjala z gospemi in gospodi in tudi jaz sem ji rekel gospa, da je zasijala od radosti.
V banki se mi ie mladenka za šalterjem opravičila, ker sem pet minut čakal v vrsti, še včeraj pa ji je bilo vseeno, če smo se občani drenjali in mučili pred njenim šalterjem tudi tri ure, da bi prišli do svojega denarja. Ko me je v Tivoliju oblajal krvoločni dober-man, se je njegov lastnik skorajda prelomil tako zelo mu je bilo hudo, ker je prišlo do incidenta, kot se je izrazil. Še včeraj bi bi! pripravljen pred sodiščem pričati, da sem jaz napadel psa in ga ugriznil in ne obratno.
Ko sem nekega direktorja napičil v članku, mi je telefoniral in me povabil na kavico, češ da se bova o vsem lepo pomenila. Pred dvema letoma me je samo zato, ker sem napisal, da so v njegovi organizaciji grdo delali s službenimi avtomobili, preganjal po temeljnem sodiču in mi fizično grozil. Še soseda, ki ne mara ne ljudi ne otrok, ne psov in mačk, mi je zadnjič odzdravila na hodniku.
Tisti, ki bo rekel, da zdaj ni nič drugače, ga bom čez gobec. Zdaj je demokracija.
31. maj — svetovni dan nekadilcev
Titovo Velenje (tp) Referat za zdravstveno vzgojo Zdravstvenega centra Velenje bo pripravil danes ob svetovnem dnevu nekadilcev pohod čez Koželj. Čeprav je namenjen predvsem hipertonikom, pa se jim na dve uri dolgi poti zmerne hoje lahko pridružijo tudi vsi nekadilci.
Pohod »zdravju naproti« bodo začeli ob 16.30 izpred velenjskega zdravstvenega doma, pohodnike, pa bo spremljala tudi zdravniška ekipa.
Z obveznicami milijon in pol DEM
Domava — Z današnjim dnem je tudi v zdravilišču Dobrna stekla akcija izdajanja obveznic. Denar, ki naj bi ga z izdajo obveznic zbrali, nameravajo porabiti predvsem za popolno obnovo vile Higia. Temu objektu namreč želijo vrniti prvotno podobo — kot so jo zasnovali ob gradnji v sredini prejšnjega stoletja. Z delno razširitvijo pa so že pridobili nekaj novih ležišč.
Obveznice, ki jih izdaja zdravilišče, so v vrednsoti 500 in tisoč dem in sicer za dobo petih let. Pričakujejo, da bodo zbrali okoli milijon in pol dem. Kupcem obveznic seveda obetajo razne ugodnosti.
Večja pozornost mleku
(sk) Arja vas — Ugodnejša odkupna cena mleka naj bi privedla tudi do boljše kakovosti — to lahko sklepamo iz sedanje akcije osrednje regijske mlekarne v Arji vasi, ki opozarja pridelovalce mleka, da morajo bolj paziti na to hrano. Pravilnik o tem, kako naj bi bilo mleko, velja sicer že nekaj časa, vendar se ga niso vsi držali. To pa je povzročalo slabšo kakovost mleka. Zdaj naj bi se dosledno držali tega, da mleko ne sme biti toplejše od osmih stopinj.
Mleko s preveliko temperaturo je veliko ugodnejše okolje za razvoj bakterij.
Ekologi kritični do ČN
(fk) Celje — Medtem ko so nekateri celjani z olajšanjem sprejeli vest, da bo nova čistilna naprava, ki jo namerava v Italiji kupiti celjska Komunala, rešila velik del celjske pitne vode prevelike količine nitratov, pri celjskem društvu za varstvo dvomijo v to napravo. Pravijo, da je to stara tehnologija, ki je ne uporabljajo nikjer v Evropi. Navajajo še več slabosti te čistilne naprave, obljubljajo pa, da bodo o tem pridobili strokovna mnenja. Komunali očitajo, da se je za tak tip čistilne naprave odločila zaradi cenenosti.
Celjsko območje
Vabljivost sejmov kakor za koga
r
V soboto so v Celju zaprli vrata kar šestih sejmov — vseh združenih v celjske spomladanske sejme. Organizatorji so namreč spoznali, da preveliko drobljenje ni dobro in da je bolje več prireditev strniti v eno, pa s tem tudi dati obiskovalcem možnost, da si ob enem obisku ogledajo več prireditev.' To je še posebno pomebno zato, ker vendarle vsi obiskovalci ne zmorejo plačevati vstopnine za posamične manjše sejemske prireditve.
Ob taki združitvi pa je seveda tudi lažje združiti poslovnost in nakupovalnost. Nekateri sejmi so namreč bolj zanimivi zgolj za poslovneže, drugi za tiste, ki želijo
tudi na takih prodajah dobiti kak izdelek ceneje. Vsi namreč ne menijo, da znajo prodajalci na sejmih še bolj naviti cene. Letos je bilo na teh spomladanskih sejmih zanimivo gledati konkurenco blaga na stojnicah in tistega bleščečega, ki se s ceno s prvim sploh ne more primerjati. Mislimo seveda na avtomobile. Tokrat seje našlo namreč precej prodajalcev, ki so na razne prodajne načine ponujali tuje avtomobile. Ob tem smo se (če odmislimo debelino žepa) počutili kot v razvitem svetu: z lahkoto je namreč bilo mogoče priti do lepih avtomobilov. Nekateri so res pohiteli z nakupom, pa nekateri morda niso niti po-
mislili, kako jih bodo odplačali. Vozila je namreč bilo mogoče kupiti na kredit ali na tako imenovani leasing.
Ob sami prodaji so organizatorji sejem seveda zasnovali tudi tako, da bi pomenil nov razmah podjetništva. Njihov cilj je namreč že dolgo izrečen v sloganu — vse za razvoj obrti in podjetništva. Pa tako upajo, da so letos za to veliko naredili tudi z obiskom italijanskih obrtnikov in podjetnikov (iz pokrajine Furlanija — Julijska Krajina), ki so naše sovrstnike seznanili s svojimi pogoji delovanja, naši pa z našimi, ki so zadnji čas vendarle tudi za tujce bolj sprejemljivi.
Kakšen bo sad tega sestanka in izmenjave mnenj, bomo seveda šele videli. .Morda že ob jesenskem velikem obrtnem sejmu, za katerega obetajo, pa bo višek vseh dosedanjih. Vsi seveda upamo, da bo privedel do pravega razvoja obrtništva — takega, ki bo kaj več tudi pomenil za vso našo skupnost; predvsem za večje zaposlovanje v zasebnem sektorju. Pri tem namreč doslej ne vidimo še nič kaj pomembnih premikov. Kot tudi ne pri pravem proizvodnem podjetništvu. Zal se namreč dosedanji razvoj omejuje le pri trgovanju. Takem in drugačnem.
(-fk)
■Ü ■lil
!§mmi
Savinjsko-šaleška naveza
MM
Kaj bo z našo energijo?
Saj res — le kaj bo z našo energijo. Pa v osnovi ta misel ni namenjena temu. kaj bo s kakšno vrsto energije, ampak temu, kaj bo z našo delovno in miselno energijo. Da smo mi pameten narod so peli že naši davni predniki—pesniki. O tem vedo povedati tudi strokovne revije, pa čeprav nekatere naše znanstvenike v raznih tujih znanstvenih revijah zapisujejo dokaj po tuje. Ne vem pa, če smo toliko pametni, da bomo znali to pamet s pridom izrabiti.
Več novokomponovanih politikov zna po reči, da bodo izrabili domači in izvoženi um in nam bo zato v prihod-
nje gotovo lepše. Verjamem, da bo res tako, če bo le nova klima primernejša za vračanje izseljenih m ožgan.
Res pa je tudi, da lahko zdaj postavimo vprašanja tudi o tej »ta pravi« energiji — o tisti, o kateri govorimo več kot o delovni, pa čeprav je ona pomembnejša. Pogosto namreč slišimo, da je premogovna energija predraga, zato jo je treba zamenjati s plinom. Pa ne le to — pravijo tudi, da je naš premog predrag in ga je zato treba zamenjati z uvoženim. In pri tem ko eni menijo, da je treba tudi velenjski premogovnik kar zapreti, pozabljajo, da je tudi premog iz nemških premogovnikov v Nemčiji sa-
mi veliko dražji od tistega, ki ga Nemci uvozijo. Kaj hočemo, saj sami vemo, da je vse tisto, kar izvozimo, veliko cenejše. Pa nam pri tem cene pralnih strojev ali česa podobnega sploh ni treba omenjati.
Ob tem je zanimivo, da nekateri celo omenjajo pravo »peto kolono« v naši energetiki; da bi namreč ne bilo slabo, če bi šoštanjska elektrarna delala na plin. Plina pri nas okoli sicer ni, saj tisti iz dimnikov Teša ni primeren. Toda kaj je razdalja do Alžira ali Sovjetske zveze! Nekateri so zaradi tega kar navdušeni, saj taka proizvodnja električne energije ne bi osnaževala okolja. Pa bi s
tem prišli do veljave zeleni in ostali ekologi. Ob čistejšem okolju je tudi tistih nekaj tisoč ljudi, ki bi v rudniku zaradi tega ostali brez dela. zanemarljiva malenkost.
V sedanjem prelomnem trenutku je seveda že preveč tvegano napovedovati, kaj nas pri energetiki čaka. Ampak eno je gotovo jasno: vsa premišljanja nas ne bodo rešila. če ne bomo vsi skupaj dali od sebe več delovne energije. Ampak da ne ho kdo razumel napak: to velja tudi za tiste, ki so v izgubi. Ttun bo potrebna le drugačna energija. Od izgorevanja r delovni energiji namreč še ni niličc pogorel.	(frk)
Novo izvoljeni velenjski župan Pankrac Semečnik
»Vse bom storil, da upravičim zaupanje«
»Čudno razpoloženje je vladalo prejšnji ponedeljek v velenjski skupščiniski dvorani. Ko pa sem zmagal, sem začutil zlasti veliko odgovornost do vseh tistih, ki so me izvolili in storil bom vse, da bom to zaupanje tudi opravičil,« pravi Pankrac Semečnik, novi velenjski župan.
Predvolilni boj po njegovem ni bil vedno »fair«. Mnogi so si dovoljevali tudi nizke udarce. Čeprav so nekateri menili, da so dosedanje družbeno politične organizacije v prednosti, ni bilo tako. Za financiranje predvolilnih aktivnosti skorajda niso imele sredstev.
»Socialisti smo imeli dovolj prepoznaven program,« meni Pankrac Semečnik. »Avtor programa sem bil v glavnem sam in ta program bo osrednja usmeritev pri mojem delu. Poudariti moram, da pravzaprav ni nič posebnega, gre pa zato, da je treba izdvojiti naloge in določiti, kaj bo kdo naredil, da se ne bomo, tako kot doslej vsi ukvarjali z vsem.«
# In česa se bo novi velenjski župan najprej lotil?
»Najprej je treba reorganizirati upravne organe občinske skupščine. Predpisi so naredili svoje, ustanavljali in ukinjali smo samoupravne interesne skupnosti, rezultat vsega tega pa je tudi to, da se je v tej hiši nabralo preveč ljudi. Pa ne le to! Nujno moramo poskrbeti
tudi za »občinske finance«. Ta sredstva preveč drobimo. Trositi jih je treba za namene za katere jih zbiramo, a skrbno nadzorovano in enotno vodeno.«
Pane Semečnik poudarja tudi, da mora postati občinski izvršni svet profesionalno telo, v glavnem naj bi ga sestavljali profesionalni načelniki, ki bi v občinski upravi pokrivali eno ali več področij. Na ta način bi se izvršni svet tudi neposredno vključil v spremembe upravnih organov ter v njihovo vodenje.
»Pričakujem, da se bo tudi občina kot takšna v prihodnje reorganizirala. Mislim, da bi bilo smiselno, da bi oblikovali tri občine. Še prej pa bo seveda potrebno povezati mestne krajevne skupnosti v eno. Sedanja organiziranost je neučinkovita, saj krajevne skupnosti ne najdejo skupnih interesov. Dokaz takšne neučinkovitosti je na primer to, da kljub prizadevanjem, že nekaj let ne uspemo sanirati Titovega trga,« meni velenjski predsednik občinske skupščine, ki se bo kot obljublja zavzemal tudi za učinkovitejši razvoj vseh krajev v občini. Še posebej je treba dati drugačno funkcijo v Šoštanju, ki je zadnji dve leti sicer kar dobro napredoval, prej pa napredka v tem kraju ni bilo čutiti. Podobno velja tudi za Staro Velenje, ki ga je treba obnoviti. Novo
vlogo mora dobiti tudi Šmartno ob Paki, ki je zabeležilo uspešen razvoj, zasnovali so središče, v katerega je treba vdahniti še življenje, vsaj v obliki krajevnega urada.«
Kaj pa gospodarstvo?
»Občinska skupščina in izvršni svet se v bodoče v gospodarstvo ne bosta neposredno vmešavala. A tudi tu imamo pomembne naloge. Zagotoviti moramo predpogoje za razvoj. To pa pomeni, da moramo pravočasno pripraviti zazidalne načrte, predvideti zemljišča za gradnjo, jih opremiti, urediti komunalno infrastrukturo in poskrbeti za ustrezno davčno politiko. Predvsem moramo biti učinkoviti, vedeti, kdo in za kaj je zadolžen. Na primer že dolgo vemo, da so prostori šoštanjske tovarne usnja predimenzionirani, vse to smo v občini ugotovili in v aktih opredelili. Potem pa se ustavi, saj tistega, ki bi moral pritisniti na tipko< in sprožiti akcijo, ni,« meni Pankrac Semečnik.
Družbene dejavnosti bo treba po mnenju predsednika občinske skupščine centralizirati in tudi tu jasno opredeliti kaj hočemo.
Ob razvoju osnovnega zdravstvenega varstva, ne smemo pozabljati na tržne možnosti, saj imamo vendar idealne pogoje za razvoj moderne bolnišnice, klinike srednjeevropskega razreda. Tudi osnovnošolstvo
mora doživeti spremembe, ki jih bo gotovo prinesel republiški zakon, Pankrac Semečnik pa meni, da bo šola postala razvojni subjekt in da bodo odpadle vse nadsociacije s katerimi se je izgubljala odgovornost.
»Odgovorne naloge nas čakajo tudi na komunalnem področju, kjer mora zlasti izvršni svet prevzeti večje odgovonosti in pristojnosti,« pravi Pankrac Semečnik. »Že sedanji izvršni svet je nakazal novo organiziranost v smeri oblikovanja dveh javnih komunalnih podjetij. Vztrajali bomo pri reorganizaciji Vekosa, v katerem se danes prepletajo javne in tržne dejavnosti in jasno je, da takšnega podjetja ni mogoče obvladovati niti od znotraj kaj šele od zunaj, vsak predse-nik skupščine pa hoče zadeve na tem področju obvladovati.«
To je seveda le nekaj nalog, le bežno razmišljanje novega velenjskega župana Pankraca Semečnika, ki je že vpet med nove aktivnosti, nove naloge, ki mu jih nalaga novo delovno mesto. Pa ne le to. Volilcem je marsikaj obljubil in dobro se zaveda, da ga bodo držali za besedo, zato je tudi naš pogovor sklenil: »Upam, da bom upravičil zaupanje, ki so mi ga volilci izkazali na volitvah . . .«
M. Zakošek S. Vovk
Marjan Gaberšek
Velika obveza do volilcev
Marjana Gaberška, ki že dolga leta zelo uspešno vodi velenjski M club, so izvolili za predsednika družbenopolitičnega zbora velenjske občinske skupščine. Kako je sprejel ta izziv?
»V nadaljevanju prve seje skupščine sem bil prijetno presenečen nad res demokratičnimi dogovori in volitvami. Prav velenjska skupščina je bila ena redkih, ki je volitve opravila v politično-kulturnem duhu in na način, ki ga praktično nismo poznali. Za"se lahko rečem, da sem sprejel izziv liberalne stranke, ki me je predlagala, da se aktivno vključim v politično delovanje na novih demokratičnih osnovah. Rečem lahko, da sem doživljal osebno zadovoljstvo ob vseh dialogih, ki so se odvijali v sami skupščini in ob izvolitvi vseh predstavnikov skupščinskih teles, saj so to ljudje, ki so bili izvoljeni na širok
in demokratičen način. Zdaj nas čaka velika obveza do volilcev, ki so nam izrazili zaupanje. Mislim, da bo treba nadaljnje delo zastaviti popolnoma drugače, kot smo bili navajeni doslej.«
Ne glede na to, kakšno je bilo delo v. preteklosti, kakšno je bilo delo vaših predhodnikov, je treba usmeriti pogled naprej? Kako delati naprej?
»Nikakor ne bi na predpostavkah preteklosti gradil bodočnosti. Mislim, da je to izgubljanje časa kljub temu, da so analize potrebne, Na ključne položaje je treba postaviti ljudi, ki so strokovnjaki na svojem področju in jih primerno nagraditi. Poleg tega pa si občinsko skupščino predstavljam kot skupščino v službi ljudi. Občinske službe bo treba približati ljudem, tudi v podaljšanem času, če bo treba.«	(vos)
Drago Karel Bizjak
Naš moto je človek, znanje in delo
Za predsednika zbora združenega dela so delegati izvoliti Draga Karla Bizjaka, vodjo praktičnega izobraževanja tozda Izobraževanje velenjskega rudnika.
»Že, ko sem sprejel kandidaturo, sem se zavedal, da stopam na težko pot, na kateri bomo morali vsi krepko zavihati rokave in odločno obračunati s številnimi preprekami. Odgovorno nalogo sem sprejel, ker sem eden tistih, ki smo prepričani, da je mogoče v sedanjem trenutku marsikaj spremeniti in postoriti.«
In kaj bo treba najprej spremeniti?
»Oživiti gospodarstvo,« pravi Karel Drago Bizjak. »To so besede, ki nam že nekaj časa niso tuje, a zdaj jih je res treba uresničiti. Spomnimo se, kako se dušijo naša podjetja pod kopico dajatev. Mar-
sikaterim se bo treba v dobro gospodarstva odpovedati. Prepričan sem namreč, da brez bogatega gospodarstva, ki ustvarja dovolj veliko akumulacijo, nimamo možnosti za razvoj.
V večji meri moramo oživiti tudi drobno gospodarstvo. Ustvariti je treba pogoje, da bodo ljudje odpirali drobne obratovalnice in ustanavljali mala podjetja. To je v tehle časih, ko prihaja povsod v podjetjih do tehnoloških viškov delavcev, ko ostajajo ljudje brez dela, še toliko bolj nujno.
Sicer pa bo moje geslo pri delu v zboru združenega dela občine Velenje in republike Slovenije (tudi sam sem delegat), človek, znanje, delo. Naš cilj mora biti torej lepše življenje, skrb za človeka, njegovo zdravje, znanje. Vse to prinaša kvaliteto in uspehe.«	Zakošek
Želeli smo vaše mnenje
Najverjetneje jutri bo mandatar za sestavo velenjske vlade Todor Dmitrovič tudi pred javnostjo razgrnil imena, ki bodo v njej v naslednjem obdobju. Pomembnejše od tega katera imena bodo to in kateri stranki bodo pripadala bo, kakšni strokovnjaki bodo ti ljudje. Nič kaj preprostega jih ne čaka.
Vsak od nas, občanov Velenja, pa od njih marsikaj pričakuje. Kaj natančneje pa naj bi bilo tisto, česar bi se morali najprej lotiti, pa smo vprašali tri prebivalce našega mesta. . RUDI MEH nam je recimo zaupal, da vsa zadnja družbe-no-politična dogajanja redno spremlja, in da je zadovoljen z novim županom Pankracem Semečnikom. »Po moje je to človek, ki bo naloge uspel uresničiti. Nova vlada pa bo imela veliko dela na gospodarskem področju, pa tudi na področju občinske uprave, ki jo bo treba posodobiti. Za primer naj navedem le oddelek za notranje zadeve, kjer dosedanjemu iz-
vršnemu svetu, kljub trudu, ni uspelo priti do konca. Občani še naprej takse plačujejo v banki in pošti in hodijo iz vrste v vrsto, namesto da bi to uredili kar pri nas.«
• • •
PETER KRAPEŽ je bil kratek in jedrnat: »Nov velenjski izvršni svet se bo moral gotovo najprej spoprijeti s preveliko režijo, pa čeprav zanjo ni ne
kriv in ne dolžan. Iz tega izhaja vse ostalo — razbremenitev gospodarstva, o čemer že dolgo čvekamo in čvekamo. In pa seveda urediti bo moral nekatere >zaostale< zadeve, za katere ni nikoli denarja, mislim komunalo. Upam, da bodo v vladi strokovnjaki. Nekatera imena, ki jih slišim dokazujejo, da fantje mislijo resno poprijeti. Je pa seveda vprašanje, koliko bo vladi uspelo za naloge, ki so pred njo, aktivirati ljudi, obča-
ALBERT OSTROVRŠNIK
pa je mnenja, da bo morala nova velenjska vlada dati največji poudarek ekologiji, »To je zame velik problem. Tu živim, tu sem se rodil in ni mi vseeno kaj se z okoljem dogaja, ni mi vseeno da se Šaleška dolina žrtvuje za interese cele Slovenije. Pa še nekaj: mislim, da novo vlado veliko dela čaka pri zagotavljanju novih delovnih mest. Vsi govorijo samo o tem koliko delavcev bo še treba odpustiti, nič ali pa zelo malo pa o tem, kako priti do novih programov, novih delovnih mest.«
I mkp i
Todor Dmitrovič, mandatar velenjskega izvršnega sveta
»Kako organizirati življenje in delo občanov?«
Todor Dmitrovič, diplomiran ' strojni inženir, direktor Gorenja Servis, četrt stoletja že Velenjčan, je dobil mandat za sestavo nove občinske vlade. Zanimivo — pred tem je izjavil, da na kandidaturo za to mesto pristane le, če ne bo pogojena s katerokoli stranko, ker misli delati z vsemi. S predstavniki posameznih strank se je sestal v ponedeljek, v petek (jutri) pa bo jasno, kako bo velenjska vlada zgledala v naprej.
V začetku tega tedna, ko smo se z njim sestali, nam še ni mogel zaupati nobenega imena na katerega računa. Povedal pa je, kako si zamišlja organiziranost občinske uprave in kako izvršni svet.
•	• • Eno je jasno, z dosedanjo organiziranostjo niste zadovoljni. Zakaj ne?
»Iz aktov, ki sem jih temeljito pregledal sem razbral, da izvršni svet pravzaprav sploh nima natančno določenih nalog. Vprašal sem se, ali je po teh aktih sploh mogoče sestaviti tak izvršni svet za kakršnega se osebno zavzemam: strokoven in tak, ki se bo v prvi vrsti zavedal, da je postavljen zaradi občanov in ne obratno. V svojem razmišljanju sem naletel na precej težav, predvsem pa spoznal, da pri obstoječem sistemu organiziranja občinske uprave in vloge izvršnega sveta, ni možno sestaviti ustrezne strokovne vlade«.
•	• • Torej se bo treba najprej lotiti vprašanja organiziranosti občinske uprave?
»Ja in izvršnemu svetu dati mesto, ki mu gre. Ne pa, da ta samo nekaj spremlja, ugotavlja in daje mnenja. Nujno je treba pristopiti k novi organiziranosti oddelkov ali resorjev, ki jim je treba natančno opredeliti odgovornost pred vlado in skupščino, in ki morajo biti med seboj natančno povezani. Za oddelke morajo biti odgovorni posamezni člani izvršnega sveta in član izvršnega sveta, ki prevzema nalogo, mora vedeti za katere resorje odgovarja
in tudi vedeti, ali pa se zavedati, da je njegovo delo javno.«
• • • Bo izvršni svet sestavljen iz samih profesionalcev?
»Vsekakor. Izvršni svet ne bo širok, več kot šest članov in predsednika naše družbenopolitična skupnost ne potrebuje. Neprofesionalci ne bodo prišli v poštev. Ob svojem rednem delu bi lahko naloge spremljali samo obrobno in tako ne bi mogli od njih pričakovati, da bi bili aktivni in uspešni«.
#90 Ogromno dela vas čaka. Kaj bo na začetku v ospredju?
Todor Dmitrovič: »V izvršnem svetu bo šest članov in predsednik«
»Vprašanja kako organizirati življenje in delo občanov, tistih, ki delajo in tistih, ki bodo ostali brez dela. Kako slednjim omogočiti socialno varnost in kako spodbuditi nadaljnji razvoj gospodarstva, da pridejo čim prej nazaj na delovna mesta. Ne na stara, ampak nova.
Teh seveda ne bo mogel omogočiti izvršni svet, lahko pa preko svojih organov omogoči pogoje, ki bodo ljudi silili k razmišljanju, kaj bi lahko delali in jim omogočiti pogoje, da svoje ideje uresničijo.«
(mkp)
Jože Melanšek
Zbor krajevnih skupnosti mora biti nadstrankarski
Na zadnji seji novega občinskega parlamenta so delegati zbora krajevnih skupnosti med drugim volili in izvolili za predsednika svojega zbora Jožeta Melanška. Žanj to ni prva takšna naloga, gotovo pa mnogo težja kot marsikatera doslej.
Zavzemanje za resnično parlamentarno demokracijo, za poštene in kulturne mesebojne odnose, kjer bo »vladal« osnovni parlamentarni red, kar je glede na predvideno enodomno skupščino v prihodnje nujno, najbrž ne bo tako enostavno. Vsaj začetki tako napovedujejo. »Naj bo kakorkoli že, zbor krajevnih skupnosti mora v tem položaju postati zbor uporabnikov in sogovornik z zborom združenega dela, kjer so tudi izvajalci, ter duržbenopoliti-čnim zborom. Zlasti slednji ne bo in ne more biti le razsodnik med prej omenjenima. Skupščina kot celota naj bi združevala interese in odločitve delavca, občana, krajana, saj konec konccv gre za enega in istega človeka. Vsaj zame mora biti prav iz teh razlogov zbor krajevnih skupnosti nadstrankarski,« komentira in opredeljuje vlogo zbora njegov predsedujoči. Svojo pa Jože vidi predvsem v sodelovanju pri reševanju osnovnih vprašanj krajevne skupnosti oziroma krajana na raznih ravneh.
Čeprav je sestava zbora nova, demokracija večja kot pri prejšnjih odločanjih, pa še kakšno novost bi lahko omenili, je po mnenju sogovornika treba nadaljevati delo zbora tam, kjer je prene-' hala prejšnja sestava. Z novo vlado se namreč življenje v krajevni skupnosti ni prenehalo in začelo znova. Pri tem je treba vzeti za svoje pozitivne izkušnje in takoj odpraviti slabosti, ki jih ni bilo
tako malo. »V ospredju bodo predvsem vprašanja o bivalnem okolju, najširši ekološki problemi, oživljanje gospodarstva. Vsi imajo isti končni cilj — izboljšati kakovost življenja.«
Pri prvih, še dokaj negotovih korakih v svet demokracije, bo Jože poskušal po svojih močeh vrniti zaupanje delegatom ne z besedami, ampak dejanji. Seveda pa ob tem pričakuje njihovo veliko podporo pri izvajanju skupno dogovorjenih nalog, in sicer s predlaganjem ustvarjalnih pobud, združevanjem interesov vseh strank in predvsem s povratno informacijo nazaj v krajevno skupnost in obratno. Stalni delegat je zanj vez med krajevno skupnostjo in občinsko skupščino, zato daje informiranju posebno vlogo. Za boljše poznavanje dela zbora samega, za hitrejše reševanje težav krajanov, nenazadnje tudi za lažje razumevanje vprašanj vaških in primestnih krajevnih skupnosti, naj bi pomagala stalna rubrika na straneh našega tednika, namenjena delegatskim novicam, že doslej uveljavljene metode: mesečni sestanki, predstavnik KS v občinskem izvršnem svetu, oblikovanje treh delovnih skupin iz vrst delegatov .. . »Menim, da je prihodnost v sožitju vseh krajanov, večji odgovornosti vseh treh zborov občinske skupščine.«
Pot od faze evidentiranja, potrjevanja do neposrednih volitev na seji zbora samega, je bila zapletena. In konec koncev tudi zaradi nje je odgovornost predsednika zbora toliko večja. »Zavzemal se bom za tiste rešitve pri odločanju o posameznih stvareh, ki so jih delegati na zadnjem zasedanju zbora že nakazali,« je sklenil pogovor Jože Malanšek.
-tap-
Andrej Presečnik, predsednik skupščine občine Mozirje
»Proč s politiko in ideologijo, za preživetje gre«
Novi župan mozirske občine je diplomirani agronom Andrej Presečnik, ki bo funkcijo predsednika občinske skupščine opravljal neprofesionalno, sicer pa je zaposlen na Zgornjesavinj-ski kmetijski zadrugi in je bil na volitvah kandidat Demosa. Znano je, da je Demos v Gornji Savinjski dolini pridobil veliko večino najpomembnejših funkcij v organih občinske skupščine, Andrej Presečnik pa potek volitev ocenjuje takole:
»Vsekakor velja za volitve v naši občini zelo pozitivna ocena. Vse stranke v našem okolju so se obnašale korektno, bistvenih nagajanj ali spotikanj ob idejah in dejanjih drugih ni bilo. Manjše nerodnosti na tej ali oni strani te ocene ne morejo izničiti, še zlasti ne, če upoštevamo posamezne dogodke drugod po naši republiki. Enako velja za potek prve seje zborov skupščine, kjer je bila edi-
na nerodnost to, da nismo izvolili podpredsednika skupščine. Vendar tudi to ni bil izraz medstrankarskega boja, to je bila bolj posledica neusklajenosti strank, tudi znotraj Demosa. Vsekakor smo ta problem rešili že na drugi seji, ko je bil na to funkcijo izvoljen kandidat liberalne stranke. S to sejo (bila je v ponedeljek) smo v naši občini volitve praktično sklenili, saj smo izvolili tudi nov izvršni svet in ostale skupščinske organe.«
Volitve so torej sklenjene. Čeprav so vzbudile veliko zanimanja med občani se nanje ni potrebno preveč vračati, kaj sedaj?
»Sedaj nas čaka predvsem trdo delo, ko strankarski dvoboji ali mnogoboji za oblast in funkcije ne bodo več v ospredju, na to mesto nedvomno stopajo vsi problemi naše doline. Takoj bo potrebna inventura v gospodarstvu na podlagi katere
moramo ugotoviti naše dejanske razvojne možnosti. Najprej seveda kratkoročne in zagotoviti kontinuiteto pri odločanju o najpomembnejših zadevah v družbenih dejavnostih z zdravstvom in šolstvom na čelu. Med te kratkoročne usmeritve denimo sodi dokončanje mozirske obvoznice, ozdraviti moramo rak rano, ki jo pri naših ljudeh v vseh krajevnih skupnostih povzroča PTT in dokončati ostale infrastrukturne naloge.
Dolgoročno gledano je na prvemm mestu urejanje prostora. Ob vsej skrbi in upoštevanju vseh dejstev ter omejitev moramo zagotoviti dovolj prostora za razvoj posameznih dejavnosti, predvsem turizma. Prav za turizem sem prepričan, da morajo priti ideje in načrti od naših ljudi, od tistih, ki tu živijo in bodo od turizma živeli. Od drugod prineseni projek-
ti ne rešujejo ničesar, bolj ljudi od turistične dejavnosti odvračajo, kot jih privabljajo.«
V	današnjih razmerah je gotovo veliko nalog še na ostalih področjih, katerih rešitev je zanesljivo že življenjskega pomena?
»Najprej je tu razvoj in okrepitev gospodarstva. Zlasti je treba družbenim podjetjem pridati lastnika, naj bo domač, saj se nočemo preveč prodajati tujim. Razširiti bo treba zasebno podjetništvo, saj izkušnje iz sveta kažejo, da je to najprimernejša oblika in možnost takšnih področij kot je naša dolina. Ko bomo to uspeli, bodo dane tudi možnosti za razvoj vseh ostalih dejavnosti, ki so tako ali drugače le posledica razvojne stopnje gospodarstva.
V	nobenem primeru seveda ne smemo zanemariti najpomembnejšega za našo dolino, to sta kmetijstvo in gozdarstvo.
Za področje kmetijstva moramo zagotoviti največjo možno stopnjo ekonomičnosti, za naše visokogorske kmetije pa tudi na republiški ravni zagotoviti primerne oblike spodbujeva-nja, če želimo, da bodo ostale poseljene, obdelane, da bodo preživele. Usmeritev v kmetijstvu je nujno pogojena s tržiščem. Mleka je v Sloveniji že preveč, v naši občini pa imamo prednost v tem, da imamo neizkoriščene možnosti njegove nadaljnje predelave. Za preživetje kmetij bo treba poiskati še druge alternativne programe. Prav tako pomembno je gozdarstvo.
Zlasti zaradi umiranja in vse hujše poškodovanosti gozdov. Storiti moramo vse, da zmanjšamo in preprečimo nadaljnje onesnaževanje ozračja, tudi izven meja naše občine, saj se našemu največjemu bogastvu ne nameravamo odreči. Doda-
ten problem je drugačna organiziranost zasebnih lastnikov gozdov, ki se mora urediti drugače, razumljivo v skladu z novo zakonodajo.«
Nalog, ki niso nove, je veliko, kakšna pa naj bi bila vloga občinske skupščine?
»Sedanja skupščina je bila izvoljena na večstrankarskih volitvah. Posameznih >dvobo-jevanj< je sicer bilo nekaj, nedvomno pa morajo sedaj stopiti v ozadje. To je pogoj, da bodo stranke v novi skupščini sodelovale naprej. Življenjskega pomena za nas je, da vsi skupaj po svojih najboljših strokovnih in drugih močeh priskočimo k reševanju problemov, ki niso vezani na politiko in ideologijo, njihovo reševanje meji že kar na preživetje. To se mi zdi v tem trenutku najpomembnejše.«
j. p.
Danica Vezočnik, predsednica DPZ
»Pričakujem utemeljitev enodomnega sistema«
Na volitvah za predsednika družbeno-politi-čnega zbora skupščine občine Mozirje je prepričljivo zmagala kandidatka Demosa Danica Vezočnik z Ljubnega ob Savinji, sicer diplomirana pravnica zaposlena na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi. Dejansko je to njena prva večja politična funkcija, o vlogi družbeno-političnega zbora pa razmišlja takole:
»Ne glede na vse zaplete do katerih je prihajalo pred in po volitvah ostajajo prve neposredne volitve v republiške in občinske organe pomembna prelomnica v našem družbenem sistemu. Izvoljeni poslanci so v skupščinske klopi sedli po volji večine ljudi, se pravi, da so si pridobili zaupanje volilcev s svojim dosedanjim delom. Mislim, da so izvoljeni poslanci tudi strokovno dorasli svoji funkciji, stalna prisotnost v organih pa bo zagotovila tudi ustrezno kontinuiteto pri delu in odločanju, ki je doslej ni bi-lo.
Glede vloge družbeno-političnega zbora občine mislim, da sam ne bi smel odločati o najpomembnejših vprašanjih našega bodočega razvoja, ampak bi moral o teh vprašanjih odločati samo skupaj in enakopravno z obema ostalima zboroma. Pričakujem, da bodo ustavne spremembe uvedle v skupščino enodomni sistem kjer bodo poslanci ne glede na pripadnost posamezni stranki, krajevni skupnosti ali podjetju predvsem po svojih zmožnostih in lastni vesti odločali v dobro vseh občanov ter naše ožje in širše skupnosti.«	J. P.
»Čudeži le z zdravo pametjo in pridnimi rokami«
Sindikati občine Mozirje
Polovica delavcev že vključenih
Pred nedavnim so se na posvetu zbrali predsedniki sindikata in zaupniki iz podjetij Gornje Savinjske doline. Uvodoma so razpravljali o podpisovanju generalnih kolektivnih pogodb, v nadaljevanju pa ocenili akcijo vključevanja članov v zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Akcijo so pričeli konec aprila, do 25. maja pa je pristopne izjave podpisalo 2.160 delavcev od skupno 4.530 zaposlenih v družbenem sektorju. To pomeni 48 odstotkov vseh zaposlenih, akcijo pa so že sklenili v ljubenskem Kovinarstvu kjer se je vključilo kar 99 odstotkov delavcev ter v obratu Iskre Feriti, prav tako na Ljubnem, kjer se je vključilo 98 odstotkov vseh zaposlenih. V ostalih podjetjih akcija še teče, sklenili naj bi jo do konca junija, vsekakor pa takrat, ko bodo osnovne organizacije ugotovile, da so bili opravljeni razgovori s prav vsakim delavcem. Jasno seveda je, da pravic iz bodočih kolektivnih pogodb delavci, ki se ne bodo vključili v sindikat, s tem ne bodo izgubili.	j■ p-
Ukvarjanje z drugimi razvedri človeka; ukvarjanje s samim seboj ga spravi v slabo voljo. Od tod otožnost vase zaprtih ljudi.	^ ^	Joubert
J\!e samo, da z nami manipulirajo, kdaj pa kdaj počenjamo to celo sami s seboj.	Rudi Ringbauer
Novemu predsedniku zbora krajevnih skupnosti občine Mozirje Matiji Petrinu s Pobrežij družbeno-politično delovanje ni posebna novost, saj že dolga leta aktivno deluje na najrazličnejših področjih, zlasti na področju kmetijstva in v organih kmečke zveze, pa seveda v krajevni skupnosti Rečica. Vseh dosedanjih in sedanjih funkcij ne kaže naštevati, vloga predsednika zbora krajevnih skupnosti je le dodatek in nadaljevanje njegove dejavnosti, na volitvah pa je seveda nastopil kot kandidat Demosa.
»Predvsem moram povedati, da tudi nova oblast čudežev preko noči ne more narediti, lahko pa jih naredimo le vsi skupaj, ne glede na strankarsko pripadnost, z zdravo pametjo in pridnimi rokami. Osnovna naloga našega zbora mora biti enotnost v vseh pogledih, združeni se moramo
boriti za razvoj vsakega kraja v naši lepi dolini, ne le večjih središč. Moram reči, da smo prvo preizkušnjo opravili že pred štirinajstimi dnevi, to seveda velja za poskus odvzema orožja teritorialni obrambi, pri čemer smo upoštevali odločitve republiškega predsedstva.
Prednostna naloga je torej enakopraven razvoj vseh krajev, pri tem pa se bomo v našem zboru morali odločati pošteno, po svoji vesti in srcu do vsakega občana, brez preglasovanja. Nalog je seveda veliko. Zbor krajevnih skupnosti bo moral delovati kot ena sama krajevna skupnost, naše vodilo mora biti solidarnost do manj razvitih in hribovitih predelov, ljudje, ki tam živijo pač niso krivi za to, kvečjemu bi jim morali dati priznanje, predvsem pa pomoč. Prav tako se bom zavzemal, da bomo razpisa-
li referendum za naslednji občinski samoprispevek, saj smo prav na podlagi samoprispevka in solidarnosti v zadnjih letih ogromno naredili za napredek naše doline.
Nalog je seveda veliko in še več jih bo. Med prvimi se mi zdi najpomembneje odpraviti monopol podjetja za PTT promet, saj dosedanje vlečenje za nos in izživljanje nad naročniki ne more priti v poštev. Veliko je nalog na področju zdravstva in šolstva, da o turizmu ne govorim posebej.
Posegov v Logarsko dolino in sploh na vso področje Gornje Savinjske doline ne bi smeli dovoliti, seveda ne takšnih, ki bi bistveno vplivali na okolje, ob tem pa moramo poskrbeti za razvoj turizma. Predvsem v tem smislu, da omogočimo vsem, ki imajo pogoje in sredstva da svoje načr-
te uresničijo, moramo jim pomagati, ne pa jih ovirati s papirnato vojno, ki včasih traja kar nekaj let. Prvi vložek je za vsakega velik, kasnejše koristi pa večkratne za vso dolino. Seveda to velja tudi za vse ostale oblike zasebne in druge pobude.
Skrb za lepo in zdravo okolje je tudi prednostna naloga. To velja za čistilne naprave v Nazarjah, pa tudi za onesnaževalce zraka in okolja v sosednjih občinah. Veliko nalog nas čaka na komunalnem področju, da o kmetijstvu posebej ne govorim. Kmečko delo in dobrine je treba plačati, kolikor so vredne. Cene mleka in mesa ter ostalih pridelkov danes zadoščajo samo za plačilo kmetovega dela, posebej pa bo treba poskrbeti za zdravo in naravno hrano, tudi za ceno manjšega pridelka.«
Dominik Miklavc, predsednik zbora združenega dela
»Zagotoviti vsem enakopraven bojna trgu«
Za predsednika zbora združenega dela skupščine občine Mozirje je bil izvoljen diplomirani ekonomist Dominik Miklavc, sicer zaposlen v Gorenju — Mali gospodinjski aparati v Nazarjah. Kot velika večina tudi on meni, da so bile volitve v mozirski občini opravljene zelo korektno in na vso srečo brez večjih pretresov. Sicer pa o vlogi in nalogah zbora združenega dela v sedanjih razmerah razmišlja takole:
»Gospodarstvo naše občine je s sprostitvijo tržnih mehanizmov izpostavljeno neizprosni svetovni konkurenci. Zato bo naša naloga glede na pristojnosti in možnosti, da ustvarimo takšne razmere, ki bodo omogočale vsem gospodarskim osebkom — ne glede na obliko lastnine — enakopraven boj v trž-
nem tekmovanju. Urejanje teh problemov je kompleksno in zahteva določen časovni proces. Vsekakor bo težišče našega dela na znosnejši obremenitvi gospodarstva, s tem tudi na zmanjšanju splošne porabe, zlasti tam kjer ne daje pričakovanih rezultatov, zagotoviti pa moramo tudi jasno družbeno delitev dela.
Skrb za gospodarsko infrastrukturo in socialo v najširšem smislu mora biti v domeni občine, oziroma javnih podjetij ali ustanov, ki jih bo občina ustanovila, naloga teh podjetij pa bo uspešno trženje proizvodov in storitev. Pri takšni delitvi vidim pomembno vlogo občinskega izvršnega sveta kot krea-torja in koordinatorja gospodarske politike.«
Brigada iz Nespoštovanje volje volilcev in dogovorov
Titovih mest odpovedana
Občinska konferenca ZSMS Velenje je nameravala letos s svojimi brigadirji sodelovati. le še v eni zvezni delovni akciji, brigadi Tito — Titova mesta v Deliblatski peščari v kraju Kovin v Vojvodini.
Čeprav so v Titovem Velenju našli šest brigadirjev, ki so bili pripravljeni sodelovati v njej in se do roka tudi prijavili, z akcijo ne bo nič.
Brigado so odpovedali, ker organizator Titov Vrbas, iz drugih Titovih mest ni dobil nobene prijave.
(mkp)
Dopolnili k članku
V članku Ne gre drugače — denarja je premalo (prejšnja številka Našega časa) je prišlo v pogovoru s predstavniki ZSMS —
liberalne stranke v zvezi s prostori do nesporazuma. Uporabnine prostorov na 3. nadstropju stavbe DPO in sodišča, namreč ne plačujejo sindikatu, kot je bilo zapisano, ker stvari še zdaleč niso dorečene. Bodo pa v kratkem, ko bo skupščina morala razrešiti tudi nekatera lastninska vprašanja.
V prejšnji številki Našega časa (24. april) je na 3. strani v poročilu s seje skupščine občine Velenje pri komisiji za volitve in imenovanja pomotcma izpadlo ime Bogdana Miniha. ki so ga delegati s tajnim glasovanjem tudi izvolili v to komisijo.
Se opravičujemo. Uredništvo
ZSMS — Liberalna stranka Velenje je predvolilni boj vzela resno, zato smo dolžni našim članom, simpatizerjem in volilcem, pojasnilo, zakaj Ivan Atelšek, kljub ogromni podpori in jasno izraženi volji volilcev ni postal predsednik skupščine (župan) občine Velenje. Liberalna stranka je z vsemi političnimi grupaci-jami v Velenju (ZKS, SZS, Demos) opravila še pred konstituiranjem skupščine pogovore, na katerih je skušala doseči spoštovanje volje volilcev, ne pa manipulacije z delegati v skupščini.
Vseskozi smo bili tarča napadov s strani ZKS in socialistične zveze in je zaradi nepristajanja na pokroviteljski odnos bivših oblastnikov predstavljala prepre-ko pri uresničitvi njihovih utečenih političnih igric. V javnosti se skuša ustvariti vtis, da Ivan Atelšek nima podpore, kar je še ena boljševistično prikazana neresnica. Teh sil ni zanimal človek, njegove kvalitete in sposobnosti, temveč samo kategorija profesionalni ali neprofesionalni župan in s tem povezano administrativno urejanje občinskih kadrov-
skih in upravnih zadev. Vse pa je bilo povezano s strahom starih in novih oblastnikov, da bi se z Ivanom Atelškom temeljito porušila ustaljena partijska praksa in s tem povezano funkcioniranje upravnih organov SO Velenje.
Javnosti je bilo vseskozi znano, da želi Ivan Atelšek iz gospoda občinskega uradnika narediti uradnika, ki bo v službi občana in ne obratno. To pa je očitno nekoga motilo, ker bi vse to pomenilo korenite spremembe občinske uprave.
Dogovor prve seje skupščine je bil, da lahko na funkcijo predsednika skupščine kandidira vsak poslanec, s tem, da je jasno opredeljeno pri vsakem vprašanje profesionalizacije funkcije. V obdobju pred nadaljevanjem seje skupščine so predstavniki ZSMS — LS opravili več pogovorov z ostalimi strankami, na katerih je bil jasno dosežen konsenz, da potrebujemo v Velenju kvaliteto in ne kategorije profe-sionalizma ali neprofesionaliz-ma. ZSMS — LS se seveda ne
spotika ob kvaliteto novo izvoljenega župana, ker bo le ta imel zanesljivo dovolj priložnosti za izkazovanje svoje kvalitete. Moti nas pa ignorantski odnos do volilcev in ZSMS — LS, kar samo potrjuje, da so nekateri iz zgodovine niso nič naučili. Kljub temu, da se stari oblastniki, nenavajeni politične kulture, pod lažno krinko demokratičnih prenoviteljev, zaenkrat niso pripravljeni razen verbalno soočiti se s temeljito spremembo družbe, odnosov v njej, posebej pa kadrovskih sprememb v občinah, se ZSMS — LS ne misli revanšistično obnašati do nikogar. Menimo pa, da je prav, da smo zaradi ogorčenosti občanov, kar pričajo mnogi telefonski pozivi in osebni stiki, opozorili na ta problem. Zato ne odrekamo možnosti sodelovanja in usklajevanja, vse s ciljem, da Velenje postane moderno in sodobno mesto. Ne odstopamo od svojih programskih izhodišč zato bodo morali omenjeni na nas resno računati.
Predsedstvo ZSMS — LS Velenje
MOJA PISMA
Uspel »most humanosti«
dovolj zgovorno potrjuje število krvodajalcev, prvo me-sot, s katerim se ponaša naša občina v zveznem merilu. Tudi za četrtkov »most humanosti« lahko pišemo le o spodbudnih rezultatih.
Akcije se je namreč udeležilo kar 162 občanov, med njimi je bilo prvih odvzemov
V petih urah se je klicu na pomoč odzvalo kar 162 občanov naše občine, že število prvih odvzemov pa samo potrjuje njihovo pripravljenost pomagati sočloveku v stiski
Naj ob koncu povemo še, da je akcijo organizirala občinska organizacija Rdečega križa Velenje, potekala je v
prostorih centra srednjih šol, in sicer za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane.
-tp-
Bodoči vojaki pri naborni komisiji
Okrašeni vozovi, veselo razpoloženje
Titovo Velenje
Pred tednom dni, dan pred dnevom mladosti, je v enem od mest vsake republike in pokrajin potekala krvodajalska akcija »most humanosti«.
Namenjena je bila predvsem tistim, ki so opravili človekoljubno delo prvič. Poleg Splita, Bosanskega Broda, Hercegnovega, Štipa, Prištine, Kruševca in Novega Sada je letos že drugič od slovenskih predstavnikov sodelovalo Titovo Velenje.
Solidarnost, pripravljenost pomagati sočloveku v stiski v naši občini na tem področju resnično ne pozna meja. To
Približno v enakem času v mesecu maju potekajo vsako leto v občini Velenje nabori za bodoče vojake. Letos je prišlo na nabor od 24. do 29. maja okoli 360 mladih fantov, rojenih leta 1972. Zlasti iz primestnih krajevnih skupnosti se vsako leto na nabor pripeljejo organizirano in na lepo okrašenih vozovih v katere so bili nekoč vpreženi konj/, danes pa so jih zame-traktorji. Še posebno veselo je bilo pred domom borcev in mladine kjer so mladi ob spremljavi harmonikarja prešerno zapeli in bili sploh veseli in dobro razpoloženi. Kako tudi ne, saj so »šteln-ge« za vsakega mladega že od nekdaj prelomni trenutek
v življenju, hkrati pa ponos, da bo služil domovini. Po stari lepi navadi so imeli na vozovih sodčke, napolnjene seveda s pristnim domačim vinom. Prejšnji četrtek, prvi dan nabora, je bodoče vojake nagovoril tudi novoizvoljeni velenjski župan Pankrac Semečnik, ki je mladim povedal nekaj spodbudnih besed. Ti so nato stopili pred naborno komisijo, ki so jo sestavljali predsednik Ignjat Da-kič, kapetan 1. razreda, dr. Bogdan Menih, načelnik Viktor Brglez, Ludvik Unuk, Marjana Plajhner in Martin Slatinšek. Komisija je vsakemu preverila zdravstveno stanje, preglede so namreč opravili že v začetku leta v
velenjskem zdravstvenem domu in nato določila vojaški rod, ki ga bo služil.
Na vprašanje, če so se uresničile njihove želje glede služenja vojaškega roda, je načelnik upravnega organa za LO občine Velenje Viktor Brglez takole odgovoril: »Komisija poskuša v kar največji meri ugoditi njihovim željam in prvi dan smo večini ugodili. Seveda se zgodi, da nekdo želi biti šofer, pa njegovo zdravstveno stanje po zdravniških kriterijih ne ustreza. Sporazumno z njim se dogovorimo o služenju druge specialnosti in ponavadi so s spremembami zadovoljni.«
B. Mugerle
Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje
Letos 26 nalog
V prostorih Centra srednjih šol v Titovem Velenju so v ponedeljek, torek in včeraj potekale predstavitve raziskovalnih nalog, izdelanih v šolskem letu 1989/90.
Letos je v gibanju »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje« sodelovalo 40 učencev centra srednjih šol, 15 učencev osnovnih šol, pri delu pa jim je pomagalo 16 mentorjev organizacij združenega dela, šest učiteljev in eden učenec centra samega. Rezultati njihovega skupnega dela pa je 26 raziskovalnih nalog, in sicer največ (9) s področja računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanju, šest mladih raziskovalcev se je lotilo teme varstvo okolja, po tri naloge so s področja človek in družbeno okolje ter rudarstvo-energetika, po dve nalogi na temo Racionalizacija v rabi energije in Zgodovina Šaleške doline, Tehnološke izboljšave in inovacije pa je tema ene izdelane raziskovalne naloge.
Vse bo sedaj pregledalo in ocenilo kar 23 komisij. Katera od letos izdelanih raziskovalnih nalog si zasluži priznanje ali nagrado pa bodo mladi raziskovalci zvedeli na svečani razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj, ki bo v ponedeljek, 4. junija ob 18. uri v dvorani skupščine občine.
'P
Več je ljudi, ki (vnaprej) kapitulirajo, kot tistih, ki se jim stvari ne posrečijo.
Henry Ford
Dokup
Težko smo dočakali možnost dokupa let (pravilno zavarovalne dobe). Cena pa je visoka, zato je začetno navdušenje kar splahnelo. Vprašanje je, če bo ta možnost sploh izkoriščena. Pa o tem pozneje. Poglejmo najprej pogoje.
Čeprav je mnogo želja, da bi bila dana možnost nakupa let kar tako, da bi si izboljšali pokojnino, tako imenovani abstrakni dokup še ni možen. Za dokup let mora vedno obstajati razlog, ki pa predlagatelj dokazuje s potrdilom oziroma listino.
let
Skupščina Slovenije je po hitrem postopku ukinila rok za dokup prejšnjega opravljanja kmetijske, obrtne in drugih dejavnosti tako, da je sedaj ta možnost časovno neomejeno odprta. Veljajo pa nova osnova za odmero prispevka, nova višina prispevka ter novi roki za plačilo. Osnova za odmero prispevka je povprečni mesečni neto osebni dohodek oziroma neto zavarovalna osnova zavarovanca iz leta pred vložitvijo zahteve za dokup, povečane za odstotek porasta pokojnin v tekočem letu do vložitve zahteve. Prispevek znaša
40 % od osnove, plačati pa gaje potrebno v 15. dneh.
Ce zavarovanec prispevka ne plača v roku, lahko ponovno vloži zahtevo, vendar mora plačati stroške postopka.
Izračun na podlagi povprečnega neto osebnega dohodka v Sloveniji v letu 1989 je naslednji, če je zahteva podana maja 1990:
Povprečni osebni dohodek = 1.180,46 din povečan za 220 %, 11,4 %, 9,6 % in 6,7 % (kolikor so letos že bile povečane pokojnine) = 4.921,10 din; od tega 40% je 1.968,40 din na mesec ali 23.621,20 din za leto dokupa. Iz tega primera si lahko izračunate koliko vas bi stal dokup. Morate pa še izpolnjevati pogoj, da ste se v času, ki ga dokupujete.
ukvarjali s kmetijstvom kot edino in glavno dejavnostjo, ste imeli lastnost vrhunskega športnika, ste delali pri sečnji, obdelavi in spravilu lesa ali pa ste opiravlja-li samostojno dejavnost. Ne morete dokupiti časa šolanja, zaposlitve, služenja JLA, dobo pred 15. letom ali čas pred 15. 5. 1945 ter po uvedbi obveznega zavarovanja.
Osnova za dokup se upošteva zavarovancem v pokojninsko osnovo, če gre za čas po I. I. 1966.
Prihodnjič si bomo ogledali dokup let za delavce, katerih delo ni več potrebno.
Upravnica Izpostave: Zdenka Jakopanec, dipl. iur.
Spoštovana	gospa Obu,
vašega pisemca sem bil	secih) javno pisati o javnih iskreno vesel. Po eni strani	zadevah vzel že pred več zato, ker imam pisanja o	kot tremi leti (pobarajte o politiki vrh glave, po drugi	tem na Našem času, ali pa zato, ker imam zvesto bral-	na partijskem komiteju), ko ko, ki že več kot dve leti	je birokracija še trdno sede-spremlja moje pisanje, bral-	la v sedlu in ko je s tovrstni-ko, ki najprej pogleda pod-	mi objavami do neke mere pis, in ce je pravi (U.	tvegal tudi Naš čas (mimo-Hrast), temeljito in z užit-	grede, vi se hudujete tudi kom prebere vse od prve do	na Naš čas, da taksne stvari zadnje vrstice. Poznam na-	objavlja — jaz pa pravim mreč tudi takšne, ki mojega	nasprotno: zdaj si počasi že pisanja ne marajo, in ko vi-	delimo kolajne za prispe-aijo podpis, članka enosta-	vek k demokratizaciji — vno ne preberejo. Kot da ga	prav lepo bi bilo, da bi se ni. U. Hrast sicer še nikoli	kdo spomnil, daje tudi Naš ni odgovarjal na pisma svo-	čas z objavljanjem »alterna-jih oboževalk in oboževal-	tivnih« stališč dosti prispe-cev, a tokrat mi bo izjema v	val k lokalni demokraciii!) veliko veselje, ker kot sem	In ker je tovariš Atelšek nože rekel, imam politike vrh	te (ali nehote) postal javna glave, poleg tega bi rad do-	oseba, je s tem tvegal tudi kazal, aa bonton vsaj majč-	javne »napade« nase — če-keno poznam (odgovoriti	prav gospa Obu, prav vsi na pismo je olikano), in	(morda celo tov. Atelšek) slednjič, rad bi končno raz-	mojega pisma niso vzeli ra-kril polno ime, čeprav se mi	vno za napad. To, do kam zdi, da ga že ptiči na vrbah	kdo komu seže, je pa že či-čivkajo.	sto druga zadeva. Je kdaj
U. Hrast že zapisal, da bi
Gospa Obu? dali ste mi	kakšno zadevo speljal bolje
nekaj prav prijaznih napo-	od tistega, ki se ga je s svo-
tkov za lepo obnašanje in	iim pisanjem lotil? Ni! Ce
obhaja me bridko kesanje	bi menil, da je bolj sposo-
zaradi mojega neotesanega	ben kandidat za župana kot
vedenja. Žal sem iz tiste ge-	tov. Atelšek, bi brž stekel
neracije, ki je »premlada za	do prve stranke, ki bi se v
socialistično, pa spet pre-	to pustila prepričati (in, če
stara.za seksualno revoluci-	bi bila to slučajno vaša
jo« (misel seveda ni moja);	stranka, bi na zavihku bluze
zato bodo nekateri ideali	nosili priponko z mojo sli-
zame .večno nedosegljivi,	ko in napisom : U. Hrast za
Morda sem se prav zaradi	župana!), tega doslej zatekal (vidite,
pisem v preteklem času, ker	Se o eni stvari bi vam rad
sem se zatrdno odločil, da	pisal, ker menim, da vam
se poboljšam) v verbalno	nisem čisto neznan (zdaj si
pornografijo. Skrušeno pri-	domišljam, da se celo sre-
znavam svojo perverznost v	čujeva na ulici — jaz vas ne
pisanju, še bolj pa sem	poznam, vi pa si ob sreča-
skrušen ob spoznanju, da te	nju zadovoljnp momljate v
svoje perverznosti neskri-	brado: to je tisti U. Hrast,
vam tudi v vsakdanjem ob-	to je tisti Hrast. . .). Pišete
čevanju z ljudmi (vi vsaj to-	namreč, da so tistim, ki niso
liko zaupate vame, da ste	služili vojske, nekoč pravili
prepričani, da se znam pred	Skrivači. Tu ste me našli. S
ljuami pretvarjati).	svojo dioptrijo (—7) sem se
izmaknil vojski. Torej sem
Mogoče je priložnost, da	res Skrivač. Res meje sram, vas povprašam (kakor so	ker sem zamudil priložnost, mi pove dali štejete dvakrat	da bi me vsaj JLA vzgojila toliko let kot jaz, kako naj v	v vrednega državljana. Tudi lepši obliki napišem to, kar	tista domneva, da je U. me tišči, pa potem napapir-	Hrast morda funkcionar (o, ju izpade vulgarno. Po va-	groza!) ni čisto iz trte izvita, sem pismu sem vzel v roke	U. Hrast je res neke vrste vse vrste knjig in slovarjev,	funkcionar, samo tega niste pa se ne znajdem. Domne-	napisali, ali iz tiste vam (žal niste napisali na-	(pred)demokratične, ali tančno), da so tiste vulgär-	zdajšnje demo(s)kratične ne besede: moški spolni ud,	generacije, nožnica in spolno občevanje. Ker tujk ne uporabljam	In na koncu razkritje! Ci-rad, ne morem napisati pe-	tiram iz vašega ljubkega pi-nis. vagina in koitus. V naj-	sma: »Vrzite karte na mizo novejšem slovarju sloven-	in se podpišite s polnim skega jezika so za te besede	imenom, taka naj bi bila se-navedeni tudi vulgarni izra-	daj demokracija ...«. Ker zi kureč, pička in fukati,	sem do konca potolčen z ampak to je celo zame pre-	vašimi argumenti, ker ču-več. Bi bila oba zadovoljna,	tim, da nisem vreden, da če bi napisal tič, češplja in	hkrati z vami, krepostna godroniti se — to so lepi ljud-	spa, tlačim zemljo v demo-ski izrazi iz vaše mladosti,	kraciji, ki je preplavila našo Je pa nekaj res — vsi ti izra-	ljubo Slovenijo (vidim, da zi opisujejo »tisto«. In »ti-	je pljusknila celo do Gore-sto« je kar naprej in kar na-	nja 9a), bom storil vsaj to, prej se dogaja, in s »tistim«	da se podpišem s polnim »tisto« počnemo vsi skoraj	imenom. Pa četudi se bodo na isti način — pa kakorko-	ljudje na ulici ozirali za ma-iiže »tistemu« rečemo (pa	no, me zmerjali, zaničevali še luštno je — bilo — kaj-	in pljuvali po meni! Opravi-ne?). Meni je najin kom-	čujem se Vam, ker sem se promis s tičem, češpljo in	ves čas podpisoval z U. drgnjenjem čisto všec, pa se	Hrast; vas ljubeče pozdra-bom odslej trudil, da pri	vlja U. Hrast s polnim ime-tem ostanem, velja?	nom URBAN HRAST
Druga vaša zamera je, da	P. S.
berem levite tovarišu Atel-	Nekaj se dogovoriva: da
šku. Veste to je tako: U.	bralcev Našega časa ne bi
Hrast si je demokratično	več morila z najinim dopi-
pravico (ki je nekateri spo-	sovanjem, si odslej pišiva
znavajo šele v zadnjih me-	na domače naslove. Velja?
U. Hrastu
Verjetno poznate anekdoto o zidarju, ki je zidal lepo hišo, ob kateri so se naslajali mnogi ljudje. Le-ta pa jo je na koncu obmetal s hlevskim gnojem.
Tak zidar ste vi, g. U. HRAST. Pisanje pod psevdonimom samo dokazuje vaš otročji odnos do življenja, saj iz pisma v pismo spreminjate svoj obraz, zaradi česar si ne upate podpisati s polnim priimkom in imenom. Ob vseh problemih, ki obstajajo v občini Velenje, ste za prizidek h knjižnici prav tista p., o katerih pišete. U. HRAST, mogoče vas pa le zanima oblast, a v zadnjih pismih ste izpadli kot navaden balast. Pa brez zamere.
V. VRBA
Naborna komisija ni imela pretežkega dela in je večini ugodila

Šentiljčani so se takole ovekovečili pred okrašenim vozom
Občinska konferenca ZRVS Velenje
Ena boljših v Sloveniji
V prostorih doma borcev in mladine se je pretekli teden na prvi seji sestalo novoizvoljeno predsedstvo občinske konference zveze rezervnih vojaških starešin občine Velenje. Sklicatelj seje je bil delovni predsednik letne programske in volilne konference ZRVS, kasneje pa jo je vodil predsednik OK ZRVS Velenje Rudi Ževart.
Predsednik je nekaj uvodnih besed namenil delu in prenovi rezervne starešinske organizacije in dejal, da ima tudi v novih družbenih in političnih spremembah ZRVS pomembno vlogo, ali enako kot pred tem. Nekaj večje spregovoril tudi o konferenci republiške konference ZRVS. Na njej so prav tako
obravnavali status te organizacije in oblike delovanja. Posebej so poudarili, da je OK ZRVS Velenje ena boljših organizacij v Sloveniji.
V nadaljevanju je predsedstvo razpravljalo o razdelitvi dolžnosti v predsedstvu, organih konference in komisijah. Imenovali so štiri komisije in sicer komisijo za
Vegrad uspešen v Zagrebu
izobraževanje, katere predsednik je Jože Melanšek, komisijo za aktivnost SLO in DS, predsednik je Ivo Blekač, komisijo za organizacijske in kadrovske zadeve, njen predsednik je Mihael Ura-njek ter komisijo za informativno dejavnost, katere predsednik ie Bogdan Mugerle.
Sledil je variantni predlog, da bi bilo v prihodnje za polovico manj krajevnih organizacij ZRVS v občini, po dve sedanji naj bi se združili v eno. Ko so govorili o smernicah delovanja ZRVS v prihodnjem obdobju, so menili, da bi z zaključki občinske letne konference počakali na zaključke republiške konference in jih nato uskladili.
Na koncu seje predsedstva je sekretar OK ZRVS podal nekaj aktualnih informacij. Med dru-
gim je povedal, da smo velenjski starešine lahko veseli, da imamo v novi republiški konferenci kar tri naše člane v komisijah predsedstva republiške konference, Martin Slatinšek pa je predsednik odbora za kontrolo materialnega in finančnega poslovanja. Član komisije za statutarne, organizacijske, kadrovske in finančne zadeve je Mihael Uranjek, član samoupravnega sodišča pa Pankracij Semečnik.
Pred zaključkom seje predsedstva se je novi predsednik zahvalil prejšnjemu, Mihaelu Uranje-ku, za uspešno vodenje rezervne starešinske organizacije občine Velenje in mu ob tej priložnosti izročil knjigo v spomin.
B. M.
Pionirji so tekmovanje vzeli zelo resno in v športnem duhu
Učenci so bili prisrčni in so jih med izvajanjem programa večkrat prekinili z dolgim ploskanjem
Krajevna skupnost Paka
Prisrčno srečanje starejših krajanov

Združenje šoferjev in avtomehanikov Titovo Velenje
Novo vodstvo in 10-letnica avto šole
Na petkovem občnem zboru ZŠAM Titovo Velenje se je zbralo manj članov kot so pričakovali "za imeniten dogodek — praznovanje desetletnice njihove av-to-šole ter volitve novega vodstva. Kljub temu so člani in gostje dostojno »poračunali« o dosedanjem delu, za naprej pa so se zmenili za toliko dela, kot ga bodo zmogli v sodelovanju s svojimi člani, skromnejšimi sredstvi in interesi v vrstah voznikov. Še vedno se ne mislijo odreči pomembni družbeni aktivnosti na področju prometne preventive, izobraževanju svojega članstva.
kulturni dejavnosti znotraj organizacije, športni dejavnosti v šoferskem poklicu, če pa bo volja in sloga, nameravajo posvetiti še več strokovnih naporov za ohranjanje statusa poklicnih voznikov, izboljševanju delovnih pogojev in uveljavljanju beneficirane delovne dobe šoferjem. Porok za uspešno delo bo nedvomno večja povezanost znotraj avto-parkov v naši občini, sodelovanje s sosednjimi združenji ter z zvezo ZŠAM Slovenije, če bo delovala v interesu svojega članstva.
Ob praznovanju desete oble-
tnice avto-šole ZSAM Titovo Velenje je njen vodja Janez Pukl poročal o uspehih in o problematiki, o delu in razmerah na področju izobraževanja ter usposabljanja občanov za voznike motornih vozil. Menil je, da si je njihova ustanova vedno prizadevala uresničevati takšno izobraževanje, ki je bilo v interesu kandidatov, čim racionalnejše in z veliko mero strokovnosti. Poslej bo prav slednje odločilno vplivalo na obstoj avto-šole ter na trž-nost, saj je konkurenca v slovenskem prostoru prinesla tudi pozitivno plat.
Nekaterim članom avto šole in združenja so ob koncu pripeli plakete, podelili priznanja, šoferski pevski zbor, ki ga prizadevno vodi zborovodja Glavnik, pa je zbor napravil še bolj svečano.
Ob zaključku, ko so izvolili novo vodstvo ZŠAM Titovo Velenje (predsednik je postal prometni inženir Alojz KOLENC, sekretar pa prometni inženir Slavko REHAR, oba iz Gorenja), so se šoferji zadržali na družabnem klepetu, kar je redka priložnost za delavce v tem poklicu.
Jože M1KLAVC
Z KO Velenje
Novo vodstvo
Na ponedeljkovi seji zbora delegatov zveze kulturnih organizacij občine Velenje so udeleženci poleg ocene sezon 1988/89 in 1989/90, delovnega in finančnega načrta zveze za letos izvolili tudi novo vodstvo.
Na čelu zveze bo odslej Srečko Meh, predstavnik Šaleških likovnikov, za podpredsednika so delegati izvolili Mileta Trampuša. Novo predsedstvo sestavljajo še predsedniki posameznih odborov, in sicer Ivan Marin (dosedanji predsednik zveze) glasbeni, Jože Kotnik, gledališki odbor, Vinko Šmajs za sodelovanje s šolami, Josip Bačič, literarni, Irena Gorogranc plesni odbor, kdo pa bo zastopal interese članov kinokluba. Stiskarne pa zaenkrat ti še niso odločili.
'P
Takšna srečanja so vedno vesela in prisrčna, zlasti pri starejših, ki se sicer bolj poredko videvajo
Prebivalci krajevne skupnosti Paka praznujejo vsako leto 24. aprila svoj krajevni praznik v spomin na mlado padlo partizansko ku-rirko Angelo Avberšek. Ob tej priložnosti so pred časom proslavili 30-letnico tamkajšnje osnovne šole, v soboto pa je krajevna organizacija Rdečega križa pripravila srečanje starejših krajanov starih nad 60 let. Poudariti velja, da v tej hriboviti krajevni skupnosti, katere zaselki so daleč drug od drugega, živi veliko število starejših krajanov. Malo ie mladih družin in tako je tudi vpis v tamkajšnjo osnovno šolo vsako leto manjši.
Prav zato so srečanja starejših krajanov, ki so postala že tradicionalna, v tej krajevni skupnosti toliko bolj zaželena in dobrodošla. Vsako je doživetje zase in tako ie bilo tudi v soboto, sicer že petič po
vrsti. Najprej so udeležence s prisrčnim, domiselnim in na trenutke hudomušnim kulturnim programom pozdravili učenci osnovne šole Paka, nato pa je starejše krajane nagovorila Sonja Knap in jim zaželela dobrodošlico in kar najlepše počutje. Med drugim je dejala, »da smo kljub velikim spremembam, ki se dogajajo v zadnjem času, še vedno tu. Tu smo, da se pogovorimo in poveselimo. S tem hočemo dokazati, da nismo eni tistih, ki se zavzemajo, da se vse kar je doslej veljalo odstrani in da nas čaka neprimerno boljši čas. Upajmo, da res, osebno pa o tem nisem prepričana. Obljubljam, da se prihodnje leto spet srečamo.«
Sledila je pogostitev, za še bolj prijetno razpoloženje na družabnem srečanju pa je poskrbel harmonikar.	ß Mugerle
V Titovem Velenju imamo novo skupino, ki igra zabavno glasbo. Mladi fantje, poldrugo leto igrajo, pridno trenirajo in igrajo na zabavah v Titovem Velenju in okolici. Samo Pučnik (kitara) piše in komponira skladbe in upajo, da bo kmalu izšla njihova prva kaseta. Skupino Bay poleg Sama sestavljajo še Janko Stopar (kitara), Milan Klemenčič (bas kitara), Brane Lampe (bobni), Jože Grudnik (harmonika klaviature), Janko Šumečnik (klarinet) in Andrej Oblak (trobenta). Skupino Bay najdete na telefonski številki 858 011. Posnetek foto Lajt.
Zagrebško področje je eno najzanimivejših za Vegradove gradbince, saj tu uspešno in v precejšnjem obsegu gradijo. Med drugim tudi stanovanja. V tem času zaključujejo stanovanjski kompleks na Trpanski ulici. Vsa stanovanja so že prodali. Graditi so jih začeli oktobra lani s sistemom prostorskih elementov, konec junija pa jih bodo že predali.
(m:)
Občinsko gasilsko tekmovanje
Nastopilo 590 pionirjev in mladincev
V nedeljo je bilo na mestnem stadionu v Titovem Velenju občinsko gasilsko tekmovanje za pionirje, pionirke, mladince in mladinke, ki sta ga organizirala gasilsko društvo Pesje in občinska gasilska zveza Velenje. Mlajši pionirji in pionirke so bili v skupini A, tekmovalo je 17 desetin, v B skupini starejših pionirjev in pionirk je sodelovalo 22 desetin, v mladinskih kategorijah pa je tekmovalo 20 desetin. Skupno je na tekmovanje prišlo skoraj 600 mladih gasilcev, ki za občino Velenje predstavljajo velik vir bodočih usposobljenih gasilcev.
Pionirji in pionirke A skupine so se na tekmovanju pomerili v zbijanju tarče z vodo in v štafeti s prenosom vode, pionirji in pionirke B skupine pa so tekmovali v štafeti z ovirami in štafeti na 800 metrov, medtem ko so morali mladinci in mladinke pokazati kako obvladajo delo z motorno brizgalno (800 litrov) in kako dobro tečejo štafeto z ovirami na razdalji 450 metrov. Tekmovanje je potekalo brez zastojev in v skladu z načrto(n, ki sta ga sprejela odbor za tekmovanje in OGZ Velenje. Občinska gasilska zveza se zahvaljuje za uspešno organizacijo tekmovanja gasilskemu društvu Pesje in ZTKS, ki je omogočila tekmovalni prostor. Zapišimo, da bo občinsko tek-
movanje članov, članic in veteranov v nedeljo, 20. junija na letališču Lajše.
Še rezultati: pionirji A: 1. Pa-ška vas, 2/Pesje, 3. Titovo Velenje; pionirke A: 1. Škale, 2. Topolšica I, 3. Topolšica II; pionir-
ji B: 1. Topolšica, 2. Šentilj II, 3. Paska vas; pionirke B: 1. Lokovi-ca, 2. Šentilj, 3. Gaberke; mladinci: 1. Šalek, 2. Titovo Velenje, 3. Topolšica; mladinke: 1. Šoštanj, 2. Topolšica, 3. Škale.
B. Mugerle
Spet bo zelena moja
Zdi se, da ELEKTROSTROJNA OPREMA iz Titovega Velenja hitreje koraka s časom kot včasih. Videli smo razstavni prostor tega podjetja na sejmu »Tehnika za okolje« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Predstavljajo svoje ekološke programe za čiščenje zraka in vode, pojavili pa so se tudi s popolnoma novim programom za predelavo industrijskih in komunalnih odpadkov. Tako je njihov ekološki znak (žabica — regica) segel še na eno silno pomembno področje našega vsakdanjega življenja.
Upajmo, da bo njihov najnovejši slogan SPET BO ZELENA MOJA DOLINA naletel na ugoden odmev tudi pri investitorjih. Projekt za odžvepljevanje v TEŠ in njihova mobilna naprava Flot-5 že dokazujejo, da s svojim projektantskim in proizvodnim potencialom to znajo.
Potrebna je le še naša zavest, da želimo in moramo obvarovati okolje, da bodo zelene žabice (in s tem tudi zanesljivo mi ljudje) lahko živele.
Za naprave zna poskrbeti ESO.
Z razstave »Tehnika za okolje«
mng
Mladi pianistki Katja Skornšek in Tea Vodušek
Glasbo je treba »graditi«
Za Katjo Skornšek in Teo Vodušek, mladi virtuozinji in učenki glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Titovo Velenje bomo gotovo še kdaj slišali. Trditve nismo zapisaii kar tako. ampak na osnovi dejstev. Mladi sta še. devet let se ukvarjata z glasbo —igrata klavir, bera uspehov s pomembnejših nastopov na koncertnih odrih pa zavidanja vredna. Sploh zadnji z zveznega tekmovanja učencev in študentov glasbe v Beogradu. V konkurenci klavirskih duov sta namreč s svojim programom in seveda izvedbo navdušili posebno žirijo. Ta jima je namreč za njen nastop dodelila absolutno prvo nagrado.
Zadovoljstvo, ki ob lem izžareva z njunega obraza, je upravičeno. Kajti, biti dober v pravem trenutku ter pri tem doseči še takšno uvrstitev ni kar tako. »Šok sva doživeli najprej doma, za nameček so se nama tik pred
zveznim tekmovanjem vnele še prstne blazinice, šok pa naju je čakal še ob koncu tekmovanja v Beogradu, ko sva prebrali uvrstitev. V glavno mesto Jugoslavije sva skupaj z mentorico Jožico Grebenšek odšli, da bi se prepričali, kje sva. Na vrhu med mladinskimi klavirskimi dui,« pravita ponosno. Slednje tudi njuni mentorici ni tuje. Le zakaj bi ji bil, saj je del Katjinega in Teinega uspeha tudi njene-ga.
Povračilo za trud priznanja gotovo so. Toda, glasbo »gradiš«, ne da se je naučiti od danes na jutri oziroa »napiflati« na pamet. Treba je vaj, vaj in zopet vaj. Presneto tehten vzrok mora biti, da Katja in Tea ne sedeta za klavir vsak dan in odigrata tisto, kar morata. Najbrž ni treba posebej pisati, da jima ukvarjanje z resno glasbo zapolnjuje večino uric prostega časa, da je zanju igra-
/z muzeja Velenje
Zgodilo se je .
31. MAJA
LETA 1952
V	naši rubriki v zadnjem času ni bilo veliko novic Šmartnega ob Paki, danes pa je prva, ki smo jo našli v Savinjskem vestniku, prav iz Šmartnega:
»Proslava, ki se je vršila preteklo nedeljo dopoldne, je bila vsa v znamenju velike ljubezni do našega maršala Tita. Dvorana, ki je dokaj prostorna, ni mogla sprejeti vseh ljudi, tako da so stali ljudje tudi na hodniku. Kljub temu, da je bil program precej obsežen, so ljudje vztrajali do konca. Spored je bil prav srečno izbran in tudi podan. Posamezne točke so izvajali otroci obeh osnovnih šol, gimnazijci, mladinci, predvojaška in člani KU D. Višek je dosegla zadnja točka »Svoboda«, katero so podali gimnazijci pod vodstvom tov. Kotnikove. Pohvalno moramo omeniti tudi pionirski gimnazijski pevski zbor in tam-buraški zbor iz Velikega vrha. Splošno opažamo, da so proslave pri nas zadnje čase prav pestre in številno obiskane.«
Takšnih novic v teh dneh v naših časopisih seveda ni bilo opaziti, ker je od smrti tov. Tita minilo že deset let in ker je tudi dan mladosti dobil drugačno vsebino in pomen. Tudi na Tita danes ne gledamo več kot na božanstvo, ampak kot na človeka z vrlinami in napakami. Globoko pa upam, da med nami ni ljudi, ki bi mu tudi po njegovi smrti želeli soditi in seliti njegove mrtve kosti. Najlažje je udrihati po mrtvih in vse napake preteklosti pripisovati prav njim. Ne bodimo tudi mi barbari in pustimo zgodovini, da Tita postavi na mesto, ki si ga je s svojim delom in življenjem tudi zaslužil!
S podnaslovom »Gostovanje Šoštanjčanov« se članek v Savinjskem vestniku nadaljuje takole:
»Isto nedeljo dopoldne so pri nas gostovali Šoštanjčani z Molierovim »Skopuhom«. Takih iger in dobrih igralcev si v naši sredi večkrat želimo. Kako naši ljudje želijo take zabave in pouka, so pokazali s tem, da so dvorano do zadnjega kotička napolnili.«
Danes je »Gledališče pod kozolcem« iz Šmartnega ob Paki eno najboljših amaterskih gledališč v Sloveniji. Mogoče so navdih za svoje uspešne delovanje dobili ravno pri Šoštanjča-nih, kjer pa je ta dejavnost skoraj zamrla. LETA 1957
Tudi v tej številki Celjskega tednika sta bili dve novici iz naše doline, tokrat iz Šoštanja. Prva ima naslov »Taborjenje obveznikov predvojaške vzgoje« :
»V Šoštanju že nekaj časa tabori prva skupina obveznikov predvojaške vzgoje iz mozirske občine. Taborjenje je organizirano skupno s šoštanjsko občino, vodijo pa jo v glavnem rezervni oficirji. V dopoldanskih urah so na programu vojaške vež-be, popoldan pa imajo razna politična, gospodarska in prosvetna predavanja.«
Zahvaljujoč poveljniku velenjske teritorialne obrambe, bodo lahko imeli naši teritorialci tudi v prihodnje orožne vaje (z orožjem seveda, ki je ostalo v domačih skladiščih).
Druga novica pa ima naslov »Koncert šoštanjskih gimnazijcev« :
V	nedeljo je pevski zbor šoštanjske gimnazije zapel pred napolnjeno dvorano. Poslušalci so dali hvaležno priznanje mladim pevcem in zborovodji Trobinovi. Pevski koncert je bil na višini in pokazal, da lahko zbor priševamo med najboljše v okraju, če že ne izven njegovih meja. Tak koncert prireja zbor redno vsako leto, toda radi bi jih večkrat slišali.«
Šoštanjčani so nekdaj torej radi poslušali zborovsko petje, žal pa je danes drugače. Koncerta mešanega pevskega zbora Svobode iz Šoštanja, ob sedemdesetletnici društva, se je namreč udeležilo izredno malo obiskovalcev in prav žalostno je bilo pogledati pol prazno dvorano Doma kulture v Šoštanju. Ob tem je treba povedati, da ne gre za slab zbor, ampak za zbor, ki je letos na prireditvi Naša pesem v Mariboru dobil bronasto plaketo. LETA 1963
Tudi naslednjo novico z naslovom »V Velenju razgovor z gledalci televizije« smo izbrskali v Celjskem tedniku:
»V torek zvečer je RTV Ljubljana priredila v Velenju razgovor z gledalci in to z namenom, da bi svoje oddaje čim bolj približala njihovim željam. Zanimivo je, da so gledalci enotno grajali porast tehničnih napak, ki so zadnje čase stalni gost televizijskih oddaj, dočim so se glede programa eni opredeljevali za več kulturnih dobrin, medtem ko so drugi želeli več športnih dogodkov kot doslej. Vsekakor je raznolikim željam težko ustreči in zaenkrat lahko pričakujemo, da bo to ravnovesje ostalo kar status quo, kajti gledalci so se že priučili magičnim besedam: »čim bo mogoče . . .«
Te magične besede nam še danes odzvanjajo po ušesih!
DAMIJAN KUAJIČ
nje na klavir konjiček, za katerega je potrebnega zvrhana mera volje, potrpežljivosti,. . . Pomoč mentorja je pri tem nepogrešljiva. Ta mladih pianistk kot sta naši sogovorici ne le uči, ampak: »Pride kriza, ki jo je treba premagati s skupnimi močmi. Kadar nastopijo težki trenutki je potrebna spodbuda. Ujele smo sé in trudimo se biti čimboljše. Kaj bo nastalo, pa se pri delu kot je igranje na klavir, nikoli ne ve,« se je vključila v pogovor Jožica.
Odgovor na vprašanje, kam sodita v svetu klasične glasbe sta Katja in Tea našli. Sploh za slednjo je ta pomemben, kajti trdno je odločena tudi nadaljevati začeto pot po končani družboslovni usmeritvi na Centru srednjih šol v Titovem Velenju. Katja, ki je prav tako dijakinja 2. letnika centra, vendar naravoslovne usmeritve, pa odgovora v zvezi z glasbo v prihodnje ne ve nič določnega.
Na vprašanje, kako naprej, pravita, da sedaj iščeta note za štiriročno igranje, ker je ustrezne literature premalo. Naštu-dirali in izpilili sta že nekaj novega in kmalu bosta na odru zaigrali tudi to. »O..., ja, soli-stinčo delo ne sme trpeti zaradi tega,« svari mentorica. »Program morata delati vsaka zase naprej, štiriročno igranje pa kolikor bo čas dopuščal in glede na ponujene priložnosti.«
Čeprav, kot sami pravita, je to težak posel, poln odrekanj, vztrajnosti in še bi lahko kaj omenili, smo prepričani, da bosta naši sogovornici in z njima vred mentorica uspešno nadaljevali. Priložnosti za dokazovanje o svoji vrednosti bo gotovo dovolj. Sicer pa sami zatrjujeta, da ne igrata za priznanja in zato tudi ne bo velike žalosti, če bosta udarjali po črno-belih tipkah na kakšnem manj opaznem koncertu ali gostova-
njU'	(tap)
Mentorica, Katja in Tea pri urah klavirja
Iluzija besed
Velik uspeh Barbare Jakše in Staneta Jeršiča
Velik kulturni dogodek se nam obeta ta torek. Le malo je takšnih v našem malem mestu. Le malokrat se komu posreči, da izda knjigo in še manjkrat, da predstavlja ta enega izmed vrhov umetnosti.
Barbara Jakše in Stane Jeršič sta takšna srečneža. Ljubitelji fotografije so ju cenili že doslej, njuna dela, pa tako kot se v umetnosti rado dogaja, hvalili bolj na tujem kot doma.
Barbara in Stane, dva mlada, zasanjana človeka. Kar prava umetnika! Vse je v stilu. Podstrešno stanovanje, morda je bolj prava beseda atelje. Ja, za vse jima služi. In vse jima tudi prav pride. Velika prazna stena. Zakaj je ne bi poslikala in že je tu čudovita kulisa. Idealno ozadje za nov motiv. Pa star stol, pa zavesa in lesen pograd, vse se da čudovito uporabiti, le model je še treba dobiti. »S tem niti nimava težav. Veiiko znancev in prijateljev imava tu v Titovem Velenju, pa še več v Ljubljani. Seveda pa je treba dobre modele tudi dobro pia-
PET PEDI
čati,« pravita in slutiti je, da je to kar velik problem. Umetniška fotografija dobička pač ne
Moj komandant — drugič
Moj sedež v velenjskem parlamentu mi je na prvi seji omogočil med drugim tudi to, da sem v živo slišal komandanta TO, ko je razlagal, kako so se naši teritorialci uprli oddaji svojega orožja. Ko sem ga poslušal, sem med drugim razmišljal, da bi klical uredništvo časopisa, ki ga zdaj prebirate in jim predlagal, da bi umaknili moj prejšnji sestavek. Pa nisem. Besede, ki sem jih napisal, si velenjski terHbrialci pač ne morejo pripisati na svojo grbo, kajti njihovo reagiranje ob tej sporni zadevi bo v velenjski zgodovini zapisano med lepšimi stvarmi.
Na obrobju velenjske epizode o (ne)oddaji orožja pa se vendarle najde ena stvar, ki malo bode v oči.
Povsem razumem, da se prvi trenutek ni dalo in se tudi sedaj ne da kar po dolgem in počez opletati na to temo. Po drugi strani pa je to dogodek, ki je skoraj brez presedana v novejši zgodovini Šaleške doline.
Ni, da bi ga kar tako zamolčali! S tem je namreč narejen velik korak proti tistemu, čemur se reče suverenost in ni nepomembno, da se je za tak korak odločil ravno komandant TO. Če sem prejšnjikrat zapisal, da dvomim v tiste, ki so orožje oddali, moram danes reči,
da bo moje spanje v Gaber-kah od sedaj malo bolj trdno. To pa je treba ljudem povedati. Na ta ali oni način. In zato se mi ne zdi ni-čkaj potrebna pripomba, ki jo je tudi bilo slišati na zasedanju velenjske skupščine, da naj to informacijo delegati nekako obdržimo zase, kajti vse skupaj, da je še zavito v meglice vojne tajnosti.
Razumel sem pripombo velenjskega komandanta TO, da naj ne sodimo prestrogo tistih, ki so orožje oddali, ne strinjam pa se z željo drugega razpra-vljalca, da bi Velenjčanom zamolčali to, da imajo naši teritorialci tudi svoje glave. To častno dejanje je treba razobesiti na veliki zvon pa ne zato, da se bomo z njim postavljali še naslednjih deset let, ampak predvsem zato, da bodo Velenjčani lahko za vzgled drugim in dokaz, da zaradi te »neposlušnosti« ne bo odletela nikogaršnja glava.
V času, ki je za nami, so raz-norazna priznanja in odlikovanja izgubila svojo težo, saj so se pogosto delila kar tako v tri dni. Če kdo in če kdaj, pa si komandant velenjske TO zasluži, da mu na prsa pripnejo odlikovanje. Morda ni najprimerneje, da to misel spravljam v časopis, toda lepše je napovedovati odlikovanja, kot pa skorajšnji zaključek kariere Ivana Dolničarja, kar je bilo storjeno v zadnji Sobotni prilogi Dela.
Peter Rezman
in Barbara ne pritožujeta, tako kot večina mladih umetnikov, sta skromna. Živita v svetu fotografij, čeprav poudarjata, da te le niso edino njuno življenje.
In kdo sta pravzaprav ta mlada umetnika, ki sodelujeta od leta 1987 in sta se s svojimi fotografijami predstavila in to uspešno v uglednih evropskih muzejih in galerijah. Za njuna dela se zanimajo tudi najvidnejši svetovni ljubitelji umetniške fotografije.
Barbara Jakše je Ljubljančanka, stara je 23 let, končala pa je srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Njene prve fotografije so bile zapis realnosti, kasneje, kot študentka fakultete za modno oblikovanje, pa jih je začela dopolnjevati z lastnimi kreacijami. Stane Jeršič je bil rojen v Celju, pred 33. leti. S fotografijo se je začel ukvarjati kot srednješolec, povsem pa se ji je posvetil kot študent pedagoške akademije, ko se je že uveljavil v jugoslovanskem prostoru, kjer je uspel predvsem z »life« fotografijo
prinaša in ker je zaenkrat zaposlen samo Stane, pri hiši denarja pač ni v izobilju. Pa se Stane
in fotografijo krajine. Kasneje pa se je usmeril predvsem v ateljejsko fotografijo.
Ko sta se Stane in Barbara avgusta lani vrnila s svoje silno uspešne razstave v Franciji, sta postala samozavestnejša. Vodilni svetovni fotografski kritiki, so njune fotografije odlično ocenili, pritegnila sta zanimanje. Šest fotografij je objavil vodilni fotografski francoski časopis. Za njuna dela se je zanimal art direktor Minolte (v kratkem ju bo obiskal). Pa sta se odločila:'»Izdala bova knjigo.!« Kar sta sklenila, sta tudi storila. Zbrala sta svoje najboljše fotografije, jih razporedila, opremila s Cankarjevimi teksti in vse skupaj oblikovala v zares lepo knjigo, ki sta jo poimenovala Iluzija besed.
Presrečna sta, ko prelistavata svoje veliko delo: »Zares sva vesela, saj je knjiga izpadla točno tako kot sva si predstavljala, točno tako kot sva si zamislila,« pravita in nikakor ne moreta skriti navdušenja.
»Delala sva čisto sama. Drug drugega sva spodbujala, se posvetovala. Samo najina dobra prijatelja Adriana in Charles iz Nizozemske, sta vedela, kaj pripravljava in nama pomagala.«
Ob predstavitvi knjige Iluzija besed, bodo v knjižnici Kulturnega centra v Titovem Velenju v torek, 5. junija ob 19. uri odprli tudi razstavo najuspešnejših fotografij omenjenih avtorjev. Z njimi se te dni predstavljata v moderni galeriji v Ljubljani (njuna razstava je odprta še jutri, danes pa bodo tam pripravili tiskovno konferenco).
Barbara in Stane, v svetu že uveljavljena fotografa, se torej zdaj predstavljata domačemu občinstvu, z umetniško knjigo in razstavo. Ob tem je njuna največja želja, da bi si njune fotografije ogledalo čim več občanov, da bi ti radi prelistavali tudi njuno knjigo, za katero upata, da bo podobno kot doslej mnoge njune fotografije, uspela tudi na tujem.
Mira Zakošek Stane Vovk
BODE V OČI $ BODE V OČI
Že kašča sama je znamenitost posebne vrste, razstava v njej pa seveda ne zaostaja
Veselje članov volilnih odborov po znanem rezultatu referenduma
Velenjski avtomobilski sejem
Tudi veliko dvokoles
Tudi to lepo nedeljo je bilo na velenjskem avtomobilskem sejmu precej prodajalcev avtomobilov in kupcev, no, vsaj tistih, ki so si bolj »resno« ogledovali železne konjičke in njihove cene ter nepogrešljivih »firb-cev«, točneje nedeljskih sprehajalcev. Prodajalci so tokrat kot po navadi ponujali avtomobile različnih znamk, starosti, velikih in malih. Za spremembo od preteklih nedelj je bilo tokrat na sejmu tudi veliko motornih koles in koles z motorjem. Da je teh koles vsak dan več na cestah in na sejmih, je lep dokaz, da se poletje bliža s hitrimi koraki.
Poglejmo še nekaj cen. Yugo 65, 1989, 65.000 dinarjev, Yugo 45, 1985, 5.500 DEM, Golf (bencin), 1982, 8.000 DEM, Golf (bencin), 1979, 5.300 DEM, Renault 18, 1983, 7.000 DEM, Renault 4, 1988, 8.000 DEM, Lada samara, 12. mesecev, 12.700 DEM, Opel kadet, 1988, 10.500 DEM. Jetta W, 1980, 8.000 DEM, Visa, 1983, 9.500 DEM, Zastava 101, 1984, 4.800 DEM in tako naprej.
b. m.
tržnica
ski tržnici ni primerljiva iz takšnih in drugačnih razlogov z našo, velenjsko, bodo morda cene z žalske tržnice. Takole so se gibale: krompir, greipfrut, limone po 20 dinarjev za kilogram, pomaranče, jagode in jabolka 25 din za enako količino, 30 dinarjev so morale odšteti gospodinje za kilogram nove čebule, tudi kumar, po 34 din je bil kilogram solate, dinar več banane, po 40 dinarjev češnje, paradižnik po 45, kilogram grozdja pa po 60 dinarjev.
VELENJSKA TRŽNICA
Primerjava bo polnejša, če k cenam, ki smo jih zabeležili na celjski in žalski tržnici dodamo še to našo, velenjsko, čeprav dvomimo, da se bo komu splačalo zaradi razlike v ceni prevoziti nekaj kilometrov, tudi zato ker se lahko vidi, da si cene pravzaprav sploh niso tako zelo različne kot bi najprej pomislili.
Zelenjava: paradižnik — 50 dinarjev kilogram, kumare 40 in 50 dinarjev, korenje 30, čebula od 15 do 30 dinarjev, paprika 90 in 100 dinarjev, krompir 20, solata 30 dinarjev.
Sadje: češnje 45 in 50 dinarjev kilogram, jabolka 30, pomaranče 25, breskve 50, jagode od 30 do 35, grenivke 25 in limone 23 in 25 dinarjev kilogram.
Jap, mkp
Dragoceno izročilo v izvirni kašči
V petek popoldne je bila na Ljubnem ob Savinji redna seja izvršilnega odbora Zgornjesavinj-ske turistične zveze. V uvodnih točkah so ocenili delo odbora od prejšnje do te seje, v nadaljevanju pa so se pogovorili o pripravah na redno letno skupščino. Zadnja točka tokratne seje je bila prijetna zanimiva in za razvoj turizma v Gornji Savinjski dolini še kako pomembna. Člani so se namreč udeležili otvoritve stalne razstave izdelkov Antona Jamni-ka in s tem počastili spomin na tega izjemnega ljudskega ustvarjalca, izumitelja, rezbarja, rokodelca in fotografa. Poslej stalna razstava je našla mesto v čudoviti in lepo ohranjeni Jamnikovi kašči, v okolju torej v katerem so stvaritve Antona Jamnika dejansko nastajale. Največ zaslug za ureditev te stalne razstave gre Savinji — turizem, predvsem Anki Rakunovi, ob njej Aleksandru Videčniku, kulturni in raziskovalni skupnosti občine Mozirje,
pa razumljivo Jamnikovim, ki so bogato dediščino ohranili, pomagali pri urejanju razstave in ponudili mesto v zares lepi kašči na svoji kmetiji. Med gosti na otvoritvi so bili domačini, predstavniki Savinje Mozirje, skupščine občine in drugi, dogodek pa je s svojim obiskom počastil tudi dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva Republike Slovenije.
Nekaj besed o tem gotovo ne bo odveč. Jamnikova kmetija je zelo stara in je bila nekoč velika posest, saj so zemljiški gospodje preprečevali delitev hub. Vseeno se je življenje na kmetijah v prejšnjem stoletju in po kmečki odvezi precej spremenilo. Gospodar je ponavadi postal starejši sin, ostali otroci pa so ostali pri hiši kot strici in tete, ali pa so si poiskali kruha drugje, tudi preko morja. Anton Jamnik je bil v družini stric, saj je kmetijo prevzel brat. Bil je telesno prizadet in ni mogel opravljati težjih kmečkih del, poiskal pa je drugi
Simona Weiss, predstavitev malih gospodinjskih aparatov
Poleg nakupovalnega dne v veleblagovnici Nama do 21. ure, so v petek za svoje potrošnike pripravili tudi degustacijo mesnih izdelkov Mesne industrije Primorske, vin Goriških Brd in Talisovih pijač.
Elma iz Ljubljane je predstavila male gospodinjske aparate, njihovo uporabo, pripravili pa so tudi precej dobrot za obiskovalce.
Za prijetno razpoloženje je poskrbela Simona Weiss, ki je predstavila tudi novo ploščo.
Na sliki: Najmlajši so z veseljem segli po toplih kruhkih in ocvrtem krompirčku!
izhod in tudi doma našel zaslužek. Veliko je bral in dolge ure v noč razmišljal. Neprespane noči so mu omogočile domislice, ki jih je nato skušal uresničiti, največkrat v lesu. Loteval se je vsega, naučil se je nemškega jezika, naučil se je fotografije, urarstva, rezbarstva, izdeloval je zelo uporabne predmete kot so leseni fotoaparat, mikroskop, vrtalni strojček, fotoopremo, strojček za rezance, ki še danes služi namenu, strojček za lupljenje sadja in veliko glasbil. Med nje sodijo oprekelj, lepa harfa, na katero še danes igrajo, ohranjen je harmonij, pa vrsta zanimivih ročnih ur, veliko rezbarskih del pri katerih
je najboj zanimiva verižica za uro, narejena iz enega samega kosa lesa. Rezbaril je razpela, naučil se je popravljati ure in bil uspešen urar in postal pravi strokovnjak za popravilo cerkvenih ur, celo v Celje so ga klicali, samouke je učil igranja na pihala in še bi lahko naštevali. Imel je torej zlate roke in bister um, vsekakor pa bi lahko o njem napisali zajetno in zanimivo knjigo.
Po uradnem delu je bila na vrsti pogostitev s katero so se gostitelji še posebej izkazali z izjemno okusno domačo hrano, pesmijo, šalami in domislicami, za še večjo sproščenost pa so poskrbeli domači godci.	j-P-
Celjska, žalska in velenjska
Logarska dolina
V nedeljo spet v Matkov škaf
Planinsko društvo Solčava in komisija za planinstvo pri ZTKO Mozirje bosta v nedeljo, 3. junija, pripravila vsakoletni pohod do enkratne naravne znamenitosti v Matkovem kotu. Gre za pogosto tudi preko 30 metrov visok valj, ki ga v visok snežni plaz izdolbe narava. Letos je seveda snega manj, pa še vendar je »škaf« visok preko deset metrov. Pohodniki se bodo zbrali ob 8. uri pri gostišču Zohar v Logarski dolini, skupni odhod pa načrtujejo za 9. uro. Do Kočnarjeve žage v Matkovem kotu je možen prevoz, od tam do »škafa« pa je poldrugo uro ne preveč zahtevne poti, vseeno pa priporočajo smučarske palice in primerno obutev. Za prijeten zaključek pohoda bodo poskrbeli solčavski lovci pri svoji koči.
j. p.
Čeprav dan, ki smo si ga izbrali za obisk na celjski tržnici zaradi vremena ni bil najprimernejši, se je na njej trlo prodajalcev in seveda tudi kupcev. Izbira je bila res pestra, cene pa konkurenčne.
Kot je povedal vodja celjske tržnice Ivan Borovnik, ponuja svoje tržne viške oziroma poskuša zadovoljiti kupce okrog 100 prodajalcev na dan. Ponujajo vse — od sadja, zelenjave, mesa in mesnih izdelkov do izdelkov suhe robe, konfekcije, lončarskih in svečarskih izdelkov, bižuterije do coklarstva. Mesto na tržnici imajo seveda tudi vrtičkarji, tri leta nazaj pa poseben prostor še mlečni proizvajalci. Obiski tržnega inšpektorja so na dnevnem redu, včasih tudi po dvakrat. »Celjani in prebivalci bližnje ter dalj-nje okolice mesta ob Savinji so z založenostjo zadovoljni, vpliva na tarnanje glede cen pa nimamo nikakršnega, saj se te prosto oblikujejo, poudarja sogovornik. Naj zapišemo še, da je tržnica odprta ob delavnikih od 6. zjutraj do šeste zvečer, ob sobotah od 6. do 15.30 ure, ob nedeljah pa od 6. do 11. ure.
Sedaj pa k cenam: gospodinja, ki je tega dne hotela napolniti lonec z najrazličnejšo zelenjavo, je lahko izbirala med tisto, ki jo ta letni čas nudi: paradižnik, resnično zelo lep, so ponujali od 40 do 50 dinarjev, kumare po 20, 30, din, pušeljc novega peteršilja za 10 din, za
Krajani Šmartnega ob Paki
Glasovali ZA samoprispevek
Prejšnja nedelja za krajane krajevne skupnosti Šmartno ob Paki ni bil povsem navaden dan. Na referendumu so se namreč odločali za uvedbo petega samoprispevka oziroma za nadaljnji razvoj ali stopicanje na mestu. Čeprav so že v preteklih letih znali oplemenititi vsak dinar, vihteti kramp in lopato na udarniških akcijah, uredili marsikatero vprašanje, imajo nerešenih še nekaj želja.
In kako so se odločili? Od 1048, kolikor jih je prišlo na štiri volišča, jih je_ZA obkrožilo 854 ali 67,56 odstotkov. Po posameznih volilnih mestih: Šmartno ob Paki, Slatine 62,57 odstotkov, Mali vrh 79,47, Gav-ce, Veliki vrh 82,88 in Rečica, Podgora 66,41 odstotkov ZA.
V naslednjih petih letih bodo krajani tretje največje krajevne skupnosti v Šaleški dolini združevali denar za sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja, mrliške vežice, kabelskega TV sistema, za vzdrževanje družbenih in komunalnih objektov v kraju, za rešitev vodooskrbe za nekatera gospodinjstva v Podgori ter za obnovitev in rekonstrukcijo krajevnih cest prvega in drugega reda.
Polomljene klopi ob Kidričevi cesti ne gredo na živce samo stanovalcem, ki stanujejo ob njih, z žalostjo jih velikokrat ogledujejo tudi sprehajalci, stanovalci Doma za varstvo odraslih, ki bi si radi včasih težke noge spočili z odmorom na kateri od njih. Ampak tistega, ki bi jih pošti-mal, ne najdemo in ne najdemo. Eden se zgovarja na drugega, drug na tretjega ... Škoda!
Kaj se ve, morda pa se sam javi tisti, ki mu je dolžnost urediti jih in spraviti v prvotno stanje? Ali še bolje — sploh se mu ni treba javiti, dovolj je, da jih >po-štima<, ali pa odstrani sledove, če je to lažje, da so tam klopi nekoč bile.
(B. Mugerle)
kilogram solate berivka so morale odšteti 30 dinarjev, za mariborsko solato prav toliko, novo čebulo je bilo moč kupiti za .30 do 40 din, za kilogram novega krompirja 20 dinarjev, šop novega korenja 50 dinarjev, cena za kilogram paprike pa se je gibala od 80 za nekoliko slabše do 100 dinarjev za mesnate sadeže. Manjkalo seveda ni lepih glav cvetače, pa malancan rdeče redkvice, graha,.. .
Sadje — sladkih in vabljivih jagod kakršnekoli vrste je bilo na prodajnih policah stojnic največ. Za kilogram pa je bilo treba odšteti od 15 do 35 dinar-
jev. Kilogram jabolk, res debelih, je bil dražji od kilograma pomaranč. Prve so »držali« po 30 din, za druge pa od 18 do 25 dinarjev. Seveda ne bomo posebej omenjali češenj — 35, 40, 50 dinarjev, grozdja, suhih sljiv, orehovih jederc.
Dokaj enotne pri ceni in tudi kakovosti so bile tega dne prodajalke mlečnih izdelkov, ki so zahtevale za kilogram skute 30, za liter smetane pa šest dinarjev manj.
ŽALSKA TRŽNICA
Če morda ponudba na celj-
Najuspešnejši Velenjčan na srečanju Damjan Lesjak skupaj z učiteljem praktičnega pouka Rudijem Rožičem
srednjih šol
Prejšnji četrtek je bilo na Centru sredjih šol v Titovem Velenju resnično nadvse živahno. Ob zaključku že tradicionalnih dni te srednješol-
Z razstave dosežkov učencev na kulturnem, tehniškem in raziskovalnem področju
Za ohranitev živalske vrste
V prejšnji številki NČ smo na kratko omenili vsebino Odločbe, ki jo je izdal Komite za družbene dejavnosti občine Velenje v zvezi z zaščito VELIKEGA VRTNEGA POLŽA — HELIX pomatias, na nekoliko začinjen način. Tokrat pa naj podkrepimo odločbo z našim strinjanjem o potrebnosti takšnega ukrepa.
Nabiranje vrtnih polžev, ki so n tesnici razširjeni ob porečjih, potokih, robovih gozdov in dru-
gih vlažnih predelih, je zaradi za-služkarstva in vse večje nuje za iskanjem eksistenčnega zaslužka, postalo za to živalsko vrsto prava katastrofa. Polž, ki je bil pogost spremljevalec narave (še najmanj domačih, obdelanih vrtov), je v nekaj letih odkupa pri naših izvoznikih, postal redek in s tem ogrožen z vso svojo biološko verigo v naravi. Odločba utemeljuje prepoved nabiranja v komercialne namene, odkup, pro-
dajo in izvoz za obdobje 12 mesecev v pričakovanju, da bo v tem času izšel zakon, ki bo zaščitil velikega vrtnega polža in tako po tej poti uničevanje narave.
V odločbi je natančna obrazložitev ogroženosti, ki zadeva tudi druge živalske vrste, saj nabiralci posegajo v njihovo okolje prav v času intenzivnega razmnoževanja. Polž Helix pomatias bo bržkone razglašen za naravno znamenitost, kar predlaga Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Ker je za letos zaključen odkup polžev, si nabiralci naj zapomnijo, da prepoved velja do 30. aprila prihodnjega leta, inšpekcije pa bodo v prihodnje preprečile odkup in preprodajo ter izvoz polžev, mogoče že na zakonski osnovi. Polži z dolgimi »rogovi« ne bodo tako še naprej krasili našo ogroženo naravo.
Jože MIKLAVC
ske ustanove v našem mestu so namreč učenci pripravili razstavo dosežkov, ki so jih ustvarili s pomočjo mentorjev na kulturnem, tehniškem in raziskovalnem področju, pedagoški in drugi delavci centra pa so ob tej priložnosti spregovorili z maloštevilnimi starši tudi o delu, uspehih in drugih aktivnostih na šoli. V domu kulture v Titovem Velenju pa so za vse pripravili še krajšo kulturno prireditev.
Majhni duhovi zadevajo ob precej malenkosti. Veliki duhovi vse malenkosti vidijo, vendar se zaradi njih ne vznemirjajo.
La Rochefoucauld
NOVICE IZ MISLINJSKE DOLINE
Srečanje
Franjo Vodovnik
NEKAJ ŠOFERSKIH
Na občnem zboru Združenja šoferjev in'avtomehani-kov, ki so ga letos spravili pod streho nekoliko pozno, je poveljnik uniformirancev poročal: »... imamo preko sto uniform, prelepili šoferskih paradnih oblek, ki pa jih nekateri ne marajo nositi. Naj jih kar nazaj prinesejo, da jih ne bodo doma molji načeli. . .«
XXX
Na tem občnem zboru so svečano poročali o uspešnem delovanju avto šole ZŠAM Titovo Velenje v obdobju DESETIH LET. Po besedah vodje avto šole, so bili člani zares delovni:
»... celo danes, ko praznujemo, je večina članov avto šole še kar na delu, na vožnji s kandidati, na izpitih . . .« Nekateri so komaj utegnili priti po zaslužena priznanja!
XXX
Na občnem zboru je bilo med poročili slišati tudi naslednje mnenje. » . .. kandidati bi morali za plačane ure še bolj izkoristiti čas poučevanja. No, inštruktorji naj bi učili zares polno pedagoško uro!«
Šojerji in vodstvo ZŠAM so bili kar korajžni, saj so si povedali skoraj vse. kar jih teži. Pozabili niso niti na izpitno komisijo. Nekdo je menil približno takole:
»... ne vemo, ali ima izpitna komisija določen kriterij uspešnosti okrog 60 %, ali mi naučimo le za 59 %, ali pa se kandidatov ne da naučiti za 100 %. Dejstvo je, da se izpita in najbrž izpitne komisije kandidati bojijo kot hudič križa ...«
XXX
Na občnem zboru je dosedanji predsednik združenja šojerjev in avtomehanikov oslavljal goste in člane izključno z GOSPODJE šojerji in GOSPODJE GOSTJE. Tovarišev kot da ni bilo zraven, pa bi bilo zelo dobro, če bi si bili šojerji vsaj malo tovariši, saj jih pri delu, na cesti in v nesreči pesti prav to — netovarištvo. Torej, srečno vožnjo tovariši šojerji in gospodje vozniki!
Učenci Centra srednjih šol
Tudi letos najboljši
Med dnevi Centra srednjih šol Titovo Velenje so se učenci strojne usmeritve na dan mladosti udeležili že tradicionalnega srečanja srednjih strojnih šol. Lani je bilo to v Titovem Velenju, letos v Novem mestu.
Tako kot lani so bili najuspešnejši tudi letos. Med desetimi šolami iz Slovenije, ki so se udeležile tekmovanja, so velenjski strojniki dosegli naslednje uvrstitve: v struženju 1. mesto, v rezka-nju so bili četrti, orodjarstvu tretji, tehničnem risanju in elektro-obločnem varjenju šesti, plamen-skem varjenju sedmi, v športnem delu srečanja pa so v košarki osvojili drugo, v malem nogometu tretje mesto. V svoji košarkarski ekipi so imeli tudi najboljšega strelca.
Učenci so tekmovali in preizkušali svoie spretnosti ter spo-
sobnosti na raznih področjih, učitelji praktičnega pouka pa so sedli /a okroglo mizo in za njo spregovorili o vlogi praktičnega pouka v vzgojnoizobraževalnih programih strojništva. Med drugim so se je udeležili še predstavniki republiškega Zavoda za šolstvo, ravnatelji šol. Vsi pa so, po predstavitvi zasnove učilnic praktičnega pouka in specializiranih učilnic teoretičnega pouka dali vso priznanje in podporo delavcem Centra srednjih šol Titovo Velenje pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Ob koncu so sprejeli še naslednji sklep: uspešnim učencem s tega tekmovanja lahko izpitni odbori na šolah priznajo zaključni izpit iz praktičnega pouka.
Nadvse zanimiv pa je bil tudi ogled učnih delavnic in prostra-
Dnevi Centra
Z dobro voljo se daleč pride. To vam zagotovo potrdi petindevetdesetletni Franjo Vodovnik iz Ga-berk. In to tako po kilometrih kot po času. Čil in zdrav je, še vedno aktiven, predvsem pa nasmejan in dobre volje, ki vam je delček prav rad tudi odstopi. Kar oglasite se pri njemu, pa se boste sami prepričali.
Mene je prepričal. Drobcen dedek, očica mu pravijo domači, me je počakal pred hišo. Kot staro znanko me je pozdravil, »Naš čas rad berem. Vse preberem, od prve do zadnje notice, tudi brez očal, če jih ni pri roki,« mi je hitel pripovedovati, vse to pripovedovanje pa vztrajno dopolnjeval s šalami. S pomočjo palice spret-' no hodi, a pravi: »Noge imam še prve, veste. Malo me že izdajajo, zato razmišljam, da bi jih poslal v pokoj in si naročil nove. Z zobmi pa nimam težav. Prav nič me ne bolijo,« je dejal in se na široko nasmejal ter pokazal gole dlesni.
Prvega marca pred petindevetdesetimi leti je tale naš korenjak zagledal luč sveta v Dobrovljah nad Braslovčami. Preživljal je težko mladost, kot mlad fantič pa se je podal v svet, za kruhom.« Kar peš sem jo mahnil, saj nisem imel denarja. Prvič sem šel vprašat
nih šolskih igrišč gostitelja letoš- učencev srednješolskih centrov njega srečanja.	tehniško-pedagoške usmeritve v
Prihodnje leto bo srečanje Murski Soboti.
za delo kot sedemnajstletni fantič (Franjo Vodovnik svoje pripovedovanje podkrepljuje s točnimi datumi) v Ljubljano. To niti ni daleč, le osem ali devet ur hoda. Naslednje leto, torej z osemnajstimi leti pa sem jo mahnil v Trst, ki je bil v tistih časih silno zanimiv in vabljiv. Kilometri mi niso delali težav, saj sem bil mlad in sem imel zdrave noge. Danes bi bolj težko premagal to pot,« pravi. Domači pa ga dopolnijo, da še ni tako dolgo, kar je prišel iz Titovega Velenja domov v Gaberke peš. Izgubil se je, avtobusne postaje ni našel, pa je vzel pot pod noge. In kako preživlja jesen življenja očica Franjo?
»Uživam,« pravi. »Lepo mi je. Veliko berem, pišem prijateljem, s katerimi sem se rečeval v mladosti, pišem pa prijateljem, s katerimi sem se srečeval v mladosti, pišem pa si tudi dnevnik. Veliko knjig imam, ne bi jih spravil v nahrbtnik, tudi v dve ne. Vse sem prebral. Pa še vedno jih kupujem, predvsem od državne založbe Slovenije. Naročil sem se tudi na demokracijo, če-
prav politike ne maram, a se znajdem, če je je preveč, jo kar na kruh namažem in pojem.« Franjo pa tudi še kaj postori. Ni še dolgo tega, ko je sam skrbel, da je bilo pri hiši vedno dovolj drv. Pri teh opravilih še vedno pomaga. Želo rad pa tudi popazi, na pravnučko Špelo.« Rada se imava, pa tudi skregava in stepeva se,« pravi.
»Noge me res že izdajajo,« je dejal, a jo urnih korakov ubral proti hiši, »jezik pa mi toliko bolj dobro pleše.« O tem resnično nisem dvomila, saj me je dobro prepričal. Zlahka sva se sporazumela, se pogovarjala kot stara prijatelja, čeprav so me domači na začetku opozorili, naj bom malce glasnejša. Pa niti ni bilo treba.
Franjo je bil vedno skromen in skromen je še sedaj. »Le malo je,« pravi hčerka, »pa prav nič ni izbirčen. Rad ima mlečne stvari.«
Seveda sva se s Franjom dogovorila za ponovno snidenje. Čez pet let, ko bo praznoval stoletnico ga zagotovo obiščem.
Mira Zakošek
Prizadevni delavci turistično-olepševalnega društva so tudi letos uspešno izvedli tradicionalni sejem cvetja in sadik, ki je postal že kar nekakšna tradicija. Veliko število obiskovalcev si je lahko ogledalo številne rastline in cvetje z domačega vrta, pa izdelke iz lesa in ostale domače obrti, svoje pa sta k sejmu prispevala še Market in kmetijska zadruga Mislinja, saj sta svoje izdelke prav tako ponujala po znatno nižjih cenah kot so običajne. Pri vsem tem je morda zanimivo še to, da si razstavljalci in ljubitelji cvetja izmenjujejo svoje izkušnje, seveda pa potem tudi skupaj z obiskovalci pokramljajo ob tradicionalni hrani ter pijači tega dela Slovenije.
Pred nekaj dnevi so zopet pospešeno začeli z gradbenimi deli male hidroelektrarne na reki Mi-slinji, ki so jih v lanskem letu zaradi pomanjkanja denarja začasno prekinili. Seveda to ne bo prva mala hidroelektrarna, saj se je reka Mislinja in z njo tudi kraj z njimi ponašal že v stari Jugoslaviji ter med vojno, potem pa so jih zaradi domnevne nerentabil-nosti in tudi nesmiselnega početja takratnih odgovornih Lesnega podjetja enostavno uničili ter za njimi izbrisali skoraj vsakršno sled kot, da jih ne bi nikoli bilo. Tako je minilo veliko let, pa tudi vode je precej preteklo, da so se odgovorni v elektrogospodarstvu vendarle vzdramili in se zavedli pomena in smotrnosti ponovne gradnje tovrstnih elektrarn na rekah kakršna je Mislinja.
Moč zdanjšnje elektrarne bo 300 kW, njena dela pa naj bi bila dokončana do kraja letošnjega leta, seveda pa bo povsem avtomatsko delovala ter se vključeva-
la v omrežje. Investitor vseh del vključno z gradbenimi je delovna organizacija Elektro Celje. Mimogrede naj omenimo, da sodi sama elektrarna v srednjeročni razvojni plan »100 malih elektrarn v Sloveniji«, že sedaj pa razmišljajo in pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za še eno takšno nekoliko višje v Mi-slinjskem jarku, ki bo imela moč 600 kW. Tako bi bila s tema elektrarnama tudi vodna moč reke Mislinje dodobra izkoriščena. Sicer pa bomo v Našem času o tem pripravili nekoliko obširnejši zapis.
Tudi v osnovni šoli Rada Irši-ča gredo gradbena in ostala dela pri gradnji njenega prizidka h kraju, učenci ter učitelji pa bodo tako bogatejši za osem velikih učilnic skupne površine 1200 kvadratnih metrov. Glavni izvajalec osrednjih gradbenih in ostalih del je Kograd in že z novim šolskim letom v jeseni bo objekt dan svojemu namenu. Tako se bo morda tudi v celoti dokončno rešil dvoizmenski pouk, kar je dosedaj predstavljalo za starše mnogih otrok, še zlasti ti-
ste, ki so nekoliko v odmaknjenih krajih, velik problem.
Na fotografiji se jasno vidijo ostanki mlina za mletje smrekovega in hrastovega lubja, ki je včasih služilo gumarski in usnjarski industriji. To pa so tudi edini ostanki nekdaj tako mogočnega kompleksa žag, kova-čnice, papirnice in ostalih obratov, ki so bili v času kraljevine Jugoslavije pod oblastjo takratnega veleposestnika Pergerja v Mislinji. Starejši krajani vedo povedati, pa čeprav s trpkim prizvokom, da je ravno v tistih časih kraj in z njim okolica doživljal pravi, pravcati razcvet. Nova povojna oblast pa je potem vse tisto, kar se je leta in leta ustvarjalo ter gradilo takorekoč čez noč »zafurala« bodisi, da je uničila, prodala ali pa pustila razdejati času. Ob takšnih dogodkih, bi se morali zamisliti nekdanji živeči šefi in mogotci, ki so tako neracionalno in nespametno ravnali z vsemi tistimi objekti, ki so jih dobili v upravljanje in so potem tako neslavno končali.	Silvo Jaš
Jubilejna olimpiada mladih
Prireditve ne želijo opustiti
Deset let šolarji velenjske občine na svojstven način proslavljajo dan mladosti, mesec maj — s pionirsko olimpiado, ki hkrati vsako leto pomeni zaključek različnih tekmovanj, iger in preverjanja sposobnosti na vseh področjih v iztekajočem se šolskem letu. Letos so slavili majhen jubilej — deseto obletnico. Pa letos petek, 25. maja, ni bil naklonjen mladim, ponagajalo je vreme in olimpiado so preložili na ponedeljek. Ta dan je bil morda malce hladnejši kot poprejšnji majski dnevi, vendar kljub temu sončen in lep ter na mestnem igrišču in na tribunah pravi šolski živ-žav. Tako je nekaj tisoč učencev občine preživelo ta dan skupaj z učitelji in mnogimi starši na tej največji športni prireditvi mladih v občini.
»Velenjčani smo lahko ponosni, da imamo takšno množično prireditev kot je olimpiada. Kakšno bo praznovanje dneva mla-
dosti v prihodnje bo odvisno od mnenja mnogih, želim pa, da se ne bi tudi ta prireditev zaradi različnih dogajanj opustila, ali da bi jo označili kot praznovanje kulta, kar naša pionirska olimpiada nikoli ni bila,« tako je med drugim nagovoril vse prisotne predsednik ZTKO Velenje Jože Kavtičnik. Vse zbrane pa je na začetku pozdravil tudi novi predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik. Potem je kot prejšnja leta sledil slovesen mimohod nastopajočih, pa seveda prihod letala s tremi padalci ptujskega aerokluba, ki so se spustili na zeleno travnato površino z olimpijsko zastavo z desetimi krogi (vsak krog je predstavljal eno šolo), potem dvig zastave na jambor, najboljše učenke pa so tudi letos odnesle šopek cvetja k Titovemu spomeniku v središču mesta. Nato se je začelo zares v skladu z geslom »hitreje, višje, dalje, močneje«. (VOS)
"H ,
« »vs.
Rezultati
X. PIONIRSKE OLIMPIADE
Poligon — I. in 2. razred:
1.	OSBibaRöck	5:35,0
2.	OŠ Karel Destovnik-Kajuh	5:42,3
3.	OŠ Bratov Mravljakov 5:43,8
Kros — 3. razred pionirji
1.	Majhen Jura, W
2.	Napotnik Jaka, MPT
3.	Kregar Dani, GŠ
Kros — 3. razred pionirke
1.	Jovičič Tanja, VV
2.	Kodrun Bernarda, ŠA
3.	Čanč Ksenija, W
Kros — 4. razred pionirji
1.	Merčnik Marko, BM
2.	Lozič Andrej, BM
3.	Ibrahimovič Isudin, ŠA
Kros — 4. razred pionirke
1.	Potočnik Sonja, W
2.	Petkovič Sladjana, W
3.	Pugelj Jana, MPT
60 m pionirji — 1. skupina
1.	Ternik Gorazd, ŠA	8,6
2.	Štemberger Matej, MPT	8,7
3.	Štefl Boštjan, GŠ	8,8
2. skupina
1.	Pudgar Bojan, BR	8,5
2.	Maček Rok, BM	8,8
3.	Kodrun David, XIV.	8,9
Finale:
1.	Ternik Gorazd, ŠA	8,3
2.	Štefl Boštjan, GŠ	8,5
3.	Štemberger Matej, MPT	8,5
60 m pionirke — i. skupina
1.	Valenčak Karmen, MPT	8,6
2.	Hrustič Zedina, VV	8,7
3.	Hodžič Meliha, ŠA	8,8
2. skupina
1.	Šumah Stanka, BL	9,0
2.	Grubešič Brigita, BR	10,0
3.	Rogelšek Anica, KDK	10,1
Finale:
1.	Hrustič Zedina, VV	8,8
2.	Hodžič Meliha, ŠA	8,9
3.	Valenčak Karmen, MPT	9,0
skupina
100 m pionirji — 1
1.	Štor Marko, GŠ
2.	Kukovec Igor, VV
3.	Komar Sebastjan, AA 2. skupina:
1.	Zaluberšek Peter, BM
2.	Ilič Milorad, KDK
3.	Apatič Uroš, BR
Finale:
1.	Štor Marko, GŠ
2.	Komar Sebastjan, AA
3.	Zaluberšek Peter, BM
100 m pionirke — 1. skupina
1.	Budna Tanja, AA
2.	Ahtik Tina, MPT
3.	Krajcar Anka, GŠ
2. skupina:
1.	Koren Maša, BM
2.	Rednak Klementina, KDK
3.	Stupar Lea, BL
Finale:
1.	Ahtik Tina, MPT
2.	Koren Maša, BM
3.	Budna Tanja, AA
11,8 12,0 12,1
12,2 12,7 13,0
12.3
12.4
13,3 13,3 13,5
13.3
14,2
14.4
13,3
13.5
13.6
300 m pionirji
1.	Janžovnik Aleš, MPT	41,5
(rekord olimpiade)
2.	Runjak Matej, BM	44,5
3.	Ramšak Damjan, A A	44,7
300 m pionirke
1.	Moravec Mateja, GŠ	46,7
2.	Temnik Dorica, W	48,0
3.	Forjan Suzana, BR	48,1
400 m pionirji
1.	Šalamon Sergerj, VV	55,8
2.	Radšel Urban, BM	56,9
3.	Štancer Grega, GŠ	57,2
400 m pionirke
1.	Bizjak Nataša, BM	62,9
2.	Steinbacher Tina, VV	63,3
3.	Košar Anita, MPT	67,7
600 m pionirke
1.	Steblovnik Jolanda, ŠA	1:39,0
(rekord olimpiade)
2.	Cesar Natalija, BM	1:40,7
3.	Hribar Mateja, VV	1:59,0
1000 m pionirji
1.	Štajner Jure, BM	2:51,0
2.	Brajer Vlado, AA	2:55,6
3.	Piava Bekim. ŠA	2:57.0
.. - . . . -.• ■ -, . : .JU« V '-•*"	•• *
Matjaž Cvikl dosega drugega od (svojih) treh zadetkov
Rudar:Mura 4:1 (3:0)
Matjaž Cvikl neustavljiv
RUDAR: Hrast, Polovšak, Oblak, Doler, Golač, Macura, Cvikl (Javornik), Pranjic, Zirdum, Brdjanovič, R. Kotnik.
STRELCI: 1:0 - Cvikl (25), 2:0 - R. Kotnik (20), 3:0 - Cvikl (32), 3:1 - Papié (72), 4:1 - Cvikl (82).
Nogometaši Rudarja so v 23. kolu dosegli novo in spet razmeroma visoko zmago, saj so na domačem igrišču premagali Muro s 4:1. Sedaj so na drugem mestu na prvenstveni lestvici. V nedeljo niso dosegli le štirih lepih zadetkov, ampak so tudi igrali zelo lepo in si ustvarjali obetavne priložnosti. Gledalci so bili lahko resnično zadovoljni, še zlasti z igro trenutno najboljšega in najbolj spretnega domačega nogometaša Matjaža Cvikla, ki je kar trikrat zatresel nasprotnikovo mrežo, enkrat pa je bil uspešen Roman Kotnik. V naslednjem kolu bodo Velenjčani gostovali pri četrtouvrščenih Domžalah, čez štirinajst dni, oziroma v soboto, 9. junija, pa bodo v goste sprejeli vodilno Izolo, (vos)
Elkroj:Stol Virtus 2:1 (2:0)
Pomembna zmaga nad tekmecem
ELKROJ: Janko, Janežič, Kolar (Bolko), Grobelšek, Božičevic, Gostečnik, Türk, Da. Ermenc, Dr. Ermenc (Remic), Hren, Zurej (Ške-delj).
STRELCI: 1:0 - Dr. Ermenc (30), 2:0 - Žurej (45), 2:1 - Ju-van (74).
Nogometaši Elkroja so na nedeljskem srečanju vendarle zaigrali zelo dobro, se pravi učinkovito, in premagali neposrednega tekmeca z dna lestvice. Gostje se lahko le izjemno razpoloženemu vratarju zahvalijo, da jim gostitelji niso mreže napolnili do vrha. Dve točki sta seveda izjemno dobrodošli, vseeno pa so nogometaši iz Mozirja še vedno v nevarnih vodah. Tekmovalna komisija je namreč srečanje med Muro in Partizanom Hmezad, ki so jo sicer dobili Sobočani z 2:0, razveljavila in zmago prisodila Žalčanom. Tako je prednost Elkroja pred nogometaši Partizana namesto štirih le dve točki. Pohorje se je od slovenske lige že zdavnaj poslovilo, po 18 točk imajo sedaj Partizan Hmezad, Stol Virtus in Mura na predzadnjem mestu, igralci Elkroja jih imajo 20. Do konca prvenstva so še tri kola, v nedeljo bodo »krojači« gostovali pri Vozilih v Novi Gorici.
Rokomet
Pionirke republiške prvakinje
Na sklepnem delu republiškega tekmovanja šolskih športnih društev v Žalcu so se izkazale pionirke Velenja, ki so premagale Ljubljano z 12:11 (6:4), Žalec 13:8 (5:5) in Izolo z 18:13(10:4) in tako osvojile naslov republiških prvakinj. Za najboljšo igralko so izbrali Janovo, največ zadetkov pa je dosegla Hudejeva.
Tenis
Radanovicevi odprto prvenstvo Slovenije
V Mariboru je bilo odprto prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke do 14 let, na katerem so velenjski igralci dosegli dobre rezultate. Pri pionirjih so na glavnem turnirju nastopili Matjaž Grosman, Matej Dovšak in Tadej Dovšak, ki seje uvrstil v četrtfinale, kjer je izgubil s kasnejšim zmagovalcem. Pri pionirkah je Bibiankova osvojila 3. do 4. mesto, uspešen nastop ja je z zmago v tej konkurenci kronala Urška Radanovič in s tem ponovno potrdila zaupanje republiškega kapeta-na, ki jo je uvrstil v reprezentanco, ki je konec maja nastopila v Italiji.
Šah
Viki Vrtačnik državni prvak
V Škofji loki je bilo mladinsko državno prvenstvo za slepe in slabovidne. Tako kot lani je zmagal Viki Vrtačnik, Franc Pungartnik je bil peti, oba pa sta zastopala našo republiko.
V. V.
Turnir v Šaleku
Šahovska sekcija v Šaleku je pripravila turnir, na katerem je prepričljivo zmagala ekipa šaleškega šahovskega društva s 23 točkami pred prvo ekipo Šaleka z 11,5, društvom upokojencev s 7,5 in drugo ekipo Saleka s 6 točkami.
/. Uran
Balinanje
Trebeliško še vodi
Bliža se konec ligaškega tekmovanja v šaleški območni balinarski zvezi. V nedeljo so odigrali 12. kolo s presenetljivimi izidi. Kandidat za prvo mesto in velik favorit, Trebeliško, je na domačem balinišču izgubil z ekipo Trbovelj kar z 0:15, sozd REK pa je doma premagal ekipo Šampion 85 iz Rogaške Slatine s 13:2. Vodi še vedno Trebeliško, sledijo pa Partizan Trbovlje, sozd REK Velenje, GIP Vegrad, Partizan Žalec in Šampion 85 iz Rogaške Slatine. V nedeljo bo na vrsti še pokalno prvenstvo te območne zveze.
V soboto so balinarji znova počastili spomin na Milana Razdriha, dolgoletnega člana in predsednika šaleške območne balinarske zveze. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa Trebeliškega, sledijo pa Velenje. Vegrad in Partizan iz Žalca.
Boris Knavs
Atletske novice
V maju seje z otvoritvenim mitingom v Gorici pričela sezona atletskih tekem pri nas. Velenjski atleti po uspešnih nastopih na cross tekmovanjih želijo potrditev svojih rezultatov tudi na tekmovanjih na stezi. Mladim je cilj nastop v reprezentanci Slovenije in Jugoslavije, najboljši pa ciljajo tudi na kolajne na Balkanskih atletskih igrah in eventuelni nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v bolgarskem Plovdivu meseca avgusta.
Ze po prvih nastopih je zasnovana ponovna postopna orientacija k širši paleti disciplin, saj je več mladih, ki želijo tekmovati tudi v šprintu in skokih.
Na Partizanski olimpiadi v Foči je mladinsko ekipo Slovenije vodil trener Popetru. V ekipi so bili Steblovnikova, Rantova in Kožar, ki so dosegli solidne uvrstitve.
Premočna je bila zmaga Slovenije na Savaria pokalu v Mariboru, kjer sta Pohar in Mrazova zmagala v teku na 1500 m, Steblovnikova pa v teku na 800 m z rezultatom 2.15.94. Drugo mesto v teku na 800 m je zasedla Rantova, v zmagovalni štafeti 4 x 100 m pa je tekel tudi Boštjan Krajnc.
B. Šalamon
Mednarodni uspeh plesalcev
ŽE NEKAJ LET VELENJSKI PLESALCI ZASTOPAJO JUGOSLAVIJO NA MEDNARODNIH TURNIRJIH, KJER NASTOPAJO PLESALCI IZ POLJSKE, VZHODNE NEMČIJE, ČEŠKOSLOVAŠKE, MADŽARSKE IN JUGOSLAVIJE. LETOS SO NAMESTO IZ VZHODNE NEMČIJE NASTOPILI PLESALCI IZ AVSTRIJE. TOKRAT JE BIL TURNIR PONOVNO V SZI-GETVARU (MADŽARSKA) IN SICER 19. IN 20. MAJA. TEKMOVANJE JE BILO V LATIN-SKOAMERIŠKIH IN STANDARDNIH PLESIH ZA PLESALCE STARE OD 12 DO 32 LET IN TO V TREH RAZREDIH: B (NAJZAHTEVNEJŠI), C IN D. VELENJSKI KLUB SO TOKRAT ZASTOPALI PARI UPLAZNIK-ŽEVART, BER-LAK-ČERNELČ IN SREBO-TNIK—OŠLAK. VSI TRIJE PARI SO PREPRIČLJIVO ZMAGALI VSAK V SVOJEM RAZREDU V ST IN LA PLE-
SIH IN TAKO LETOS PRVIČ PRIPLESALI VELENJSKEMU KLUBU SKUPNO ZMAGO.
Nataša Ževart—Peter Uplaz-nik
Republiško prvenstvo CI V
Civilni invalidi vojne bodo letos že šestnajstič zaporedoma sodelovali na športnih igrah Jugoslavije. Letos je organizator Zveza civilnih invalidov vojne Srbije. V letu 1988 je bilo to vsedrža-vno srečanje civilnih invalidov vojne v Ohridu in v organizaciji Makedoncev. Civilni invalidi vojne iz Slovenije so v skupni uvrstitvi bili najboljši in tudi osvojili prehodni pokal. Zato so letos že zgodaj začeli s pripravami čeprav je jugoslovansko srečanje načrtovano šele na jesen. Tako je Zveza civilnih invalidov vojne Slovenije zaupala Medobčinskemu društvu invalidov v Celju, da izvede republiško prvenstvo v plavanju in v namiznem tenisu že v maju in to v Titovem Velenju.
Preteklo nedeljo se je deset najboljših igralcev namiznega tenisa zbralo v lepi telovadnici v Skalah. V odlični organizacijski izvedbi NTK Tempo iz Titovega Velenja, ki ga vodi neumorni Fredi Vodušek so se zares borili
za najboljšo uvrstitev in za mesto v reprezentanci Slovenije, ki je že vrsto let najboljša v Jugoslaviji. Žal sta sodelovali le dve tekmovalki ko je znano, da je bolezen načela zdravje že marsikateri igralki, ki je doslej uspešno nastopala. V namiznem tenisu so bili najboljši: 1. Marko Brežan (CIV Ljubljana), 2. Edvard Centrih (CIV Celje) in Jože Miklavič (DI Ljubljana), med moškimi, med ženskami pa Danica Mimik iz CIV Celje.
Na zimskem bazenu v Titovem Velenju pa se je za republiške naslove borilo kar 22 plavalcev. Večino naslovov je odnesla ekipa iz CIV Celje. Med moškimi je bil najboljši Andrej Poprijan, pri ženskah pa Mira Purger, Marija Vodovnik ter Jožica Kranjc. Ob svečani podelitvi medalj je predsednik CIV Slovenije Jože Zupan pohvalil organizatorje ter KS Škale NTK in Rdečo dvorano, ki so invalidom iz vse Slovenije omogočili prijetno srečanje!
-trih
Občinska liga v tenisu
ZTKO občine Velenje organizira občinsko ligo v tenisu. V prvi ligi imajo pravico nastopa TEŠ I in TEŠ II, Gorenje-Štedilniki, Gore-nje-Commerce, Vegrad I, ESO, Obrtno združenje in Gorenje PO, v drugi ligi pa REK-Mehanizacija, Gorenje ZHT, REK, CSŠ, Klasirni-ca in DSSS GA.
Vse ostale ekipe, ki se bodo prijavile za dve prosti mesti v drugi ligi, kvalifikacije bodo 4. junija ob 15. uri na igriščih ob Jezeru, se morajo prijaviti do 31. maja na sedežu ZTKO, do tega dne pa morajo prijave poslati tudi že uvrščene ekipe v prvi in drugi ligi. Nastopati ne smejo registrirani igralci, vse ostale informacije pa lahko dobite na sedežu ZTKO na Foitovi 2, ali po telefonu 854-824.
Polzela :Elektra 76:93
Košarkarji Elektre so se po zmagi nad Polzelo v gosteh uvrstili v 3. kolo pokalnega tekmovanja. V prvem polčasu je bilo srečanje izenačeno (36:35), v nadaljevanju pa so gostje iz Šoštanja po zaslugi odličnih Mlinska (23 košev) in Mrzela (14), ter Tomica (18) prevzeli vajeti v svoje roke in zanesljivo zmagali.
5. S.
Od petka do nedelje mali nogomet v Skalah
V Skalah bodo člani tamkajšnjega kluba malega nogometa 1., 2. in 3. junija izvedli tradicionalni turnir v malem nogometu na njihovem novem športno-rekreacijskem središču. Igrali bodo po pravilih FIFA, prijavite pa se lahko do začetka turnirja. Prijavnina je 400 dinarjev (žiro račun: 52800-678-57198 - TVD Partizan Skale, sekcija za mali nogomet).
Praznovanje pomladi na Ljubeli
Sproščeno in veselo otroštvo je porok za razvoj zdrave in ustvarjalne osebnosti. Tega dejstva se močno zavedajo neumorne članice in člani društva prijateljev mladine iz Škal, zato vztrajno iščejo možnosti in načine, da otroci in starši skupaj preživijo sproščeno in veselo popoldne.
Jurjevanje na Ljubeli, ki je bilo to nedeljo, 27. 5. 1990, je že tradicionalna prireditev v Skalah.
Naznačilo bi naj prihod pomladi, vendar je to samo še simboličen vzrok. Pravi cilj prireditve na Ljubeli je otroški živžav, sodelovanje otrok in staršev v igricah, posladek z domačim pecivom in sokovi ter vse, kar razveseli otroke in starše.
Letos je bilo teh aktivnosti kar precej. Tradicionalni prihod Zelenega Jurija na konju, ki ga je spremljal tudi žrebiček in iskanje jajčk, ki jih je za najmlajše v šte-
Nova pot na velenjski grad
vilna gnezda po gozdu nastavila tetka Pomlad, je sicer osrednja točka prireditve. Vendar je bil tu še frizerski salon Kuštravček, v katerem so trije neumorni prijatelji otrok iz velenjskih Brivnic in česalnic nakodrali in z živopi-sanimi trakovi ozaljšali skoraj vse otroške glavice, če je bil čas, pa tudi kakšno mlajšo mamico.
Škalskim otrokom so se pridružili tudi taborniki iz osnovne šole Gustava Šiliha. V njihovem vzorčnem taboru je bilo moč dobiti taborniške palačinke, čaj iz jagodnih lističev, prisluhniti kitari in taborniški pesmi.
Otroci so se lahko tudi do sitega napokali sveže pečenih kokic, tako, da je bilo vseh dobrot že skoraj preveč za otroške trebuščke.
V prelepem sončnem popoldnevu je tradicionalno shajališče Škalčanov dobesedno vrvelo. Otroci in starši so tekali za žogo, občudovali nastajanje frizur,
spremljali taborniške veščine, sodelovali v organiziranih igricah in tekmovanjih, kjer vedno zmagajo najmlajši, ali pa se preprosto nastavljali toplim sončnim žarkom.
Bilo je popoldne, ki si ga v tegobah sedanjih dni uvajanja evropskega delovnega časa, ihti za zaslužkom in vseh drugih »pridobitvah« moderne dobe, lahko samo želimo. Takšne prireditve povežejo starše in otroke, pa tudi sosede in krajane. Škalčani v teh prireditvah združijo delo tako DPM kot gasilcev, članov kulturno umetniškega društva, kakor tudi številnih krajanov, ki so se potrudili s peko kruha, peciva ter zbiranjem jajčk.
Sodelovanje tabornikov iz OŠ Gustav Šilih, frizerjev Milice, Jožice in Jožeta ter številni obiskovalci iz Titovega Velenja pa kažejo, da delo za veselje in srečo otrok lahko združi veliko ljudi.
M. A.
Nomen est omen !
V imenu je dostikrat skrita po-menljivost! MARINKA OBU, ki je prejšnjikrat (gl. NČ 24. maja) objavila oporečno pismo U. HRASTU, si rabo psevdonima razlaga popolnoma napačno. Podobno je njeno pojmovanje vulgarnega', ,banalnega' in .demokracije', na katero se, o sancta simplicitas, tudi sklicuje. Skrivajoč svoje ime' še zdaleč ne pomeni ,skrivača' in .izmisliti si ime' oz. .pisati pod drugim imenom' v nobenem pejorativu ne pomeni ,majniškega hrošča' za večino pesnikov in pisateljev, povprečnih podlistkarjev, kakor je U. Hrast itd. ... ki so si iz različnih nagibov (gl. spodaj) poleg rojstnega (krstnega) imena in družinskega imena (priimka, obojih je lahko tudi po več, SSP 41) nadeli še psevdonimno (skrivno) ime. Z napačnim pojmovanjem psevdo-nimnosti je M. Obu razvila neokusni pamflet nepravemu naslovniku.
Polemiziram predvsem s tretjim in četrtim odstavkom njenega pisma. — Zgodovina oz. vloga psevdonima je različna, do-brokorist i oz. študije slabokrvnosti avtorske imenske dvoličnosti se menda ni lotil še nihče; zdaj ima .drugo (dodatno) skrivno ime' zgovorno predvsem umetniško funkcijo, zdaj je edini imenski izhod v nerehabilitira-nem stanju določene osebe, spet drugačne narave je v tajni službi špijona, žurnalista, satirika, in nenazadnje tudi skromnega pod-listkarja, za katerega ni značilna popolna subjektivnost, marveč bolj dejstva, ki jih »ve večina«, širši interes (kroga, skupine, generacije, ideje itd.). — Peter Kalin ali Drago Jeran (Karel De-stovnik), na primer, zaradi soci-
alnih razmer doma ni mogel pod pravim imenom objaviti socialnih pesmi Moj ded, Moj oče, Nora Štefa . . . Podobno seje godilo partizanski pesmi (Kajuh, Vladimir Pavšič — Matej Bor) in številnim »skrivačem«, ki so bili kljub temu poklani v izdajalskih zasedah, njihove družine doma pa so ostale prav zaradi tega žive in nepoklane. ,Partizanskih imen' je vse polno v slovenski spominski literaturi, psevdonirrf je odigral v času partizanščine učinkovito vlogo, največji »skri-vač« je bil Tito. — Koroški ga-rač Lovro Kuhar je moral po letu 1929 zbežati v tujino, da ne bi končal v Glavnjači in se šele 1939. vrnil v domovino pod Lor-ci podobnim pisateljskim imenom Prežihov (Voranc), ki si ga je nadel po hribu nad domačo kočo — za plašč, ki naj bi ga obvaroval pred sovražniki. — Janez Mencinger si je za psevdonim anagramiral svoje ime v Ne jaz Nemcigren. — Igor Torkar, s pravim imenom Boris Fakin, je bil dolgo obsojen na dachav-skem procesu na 12 let zapora in 4 leta res »umiral na obroke«. — Carlo Collodi je Ostržka napisal pod imenom Carlo Lorenzini. — Daniel Foe, oče Robinzona Crusoa, se je v javnosti predstavljal z imenom Defoe, kar je zvenelo bolj plemiško in bi mu utegnilo koristiti, vendar so ga vseeno preganjali zaradi njegovega pamfleta in celo razpisali nagrado za tistega, ki pisca pod tem imenom odkrije. Defoe je z Robinzonom postal tako slaven, da so mu neznanci pričeli streči po življenju. Knjige je začel izdajati pod drugim imenom. — Samuelu Langhornu Clemensu, ki
ga bolj poznamo pod imenom Mark Twain, so, ko je pričel objavljati tudi satire in v njih smešiti tedanjo družbo, najbolj prizadeti napovedali dvoboj. — Slovenska pesnica Saša Vegri je Alenka Vodopivec. — »Človek s tisoč imeni« je slovenski pripovednik Branko Gradišnik.
—	Kakršnokoli branje že, koliko nadaljevanj bi sploh lahko prebrali v Mladini izpod peres Z. Valentinčič (?) in Džuli Šviga (Jaša Zlobec), če bi se avtorja podpisovala pod svoje prispevke? Pa kramljanje Doreta Toma-žiča v Tretji plati Nedeljca (?) in na zadnji strani Tofa (ne od vsega začetka in povsod tudi Toneta Fornezzija)? Ali nismo Hamura-biju molče trobentah: Ta ima pa pošteno prav! — V Hotenjih so objavljali Niko Pavdler (Vlado Repnik), Ana Job (Bojana Šturm), Savski (Josip Bačič) . . .
—	Vane Gošnik in Peter Rezman bi na ulici imela manj problemov, če bi ,eno samo ekološko resnico', ki sta jo beležila na straneh taistega časopisa (Dvignjeni zastor, Šaleški razgledi 5), podpisovala s psevdonimom, nihče bi jima ne .grozil s službo'.
—	Novinarji in dopisniki Našega časa (vos, mkp, jp, bm, frk, bz, viš . . .), ki se podpisujejo z značkami, so verjetno za M.O tudi »skrivači« in »majniški hrošči«. — Resnici na ljubo so prav psevdonimni podlistki najbolj brani. Tako je (bilo) tudi z Njegovimi pismi'. In zakaj Hrast in ne raje Lipa ali Vrba, je popolnoma vseeno. Prepričan sem, da so Hrastova pisma pri večini bralcev udarila na čut prikimava-jočega strinjanja iz preprostega razloga, ker niso ,stopila na žulje
Po prekinitvi in številnih metanjih polen pod noge soinvestitorju in izvajalcu gradbenih del Rudniku lignita Velenje končujejo te dni vzhodno pešpot na velenjski grad. Zidarska skupina rudniškega TOZD-a Izobraževanje je v samo izgradnjo vložila veliko truda in znanja.
Valter Hudournik, ki je sodeloval pri izgradnji same poti od začetka do konca oziroma je sam položil vsako kamnito kocko, je povedal, da so morali dostikrat zaradi strmega terena narediti tudi kaj po svoje in se niso mogli ravnati po projektu, katerega je izdelal velenjski Zavod za urbanizem in Projektivni biro. Pohvale vredno je tudi dejstvo, da se je izvajalec del obnašal zelo varčno. Starejši Velenjčani se še spominjajo cest, ki so bile tlakovane z granitnimi kockami in obložene z robniki iz istega materiala. Ko so jih pred leti odstranjevali, jih niso zasuli, kot se je to dostikrat dogajalo, ampak so jih shranili in jih sedaj koristno uporabili. Prihranili so precej denarja, sami poti pa dali zelo estetski videz. Sama pot je velika pridobitev za sam grajski kompleks in se zelo lepo ujema z njegovo okolico. Vsak, ki se bo povzpel po tej poti na grad, se bo lahko sam prepričal, da je bilo v samo izgradnjo vloženo veliko trdega dela in znanja.
Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kdaj se bo našel denar za izgradnjo poti od Vile Bianko do podnožja skakalnic. S tem bi omogočili lažji dostop gledalcem skakalnih prireditev in možnost, da bi ob morebitnih poškodbah na skakalnici, pripeljalo reševalno vozilo v neposredno bližino poškodovanca.
M. Hrusti
bednikov', ampak na žulje tistih, ki so si žulje in zasluge enostavno izmislili, kar je veliko bolj klavrno in sramotno, kot izmisliti si ime.
In persona grata U. Hrast? V Kersnikovem Ciklamnu oz. njegovem nadaljevanju, romanu Agitator, se bije predvolilni boj med slovenskimi liberalci in katoliškimi konservativci, ki sodelujejo z nemškutarji in nemškimi uradniki. Takrat, leta 1883. je bil Kersnik izvoljen za poslanca v deželni zbor, njegov junak, narodnozaved-ni dr. Hrast pa propade, ker ima premočnega nasprotnika v nemškutarju. — Vredno premišljevanja! Ce ste medtem že razkrinkali Hrasta. M.O, potem vam lahko rečem, da Hrast seže Atelšku do gležnja in čez; veliko je naredil za šaleško kahlico, če ne drugega, je v nos ulil pojem stereotipnega in lokalistočno zagovedenega. Bog mu daj zdravja, čeprav je ateist. Če pa tega ne poznate, pa se v pisanju v take stvari ne spuščajte. Ne sekajte hrasta, raje pojdite z Atelškom na morje!
TONI PROS1VK
Kraške jame od soteske in
Hude luknje do Mozirskih planin
Šaleški jamarji smo z ogorčenjem prebirali članek, ki ga je v 19. številki NČ objavil Matjaž Kovač, član novega jamarskega kluba iz Titovega Velenja. Očitno želi tov. Kovač dvigniti sloves novega kluba s članki, ki bi pritegnili pozornost ljudi do tega športa. Osebno nimam nič proti takšnemu načinu informiranja, vendar pa moram opozoriti, da nam jamarska etika prepoveduje objavljanje rezultatov raziskovalnega dela drugega kluba še posebej pa takrat, če dotični ni imel pri raziskavah ničesar skupnega in ni sodeloval pri njih.
Če se je tov. Kovač že odločil opisovati Hudo luknjo, jo drugič naj opiše bolj temeljito, saj se poleg treh jam, ki jih omenja, nahaja še 18 jam, za katere nam je očitno zmanjkalo časa in si jih tov. Kovač ni imel prilike ogledati in jih tako tudi ni mogel opisati v svojem znamenitem članku, ki opisuje kraške jame v naši dolini. Da so vse tri jame primerne za turiste pa se osebno strinjam s tov. Kovačem, saj jih je sam obiskal kot turist.
Po poti, ki nas vodi naprej do Lopatnika, po mnenju avtorja, ni nič več omembe vrednega, kar bi se dalo objaviti. To področje pa je še kako bogato z jamami. Omenim naj samo jamo v Jelen-kotovem Peklu, kjer je strop dvorane visok kar 60 metrov, dolžina pa znaša 180 metrov! Še bi lahko naštevali slične primere, vendar bi rad opozoril na sledečo skrajnost, v katero je avtor zašel v svojem članku. Osrečanova Zvonica je resnično globoka 80 metrov, vendar v njenem končnem delu ni lepo zasigana, kot trdi avtor, temveč je zasuta z ogromnimi kamnitimi bloki.
Ti primeri so dokaz, da sem upravičeno reagiral na članek, ki verjetno ne bi bil objavljen, če bi tov. Kovač poznal pravila igre in se ne bi igral z večletnimi rezultati obeh klubov in si tako neupravičeno lovil slavo in ugled na naš račun.
Z veseljem pa bi v bodoče prebirali v NČ kaj novega in izvirnega od tov. Kovača in njegovega kluba.
Janez Ravljen
Kdo skruni grobove?
Le kdaj bodo mrtvi lahko v miru? Komaj leto dni je od smrti moža, vendar z žalostjo ugotavljam, da nenehno zmanjkuje z groba sveže in posajeno cvetje. Sedaj so mi vzeli že drugič elektronsko lučko.
Mislim, da ukradene lučke ne bo vzel nekdo, da bi jo dal k svojcem na grob. Z lučkami lahko samo nekdo služi, saj stane preko 600,00 din.
To pišem z željo, da bi bili vsi mrtvi v miru, svojci pa po svoji želji in okusu krojili grobove.
M. N.
grampi t88||§sg8ggi	m	'
Vizija razvoja Logarske doline z vidika varovanja naravni
Vrednote Logarske doline

kulturne dediščine
nn
Kot je deloma možno razbrati že iz teksta so vseskozi bile glavne dejavnosti v prostoru gozdarstvo, kmetijstvo, turizem in rekreacija, planinstvo in alpinizem ter obrt in trgovina.
Opredelitev ustrezne namenske rabe prostora je hkrati varstveni režim za ohranitev kvalitetne prostorske zgradbe in v njej elementov naravne in kulturne dediščine.
Poglavitna tvorca krajinske slike oz. vzorca sta kmetijstvo in gospodarjenje z gozdom. Zato naj bi bili prav ti dve dejavnosti primarni tudi v prihodnje, če hočemo območju krajinskega parka vse vrednosti oz. privlačnosti za obiskovalce. Ostali uporabniki prostora kot so turizem in rekreacija, vodno gospodarstvo, energetska in prometna infrastruktura in poselitev se morajo zato po vsebini, količini in obliki podrejati primarnima uporabnikoma.
Na podlagi analize tradicionalne izrabe prostora in dejavnosti v njej ter ob upoštevanju sedanjega stanja so podana merila in sugestije za naslednje dejavnosti: gozdarstvo, kmetijstvo, poselitev, turizem in rekreacijo, infrastrukturo in vodno gospodarstvo.
GOZDARSTVO
Ukrepi v gospodarjenju z gozdom:
—	spravilo lesa s presta-vljivimi žičnicami,
—	preprečevanje golosekov, pogozditve obstoječih posek ter razgaljenih gozdnih robov,
—	sanacija obstoječih gozdnih cest z ozelenitvijo brežin,
—	prilagoditev sečnje migracijskim in paritvenim navadam živali,
—	ureditve gozdnih učnih
Doti.
KMETIJSTVO
V prihodnosti sprejemljivo:
—	ohranjanje živinoreje pašništva, travništva,
—	usposobitev površin v zaraščanju,
—	gojenje kultur v povezavi z oživitvijo ali vzdrževanjem opuščenih objektov in dejavnosti, povezanih z odgovarjajočo drobno obrtjo (lan, rž, ajda itd.),
—	uvajanje ovčereje Prednost se mora dajati
gnojenju s suhim gnojem zaradi preprečevanja onesnaženja ter ohranitve pestrosti travniškega biotopa.
POSELITEV
Tradicionalna kmečka poselitev
d— ohranjanje kmečke (tradicionalne) poselitve kot tipa samotne kmetije,
—	nove poselitvene enote
Nekaj takega vsekakor ni za Logarsko dolino
niso sprejemljive,
—	v okviru obstoječih domačij so možne adaptacije, nadomestne gradnje pa tudi novogradnje v kolikor se vežejo na primarne oz. tradicionalne dejavnosti območja,
—	arhitektura mora biti podrejena tradicionalnemu merilu in materialom,
—	objekti, ki imajo vrednost kulturnega spomenika ali dediščine se obnavljajo le po navodilih in v soglasju pristojnega ZVNKD,
—	stani (občasna prebivališča) na planinskih pašnikih naj se obnovijo skupaj s pašništvom,
—	ohranja se zunanja podoba in oprema kmečke domačije (zelenjavni vrtovi, gručasti tip sadovnjaka, lesene ograje, napajališča za živino, značilne okenske rastline, posamična hišna drevesa — lipe ipd.).
Turistična poselitev:
Ocenjujemo, da je dosežena optimalna količina poselitve s turističnimi objekti. Nekateri od njih stojijo na nesprejemljivih lokacijah ali pa so po svoji zasnovi arhitekturno ali vsebinsko neustrezni. Da bi to stanje postopo-
ma sanirali predlagamo naslednje:
—	avtomatizem nadomestne gradnje, dograditve ali adaptacije pri turističnih objektih na območju krajinskega parka ne sme veljati. Upravičenost tega je potrebno preverjati s posebno komisijo (komisija pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja SO Mozirje),
—	predpisi za oblikovanje arhitekture turističnega objekta in opreme naj predvidijo javni natečaj za vsako eventualno adaptacijo, dograditev oz. novogradnjo ob predhodnem soglasju omenjene komisije k njeni lokaciji,
—	turistična arhitektura naj se naslanja na tradicionalno merilo in materiale, ki so v uporabi v tem prostoru.
Oprema odprtega prostora:
—	oblikovanje opreme odprtega prostora (leseni plotovi, označevalne table, smetnjaki, klopi) naj po materialih in oblikah ter lokaciji upošteva kriterij avtohtonosti in merilo ambienta,
—	priporočamo celovit pristop v oblikovanju opreme odprtega prostora v krajinskem parku, ki naj se izvede skozi javni natečaj.
Delavska enotnost
—	stavkah v Peko Tržič, kjer je vodilne sram, zaradi stavke ne pa zaradi nizkih plač
—	o 1MV Adria, kjer imajo dober program pa slabe plače
—	zakaj so tulile železarske sirene
—	stečaj grozi železarnam
Poleg tega prinaša delavska enotnost aktualne zapise na dogajanje v slovenski in jugoslovanski družbi, kjer je vse bolj na pohodu praksa da delavce mečejo na cesto vodilni pa ostajajo. Preberite še kako se je cestni dinar spremenil v stanovanja za uslužbence. Delavska enotnost že pri vašem prodajalcu časopisov.
Na množičnem teku s tekaško sekcijo Gorenje
Zbrali smo se na Smrekovcu
Čas teče svojo pot in tako je nastopila tudi sobota, 26. maja. Ljubitelji gora pod Smrekovcem smo se odločili, da izvedemo prvo srečanje okoliških planincev. Kljub nestabilnemu vremenu in množici drugih .prireditev, se je v koči zbralo okoli 120 udeležencev, ki so prišli iz različnih smeri: iz Mežiške doline čez Ludran-ski vrh in Kramarico, iz Gornje Savinjske doline čez Mozirske planine, iz Šaleške doline preko Slemena pa tudi od Belih vod, največ pa kar peš iz Šoštanja, čeprav pohod na 1.569 m visoko goro iz doline tudi v današnjih časih ni nezahteven, saj je samo pri vzponu okoli štiri ure hoje in nad 1.200 m višinske razlike. Zato je fizične sposobnosti potrebno pravilno razporediti čez ves dan. Sicer pa pot ob žuboreči in bistri Florjanščici ter bližnjicah nad Grebenškom prav hitro mi-
ne in že smo na etapnem cilju pri Savineku, kjer se krepčamo s čajem .Višje na gori na obsežnih Brložnikovih travnikih pa se pase okoli 70 glav živine.
Pokrovitelj akcije. Gorenje Servis, je dobro poskrbel za obveščanje in oznake, zagotovil spremstvo na delu poti pa tudi za topel napitek na dveh mestih, za kar zasluži vsaj javno pohvalo. Letošnji udeleženci so se lahko v koči vpisali v posebno vpisno knjigo, prejeli pa so tudi spominsko izkaznico. Čeprav ni bilo nobenih govorov in drugih ceremonij, je vseeno vladalo prijetno in tovariško vzdušje, slišalo se je ubrano petje. Oskrbnik koče Vinko Pučnik se je dobro pripravil, zato noben gost ni odšel domov žejen ali lačen. Skrivnost uspeha je v delavnosti osebja, pa tudi nekaterih cenah, ki so celo nižje kot v dolini.
Sicer pa je znano, da ima turizem na Smrekovcu že daljšo tradicijo. Šoštanjski planinci soz-gradili prvo kočo leta 1933 in jo poimenovali po svojem predsedniku, ki se je pisal Luce Korycki. Prvi evidentirani turist v koči je bil Gustav Šilih iz Maribora, znan slovenski pedagog. Po vojni so planinci iz Mežiške doline zgradili novo kočo. V zadnjih desetletjih so prostranstva in lepote Smrekovca izletnikom močno približale številne gozdne ceste, pa tudi gondolska žičnica na Golte.
Organizatorji letošnje akcije, ki je potekla preprosto in prisrčno ter v splošno zadovoljstvo, so se že odločili, da postane spomladansko srečanje na Smrekovcu tradicionalno, sicer pa ugasli vulkan vabi v vseh letnih časih!
M. Ž
KOTALKARSKA REVIJA ZA NAJMLAJŠE — Najmlajšim so dan mladosti popestrili velenjski kotalkarji, ki so pripravili na kotalkališču zanimivo kotalkarsko revijo. Z njo so predstavili, da so se na treningih veliko naučili in da znajo tudi zaplesati za zabavo. Prav gotovo so za kotalkanje navdušili marsikaterega šolarja in da se bodo kotalkarske vrste še okrepile.
(mz, foto B. M.)
po nekaj minut. Nato je teka vse več in hoje vse manj. Po dveh ali treh mesecih je lahko vsak sposoben preteči eno uro teka brez počitka. V treh ali štirih mesecih redne dejavnosti si sposoben preteči že večjih razdalj, po pol leta redne dejavnosti pa se lahko, na primer, že preizkusiš na teku treh src v Radencih. To je testiranje, ki se ga vsako leto udeleži nekai tisoč Slovencev.
In kako uspešni so člani tekaške sekcije Gorenje? Okrog 30 članov je letos v Radencih doseglo srebrni test, najboljši pa seveda zlatega. To pomeni, da so le za 20 odstotkov zaostali za tekmovalci, kot so Vindiš, Vidoviče-va, Umek, Bohinčeva in drugi.
Kar 5 tročlanskih ekip Gorenja je letos sodelovalo na 34. pohodu po poteh svobodne Ljubljane. Ekipe so dosegle solidne rezultate in le za nekaj minut zaostale za atletskimi moštvi. Tudi članice so se izkazale in to torej pomeni, da je treniranje vztraj-nostnih tekov v tekaški sekciji Gorenje na pravi poti.
Prednost je tudi ta, da se člani udeležujejo številnih množičnih tekmovanj organizirano. Tako sedaj vabijo na kros treh dežel, ki bo 10. junija. To bo tek na 20 km dolgi progi od Rateč mimo Trbiža v avstrijski Podklo-šter. Prijave je treba poslati čimprej.
Prav tako vabijo na teke v Slovenj Gradec, Mislinjo in Zgornjo Kungoto. Izbira je pestra. Povsod je tudi trimski tek in torej primeren za začetnike.
Vsakdo, ki ga mika tekaška aktivnost, se lahko prijavi na skupnem treningu, ki ga imajo člani tekaške sekcije Gorenje vsak torek v Topolšici — zbirališče je do 17. ure na parkirišču pred hotelom Vesna. Za začetnike je organizirana vadba na trimski stezi. Po teku priporočajo tudi kopanje ali savnanje; člani tekaške sekcije imajo popust. Vsak petek je skupni trening v Titovem Velenju. Zbirališče je do 17. ure na parkirnem prostoru pod skakalnico (pri vili Bianko).
H J
S tekom v naravi — k zdravemu človeku! S takim geslom vas vabijo Čla ni tekaške sekcije Gorenje.
V	okviru oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost Gorenja v Titovem Velenju že več kot pet let deluje tekaška sekcija. Osnovni namen sekcije je združevanje ljubiteljev tekov in razvedrila v naravi, s tem pa krepitev lastnega zdravja. Vztrajno-stni tek je namreč ena izmed dejavnosti, ki jih v svetu priporočajo vsem — tako mladim kot starejšim.
V	tekaški dejavnosti je bistveno, da privrženci sprejmejo to zvrst rekreacije kot redno in vztrajno obliko telesne aktivnosti. Že kar na za-
četku vsakdo, ki se odloči za to dejavnost, spozna prednosti. To je v prvi vrsti odvajanje kajenja, izguba odvečne telesne teže, privajanje na pitje brezalkoholnih pijač in drugih napitkov (razni domači ali planinski čaji in podobno). Tek je tudi ena izmed najkoristnejših aktivnosti za vzdrževanje telesne, pa tudi duševne vzdržljivosti in torej v današnjem času še kako potrebna dejavnost.
Odločiti se je treba in začeti postopno. Vsakdo, ki se prijavi za to aktivnost, začne s postopnim delom. Najprej hoja in tek
i
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD BOLNIŠNICA TOPOLŠICA
RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO
za odprodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev in neuporabnega materiala.
I. OSNOVNA SREDSTVA
zap št.	naziv	št. motorja	kW	št. <oso v	izklicna cena
1.	elektromotor - puhalnik	0644	0,37	1	700,00
	- štanberger				600,00
2.	elektromotor — ventilator	7446		1	
3.	elektromotor - ventilator	8131		1	600,00
4.	elektromotor	16743	7,1	1	2.000,00
5.	elektromotor	489718	0,25	1	720,00
6.	elektromotor	brez št.	3,0	1	1140,00
7.	elektromotor	3177	5,0	1	1600,00
8.	elektromotor	41440	1,5	1	250,00
9.	elektromotor	14583	0,5	1	600.00
10.	elektromotor	136758	0,55	1	520,00
11.	elektromotor	5300	5,5	1	1700,00
12.	elektromotor	5393	1,9	1	290,00
13.	elektromotor - pokvarjen	9388	3,7	1	100,00
14.	elektromotor	5608	0,33	1	550,00
15.	elektromotor	10474	4,5	1	1300,00
16.	črpalka z motorjem - vodna		5,5	3	10.000,00
17.	hladilniški kompresor	140691	0,8	1	8000,00
18.	ventilator - kalorifer	16922		1	2500,00
		8300 Koal/h			
		650 rn'/h			
		5,10 ogr - m'			
		0,25 KS			
19.	ventilator	15004/3			
		7670 Kcal/h			
		7,25 ogr - m'			
		950 rn'/h			
		0,25 KS			
20.	viličar - baterijski			1	30.000,00
21.	avtomobil poltovorni				
	(nevozen)			1	12.000,00
22.	Zastava 850 (nevozen)			1	4000,00
23.	pekač prekucnik			1	1200,00
24.	pult pomivalni dvodelni			1	1200,00
25.	korito pomivalno trodelno			2	1300,00
26.	parni kotel 1501			3	2300.00
27.	miza razhladilna			1	2400,00
28.	miza grelna			1	700,00
29.	pult delovni nerjaveči			2	500,00
30.	pult delovni nerjaveči			2	1000,00
Javna licitacija bo v soboto, 9. junija 1990 ob 10. uri v skladiščnih prostorih Bolnišnice Topolšice v Topolšici. Ogled predmetov je možen na dan licitacije od 6. ure dalje.
Javne licitacije se lahko udeležijo fizične in pravne osebe, ki pred začetkom licitacije položijo varščino v višini 10% izklicne cene.
Kupnina se plača v roku 15 dni, vendar pred prevzemom predmetov, v kolikor kupec v tem roku ne prevzame predmetov varščina ostane TOZD Bolnišnici Topolšica. Licitacija in prodaja poteka po sistemu videno — kupljeno.
■ KVALITETA, UDOBJE. ZDRAVJE. KVALITETA. UOOCJC. ZDRAVJE
MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA« Gornji Grad, p.o.
Delavski svet podjetja razpisuje delo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Pogoji:
—	višja izobrazba ekonomske smeri
—	4 leta delovnih izkušenj pri zahtevnih delih in nalogah
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Pisne prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanjupo-gojev pošljejo v 8 dneh po razpisu na naslov MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA«, Gornji Grad 56, 63342 GORNJI GRAD. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
TOZD Splošno zdravstvo Mozirje
Na osnovi sklepa DS TOZD Splošno zdravstvo Mozirje z dne 22. 5. 1990 objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
—	4 osebne avtomobile ZASTAVA 850, leto izdelave 1985, reg. št. CE 190-027,	190-028, 190-029 in 190-031, izklicna cena za en avto din 18.000,00,
—	1 osebni avto ZASTAVA 750, reg. št. CE 169-812, leto izdelave 1982, izklicna cena din 14.000,00,
A
i0 A
V^V
V prodajalni Emo
Celje, Mariborska 68, telefon (063) 31-280
Prodaja na kredit
—	na tri obroke
—	brez pologa
—	brez obresti
vse vrste posode peči na etažno ogrevanje radiatorji kopalne kadi WC splakovalniki
Celje, Mariborska 86, telefon: (063) 32-112,
telex 33-512 YU Emo, telefax (063) 34-925
- 1 kombi WARTBURG, reg. št. CE 175-594, leto izdelave 1983, izklicna cena din 10.000,00.
Javna licitacija bo v petek, dne 8. 6. 1990 ob 9.00 uri na parkirišču pred Zdravstveno postajo Gornji Grad. Ogled je možen eno uro pred pri-četkom licitacije. Pred licitacijo se plača 10% varščino v Zdravstveni postaji Gornji Grad.
Licitacija bo izvedena po splošnih pogojih.
DRUŠTVO ZA
POMOČ
DUŠEVNO
PRIZADETIM
VELENJE
vabi k sodelovanju
vse občane, ki s svojimi humanimi dejanji lahko pripomorejo k boljšemu počutju in lepšemu življenju naših starejših in mlajših varovancev.
Vabimo tudi vse tiste, ki so že nekoč bili naši člani, da nam s svojimi dragocenimi izkušnjami pomagajo pri
—	skrbi za duševno prizadete na našem področju občine Velenje
—	izobraževanju staršev za zdravo družinsko življenje
—	organizaciji vseh ostalih dejavnosti društva
Vse, tudi vas, naše stalne člane, obveščamo, da ima društvo vsak prvi četrtek v mesecu od 17 h — 19 h od 1. maja dalje uradne ure v tajništvu Osnovne šole XIV. divizije, Kidričeva 19, Titovo Velenje, telefon 855-934.
ČETRTEK I PETEK | SOBOTA ■ NEDELJA | PONEDELJEK ■ TOREK 31. MAJ ■ 1. JUNIJ M 2. JUNIJ I 3. JUNIJ I 4. JUNIJ I 5. JUNIJ
TV SlOVtMUa 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA I Brv SLOVENIJA 1 1 TV SLOV^TjAlBTVSLOVEmjaT
8.50 Video strani
3-00 Grizli Adams, 7. del ameriške
nanizanke 9.20 Šolska TV — Potrta duša v
zdravem telesu 9.45 Kulturna dediščina: Ivan Vav-
potič 10.20 Video strani 14.45 Video strani 14.55 Žarišče, ponovitev 15.25 Skrivni predal, ponovitev 6., zadnjega dela francoske nadaljevanke 16.30 Tv dnevnik 1 16.50 Tv mozaik — Šolska TV, ponovitev
16.50 Potrta duša v zdravem telesu 17.15 Kulturna dediščina: Ivan Vav-potič
17.55 Spored za otroke in mlade — Otroci glasbe, ameriška za-bavnoglasbena oddaja 18.15 Ciciban, dober dan: Zima v dolini ribnikov 18.35 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka, 11. del 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 E. Waugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka, 4. del 21.05 Tednik 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Ljubezni Blanke Kolak 0.10 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.00 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, angleška humoristična serija. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 3. del. 20.55 Mali koncert: Žarko Ignjatovič, kitara. 21.00 Ptice na Kosovu: Od ljudske pesmi do baleta, dokumentarna oddaja. 21.35 Svet na zaslonu. 22 50 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Kulturna zapuščina. 17.50 Doživljaji kapitana Kuglota, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored. 19.15 Energija, ekologija, ekonomija, reportaža. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Šport danes. 22.45 Notni spored. 0.45 Poročila.
TV ZAGREB 2
1D.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Dalmacije. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Lisice, jugoslovanski film. 21.20 Poročila. 21.25 Tv razstava. 21.35 Kolo sreče. 22.05 Dokumentarni spored.
SATELITSKA TV
SAT 1
10.30 Princip domina, angleški film, 1976. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Te-
leshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sre-
če. 20.00 T. J. Hooker, serija. 21.00 Zadnje odštevanje, ameriški film, 1979 (Kirk Douglas). 22.50 Poročila. 23.00 Petek, trinajstega, serijska grozljivka. 23.50 Zgodovina filma.
EEECEE
15.00 Maske. 15.30 Igra. 15.40 Poročila. 16.00 Munsterjevi. 16.30 Novo v kinu. 17.10 Cen je vroča. 18.00 Nevidni. 18.45 Poročila. 19.15 Moški za šest milijonov dolarjev. 20.15 Po zmajevem naročilu, ameriška kriminalka, 1974 (Clint Eastwood, George Kennedy), ob 60. rojstnem dnevu Clinta Eastwooda. 22.20 Lepa divjaki-nja z Ibize, nemški film, 1974. 23.55 Poročila. 0.05 Ognjeni prestol, italijanski fantazijski film, 1983 (Peter Mc Cov).
L
HZH
11.00 Tenis, Roland Garros, Pariz, prenos, nato Dunhill British Masters Golf. 20.00 Moto novice. 20.30 Trax. 21.00 SP v nogometu.
22.00 Moška evropska gimnastika. 23.00 SP v nogometu. 23.30 Odprto teniško prvenstvo Francije, pregled.
SUPER CHANNEL
17.00 On the Air. 18.30 Blue Nignt. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Klasični filmi: Cyrano de Ber-gerac, ameriški film, 1950 (William Prince). 22.00 Poročila. 22.20 Kino kiub: Naredili so me za kriminalca, ameriški film. 0.15 Blue Night.
15.20 Telemix. 16.00 Thunderball, ameriška satira, 1983. 17.35 Pregled. 18.00 Utripanje, ameriška grozljivka, .....9.30 Te' ' - -
1987. 19.5
Telemix. 20.00 Tellina
zgodba, ameriška drama, 1988 (Tess Harper). 21.35 Sajaon, ameriška kriminalka, 1988. 23.20 Pod ničlo, ameri-
ški film, 1987 (Andrew McCarthy). 7.00 Golden Maddona, angleški, 1949. 9.00 The Bad News Bears Goes to Japan, ameriški, 1978 (Tony Cur-tis). 11.00 240 Robert, ameriški, 1979. 13.00 How To Beat The High Costs of Living, ameriški, 1980. 15.00 Along Carne Jones, ameriški, 1950 (Gary Cooper). 17.00 Little Shop of Horrors, ameriški. 19.00 Monthy Python, angleški, 1982. 21.00 Under the Cher-
Sl Moon, ameriški, 1986 (Prince).
3.00 Lets' Get Harry, ameriški, 1986. 1.00 Eon Woord Van Liefde.
8.50 Video strani 9.00 Zakaj zbiramo star papir? 9.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 3. del 9.55 Ptice na Kosovu: Od ljudske pesmi do baleta, dokumentarna oddaja 10.30 E. Waugh: Vnovič v Bridhes-headu, angleška nadaljevanka, 2. del 11.35 Video strani 15.15 Video strani 15.25 Svet na zaslovnu 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.50 Tednik, ponovitev 17.55 Spored za otroke in mlade — Trtnik-Šmid: Avtostoparka kratki igrani film 18.30 Poltrona expres, španska nanizanka, 11. del 18.40 Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija, 11. del 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Rumena reka, japonska
dok. serija. 1. del 21.15 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 3. del 22.05 Tv dnevnik 3 22.45 Ex libris: Nekoč je bila slovenska popevka 23.40 Melanholija, angleški film 1.05 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.50 Regionalni programi ŽTV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Videomeh, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 I '90, oddaja pred SP v nogometu. 21.00 Skupščinska kronika. 21.30 Slavnostni koncert ob 35-letnici Simfonikov RTV Ljubljana — G. Mahler: 8. simfonija, simfonija tisočev. 23.05 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolsko spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Studio N-3, znanstveni spored. 17.50 Na krilih pesmi, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Glas srca, filmska nanizanka. 20.55 Domači show spored. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Kulturni magazin. 23.00 Šport danes. 23.05 Nočni spored. 01.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.30 Poročila. 16.35 Tv koledar. 16.45 Iz sveta znanosti. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Panorama 15, kronika v italijanščini. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Oddaja tedna. 20.45 Poročila za gluhe. 21.00 Skupščinska kronika. 22.00 En avtor, en film. 22.35 Ciklus britanskega filma.
SATELITSKA TV
SAT 1
10.05 Teleshop. 10.30 Pretty in Pink, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Ladja jiubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop, lé.05 High Chaparral, serija. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Družina Addams. 18.15 Iztirjenci, satira. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Korakaj ali umri, ameriški film, 1976 (Gene Hackman, Terence Hill). 22.55 Poročila. 23.05 Zabe, ameriški znanstveno-fantasti-čni film, 1972 (Ray Milland, Sam Elli-ott).
RTL PLUS
10.35 Maskè. 11.00 Nevidni. 11.45 Novo v kinu. 12.35 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15
Springfieldova zgodba. 15.00 Tv kuhinja. 15.30 Igra. 15.40 Poročila. 16.00 bivali. 1 ena je vr 18.45 Poročila. 19.45 Prva ekipa. 20.15 Svetleči asfalt, serija. 21.10 Urt
>.30 Igra. ' Ljudje in živali. 16.30 Oče Murphy. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Sierra.
smrti, ameriški film, 1986 (James Fa-rentino). 22.50 Poročila. 23.00 Ob 60. rojstnem dnevu Clinta Eastwooda:
8.20 8.30 9.00 9.15 9.25
9.35
9.55 10.15
10.30
10.40
11.05 11.45
13.00 13.30 14.15 14.25 15.25
15.55 18.30 16.45
18.55
19.10 19.30 19.59 20.20 20.30 22.05 22.40
23.30
1.08
Video strani Nemščina, 11. lekcija Radovedni Taček: Riba Lonček, kuhaj: Rižev narastek ZBIS: Beatrix Bex: Žaba v črnilniku
Ciciban, dober dan: Zima v dolini ribnikov 10 let Živ žava
Alice v deželi risb, oddaja TV Sarajevo, 5. del Cvetlične zgodbe: Maček Jaka Vrtnar, angleška risanka Ovčar Hobo, ameriška nanizanka, 11. del Periskop: Sol, 2. del Podelitev Levstikovih nagrad za leto 1990
Naša pesem 90, 2. oddaja Video strani Video strani
Cirkum Musica, ponovitev Italija 90, oddaja pred SP v nogometu, ponovitev Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1
Ciklus filmov Walta Disneya: Callowayevi, ameriški film Vaš zelenjavni vrt, ponovitev 8., zadnjega dela izobraževalne serije Risanka Tv dnevnik Utrip
Žrebanje 3x3 Križkraž Tv dnevnik 3
J. Gould: Grehi, 7., zadnji del ameriške nadaljevanke Več kot samo flirt, ameriiki film
Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni
prenosi. 19.00 Danes skupaj, oddaja TV Zagreb. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Pop festival, prenos iz Hale Tivoli. 21.40 Filmske uspešnice. Veliki avtobus, ameriški film. 23.05 Končnica DP v vaterpolu — Partizan:Mladost, posnetek iz Beograda. 0.20 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 10.30) 10.35 Čebelica Maja, ponovitev risane nanizanke. 11.00 Spregledali ste, poglejte. 12.05 Saga o Forsythih, filmska nanizanka. 13.00 Spregledali ste, poglejte. 13.45 Prisrčno vaši. 14.30 Stric opičjaka, ameriški film. 15.55 Sedmi čut. 16.05 Kritična točka. 16.50 Poročila. 17.00 Tv-aukcija. 1. del. 17.30 Hrvaški pisatelji na zaslonu, M. Krleža: Adam in Eva, tv film. 18.25 Tv aukcija, 2. del. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Alf, humoristična nanizanka. 21.05 Celovečerni film. 22.20 Tv dnevnik. 22.35 Kronika kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. 22.50 Športna sobota. 23.10 Poročila v angleščini. 23.15 Barva noči, nočni spored.
TV ZAGREB 2
13.20 Tv koledar. 13.30 Ponovitev oddaje Barva noči. 15.30 Danes skupaj. 16.00 Zabavata vas Pip in Fit, spored za otroke. 16.55 Svetovno prvenstvo v dvigovanju uteži, prenos. 18.00 Rokomet, tekma končnice. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Državno prvenstvo v vaterpolu, finalna tekma. 21.35 Poročila. 21.40 Glasbeni večer: V soboto zvečer. 23.10 Valjevo: prvenstvo Jugoslavije v boksu, Dosnetek.
SATELITSKA TV
SAT 1
riški fijm, 1979. 12.50 Kremenčkovi.
----c —
11.00 Korakaj ali umri, ame-— 50 13.25 Car gora. 14.45 Kuhajte. 14.55 Crazy Movie. 16.40 Glasbene novice. 17.05 Od tu in tam, potovanja. 17.35 Poročila. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 Stingarv, serija. 21.00 Jake in McCa-be. 21.55 Poročila. 22.05 Gideonov meč, ameriški film. 0.50 Cantova dežela, ameriški film.
8.50 Video strani 9.00 Živ žav
9.50 Poltrona expres, španska nanizanka, 11. del 10.00 Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija 10.15 J. Gould: Grehi, ameriška nadaljevanka 11.00 Alo, alo, humoristična oddaja,
ponovitev 11.30 Alpski večer — Bled 90 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Video strani
14.10 S. Saada—R. Geoffrione: Formula 1, francoska nadaljevanka, 8. del 14.55 Kolo sreče 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Komorni ansambel Sloveni-cum
17.10 Malteški sokol, ameriški
film 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 M. Begovič: Brez tretjega,
drama TV Zagreb 21.10 Zdravo 22.30 Tv dnevnik 3 22.50 Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.00 Oddaje za JLA in igrani film. 13.00/15.00 Nedeljsko športno dopoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Osupljiva predstava živali, angleška dokumentarna serija. 20.30 Kot potovanja — mesta mostovi: Vrgin most, dokumentarna oddaja TV Novi Sad. 21.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 21.50 Športni pregled. 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.05 Poročila. 9.10 Miki Maček, ponovitev risane nanizanke. 9.35 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Cabaletta. 13.00 Zaliv nevarnosti, filmska nanizanka. 14.00 Poročila. 14.05 Sestanek brez dnevnega reda. 16.05 Bitje imenovano človek, znanstvena nanizanka. 17.00 Body Builder Girls, ameriški film. 18.15 Miki Maček, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Vrnitev Arsena Lupina, filmska nanizanka. 21.05 Zabavna glasba. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Športni pregled. 22.25 Poročila v angleščini. 22.40 Barva noči. 0.30 Poročila.
TV ZAGREB 2
7.45 Tv koledar. 7.55 Poročila. 8.00 Ponovitev Barve noči. 10.00 Danes za jutri: dovolite, da vprašamo, zgodovina letalstva, dokumentarni film. 15.00 športno popoldne. 17.30 Nogomet: Jugoslavija—Nizozemska. 19.30 Tv, dnevnik. 20.00 Dober posel, tuja dokumentarna nanizanka. 20.45 Poročila. 20.50 Tv razstava. 21.15 Od našega dopisnika. 22.30 Kronika Stertjinega pozorja. 22.45 Argumenti II.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.05 Kremenčkovi. 8.30 Batman, serija. 9.20 Kuhajte. 10.00 Šport. 10.30 Od tu in tam, potovanja. 11.05 Crazy
RTL PLUS
Movie. 12.45 Zgodovina Nemčije'. 13.15 Berlinskj pogovori. 14.05 Boj s smrtjo. 14.15 Živali in mi. 14.40 Naša mala farma. 15.30 Staneisy, film. 16.00 Happy Days. 17.10 Rekli so mu Gringo, vestem. 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver, serija (Linda Hamilton). 20.00 Napačna igra, film. 21.45 Poročila in ši>ort. 22.00 Gideonov meč, drugi del tv filma. 23.35 Na begu, serija.
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 9.30 Heatcliff. 10.00 Beg iz Zlate dežele, serija. 11.00 Tednik. 12.05 Moj oče vesoljec. 13.35 Dr. Who. 14.00 Whopper, zmagovalec vseh razredov, nemška komedija, 1986 (Burkard Rönnefarth). 15.15 No-
?omet ali film Veličanstvo Japonska 7.50 Glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Krik črne-
Ä^ÄÄtS'Ä 13-30 ^azzL 14.25 Smith in Jone, gyWKffiM boš v|sel, ameriški vestem, 195« serna. 15.15 Moz iz Atlantisa. 16.05 ipiegel rv. 22.15 Prime Time. 22.35
(Clint Eastwood).
EHHZH
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 World Cup, pregled. 10.00 Atletski grand prix miting, Brazilija. 11.00 Odprto teniško prvenstvo Francije, prenos. 20.00 WWF Wrestling. 21.30 Trax. 22.00 Atletski grand prix iz San Jose-ia. 23.00 World Cup. 23.30 Košarka, NBA, play off. 1.00 Odprto prvenstvo Francije v tenidu, pregled.
SUPER CHANNEL
6.00 Channel E, izobraževalne informacije. 6.30 E.B.C. 7.00 Daybreak 8.30 Turistični magazin. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 19.00 Hit studio International. 20.00 Music Night, koncert. 21.00 Blue Night. 22.00 Poročila. 22.15 Glasba osemdesetih. 23.15 E.B.C svetovne novice. 23.45 Max Headro-om.
ì Hagazz
serija. 15.15 Mož iz Atlantisa. 16.05 CHiPs, serija. 16.55 Street Haek. 17.45 Čudovita leta. 18.15 Detektiv Ironside. 19.00 Nogomet. 19.45 Poročila. 20.15 Konvoj, ameriški akcijski film, 1978 (Kris Kristofferson, Ali MacGraw). 22.00 Dall-As. 23.00 Ma-kriz de Sade: Justina, italijanski erotični film, 1969 (Klaus Kinski, Romina Power). 0.35 Druga pomlad, nemški film, 1975 (Ciird Jiirgens).
Tutti Frutti. 23.35 Kriminalistične zgodbe. 0.25 Rožnata serija.
IVJifflii
■ vnmiž
. 20.00 Boks. 21.30 Športne ce. 22.00 Atletika, moški, Jerez, Spa nlla. 23.00 World Cup. 22.30 Košarka NBA, play off. 1.00 Odprto teniško prvenstvo Francije.
SUPER CHANNEL
20.00 E.B.C.. 21.00 L'II Abner, ameriška komedija, 1940. 22.30 Cona somraka. 23.00 Jezerska pošast, ameriška grozljivka, 1961 (Anthony Carbone).
7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10,00 World Cup. 10.30 Trax. 11.00 Odprto teniško prvenstvo Francije, nato Masters Golf. 20.00 Atletika, Spaniia Avstrija. 22.00 World Cup 1986. 0.00 SP v nogometu, posebna oddaja 0.30 Odprto teniško prvenstvo Francije, pregled.
SUPER CHANNEL
7.00 Za otroke. 11.00 Coca Cola Eurochart. 12.30 Mix. 13.30 Hello Austria. 14.00 Mix. 15.00 George Van-derman. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F. 17.00 Mix. 18.00 Financial Times. 21.00 Tarzan, ameriški film, 1933. 22.30 Barnaby Jones. 23.30 Mix.
cum
11.00 Walstreet, ameriški krimič, 1987, Michael Douglas. 14.00 Bobo ima rad moškega, ameriška fantastična komedija 1987. 16.00 Hajdi in Peter, švicarski domovinski film, 1954. 18.00 Lovčev strel, ameriška vojna melodrama, 1987. 20.00 Projekt X ameriški fantastični film, 1987. Mat-hew Broderick, Helen Hunt, Bill Sadi-er. 21.45 Camille Claudel, francoski erotični film, 1988 Isabelle Adjani. 0.45 Kralj mesta, ameriški glasbeni film. 1984. Michael Parks
11.00 Prinčeva zaročenka, ameriški pustolovski film, 1987. 14.00 Zlata ribica je padla v vodo, ameriška komedija, 1987. 16.00 Maškarada — igra smrti, ameriška kriminalka, 1987. 18.00 Moj hudičev ljubimec, ameriška kriminalna komedija, 1987. 20.00 A. D. A. M , ameriška komedija, 1988, Desiree Nosbusch-Becker. 21.45 Tra-cv Lords show, ameriški erotični show, 1988. 23.00 Smrt na frekvenci,
Psihološki triler, Catherine Denevue.
.45 Razorback — velikan v votlini, avstralski film, 1984.
11.00 Navpični start, nemška komedija, 1988. 14.00 Plesna akademija, ameriško-italijanski plesni film, 1987, Tony Fields, Paula Nichols. 16.00 Cai-ne je bila njena usoda, ameriški klasični film, 1954. Humphrey Bogart, Jose Ferrer. 18.05 Beg v neznano, ameriška psihološka drama, 1987. River Phoenix, Judg Kirsch. 20.10 Frantic, francoska kriminalka, 1988. Harrison Ford, Emmanuele Seigner. 22.15 Fandango, ameriška komedija, 1985. Kevin Costner. 23.45 Angel smrti, ameriški film, 1988. Patty Duke.
8.80 Vkteo strani	8.50
0.00 Spored za otroke — Zgodbe,	g'og
oddaja TV Zagreb
9.30 Utrip	g,30
9.45 Zrcalo tedna	g.45
10.00 Tv mernik	10.30
10.15 Mladinski pevski festival Celje	15J5
89 — množični koncert	15.25
11.15 Video strani	15 55 16.25 Video strani 16.35 Zdravo, ponovitev 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Utrip 18.25 Zrcalo tedna
18.40 Spored za otroke in mlade —	18.00
Radovedni Taček: Maska	18.10 18.55 Alica v deželi risb, otroška serija TV Sarajevo, 6. del
19.10 Risanka	18.20
19.30 Tv dnevnik 2	jgjg
20.00 L. Kaštelan: Adagio, drama	19.30
TV Zagreb	20.00 21.15 Osmi dan
22.00 Tv dnevnik 2	20.50 22.10 Poletna noč — Murphy
Brown, ameriška nanizan-	22 45 ka, 1. del
22.55 Kdo je Bourne, ameriška	23.24
nadaljevanka, 1. del
23.35 Črni gad, angleška nadalje-	0,15
vanka, 1. del
0.10 Vktoo strani	g.4S
Video strani
Spored za otroke in mlade —
Zgodbe iz školje, 23. oddaja
Sedma steza, športna oddaja
Osmi dan
Video strani
Video strani
Žarišče
Poletna noč, ponovitev — Murphy Brown, ameriška nanizanka, 1. del, Kdo je Bourne, ameriška nadaljevanka, 1. del, Črni gad, angleška nadaljevanka, 1. del Tv dnevnik 1
Spored za otroke in mlade — Lonček kuhaj: Zelenjavni zrezki
Ex libris, ponovitev Risanka Tv dnevnik 2
F. Niciolini: Oče bom, italijanska nadaljevanka, 1. del Aktualno — Razprodaja družbene lastnine
Poletna noč — Murphy Brown, ameriška nanizanka, 2. del Kdo je Bourne, ameriška nadaljevanka, 2. del Črni gad, angleška nadaljevanka, 2. del Vktoo strani
TV SLOVENIJA 2 -rv SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Park Maksimir, dokumentarna oddaja TV Zagreb. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.15 Zabava vas Ha-lid Bešlič s prijatelji, oddaja IV Sarajevo. 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00. Poletni spored (do 2.35). 14.35
Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda. Barva noči. 16.50 Jadranski potopisi. 17.00 Poročila. 17.10 Tv koledar. 17.20 Rezerviran čas. 17.50 Nanizanka za otroke. 18.05 Goranove zgodbe. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Teledish 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.05 Dramski spored. 21.05 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Šport danes. 22.00 Barva noči. nočni spored. 0.00 Poročila.
TV ZAGREB 2
15.55 Poročila. 16.00 Morje, dokumentarna oddaja. 16.30 Mundial '90, napoved. 16.45 Jugoslovanska reprezentanca v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v nogometu. 19.00 Zagrebška panorama.. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pred svetovnim prvenstvom v nogometu. 20.45 Poročila. 20.50 Animovizi-ja. kronika festivala animiranega filma iz Zagreba. 22.50 Navzkrižni ogenj, ameriški film.
SATELITSKA TV
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.05 Svet športa, oddaja TV Zagreb. 18.55 Slovenska ljudska glasbila in godci — Bordunske citre. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer — Oddaja o slovenskem filmu in Veter v mreži, slovenski film. 23.15 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB I
9.00 Poletni spored (do 12.35). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 6.50 Programski potopis. 17.00 Poročila. 17.10 TV koledar. 17.20 Zmajeve otroške igre, prenos otvoritve. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Znanost in mi. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Otok Ellis, filmska nanizanka. 21.10 Dialogi, kontaktni spored. 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Šport danes. 23.05 Barva noči, nočni spored. 1.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.25 Poročila. 16.30 Napoved Mun-diala 90. 16.45 Jugoslovanska reprezentanca v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v nogometu. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Slavonije in Baranje 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pred svetovnim prvenstvom v nogometu. 20.45 Poročila. 20.50 Animovizija, kronika festivala animiranega filma. 22.50 He is firet, she ist hiret, ameriški film.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.00 Za otroke. 8.45 Sosedje. 9.05 Ladja ljubezni. 10.05 Stanley. 10.30 Napačna igra, film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 f " ------
čila. 17.10 Sosedje. 17.35 Tv tip. 17.50 Hotel, serija. 18.45 Poročila. 19.05
Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Pri belem konjičku, komedija. 22.45 Poročila. 22.55 Magazin. 23.20
Spiegel TV. 23.50 Dozirni umor, kriminalka.
RTL PLUS
8.00 Poročen v Francijo, sovjetska melodrama, 1978 (Jelena Korenova). 9.30 Začarani dolarji, madžarski film, 1986. 11.00 Thomas Mann: Nered, nemški film, 1976.14.35 Vožnja do St. Rema, francoska komedija, 1968 (Bo-urvil). 16.15 Metalina 4, ne odgovarja več, ameriško znanstveno-fantastični film, 1955. 17.50 Munsterjevi. 18.15 Cena je vroča. 18.45 Poročila. 19.25 Pred počitnicami, ameriški mladinski film, 1978. 21.00 Sladoled na palčki 2. 22.35 Poročila. 23.45 Kulturni magazin. 23.15 Playboy Late Night, novi erotični magazin. 0.00 Wrestling. 0.35 Pošast iz močvirja, ameriška grozljivka, 1978 (Marshall Thompson).
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Pri belem konjičku, komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Tv tip. 17.50 Cannon (William Conrad). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalje. 20.30 Pravdne ribe. 21.00 Čudeži pač trajajo dlje, film. 22.35 Poročila. 22.45 V zunajzemeljski, serija.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dr. who. 11.00 Vožnja do St. Rema, francoski film. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.51 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 16.00 Znova ti. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Kaz in družba. 18.45 Poročila. 19.15
Knight Rider. 20.15 Monsieur Konjak, ameriška komedija, 1964 (Tony Cur-tis, Christine Kaufmann). 21.50 Ex-
nun
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 SP v no-
? ometu. 10.00 Moška gimnastika.
1.00 Tenis, Francija, prenos. 20.00 Boks. 21.00 Moto šport. 22.00 Konjeništvo, Wiesbacon. 23.00 SP v nogometu. 23.30 Športni pregled. 0.30 Odprto teniško prvenstvo Francije, pregled.
ETTT^^^^^^TT^^HB sp v nogometu. 23.30 Odprto 'J J 3 Iti IMlLmI s,vo Francije v tenisu, pregled
plosiv. 22.35 Poročila. 22.40 Sledge Namer. 23.40 Priložnost za ljubezen (dr. Erika Berger). 23.50 Kino klub: Prihodnosti je ime ženska.
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 SP v no-
? ometu. 10.00 Atletika, San Jose.
1.00 Tenis, Francija, prenos Iz Pariza. 20.00 WWF Wrestling. 21.00 Moto šport. 22.00 Športni pregled. 23.00 Sp v nogometu. 23.30 Odprto prven-
6.00 Channel E, izobraženi spored. 6.30 E.B.C. 7.00 Daybreak. 8.30 Mediteranska kuhinja. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 13.30 E.B.C. 14.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Turistični magazin. 20.30 Potovanje v Indijo. 21.00 Divji jug. 21.30 Perspektive v znanosti. 22.00 Poročila. 23.15 E.B.C. 23.45 TBA.
SUPER CHANNEL
TELECLUB
6.00 Channel E. 6.30 E. B. C. 7.00 Daybreak. 8.30 Video moda. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 13.30 E. B. C. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport, nadaljevanje. 23.15 E. B. O.
11.00 Big, ameriška komedija, 1987. Tom Hanks, Robert Loggia. 14.00 Te-
lasieva zgodba: Otroška usoda, ameriška melodrama, 1988. 16.00 Pot k oblasti, politični thriller, ZDA, 1985. Richard Gere, Julie Christie. 18.00 Mesečnica, ameriška ljubezenska komedija, 1987, Cher. 20.00 Ljubezenske sanje, italijanska ljubezenska komedija 1988. Michele Placido, Giuliana Desio. 21.40 Honeymoon, ka-nadsko-lrancoska kriminalka. 1985. 23.20 Zaradi ljubezni in obupa, ameriška pubertetna kriminalka, 1989. Brian Bloom.
11.00 Rathboy, ameriški fantastični film, 1986. Sondra Locke. 14.00 Kovanci Maxa Dugansa, ameriška komedija, 1982. 16.00 V vrtincu globine, francoski pustolovski film, sneman pod morsko gladino, 1987. 18.00 Massarati, ameriški pustolovski film, 1982, Christopher Lee. 20.00 Temna stran hudobneža, ameriška kriminalka, 1988. ""...........
Angeles
ka, 1988. 21.40 Policijska postaja Los Angeles Vzhod, ameriški thriller, 1972. 23.25 Dvoboj najboljših, fanta-
stični spektakel, Italija 1983.
SREDA 6. JUNIJ
TV SLOVENIJA 1
1.90 Video strani
0.00 Spored za otroke: Medvedov godrnjavček, Norčije v živalskem vrtu, 1. del 9.10 Pamet je boljša kot žamet:
Plavalci, neplavalci, skrivači 9.15 L. Kaštelan: Adagio, drama TV Zagreb
10.25 F. Nicolini: Oče bom, italijanska nadaljevanka, 1. del 11,10 Video strani 15.15 Video strani 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank — Murphy Brown, ameriška nanizanka, 2. del, Kdo je Bourne, ameriška nadaljevanka, 2. del, Črni gad, angleška nadaljevanka, 2. del 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Po sledeh napredka 18.40 Spored za otroke in mlade —
ZBIS: Desetnica 18.50 Ciciban, dober dan: Prebese-
dimo besede 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Film tedna - Veliki tek,
poljski film 21.45 Tv dnevnik 3 21.55 Poletna noč — Murphy Brown,
ameriška nanizanka, 3. del 22.35 Kdo je Bourne, ameriška nadaljevanka, 3. del 23.25 Črni gad, angleška nadaljevanka. 3. del
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Mostovi. 19.00 Mednarodna kuhinja, izobraževalna serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Animovizija — kronika festivala animiranega filma v Zagrebu. 22.30 Svet poroča.
TV ZAGREB 1
9.00 Poletni spored (do 12.35). 14.35
Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 16.50 Jadranski potopis. 17.00 Poročila. 17.10 Tv koledar 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Najlepša leta, nanizanka za otroke. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Telekino. 22.45 Tv dnevnik. 23.05 Šport danes. 23.10 Barva noči, nočni spored. 01.10 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.25 Poročila. 16.30 Najava Mundiala 90. 16.45 Jugoslovanska reprezentanca v kvalifikacijah na svetovnem prvenstvu v nogometu. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Karlovca, Siska, Gospiča. Bjelovara in Varaždina. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pred svetovnim prvenstvom v nogometu. 20.45 Poročila. 20.50 Animavizi-ja, kronika festivala animiranega filma.
SATELITSKA IV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sose-
14.05 Alf, serijska risanka, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji Zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Tv tip. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče.
20.00 Mike Hammer, serija. 21.00 Naše malo gledališče. 22.35 Poročila. 22.45 Dekle iz Hongkonga, film.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Monsieur Konjak, ameriška komedija. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi strice pi. 16.;
ček Bili.
ja. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Si
1§.00 Bogati in lepi. 16.30 Hulk, serija. 17.10 Cenaie vroča. 18.00 Quincy, serija. 18.45 Poročila. 19.15 Equalizer. 20.15 Skrivnost slepega mojstra, ameriški film 1977 (David Carradine). 22.00 Štern TV. 22.30 Delo na črno. 23.25 Poročila. 23.35 Bleščeči vohun, drugi del.
EHHZn
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 SP v nogometu. 10.00 Atletika. 11.00 Odprto prvenstvo Francije v tenisu, prenos iz Pariza. 20.00 Svetovni šport. 23.00 SP v nogometu, pregled. 23.30 Odprto prvenstvo Francije v tenisu, pregled.
SUPER CHANNEL
6.00 Channel E, izobraževanje. 6.30 E. B. C. 7.00 Daybreak. 8.30 Hello Austria. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 13.30 E.
B.	c. 14.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 In the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, zlata doba televizije. 20.00 ITN News. 20.30 Spiegel TV. 21.00 Reportaže. 21.30 Finaci-al Times. 22.00 Poročila. 22.15 ITN News. 22.45 Spiegel TV. 23.15 E. B.
C.
11.00 Zlata ribica je padla v vodo, ameriška komedija, 1987. 14.00 Prin-čeva zaročenka, ameriški film, 1987. 16.00 Silvester, ameriški film o živalih, 1985. 18.00 Taxiboy, francoska komedija, 1985. Claude Brasseur, Charlotte Vallandrey. 20.00 Zareza, ameriški psihološki thriller, 1987. Barbra Streysand, Richard Dreyfuss, Karl Maiden. 20.00 Thunderbai, ame--iški agentski film, 1983. 23.35 Fandango, ameriška komedija, 1985.
M CLUB, p.o. TITOVO VELENJE
Koroška 37/a
VABIMO
K SODELOVANJU
MLADEGA
EKONOMISTA
za opravljanje del in nalog
VODJE
KOMERCIALE
Pogoja:
—	VI. ali VII. st. strokovne izobrazbe ekonomske smeri, področje komerciale
—	aktivno znanje enega svetovnega jezika
Vaše vloge z dokazili sprejema kadrovska služba podjetja
do 10. 6. 1990.
JL
FARMIN
INŽENIRING po
TITOVO VELENJE
Delavski svet družbenega podjetja ponavlja razpis prostega delovnega mesta
- DIREKTORJA DRUŽBENEGA PODJETJA
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z Zakonom,
—	da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri, vezano na predmet poslovanja,
—	da ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri uspešnem vodenju podjetja oziroma organizacijskih enot v gospodarstvu.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim de-iovnim časom. Mandat traja štiri leta.
Prijavljeni kandidati naj pošljejo svoje prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15. dneh po objavi razpisa na naslov:
FARMIN INŽENIRING, Trg mladosti 6, 63320 — TITOVO VELENJE, z oznako »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po odločitvi.
Osnovne podatke o družbenem podjetju lahko kandidati dobijo na sedežu podjetja.
Prireditve kulturnega centra Ivana Napotnik
NA DUNAJ
Naša karavana bo spet potovala na Dunaj, 16. in 30. junija. 16. junija si bomo ogledali opereto Johanna Straussa DUNAJSKA KRI.
30. junija pa si bomo ogledali musical, ki prihaja iz Broadwa-
ya, z naslovom 42 ND STREET in vas spravgotovo ne bo razočaral.
Prijave zbiramo v Kulturnem centru Ivan Napotnik — pisarna 53/1 ali pa po telefonu 853-574.
amKinžp ©nts
TONE GRLICA
Hofbaverjeva 2, Mozirje Tel.: 063/831-203
vam nudi: — popravila malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja
I
I® Iskra* I
t
BLACK & DECKER
— previjanje vseh vrst elektromotorjev
Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure
n i
i i
i j
Ghubi
Lit
Itoli V 0L
L\
'ài diu Yo lo njo
HEY MUSIC LO-
VERS!!!
Pa smo prišli do konca. Pa ne glasbenega kotička, ampak meseca maja, meseca mladosti, ljubezni in nasploh vsega lepega. Sicer je mesec maj nekaj posebnega, saj so ameriški strokovnjaki ugotovili, da v maju človeško telo proizvaja več hormonov kot sicer. Rezultati raziskave: večja želja po spolnih odnosih. To pa se delno opazi tudi pri zvezdnikih svetovnega formata, kajti pravih novosti je malo manj in pravi finiš se šele začenja. Seveda še pred začetkom poletja. V današnjem kotičku pa zopet nagradno vprašanje oz. kviz. Nanj boste lahko odgovarjali vsi tisti, ki MADONNO vsaj malo poznate. Potrebno bo odgovoriti na deset vprašanj, vendar jih bo za nagrado dovolj že pet (pravilnih seveda). Nagrada za pravilno rešitev bo velika plošča + kaseta.
I pfjftirtljft .
Torej splača se potruditi. Nagra-
jenec(ka) bo nagrado lahko dvignil na otvoritvi DEE JAY SER-VICA (Robby Bratuša), ki bo v prostorih Videoteke TOMY — 8. 6. 90. Vaše odgovore pričakuje-
mo ravno do prej omenjenega datuma, na nasiov: RADIO VELENJE, Foitova 10, T. VELENJE.
MADONNA QUIZ
1.	Kakšno je Madonnino popolno ime?
2.	Kje se je rodila?
3.	Kako se imenuje Madonnin značaj v filmu Shanghai Surpri-se?
4.	Madonnin brat Christoper se je že pojavil v pop sptotpu. Za kateri video posnetek gre?
5.	Na kateri instrument s strunami zna igrati Madonna?
6.	Pesem Material Girl se je pojavila tudi kot verzija posebnega vonja parfuma. Za kateri parfum gre?
7.	Katera igralka je igrala poleg Madonne v filmu »Despera-tely Seeking Suzan«?
8.	Glas, katerega poznanega izvajalca smo lahko slišali na LP-ju »True Blue«?
9.	Kdo prepeva z Madonno na plošči »Love Song«?
10.	Naslov njenega najnovejšega albuma (LP)?
Za konec pa še vabilo vsem tistim, ki imate radi »evergreen« glasbo, posebej še: ELIS-a PRE-SLEY-a, PAT BOON-a, PAUL ANKO, PLATTERSE in ostale.
Prisluhnite nam v ponedeljek 4. 6. 90 od 8,—19. ure, v lestvici radia Velenje._
LEP POZDRA V!!
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 6 din, mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,10_din in trimesečna naročnina za tujino 112,50 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave. obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
Program
PETEK, 1. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 3. JUNIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 12.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa po telefonu 855 963 sprejemali takšna vaša vprašanja na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 4. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 6. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi.
								
	M	M	M	o				1
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 31. 5. ob 18. uri DEVET NINJINIH SMRTI -hongkonški, karate.
Petek, 1. 6. ob 18. in 20. uri NEVARNI POSEL - ameriški, komedija. V gl. vi.: Tom Cruise.
Petek, 1. 6. ob 10. uri
Sobota in nedelja, 2., 3. 6. ob 18. in 20. uri SILA MOČI -ameriški, akcijski. V gl. vi.: Michael Dudikoff.
Ponedeljek, 4. 5. ob 10. uri in 18. uri. Torek, 5. 6. ob 18. in 20. uri VELIKO PLAVILO - francoski, avanturistični.
Sreda, 6. 6. ob 10., 18. in 20. uri NORČIJE NA KOLESIH -ameriški, komedija.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 31. 5. ob 20. uri. Ameriški, trda erotika LAHKO, NA VSAK NAČIN.
Petek, 1. 6. ob 22. uri. Nedelja, 3. 6. ob 22. uri. Ameriški, trda erotika LAHKO, NA VSAK NAČIN.
Sobota, 2. 6. ob 22. uri. Ponedeljek, 4. 6. ob 20. uri MAŠČEVANJE ANGELA — trda erotika.
MLADINI POD 18. LET STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 31. 5. ob 20. uri SODNIKI IZVEN ZAKONA -ameriški, triler. V gl. vi.: Michael Douglas. Režija: Peter Hyams (Dva vraga iz Chichaga). Skupina sodnikov kar mimo zakona kaznuje kriminalce, ki so »nezakonito« obsojeni. Se bo naš junak pridružil tej skupini!?
Ponedeljek, 4. 6. ob 20. uri ŠE ZADNJI IZMED FILMOV IZ CIKLUSA FILMSKEGA GLEDALIŠČA: V VRTINCU -ameriški, spektakl. Režija: Victor. Fleming. Igrajo: Vivian Leigh, Olivia de Haviland, Clark, Gable, Leslie Howard. KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 2. 6. ob 20. uri NOČNI KINO - LAHKO, NA VSAK NAČIN - ameriški, trda erotika.
Nedelja, 3. 6. ob 19. uri VELIKO PLAVILO — avanturistični.
Ponedeljek, 4. 6. ob 19. uri SILMA MOČI — ameriški, akcijski.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
PREDSTAVE SAMO ŠE OB PETKIH!
Petek, 1. 6. ob 20. uri DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV -ameriški.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
KINO »DOM« MOZIRJE
31. 5. — SLADKO DOZOREVANJE, španska ljubezenska drama
2. in 3. 6. - AKCIJA TERORIZEM, ameriški akcijski 7. 6. - GREŠNA ZADOVOLJSTVA, ameriški erotični KINO »JELKA« NAZARJE
2. in 3. 6. - KITAJSKA ZVEZA, ameriški karate 6. 6. — RIBA VANDA, ameriška komedija KINO LJUBNO
2. in 3. 6. - RDEČA VROČICA, ameriška grozljivka
Onesnaženosti zraka
V dneh od 21. 5. do 27. 5. 1990 so bile na posameznih merilnih postajah izmerjene naslednje koncentracije SO; višje od polurne MIK 0.75 mg/m".
Datum:
Ura:
Merilna postaja:
Koncentracija SOi mg/m'
23. 5.
24. 5.
10.00 17.00 18.00 18.30 19.00 09.30
Zavodnje
Šoštanj
Šoštanj
Šoštanj
Šoštanj
G. Gora
0.90 0.86 0.86 0.83 0.99 1.10
/malu
Tel. št.: 853 451 _855 450.
STOJEČO URO, Golf X 1988, pločevino za streho in moped 4, prodam. © 858-884. OTROŠKI VOZIČEK MARE-LA, dobro ohranjen, prodam za 700 din. Informacije vsak dan popoldan po telefonu 21-560. ŽENSKO KOLO in pony, prodam. © 856-602, popoldan. VIKEND, vrtno hišico, prodam. Informacije po telefonu 853-005. OPEL RECORD, I700cm\ letnik 1966, registriran do 5. 3. 1991, prvi lastnik, v odličnem stanju, sredno vzdrževan, garaži-ran, ugodno prodam. © 882-475.
AUDI 60, po delih prodam, ali celega. © 888-123. OSEM MESECEV STARO MIKROVALOVNO PEČICO, Gorenje 127 B, prodam za 5300 din. © 854-243.
ŠPORTNI VOZIČEK, italijanski, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. © 852-621. ALFA SUD, letnik 1982, 43.000 km, krem barve, prodam. Informacije na naslov Mance Romanove 2, Ljubljana, © 061-320-241 Tominšek. RAČUNALNIK EURO PC Schneider, prodam. © 856-796 do 16. ure.
STANOVANJE V STANOVANJSKI HIŠI ODDAM V NAJEM. ©855-631. NADSTROPNO POSTELJO,
prodam. © 853-234. DVOREDNI SINGER PLETIL-NI STROJ, z elektromotorjem, prodam za 14.000 din. © 0602-55-088.
RAČUNALNIK SCHNEIDER CPC 464, prodam. © 857-534. POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA 305, s predprostorom, ugodno prodam. © 855-310 popoldne.
NOVI PRIKOLICI ZA TOMO VINKOVIČ in Goldoni 13 ks, prodam. © 779-186.
SPALNICO RABLJENO, ročna izdelava in žimnice ugodno prodam. Ogled vsak dan Ivanka Tratnik, Gornji Grad 181. JUGO 45, letnik 1988, garažiran, prodam. © 857-436. BREJO KRAVO, sivo rjavo, tretje tele, dobro molznico, prodam. © 857-956. ODSTOPIM VRSTNI RED, za jugo Florido. © 857-563 od 17. do 19. ure.
AVTOMATIK A 3 L, malo rabljen, star 6 mesecev, prodam. Nada Zebec, Cankarjeva 2 B, Titovo Velenje.
ZAPOSLIMO PRODAJALCA
akustičnih aparatov in glasbil, zglasite se v petek ali soboto od 9. do 11. ure v prodajalni VELE-TON na Stantetovi 2. BAKRENE PLOŠČE 200 x 100 x 0,5, 10 komadov in ploščati baker 3,20 x 2,50 x 0,5 cena 10.000 din. ©0602-55-523 po 17. uri.
POČITNIŠKO PRIKOLICO,
dobro ohranjeno Adria, izvozni model (2 + 2) z baldahinom rabljeno le dve sezoni prodam. © 855-428.
OSEBNI AVTO, letnik 1978, spredaj karamboliran, prodam za 23.000 din. Stanko Jovan, Mozirje, Goličnikova 4, ® 831-204.
IZGUBIL SE JE VELIKI ŠNAU-CER. Najditelja prosim, da pokliče
853-726.
VESPO PK 50 XL belo, popolnoma novo, ugodno prodam. ® 832-613 interna 351 do 16. ure. P-126, letnik 1980, ugodno prodam, z rezervnimi deli. ® 858-164 popoldan.
JUGO-55, letnik september 1989, malo vozen, prodam. ® 888-219 zvečer. ZDOMKA KUPI V ŠIRŠI OKOLICI VELENJA manjšo hišo. Naslov v uredništvu.
TRAKTOR IMT 533, prodam. ® 888-260.
PRODAM KOPIRNI STROJ OMEGA 203, več zabojev za krompir. ® 852-056 zvečer.
V CENTRU ODDAM PROSTORE
za lokal. ©061-572-692.
Društvo psoriatikov vabi vse člane in nečlane obolele za pso-r/azo na sestanek, ki bo 4. 6. 1990, ob 17. uri v prostorih zdravstvenega doma, sejna soba, 2. nadstropje. Pri pogovoru bosta sodelovala višja medicinska sestra Darinka Pavlic in dr. medicine in dermatologije Jože Arzenšek. Vljudno vabljeni!
Efenkova 61, Titovo Velenje Telefon: 852-142
POSREDUJEMO PRODAJO:
—	počitniške hiše v Lepi njivi, V. gradbena faza
—	ca 1 ha sadovnjaka in gozda v bližini Pustega gradu
—	enostanovanjske hiše v Gorici pri Celju
—	gradbeno parcelo za vikend hišo v izmeri 478 mJ k.o. Lepa njiva
Vse nepremičnine se prodajajo po zelo ugodnih cenah. Posredujemo nakup starejše stanovanjske hiše v Šoštanju, T. Velenju ali bližnji okolici.
Pokličite nas ali pa nas obiščite na E'enkovi 61 v Titovem Velenju.
SERVIS ZAMR/.OV AIJNIKOV
Če vam skrinja toči. rosi. ledeni, neprenehoma deluje, pokličite («>2/511-743 ali 5I2-34X NON STOP. Garancija, kilometrine ne
zaračunavamo.
DEŽURSTVA
Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 31. maja — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Rus in dr. Pirtovšek
Petek, 1. junija — dopoldan dr. Pečnik, popoldan dr. Smonkar, nočni dr. Vrabič in dr. Vido-vič
Sobota, 2. junija in nedelja, 3. junija — dnevni dr. D. Popov, noni dr. Pirtovšek in dr. D. Popov
Ponedeljek, 4. junija — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Mijin, nočni dr. Zupančič in dr. Jonko
Dežurna zobozdravnica v Zdravstvenem domu Velenje:
V nedeljo, 3. junija bo dežurna
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
Marije Harmincar
iz Podkraja v T. Velenju
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem za izraze
sožalja in darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Gorenju — TOZD Štedilniki, Vegradu — TOZD Vemond, godbi, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Hvala govorniku Karlu Šilihu za besede slovesa in govornici iz Gorenja. Iskrena hvala osebju bolnišnice Topolšica za zdravljenje, še posebej pa dr.
Kočevarju.
Žalujoči: mož Ivan, hčerka Katica z družino in sin Marjan.
Gibanje prebivalstva
inama
Namin kotiček
Nagrajenka, udeleženka Naminega izleta v mesecu septembru, ki je bila izžrebana v tem tednu, je Helena Uranjek, Madar-jeva 4, Titovo Velenje.
Obiščite samopostrežno prodajalno veleblagovnice Nama in prodajalno Preskrba na Koroški cesti, kjer so vam pripravili NAMINO DISKONTNO KOŠARICO!
V Namini košarici, ki je zares konkurenčna tudi sosedom v Avstriji in Italiji, je večina pomembnejših artiklov in živil, ki jih potrebujemo vsak dan. Prijetna novost pa je povračilo 10 % od vrednosti nakupa, če boste kupili vsaj za 1.000 din!
—	v SAMOPOSTREŽNI prodajalni veleblagovnice Nama vam v teh dneh nudijo:
pomarančni sok Fructal 1/1	20,1 Odin
sir Gauda (Norveška) kg	67,10 din
sir Gauda (Poljska) kg	59,50 din
dimljeni kare kg	82,90 din
dimljena rebra kg	64,60 din
—	v prodajalni PRESKRBA IZBERITE:
sirup malina Apis 1/1	24,70 din
sirup črni ribez Apis	24,70 din
kompot sliva l/l	11,30 din
sirup robida in Pingo Fructal	29,70 din
—	v TEKSTILNEM DISKONTU vas pričakujejo s posebno ponudbo moških in ženskih nogavic, uvoženih iz Avstrije!
—	na OTROŠKEM ODDELKU
otroške bombažne majice že od	48,10 din dalje
otroške vetrovke cenejše do 40% že od 278,50 din dalje
—	na oddelku za MOŠKE vam ponujajo moške komplete kratkih hlač in srajc že za 266,30 din
—	na oddelku za ŽENSKE, pa so balonarji cenejši do 40% Dober dan, v I\ami vsak dan!
zobozdravnica dr. Irena Filipič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 1. junija do 8. junija bo dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 47, telefon: 857-875.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 3. junija bo dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, telefon: 840-112.
Od 4. junija do 10. junija bo
dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, telefon: 840-179.
Poroke:
Stanislav Toplak, roj. 1963, trg. poslovodja iz Titovega Velenja in Borislavka Milankovič, roj. 1967. ekonomistka iz Titovega Velenja, Jožef Meh, roj. 1951, brusač iz Titovega Velenja in Marija Rebevšek, roj. 1948, kon-trolorka iz Titovega Velenja, Lju-bomir Gotovnik, roj. 1952, delavec iz Titovega Velenja in Irena Gorenc, roj. 1955, delavka iz Titovega Velenja, Rajko Sotler, roj. 1967, elektroener. iz Šenbrica in Jožica Lesjak, roj. 1967, ekon. tehnik iz Lipja, Emil Juvan, roj. 1965, ekon. tehnik iz Lokovice in Mateja Valand, roj. 1967, ko-merc. tehnik iz Titovega Velenja, Franc Tajnik, roj. 1964, miličnik iz Topolšice in Sinatra Labus, roj. 1967, konfekc. iz Titovega Velenja, Vojko Seme, roj. 1968, orodjar iz Titovega Velenja in Marija Kolar, roj. 1966, ekon. tehnik iz Titovega Velenja, Boris Pelko, roj. 1962, str. tehnik iz Titovega Velenja in Valerija Koren, roj. 1966, ekonomistka iz Šoštanja.
Podjetje za računalniške sisteme in
/t informacijski inženiring d.o.o., / I Titovo Velenje
r~i Prešernova Ij Tel.: 063/854-203, 858-052
PODJETJA, DRUŽBENE USTANOVE, ZASEBNIKI!!!
Sprejeli smo izziv trga in prodajamo kvalitetne poslovne računalnike in lokalne mreže NOVELL po cenah, ki so méd najugodnejšimi v Sloveniji:
POSLOVNI RAČUNALNIK AT 286/12 Mhz/640 KB RAM/20 MB disk	22.990 din
POSLOVNI RAČUNALNIK AT 286/12 Mhz/1 MB RAM/40 MB disk	25.480 din
DELOVNA POSTAJA ZA LOKALNO MREŽO XT 12 Mhz/640 KB RAM	13.999 din
Vse računalnike si pred nakupom lahko ogledate in preizkusite.
Računalniki imajo 48-urni test in vsebujejo: 14 " monitor, baby ohišje, disketni pogon 1,2 MB/360 KB,
tipkovnica YU, multi I/O. Opcije: EGA. VGA. večji RAM, disk, 16/20/25/33 Mhz, 386, tiskalniki itn. KOMPLETNA LOKALNA MREŽA NOVELL
2/3 postaje
Originalna verzija programa NOVELL E LS
ce, 20 m koax. kabel, konektorji
celotna postavitev in uvajanje v delo. Opcije: NOVELL ADVANCED/ SFT/386, Ethernet.
PAKET PROGRAMOV: FAKTURIRANJE + GLAVNA
KNJIGA+ SALDAKONTI	39 900 din
Programe v dobavnem roku prilagodimo razmeram vašega poslovanja GARANCIJA 12 MESECEV ZA VSE RAČUNALNIKE, MREŽE IN PROGRAME.
19.980/23.839 din ARCNET mrežne karti-
BREZA je pooblaščeni zastopnik NOVELL ine. USA. Izdelujemo večuporabni-ške programe za lokalne mreže.
V mesecu juniju vam je na razpolago strokovnjak BREZE, ki vam bo bezplačno svetoval pri nakupu opreme, lokalnih mrež in uvajanju računalnikov	POKLIČITE NAS
Smrti:
Danilo Kolenc, varilec iz Šoštanja, Tovarniška pot 13, roj. 1964, Anton Kos, upokojenec iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, roj. 1919, Alenka Spital, invalidka iz Gaberk št. 294, roj. 1958, Marija Harmincar, delavka iz Podkraja pri Velenju št. 10/d, roj. 1940, Stevan Rončevič, delavec iz Loške gore št. 10, roj. 1935, Agata Mance, delavka iz Titovega Velenja, Ul. Janka Vra-biča št. 16, roj. 1939, Viktor Mevc, delavec iz Raven št. 127, roj. 1932.
Občina Mozirje Poroke:
Franc Komar, 1939, delavec iz
Spodnje Rečice 19 in Marija Praznik, 1933, upokojenka iz Spodnje Rečice 30; Janez Suho-veršnik, 1968, kmetovalec iz Dola 9 in Anica Robnik, 1969, natakarica iz Savine 60.
Smrti:
Frančiška Zaje, 1899, upokojenka iz Bočne 1, Janez Plesnik, 1901, upokojenec iz Luč 71. Rojstva:
V marcu se je v mozirski občini rodilo 6 deklic in 10 dečkov, v aprilu pa 7 deklic in 10 dečkov.
Gisiro £
Ah, minila bolečina je tvoja, ti in mi, trpeli smo s teboj in močnejša od ljubezni naše, bila bolezen tvoja je.
ZAHVALA
ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta, dedija in tasta
Alojza Hamerja
iz Tomšičeve 2, v Titovem Velenju 18. 5. 1931-22. 5. 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala govornikoma g. Gorograncu in g. Martinčiču. Zahvala velja tudi pevcem za odpete žalostinke in g. duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Zalka, hčerke Marjetka, Jožica, Albina z družinami.
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. ko zavemo se, da več te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice in prababice, sestre
ter tete
Marije Kotnik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani ter darovali prelepo cvetje, ki ga je tako ljubila. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju bolnišnice Smrečina v Topolšici, še posebej dr. Budimsavljeviču za lajšanje bolečin v njenih zadnjih trenutkih.
VSI NJENI
Zakaj tako? Zato !
Stoji učilna zidana na Trgu mladosti v Titovem Velenju — srednja družboslovna in naravoslovna šola, z novim šolskim letom spet stara gimnazija. Na zunaj hiša učenosti kot vsaka druga, za njenimi zidovi pa . . . Dokaj čudnemu razpoloženju ni kriv le bližajoči se konec šolskega leta, ampak tudi »neljubi« dogodek.
O srednji družboslovni in naravoslovni usmeritvi Centra srednjih šol smo doslej pisali kot o eni zglednih srednješolskih ustanov, ki se ponaša z odličnimi ali vsaj dobrimi rezultati na učnem področju, z uvrstitvami na raznih republiških in zveznih tekmovanjih, pa še kaj lepega bi lahko omenili. Kar pa se je zgodili v 4. b razredu naravoslovno-matematične usmeritve pa jo kaže v drugačni luči. Pa k zgodbi.
Jedro negodovanj, polemik, da ne omenjamo še česa, je namreč izključitev iz šole učenca Aleša Sablatnika. Vzrok za takšno odločitev učiteljskega zbora prej omenjene šole pa naj bi bil spor med učencem in profesorico filozofije in STM-ja Vrabiče-vo pri uri filozofije 18. aprila torej šest tednov pred zaključkom šolanja na V. zahtevnostni stopnji.
V nekaj besedah: tega dne bi bil moral dijak opravljati naloge dežurnega učenca, vendar je prišel k pouku filozofije in reševal teste sosednjega razreda. Povsem tih v zadnji klopi se ni zmenil za nemir, ki so ga povzročali njegovi sošolci in sošolke. Profesor Vrabičevi naj bi po opozarjanju, naj vendar prenehajo klepetati, bilo vsega dovolj. Za nered pa je obtožila Aleša, ki ji je menda skušal dopovedati, da v njem ni sodeloval. Ko ga je nato hotela še vprašati za oceno, se je Aleš temu uprl. Obtožb, takšnih in drugačnih, je bilo menda na obeh straneh, dokaj čudnemu dialogu pa ni bilo konca do Ale-ševega skrajno neprimernega vedenja, kjer ni manjkalo kletvic in drugih neprimernih izrazov. Kaj je temu sledilo, smo povedali že v uvodnih vrsticah. Naj ob tem zapišemo še to, da do nesoglasij med fantom in profesorico tokrat ni prišlo prvič, za izrečen ukrep pa so menda glasovali predvsem profesorji, ki Aleša niso učili. Roko proti je dvignila menda le Aleševa razredničarka. Bil pa je to le en glas.
Sest dni po tem so za dogodek zvedeli Aleševi starši. Tu se
zgodba ne neha, ampak nadaljuje: del, lepši, na enakovredni usmeritvi na srednji šoli v Celju, kjer fant nadaljuje sedaj šolanje, drugi — temačni pa ostaja na velenjski hiši učenosti, kjer je primer Aleš Sablatnik buril duhove in jih še vedno buri tako na svetu centra, med starši učencev in učenci 4. Nb razreda,.. . Povod za to naj bi bili številni ugovori in pritožba Aleševih staršev zaradi izključitve.
Iz zajetne dokumentacije o tem primeru naj omenimo ugovor staršev otrok tega razreda, podkrepljenih s 26 podpisi, nižjih razredov družboslovne in naravoslovne »gimnazije«, na treh straneh natipkan ugovor na sklep učiteljskega zbora o vzrokih izključitve iz šole fantovih staršev, na skoraj šestih listih napisan odgovor oziroma pojasnilo njim in svetu DO Centra srednjih šol — predstojnika šole Bojana Glavača, ugovor razredne skupnosti 4. Nb razreda in nenazadnje še ugotovitve Zavoda SR Slovenije za šolstvo, organizacijska enota Celje. Na slednjega so se obrnili starši učencev 4. Nb razreda zaradi občutka nemoči pri reševanju primera Aleš Sablatnik.
Nihče od omenjenih se v ugovorih ne strinja z Aleševim vedenjem. Ker pa ima vsaka posledica tudi vzrok, je treba zadevo osvetliti z vseh zornih kotov in ne le enega. Toliko bolj zaradi tega, ker Aleš, razen ukora razrednika v začetku aprila, doslej še ni »kasiral« kakšnega drugega vzgojnega ukrepa, poudarjajo starši. Hkrati se sprašujejo ali ta-
ko burno reagiranje mladostnika na izziv ni nekaj povsem normalnega, »sploh pa, če so res za brata Sablatnik veljali drugačni kriteriji ocenjevanja pri predmetu filozofije. Če je bil res takšen kot trdijo sedaj nekateri profesorji, zakaj se za takšen ukrep prevzgoje niso odločili že prej!?«
Aleševa starša sta seveda prizadeta in ogorčena.
»Vedno smo zagovarjali stališče, da je potrebno spoštovati pedagoga in sodelovati, če ti je predmet, ki ga predava, všeč ali ne. Kljub Aleševemu prav dobremu uspehu torej nobene potuhe. Vsemu navkljub razumeva njegovo agresivnost, saj je vsako njegovo obnašanje profesorica ocenjevala po svoje. Nedopustna pa so tudi drugačne merila pri ocenjevanju znanja obeh bratov (v isti razred hodi namreč tudi Alešev brat dvoj-
stojnik šole, ker je dajal izkrivljene izjave, ker nas je zavajal. Ni nas seznanil z drugimi možnostmi pritožbe, prav nobenih zaslug nima pri prešolanju Aleša,... Ni nam jasno, kaj delajo tisti, ki so na šoli dolžni in odgovorni reagirati pravočasno, da do neljubih dogodkov ne bi prišlo,« se sprašuje Aleševa mama Majda in hkrati dodaja: »Naj se za sina izteče tako ali drugače, bodo spoznanja prav prišla vsaj bodočim generacijam na šoli.«
Aleša je vse skupaj »streznilo«. Postal je resen, zadržan. Svojega nepravilnega ravnanja do profesorice STM-ja in filozofije se zaveda in obžaluje. »Nisem bil miren učenec, pri teh urah tudi moji sošolci in drugi učenci ne. Toda tudi druga stran ni povsem brez napak. Prekipelo mi je in na izziv sem se na osnovi vseh prejšnjih dogajanj odzval tako kot sem se. V tistem trenutku nisem razmišljal o drugačni rešitvi spora niti se zavedal posledic. Vsi nadaljnji poskusi mene in celotnega razreda, da bi učiteljski zbor slišal še drugo plat zgodbe in ne le profesoričino, so bili zaman. V novo okolje sem se sicer vživel. Le malo časa pa imam za nadomestitev zamujenega. Upam, da bo šlo, in da se bom lahko vpisal na višjo šolo za računalništvo.«
Aleševo razredničarko Darjo Jo-ger, a ni hotela dati nobene izjave. Tudi zato ne, ker s fantom ni prišla v »konflikt«. Profesorica Vrabičeva na pogovoru z direktorjem Centra srednjih šol Petrom Robido in ravnateljem »stare« gimnazije Bojanom Glavačem ni sodelovala, čeprav smo direktorja to prosili.
Bojan Glavač pravi takole: »Sem le eden od članov učiteljskega zbora, ki je Alešev prekršek označil kot najtežjo kršitev. Tako jo ocenjujem tudi sam. V dobri veri, da bi fant izobraževanje na srednji šoli vendarle končal, sem mu pred dokončno odločitvijo učiteljskega zbora uredil prešolanje na ustrezni celjski šoli, kar ni bilo lahko. Mislim, da sem bil pri vsem korekten in zato očitka o kakšnem zavajanju, kot mi ga pripisujejo starši, ne morem sprejeti.«
Petru Robidi je zaradi dogodka žal. Toliko bolj, ker bo gotovo zasenčil uspehe in dosežke delavcev centra. Teh resnično ni malo, pa čeprav so profesorji izjemno obremenjeni z učnimi obveznostmi. »Ko sem zvedel za nesoglasje, sem menil, da je učencu treba izreči vzgojni ukrep, toda takšnega, ki mu ne bi oviral končanja izobraževanja na naši šoli.
ček) v primerjavi z drugimi učenci. Ce bi imeli prej prave informacije, bi gotovo lahko preprečili oziroma rešili marsikaj. Ustvarjati si tako avtoriteto ni najprimernejša metoda. Pri vsem pa menim, da je največji »greh« naredil pred-
Prva stran torej meni, da je bil postopek o izključitvi iz šole nekorekten, ker je bil ocenjen zgolj enostransko. Kaj pa druga? Ta seveda nastopa s svojimi dokazi o njegovi pravilnosti. O tem smo se hoteli pogovoriti najprej z
Razlogi so bili trije: malo iz premalo raziskanih predhodno problematičnih izgredov tako učenca kot v celotnem oddelku ; ker zaradi razdelane učiteljeve učne snovi niso usklajeni procesi izobraževanja na drugi šoli; tretji razlog pa
je zaključen dokument, ki lahko bistveno vpliva na učenčevo nadaljnje izobraževanje. Ta dogodek samo potrjuje moja prizadevanja po ustanovitvi kluba staršev v prihodnjem šolskem letu. Kajti, le s skupnimi močmi, ustvarjalnim sodelovanjem na učnem, predvsem pa na vzgojnem področju, bomo dosegli naše želje: čimbolj odkrit odnos vzgojitelj—učenec in ustvarili prijetno vzdušje, kar naj bi pripomoglo k temu, da bi učenci zapuščali šolo radovedni in samozavestni.«
Ne mislimo nastopiti v vlogi razsodnika. Toda ob poslušanju ene in druge strani nas prevevajo kaj mešani občutki. Tako kot starši, Aleš, njegovi sošolci, učitelji se tudi mi ne strinjamo z njegovim obnašanjem. Prav tako ne menimo, da lahko učenci delajo kar hočejo. Vsemu navkljub mimo vprašanj, ali je bil izrečen ukrep (naj si gre za izključitev ali kasneje spremenjen sklep učiteljskega zbora šole, ki ga je na osnovi ugotovitev Zavoda za šolstvo in tega, da učenca ni več na šoli, spremenil v ukor) res najprimernejša vzgojna metoda, ob reševanju takšnih vprašanj pozabili, kaj je mladost, da so odzivanja 18. let starih otrok na izzive lahko tako burna, da ne dovolj pretehtana odločitev naredi več škode kot koristi? Tako bi se lahko spraševali v nedogled.
Posledice prenagljene odločitve pa so lahko neugodne ne samo za eno, ampak tudi za drugo stran. K takšnemu razmišljanju nas med drugim napeljujejo ugotovitve Zavoda SR za šolstvo, organizacijska enota Celje o nedoslednem upoštevanju nekaterih členov štirih pravilnikov pri izreku kazni kot tudi ugovor nižjih razredov družboslovne in naravoslovne »gimnazije«. V njem so zapisali takole: »Do spora brez izziva ne more priti. Ce odrasla oseba »eksplodira« na tak način kot je dijak, mora imeti za to vzrok, ki v tem primeru ni raziskan. Vemo, da to ni prvi tak primer doslej, a želimo, da je zadnji, saj ne moremo »večno« živeti, kako šele delati pod takimi in podobnimi pritiski. Naj pravica dijakov ne bi bila več samo na papirju. Plaši nas statistično število samomorov mladoletnikov. Mar morajo ti zapečatiti usodo nepravičnosti, nepravilnosti, napake drugih ?«
Očitno se bomo morali vsebine v zadnjem času večkrat izrečene besedice »sprava« naučiti oziroma jo pravilno razumeti, pa bodo tudi odnosi med nami bolj človeški.
Nagradi tudi
domačima fotografoma
V avli doma kulture v Titovem Velenju so prejšnji petek ob navzočnosti (žal le maloštevilnih fotografov in ljubiteljev fotografij) odprli in še isti večer zaprli republiško razstavo mladinske fotografije. Domači fotoklub Zrno, ki je poskrbel za to razstavo, je sprejel razmeroma skromno število fotografij, 166, iz sedmih fotoklubov, za
Boštjan Gunčar: Tina
razstavo pa so jih izbrali le 46. Avtorje so razdelili v dve starostni skupini: do 19 in od 19 do 27 let.
Med nagrajenimi avtorji v skupini od 14 do 19 let sta bila kar dva člana velenjskega fotokluba. Sašo Židov je za kolekcijo »Tihožitje« prejel prvo nagrado, Boštjan Abina
V soboto je bil v glasbeni šoli v Titovem Velenju nevsakdanji kulturni dogodek.
Gre za revijo pevskih zborov društev upokojencev celjske in zasavske regije, ki ga že vrsto let uspešno organizira zveza društva upokojencev občine Velenje. Vsako leto na tem srečanju prepeva vse več zborov. Letos jih je bilo dvanajst: mešani zbor Polzela, ženski zbor Laško, moški zbor Trbovlje, mešani zbor Mozirje, ženski in moški zbor Hrastnik, mešani zbor Celje, ženski zbor Slovenj Gradec, mešani zbor Vojnik, mešani zbor Šoštanj ter ženski in moški zbor Titovo Velenje.
Vsak zbor je zelo ubrano zapel po tri pesmi, ki so jih poslušalci sprejeli in nagradili z navdušenjem in dolgotrajnim ploskanjem. Čeprav ta srečanja niso tekmovalnega značaja, so se vsi pevci zelo trudili, da so vsako pesem zapeli kvalitetno in zbrano. Bil je pravi pevski užitek za vse obiskovalce sobotne prireditve, ki pa jih žal ni bilo ravno preveč. Vsi nastopajoči zbori so v spomin na sodelovanje prejeli rudarsko svetilko in priznanje.
B. Mugerle
pa za kolekcijo »Lepota ni naključje 1,2« tretjo nagrado. Med fotografi v starostni skupini nad 19 let pa je prvo nagrado dobil, Boštjan Gunčar (FS IME| za kolekcijo »Tina 2,3,5. »Zirant razstave je bil znani mojster fotografije Bogo Čerin iz Maribora.
vos
Srečanje pevskih zborov
Petje združuje
Upokojenci vseh zborov so s svojim ubranim petjem navdušili poslušalce
• ••••• Republiška
razstava mladinske fotografije