Številka 02 • Glasilo Občine Ig • Leto XXIII • Marec 2017 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke! Številka Mostiščarja, ki napoveduje pomlad, je v vaših rokah malo prej, kot ste vajeni, saj vas v njej vabimo na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, ki bo letos potekala že v petek, 17. marca. Na njej bodo razglašeni najboljši športniki za preteklo leto ter podeljena občinska priznanja. Svoj krajevni praz­nik – v spomin na požig vasi med 2. svetovno vojno – bodo dan pozneje obeležili tudi na Golem. Prireditev skupaj pri­pravljajo SVS-ji in društva podmokrških vasi. Za nami je (ponovno) us­pešen že 19. Podkrimski pust­ni karneval – za vse, ki ste ga zamudili, v rubriki Aktualno objavljamo daljšo reportažo z bogatim fotografskim gra­divom. Na povorki je letos sodelovalo skoraj 30 skupin, približno polovica domačih in polovica gostujočih od bli­zu in daleč. Tudi z naslovnice vas pozdravlja ena tistih tra­dicionalnih mask, ki pride k nam bolj od daleč – to so ha- Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig lubajski zvončari iz Viškovega (blizu hrvaške Reke), uvrščeni na Unescov seznam nesnovne dediščine. V tednu, ko smo priprav­ljali to številko, so bili šolarji na počitnicah, a nekaj svojih prispevkov, ki jih objavljamo v rubriki Kotiček za mlade, so pripravili že prej – sprašu­jejo se o pomenu spoštovanja, predstavljajo se nam mladi ižanski prostovoljci. Aprila nam osnovnošolci OŠ Ig pri­pravljajo in nas vabijo na dan odprtih vrat, ki so ga naslovi­li Naša šola, moj kraj. O tem, kako so preganjali pusta, so nam pisali z waldorfske šole pod Kureščkom. Zgodovina naših krajev že stoletja priteguje pozornost raziskovalcev – pregled neka­terih znanih in še (ne)znanih arheoloških najdišč je za nas orisal neutrudni Tomaž Ko­čar. Eno novejših arheoloških odkritij – rimski spomeniki, vzidani v cerkev v Podkra­ju – je pritegnilo tudi pozor­nost jezikoslovcev. Kaj vemo o jeziku, ki so ga govorili naši prednamci na Ižanskem v pra­zgodovini? Nekaj 'skrivnosti' iz Podkraja odstira članek ar­heologa Dejana Veraniča in je­zikoslovca dr. Luka Repanška. Pomlad je na plano zvabila številne živali, med njimi tudi žabe. Te ob migraciji iz mo­krških gozdov do ribnikov v dolini Drage prečkajo številne prometne ceste. Letos je drugo leto zapored organizirana ak­cija prenašanja žab na glavni cesti Ig-Golo, na odcepu med vrtcem in Podgozdom. Če se ji želite pridružiti, pri organiza­torjih preverite, kdaj in kako lahko pomagate. Pomlad je čas čistilnih akcij – osrednja občinska akcija, ki poteka v sodelovanju z vaški­mi sveti in raznimi društvi, je napovedana za 25. marec. Za dva tedna pozneje je čistilno akcijo poti, ki vodijo na najviš­ji vrh naše občine, napovedalo tudi Planinsko društvo Krim. Organizatorji so nam pos­redovali številna vabila na do­godke – verjamemo, da vas bo kateri nagovoril in boste s svo­jo udeležbo podprli trud naših društev. Prijetno branje! Uredništvo Mostiščarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja) Mostiščar 02 | Marec 2017 Ureditev krožišča na Igu pri KPD-ju O bčina Ig pripravlja v namreč neugodna in nevarna in javna razsvetljava. Občina stanje ter predlagana rešitev. sodelovanju z Direk-za udeležence v prometu. Ig – po potrditvi projektne na-Sama gradnja krožišča je pred­cijo RS za infrastruk-Po predlagani rešitvi se bo loge s strani Direkcije RS za videna za leto 2018. turo rekonstrukcijo križišča zgradilo krožišče, pločniki s infrastrukturo – že pripravlja pri KPD-ju. Trenutna oblika prehodi, avtobusno postaja-projektno dokumentacijo. Na Uroš Čuden, križišča enakovrednih cest je lišče, locirano zunaj cestišča, načrtih je razvidno obstoječe občinska uprava Obstoječe stanje križišča Predlagana rešitev z gradnjo krožišča Čistilna akcija Občina Ig sporoča, da bo spomladanska čistilna akcija na območju Občine Ig potekala 25. 3. 2017. Navodila ter po­tek čistilne akcije bodo vaške skupnosti in društva dobili po pošti. Prosimo vas, da se akcije udeležimo v čim večjem številu. 19. Podkrimski pustni karneval Maskota karnevala – Krimski mož Pestro karnevalsko dogajanje za otroke Reportaža s karnevala na str. 8–9. Letno obvestilo o načinih in rokih obveščanja uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo (2017) S kladno z določbami Pra­vilnika o pitni vodi (UL RS; št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) in Na­vodila za obveščanje uporab­nikov, ZIRS, NIJZ in NLZOH je potrebno uporabnike javne službe oskrbe s pitno vodo obvestiti o načinih in rokih obveščanja uporabnikov v po­sameznih primerih glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi. Sistem Golo Zapotok (Golo, Zapotok, Škrilje, del Visokega, Podgozd, Dobravica, Sarsko, Klada) - Sarsko – oglasna deska - Golo 5 – trgovina - Golo – oglasna deska pri gasilskem domu - Golo – avtobusna postaja - Golo 46 – oglasna deska - Golo 37 – podružnična šola Golo - Golo pri št. 164 – oglasna deska - Zapotok – avtobusna postaja - Zapotok – oglasna deska - Zapotok – odcep za Zaurbanco – oglasna deska - Zapotok 10 – oglasna deska - Zapotok 23a – oglasna deska - Škrilje – avtobusna postaja - Škrilje – avtobusna postaja pri Tlakah - Škrilje – Tlake – oglasna deska - Škrilje – Mali Vrhek – smreka - Podgozd 40 – oglasna deska - Dobravica – avtobusna postaja - Dobravica – v vasi na kozolček - Krajček – oglasna deska - Odcep za Visoko – avtobusna postaja Sistem Visoko Rogatec (Visoko, Rogatec nad Želimljami) - Rogatec – v vasi pri kozolčku - Rogatec – na drevesu pri naselju Raj nad mestom - Visoko – pri Lenarčiču - Visoko – na kozolčku - Visoko – na oglasni tabli – Visoko pri 101 - Visoko – na oglasni tabli – Visoko blizu 23 - Visoko – na oglasni tabli pri elektro omari - Visoko – na oglasni tabli pri trgovini na Golem Sistem Iška vas (Iška vas, Iška) - Iška vas – na oglasni deski pri gasilskem domu - Iška vas – oglasna deska na končni postaji mestnega avtobusa 19i - Iška vas – na drevesu pri št. 61 - Iška vas – na oglasni deski v POŠ Iška vas - Iška vas – na oglasni deski na začetku Iške vasi - Iška – na kozolčku pri odcepu za Gornji Ig Iz vodarne Brezova noga (Kremenica, Draga) - Kremenica – pri kapelici na Kremenici - Kremenica – drevo pri hiši Kremenica 14 - Draga – drevo pri mostu v Dragi - Draga – obvestilo CUDV Draga Iz vodarne Brest (Ig, Kot, Staje, Brest, Matena, Iška Loka, Vrbljene, Strahomer, Tomišelj, Podkraj) - Staje – na oglasni tabli pri bifeju - Kot – na oglasni tabli na začetku naselja - Iška Loka – na oglasni deski pri gasilskem domu - Iška Loka – na kozolčku pri Iška Loka 1f - Matena – na oglasni tabli pri gasilskem domu - Matena – na lipi pri cerkvi - Brest – na kozolčku pri gasilskem domu - Vrbljene – na oglasni deski na gasilskem domu - Strahomer – na oglasni deski nasproti Strahomer 20 - Strahomer – na oglasni deski pri mostu - Tomišelj – na oglasni deski na gasilskem domu - Podkraj – na oglasni deski pri bus postaji - Ig – na oglasni tabli pri občini - Ig – na oglasni tabli pri Centru Ig - Ig – na oglasni tabli pri pokopališču Sistem Gornji Ig (Gornji Ig) - oglasna tabla na začetku naselja Gornji Ig Režijski obrat Člen pravilnika Vzrok za obveščanje Čas obveščanja Način obveščanja 9. Vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje Od začetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v sedmih dneh 1. Osebno – pisno obvestilo po pošti 2. Obvestilo na oglasni deski uporabnika(ov) hišnega vodovodnega omrežja 3. Telefonsko obvestilo upravniku v primeru večstanovanjskega objekta 21. Obveščanje v primeru omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode Od začetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v dveh urah (obvešča se vsak dan do preklica) 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca www.obcina–ig.si 3. Informacijske točke Na začetku in ob preklicu veljavnosti ukrepa, a najpozneje v 24 urah od začetka oz. preklica ukrepa 4. Aplikacija www.npv.si (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) 22. Obveščanje, kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti Od začetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v enem dnevu 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program) Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske točke 31. Obveščanje v primeru odstopanja Na dan pridobitve dovoljenja, a najpozneje v sedmih dneh 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program) Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske točke 34. Letno poročilo o skladnosti pitne vode Najmanj enkrat letno (najpozneje do 31. marca) 1. Občinsko glasilo Mostiščar 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Aplikacija www.npv.si (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) Mostiščar 02 | Marec 2017 Navodila o prekuhavanju pitne vode P otem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še eno minu­to. Ker se pogoji delovanja na klice spreminjajo z naraščajo­čo nadmorsko višino, je naj­bolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo, naj voda vre tri minute. Tako uničimo ali inaktiviramo ve­getativne oblike patogenih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imun­ skim sistemom (npr. bolniki z AIDS-om). Zaradi možnosti naknadne­ga onesnaženja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo pre­kuhali. Hranimo jo v hladilniku v čisti in pokriti posodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pit­je uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur. Če je voda motna, moramo pred prekuhavanjem odstrani­ti večino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist Medobčinski inšpektorat in redar­stvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje Uradne ure za stranke so na sedežu Občine Ig: ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01/7888-750 Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Režijski obrat 01/280-23-14 papirnat filter (npr. pivnik, fil­ter za kavo). Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa jo za­užijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi. Povzetek: • Dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem je varna metoda. • 3 minute vretja pomeni ši­roko varnost. • Če je voda motna, jo pred prekuhavanjem zbistrimo z usedanjem in nato filtrira­mo. • Preprečiti je treba možnost dodatnega onesnaženja. • Vodo shranimo na hladnem. Za pitje jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur. Izvleček iz Pravilnika o pitni vodi (UL RS 19/04, 35/04 – 4. in 21. člen in 26/06, 92/06, 25/09) Režijski obrat Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Zbirni center – zimski delovni čas Zbirni center Matena je od meseca novembra do predvidoma meseca aprila odprt ob sredah od 9.00 do 13.00 ter od 14.00 do 17.00 (če je ta dan praznik, bo zbirni center zaprt). Prosimo za razumevanje. Aktualni razpisi Še vedno so odprti naslednji javni razpisi: - Javni razpis za sofinanciranje kmetijstva in razvoja podeželja v občini Ig za leto 2017 Rok prijave do 17. 3. 2017. - Javni razpis za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov s področja kmetijstva v občini Ig v letu 2017 Rok prijave do 31. 3. 2017. - Javni razpis za sofinanciranje programov turistične dejavnosti v občini Ig za leto 2017 Rok prijave do 24. 3. 2017. - Javni razpis za sofinanciranje prireditev v občini Ig v letu 2017 Rok prijave do 24. 3. 2017. Razpisi in razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani: www.obcina-ig.si/za-obcane/javne-objave/. Mostiščar 02 | Marec 2017 Skladno s Statutom Občine Ig (Uradni list RS, št. 39/2016) in Pravilnikom o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v Občini Ig (Mostiščar, UO 2/04, 17.6. 2004) objavlja Občina Ig JAVNI RAZPIS sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v Občini Ig v letu 2017 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Ob­čine Ig za sofinanciranje socialnih in humanitarnih programov v Občini Ig v letu 2017. 2. S Proračunom Občine Ig za leto 2017 je za program sofinanciranja socialnih in humanitarnih programov namenjenih 1.500,00 EUR. 3. Upravičenci do finančnih sredstev so izvajalci, navedeni v 1. členu Pravilnika, ki izpolnjujejo pogoje: - so registrirani in delujejo na področju socialnih in humanitarnih dejavnosti, - imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo v skla­du z določili o registraciji, - imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih pro­gramov, - program izvajajo v Občini Ig oz. se izvaja tudi za občane Občine Ig s sedežem izven občine. 4. Do sorazmernega dela sredstev za delovanje je upravičen Rde­či križ Slovenije, Območno združenje Ljubljana, ki mu je v okviru nacionalne organizacije Rdečega križa Slovenije priznan status z zakonom o Rdečem križu Slovenije. 5. Predlagatelji morajo oddati vlogo za sofinanciranje na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v času uradnih ur na Občini Ig, Gove­karjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani: www.obcina-ig.si. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. Prijave je potrebno poslati na Občino Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig s pripisom Javni razpis – humanitarni programi 2017. 6. Izbor programov in izvajalcev bo opravila 3-članska komisija. 7. Rok za oddajo vlog je 18. april 2017. Prepozno prispele in nepo­polne vloge ne bodo obravnavane. 8. Predlagatelji bodo najkasneje do 10. julija 2017 obveščeni o izidu razpisa. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na tel.: 01/2802-310. Številka: 093-0005/2017 Župan Občine Ig Datum: 27. 2. 2017 Janez Cimperman l.r. Na podlagi 46. in 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.: 33/07, 70/08, 108/09, 106/10, 57/2012) in na podlagi 30. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št.: 129/06, 124/07, 18/08, 90/10) je župan občine Ig dne 28. 2. 2017 sprejel SKLEP o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskem redu občine Ig OPN Ig - 4 1. člen (predmet sklepa) S tem sklepom se začne priprava sprememb in dopolnitev Občin­skega prostorskega načrta občine Ig, ki je bil sprejet z Odlokom o prostorskem redu občine Ig (Uradni list RS, št. 35/ 14. 5. 2012), ki se šteje za Občinski prostorski načrt občine Ig in bo četrta po vrsti, zato se v nadaljevanju imenuje – SD OPN - 4, potekala pa bo na podlagi prejete pobude s strani Ministrstva za pravosodje in občinske pobu­de. 2. člen (ocena stanja in razlogi za postopek priprave SD OPN - 4) (1) Pobudnik, Ministrstvo za pravosodje, bo v sklopu reševanja pro­storske problematike Zavoda za prestajanje kazni zapora (v nada­ljevanju: ZPKZ Ig) izvedla prenovo območja grajskega kompleksa. Prenova bo zajemala rekonstrukcijo in dozidavo gradu, gradnjo novih objektov in pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno energetsko ureditev. (2) Občina Ig skupaj s Krajinskim parkom Ljubljansko barje in Ministr­stvom za kulturo pripravlja »Izvedbo interpretacije naravne in kulturne dediščine na Ljubljanskem barju«. V sklopu naloge se bo na območju občine Ig izvedla Interpretacija dediščine kolišč na Ljubljanskem bar­ju znotraj območja IG 16-2/ZP. (3) Ker se pobudi ne nanašata na spremembo namenske rabe se bo postopek vodil po skrajšanem postopku skladno s 53. členom ZPNačrt. 3. člen (območje, predmet načrtovanja in vrsta postopka priprave SD OPN - 4) (1) Območje SD OPN - 4 se nanaša na območje IG 06-6/D, IG 06-5/ ZP in IG 06-4/G znotraj funkcionalne enote IG 06 - Ig - Grad in Gorica, ter območje IG 16-2/ZP znotraj funkcionalne enote IG16 - Barje. (2) Predmet načrtovanja SD OPN - 4 bo obsegala spremembo pro­storsko izvedbenih pogojev za posamezno enoto urejanja prostora, v skladu s Pravilnikom za pripravo OPN. 4. člen (način pridobitve strokovnih podlag) (1) Pri strokovnih rešitvah se upošteva prikaz stanja prostora, ter stro­kovne podlage, ki so že izdelane s strani posameznega pobudnika. (2) Uskladitev digitalne oblike OPN v skladu s tehničnimi pravili MOP-a, v kolikor bo to zahtevano. - 1 ­ Uradne objave 5. člen (okvirni rok za pripravo SD OPN - 4) SKLOP OPIS DEL NOSILEC ROK IZDELAVE 1 Sklep o začetku priprave SD OPN Občina Ig februar 2017 2 Osnutek OPN načrtovalec marec 2017 3 Poziv nosilcem urejanja prostora za pridobitev 1. mnenja in opredelitev MOP o potrebni izdelavi CPVO* načrtovalec april 2017 4 Dopolnjen osnutek OPN načrtovalec maj 2017 5 Javna razgrnitev OPN in OP (15 dni) načrtovalec junij 2017 6 Stališča do pripomb iz javne razgrnitve in predlog OPN načrtovalec, Občina Ig avgust 2017 7 Pridobitev in usklajevanje mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora – 2. mnenje načrtovalec september 2017 8 Usklajen predlog OPN načrtovalec oktober 2017 9 Obravnava akta na občinskem svetu Občine Ig Občinski svet oktober 2017 10 Objava odloka akta v Uradnem listu RS Občina Ig teden dni po sprejemu na OS *Roki izdelave SD OPN se lahko podaljšajo v primeru pridobitve odločbe o obveznosti izdelave celovite presoje vplivov na okolje in izdelavi okoljskega poročila. Predvideni roki so informativni in se lahko spremenijo zaradi nepredvidenih okoliščin, pogojev in zahtev vseh udeležencev v postopku. 6. člen (nosilci urejanja prostora – NUP) (1) V postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN - 4 sodelujejo tisti državni NUP pri katerih se ob pripravi osnutka akta izkaže, da se vsebine sprememb in dopolnitev nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Ob sprejemu tega sklepa so za podajo smernic in mnenj pristojni naslednji državni NUP: - Za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana. - Za področje gozdarstva, lovstva in ribištva: Ministrstvo za kmetij­stvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana. - Za področje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija za vode, Hajdrihova 35, Ljubljana. - Za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, To­bačna ulica 5, 1000 Ljubljana. - Za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Di­rektorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana. - Za področje cestnega prometa s pomorskim, železniškim in zrač­nim prometom ter za področje avtocest: Ministrstvo za infrastruk­turo, Direktorat za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1000 Ljublja­na. - Za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana. - Za področje lokalne gospodarske javne infrastrukture: Režijski obrat občine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. - Za področje elektro oskrbe: Elektro Ljubljana, DE Ljubljana Okoli­ca, Podrečje 48, 1230 Domžale. - Za področje oskrbe s plinom: JP Energetika Ljubljana d.o.o., Ve­rovškova ulica 62, 1000 Ljubljana. (2) V skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in Zakona o varstvu okolja, se osnutek prostorskega akta pošlje na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, ki odloči ali je za načrtovano prostorsko ureditev potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Če se v postopku priprave SD OPN - 4 ugotovi, da je potrebno prido­biti mnenja organov, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se njihova mnenja pridobijo v postopku. 7. člen Finančna sredstva za izdelavo SD OPN - 4 zagotovi Občina Ig iz svojega proračuna in Ministrstvo za pravosodje, ki bosta podpisali sporazum o sofinanciranju. Občina bo v ta namen sklenila pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje. Finančne obveznosti bodo opredeljene v pogodbi z izvajalcem. 8. člen Ta sklep se objavi v Uradnih objavah glasila občine Ig Mostiščar in na spletni strani Občine Ig, veljati pa začne z dnem objave v Mostiščarju. Sklep se pošlje tudi ministrstvu pristojnemu za prostor ter sosednjim občinam. Številka: 3504-0001/2017 Župan Občine Ig Datum: 28. 2. 2017 Janez Cimperman l.r. Potek veljavnosti osebnih dokumentov v letu 2017 in 2018 L eta 2017 in 2018 bo na območju Upravne enote Ljubljana pretekla veljav­nost 29.112 potnim listinam, 48.317 osebnim izkaznicam in 16.016 vozniškim dovoljenjem. Na začetku leta 2017 in 2018 – v obdobju od meseca januarja do julija bo potekla veljavnost največjemu številu osebnih listin, zato lahko pričakujemo povečano obremenitev naše upravne enote, kar se bo odra­žalo v daljših čakalnih vrstah in posledično tudi v morebi­tnem podaljšanju roka za izda­jo novih dokumentov. Svetujemo vam, da čim prej preverite veljavnost svo­jih osebnih dokumentov ter dokumente svojih družinskih članov. Za pravočasno pri­dobitev novega dokumenta in v izogib dolgim čakalnim vrstam ter morebitni nejevo­lji vam priporočamo, da vsaj mesec dni pred potekom ve­ljavnosti starega dokumenta oziroma vsaj mesec dni pred dnem, ko boste nov dokument potrebovali, vložite vlogo za izdajo novega. Zamenjavo osebnih doku­mentov lahko na področju Upravne enote Ljubljana ure­dite na naslednjih lokacijah v času uradnih ur: Ljubljana, Sektor za uprav­ne notranje zadeve, Tobačna ulica 5 (Tobačna): – ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8.00 do 18.00 ure, – ob sredah od 8.00 do 19.00 ure ter – ob petkih od 8.00 do 14.00 ure. Vlogo je mogoče vložiti tudi na 6 krajevnih uradih Upravne enote Ljubljana: – Ig, Govekarjeva 6 (Krajev­ni urad Ig; ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00); – Medvode, Cesta koman­danta Staneta 12 (Krajevni urad Medvode; ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 do 15.00, sreda do 17.00, petek do 13.00); – Dobrova, Stara cesta 13 (Krajevni urad Dobrova; sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00); – Notranje Gorice, Podpeška cesta 380 (Krajevni urad Notranje Gorice; sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00, petek od 8.00 do 13.00); – Škofljica, Šmarska cesta 3 (Krajevni urad Škofljica; ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 in četr­tek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00); – Velike Lašče, Levstikov trg 1 (Krajevni urad Velike Laš­če; ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00); – Vodice, Kopitarjev trg 1 (Krajevni urad Vodice; to­rek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00). Če imate vprašanja v zvezi s storitvami Upravne enote Ljubljana, nam lahko pišete na elektronski naslov: ue.ljublja­na@gov.si, nas pokličete na 01/306-3000, 01/306-3035 in 01/306-3036 ali obiščete našo spletno stran www.upravne enote.gov.si/ljubljana/. Upravna enota Ljubljana Mostiščar 02 | Marec 2017 19. Podkrimski pustni karneval Ig so že tradicionalno na pustno soboto preplavile pustne maske in množica obiskovalcev v pričakovanju povorke, ki je potekala po Baniji in Ljubljanski cesti. V povorki po ižanskih ulicah se je v svojih kreacijah predstavilo 29 skupin. Dogodek je prepoznaven že daleč zunaj občine in ponosni smo, da ga obišče tako veliko skupin in še veliko več obiskovalcev. Z a lep začetek sončne pustne sobote je že do­poldne v šotoru pred stavbo Občine poskrbela Ani­ta, da so bile pustne šeme lepo namazane, vzgojiteljice Vrtca Ig so pripravile pustne delav­nice za otroke, dogajanje pa je popestril še klovn Žare. Na koncu je pod budnim očesom strokovne komisije razglasil še tri najlepše otroške maske. Na parkirišču pred občino so na stojnicah naša društva ponujala pustne dobrote. Lah­ko ste se okrepčali na stojni­cah Društva Zapotok, KD Mo­krc, Golo in Društva žena in deklet na podeželju Ig. Ob 14. uri pa je šlo zares in s himno karnevala, ki jo pojejo Borovničke, se je karneval za­čel. V sprevodu je sodelovalo 14 skupin domačih društev, šole in vrtca ter 15 gostujočih skupin. Še posebej gre pohva­liti otroke in starše iz Vrtca Ig, ki so predstavljali Pingvinčke in Puzzle iz Osnovne šole Ig. Po nekajletnem premoru je bila ponovno v prvi vrsti ko­njenica Konjerejskega društva Krim, za njim pa naš Podkrim­ski mož iz TD Krim, sledil mu je še en prizor KD Krim Divji podkrimski kavboji. Kot se za karneval spodobi, so bile nato na vrsti mažoretke in za njimi Pihalni orkester Bežigrad. Iz Vrtca Ig so se za njimi v sprevod vključili Pingvini. V prizoru so sodelovali tako ot­roci kot starši in vzgojiteljice. Otroci iz Osnovne šole Ig so pod mentorstvom Jožefe An­tolič in idejne zasnove učen­ke Barbare pripravili sliko z naslovom Sestavljenka znanja – puzzle, ki so jo ustvarjali pri pustni ustvarjalnici. V pustne maske so se kot Nismo minjoni preoblekli čla­ni Športnega društva za ba­seball in softball Barje. Izpod sončnega Kureščka je karne­val obiskal Medo s plešočimi čebelicami, ki letos praznuje tudi svojo 20-letnico. Na trak­torski prikolici so z Jezera prišli gasilci kot Ansambel Jezero. V spremstvu svojih vese­lih prijateljev je iz Iške Loke prišla Alica v čudežni deželi in Alica iz čudežne dežele oz. Iške Loke Pingvini iz ižanskega vrtca nadaljevala pot skozi Čudežno deželo iščoč svoje prijatelje. Sledila jim je nepogrešljiva Ižanska kamela s svojimi pri­jatelji Arabci. Iz temnih krim­skih in mokrških gozdov je na Ig prišla Čarovnica Johanca s svojo druščino. Johanca in njene coprnice so delo članov TD Krim. Iz PGD Kot-Staje se je ob taktih 'mehiškega klobuk ple­sa' predstavila skupina Mehi­čani la Kočani, ki so v Kotu za Mehičane odprli tudi kantino. Begunske živali iz afriških re­zervatov in divji lovci so prišli iz PGD Vrbljene-Strahomer. Njihov prizor je bil Safari pod Krimom. Kamela oz. pustna krava je letos prišla tudi iz Iške Lipovški kolesarji iz Ribnice vasi, in sicer v spremstvu me­sarja, prodajalca mleka, veteri­narja in gonjačev, ki so budno spremljali obnašanje kamele. Iz Žužemberka – TD Suha Krajina – so na kamiončku pripeljali Kranjški teran s kon­troliranim poreklom in med obiskovalce delili označene kranjške cepiče in trto, mater kranjškega terana. Zadnja leta skoraj ne mine karneval brez simpatičnih ljudskih godcev Trio Vetrnica iz KUD Odpev iz Gorišnice. Iz ŠKTD Lokvanj iz Preserij je na karneval prišla egipčanska kraljica Kleopatra in Julij Ce­zar s spremstvom. Po hudem neurju in bro­dolomu so se Pirati s Karibov ustavili na Igu z zakladi, ki jim jih je uspelo rešiti, in pa seve­da z nepogrešljivo pijačo – ru­mom. Skupina pod vodstvom Jacka Sparrowa je prišla iz Ribnice. Tudi naslednja senza­cija je prišla iz Ribnice, in sicer znameniti Lipovški kolesarji, ki delujejo kot eno telo, eno srce, ena pljuča. Iz čudovite vasi na barju Bevke so prišli prvi znanilci pomladi – ptiči, ki pa so ime­li prirojeno napako – bili so namreč brez kril ... vsako leto drugačne, bevške maškare. Le­tos so imele 50 'odtenkou' (p) tiča. Naši že kar stalni gostje so Orači s Ptujskega polja halubajski zvončari Viškovo – zvonarji, ki ohranjajo edin­stven narodni običaj z maska­mi težkimi do 12 kg. Iz KD Vrbovo pri Ilirski Bistrici je prišla etno skupi­na Š’jme, ki predstavljajo dve skupini 'ta lepih' in 'ta grdih' šjm. Tu je zeleni Jurij, odet v bršljanove liste, za njim se sprehajajo 'beli' in 'črni', lovca s kleščami in zvonci, hudič s sajami, cuprnca, cigana z med­vedom, opica in indijski slon, oče in mati pusta 'stari' in 'stara', baba z babcem v košu, raupšic z lovsko puško, lju­dem bolj znan kot Bedanec s katerim včasih prijateljuje teta Pehta. Celo povorko drži sku­paj Policaj ob pomoči fračarja in korobočarja. Najštevilčnejša je bila pro­ti koncu povorke še skupina, ki ne sme manjkati na takih karnevalih, to so skupine iz Pobrežja s pokači, likom rusa – pustne živali, s katero želijo plodnost in zdravje pri konjih in drugi živini, orači, ki pred­stavljajo pustni ljudski običaj obiskovanja domačij z željo dobre in obilne letine, ter ko­rant, ki pooseblja demona, ki preganja zimo in v deželo pri­naša pomlad. Za konec povorke pa je pos­krbel še Povodni mož, ki se je na Ig pripeljal kar na čolnu s kapetanom dolge plovbe. Program povorke je letos povezoval France Peternel. Za veselo razpoloženje in zaklju­ček karnevala pa je v šotoru poskrbela skupina France, Ko­rado in Krila. Za konec pa še zahvala vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, da je karneval lahko uspel: - Gasilski zvezi Ig in njenim članom, ki so poskrbeli, da je povorka varno potekala, - članom Športnega društva Mokerc Ig, Društva upoko­jencev Ig in Gobarsko mi­kološkega društva Ig, ki so poskrbeli za vrstni red sku-pin, bili dežurni ob zapori cest in poskrbeli za nemo­ten potek skupin v krožišču. Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem, vsem posamezni­kom in vsem drugim neime­novanim, ki so pomagali, da je prireditev uspela. Tudi v prihodnje se bomo potrudili, da obiskovalcem zagotovimo vsaj takšno prire­ditev, kot je bila na pustno so­boto, ne skrivamo pa ambicij, da na Igu v prihodnosti poka­žemo še kaj več. Marica Zupan, občinska uprava Gregor Bolha, Matjaž Zupan SDM Ig z novim vodstvom V ponedeljek, 13. febru­ arja 2017, je na Igu potekala volilna in predkongresna konferenca SDM Brezovica, Ig in Veli­ke Lašče. Zbrani so določili smernice za prihodnje, izvo­lili novo vodstvo, evidentirali kandidata za Kongres SDM in določili delegate na kongresu. Za novo predsednico SDM Brezovica, Ig in Velike Lašče je bila izvoljena Simona Pur­kat, člani Izvršilnega odbora pa so: Simona Pavlič, Matej Bečaj, Matic Jeraj in Matjaž Grabrijan. Konference sta se udeležili tudi generalna se­kretarka SDS Alenka Jeraj in predsednica ŽO SDS Škofljica Barbara Intihar Krnc. Novi ekipi želimo uspešno delo! SDM odbor Brezovica, Ig, Velike Lašče Novo vodstvo SDM odbora Potopisni večer o Argentini V ponedeljek, 13. 2. 2017, je v dvorani Centra Ig potekal potopisni večer o potovanju k našim rojakom v Argentino. Skupi­na štirih članic Ženskega od­bora je oktobra 2016 skupaj s Tonetom Rodetom in škofom Petrom Štumpfom obiskala kraje, kjer delujejo in živijo Slovenci, ki so morali zara­di komunističnega nasilja in pritiska zapustiti rodno do­movino ter poiskati zavetje v daljni Argentini. Kot je dejala Alenka Jeraj, generalna sekre­tarka in predsednica ŽO SDS, je Argentina sprejela naše be­gunce na pobudo msgr. Jane­za Hladnika, duhovnika, ki je v tistem obdobju deloval med argentinskimi Slovenci in se je za naše rojake osebno zav­zel pri predsedniku Peronu. Slovenci v Argentini puščajo svoje odtise na vsakem kora­ku. Vsi jih cenijo, saj so s seboj iz rodne domovine prinesli pridne roke in vere polno srce. Prvi so preplezali andske hri­be, Tone Oblak vodi najuspeš­nejše podjetje v Argentini, za katedrali in stolnico v San Ju­stu pa je naredil tudi oltarje z brezjansko Marijo Pomočnico. V več oltarjih se pojavlja tudi njegova znana latinska fraza: Dom izgubili, vero ohranili. Da je domoljubje ena izmed največjih vrednot med našimi ljudi v Argentini, priča tudi re-den obisk sobotnih slovenskih šol, kjer učitelji brezplačno poučujejo mladi rod o lepotah Slovenije in slovenske besede, njihovi učbeniki so hvalospev Sloveniji. Kot je poudarila Alenka Jeraj, na vsaki njihovi prireditvi ne moreš drugače, kot da jokaš, tako čustvene so, pristne in domoljubne. Od njih se učimo domoljubja. Pred potopisnim večerom je naš odbor izvedel predkon­gresno konferenco, na kateri smo določile delegatke za ude­ležbo na kongresu ŽO SDS. Kot gostja se nam je pridružila tudi predsednica s Škofljice Barbara I. Krnc, s katero smo se pogovarjale o možnostih sodelovanja. Ženski odbor SDS Ig • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vabimo vas na 80. Govekarjev večer v ponedeljek, 10. aprila 2017, ob 19.00 v knjižnici Ig. Predstavil se nam bo KUD JaReM iz občine Medvode, ki deluje v rojstni hiši Jakoba Alja­ža – Aljaževi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro. Predstavili bodo film filmske foto sekcije Jakob Aljaž – fragmenti ter prisluhnili poeziji in prozi ustvarjalcev literarne sekcije društva. Odprli bomo razstavo Maje Pangrc. Razstava bo na ogled do 8. maja 2017. Vljudno vabljeni! Mostiščar 02 | Marec 2017 78. Govekarjev večer posvečen kulturnemu prazniku V knjižnici na Igu je 20. 2. 2017 potekal 78. Go­ vekarjev večer. Mo­deratorka Božena Števančec je v uvodu in povezovalnem tekstu tenkočutno vpletala zgodovinski vidik, nastanek in pomen 8. februarja, slovenske­ga državnega kulturnega pra­znika. Učenka 4. razreda Ula Kotnik je zelo doživeto zreci­tirala celotno Prešernovo pes­nitev Lepa Vida. Kaja Knavs Brandt, učenka 6. razreda, pa je prebrala svojo pesnitev Ples snežink ter pričarala zimsko veselje v lepih verzih. V nadaljevanju literarnega večera smo prisluhnili odras­lim literatom. Gostje večera so bili Robert Fojkar, Darja Avsec, Lojze Sever ter člani­ci Literarne skupine Društva Fran Govekar Alenka Jeraj in Zdenka Vinšek. Lojze Sever je v dramski obliki predstavil humorno črtico Nadomestki in nas nasmejal z dovtipnimi razlagami družbeno aktual­nih nesmislov pod krinko de­mokracije in socialnih stisk. Ostali literati so se predstavili s pesnitvami, ki so prehaja­le od razpoloženjskih opisov doživetij narave do razkrivanj čustev razdvojenosti, ljubezni, hrepenenj, osamljenosti. V zadnjem delu je voditelji­ca večera predstavila Anito In­dihar Dimic, članico Društva Fran Govekar Ig in Likovne skupine, ki je postavila v knji­žnici 2. razstavo študijskih del. Slikarka letos končuje študij na Likovni akademiji. Je dol­goletna članica društva, aktiv­na likovnica in občasno tudi scenaristka. Njena ustvarjalna pot je zaznamovana predvsem s keramiko, grafiko ter slika­njem. Na tokratni razstavi se predstavi slikarka pretežno s figuralno tematiko: aktom v tehnikah risbe z ogljem, ak­rilom na papir in akrilom na platno. Dve deli sta abstraktni grafiki, eno abstraktno delo pa v tehniki slikanja z akrilom na papir, kjer razkriva slikarka obvladovanje prostorske in barvne kompozicije. Avtori­ca del navdušuje z zanimivi­mi zornimi koti pogledov na moški in ženski akt, preseneti z aktom, osebnostno prikritim v temno čipkaste tančice, ter s to likovno kompozicijo usmeri v ugibanja o življenju skriv­nostne, morda razvrednotene ženske kot objekta spolnosti. Zdenka Vinšek Mateja Jere Grmek • KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Muca Copatarica pri Veveričkah V novem letu smo Veveričke spoznale Muco Copatarico. Poslušali smo pravljico, si ogledali kamišibaj, iskali smo copatke, jih lično zlagali in se igrali z lutko. Seveda smo ji naredili tudi prav posebno hišico, v kateri se radi igramo in skri­vamo. Enota Krimček Spoštovane občanke in občani, prisrčno ste vabljeni na ODPRTI DAN OŠ IG z naslovom NAŠA ŠOLA, MOJ KRAJ, ki bo v soboto, 8. aprila, od 8.30 do 12.00 ure. Tako kot lani si boste tudi letos lahko ogledali razno­vrstne delavnice in stojnice z dobrotami, zbirali pa bomo tudi prostovoljne prispevke za šolski sklad. Če lahko kdo prispeva kaj doma pečenega, naj pro­sim prinese od 7.30 dalje na službeni vhod šole (radio soba). Nasvidenje torej na odprtem dnevu! Učenci in zaposleni OŠ Ig ter UO Šolskega sklada Spoštovanje je pomembna vrednota Letošnja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku se imenuje Spoštujem te, ker si dober kot kruh. Koga pa vi spoštujete in zakaj? Kakšno je življenje, če v njem ni spoštovanja? S poštovanje v medgene­racijskih odnosih je bila tema januarske oddaje Hudo na Radiu Slovenija, v kateri so nastopili učenci naše šole. V anketah so poveda­li svoje misli, pogovarjali pa so se tudi z gosti: čebelarjem Pavlom Petrovčičem, z babi­co ene izmed učenk Marjano Ciber, z Ljerko Belak, našo izvrstno igralko in dobitni­co Borštnikovega prstana, z Nevenko Kovač, predsednico Društva žena in deklet na po­deželju Ig, ter z Mitjo Petkov­škom, enim najuspešnejših slovenskih športnikov gim­nastičarjev, ki je bil dvakrat svetovni in štirikrat evropski prvak. »Do medalje se pride z garanjem in včasih moraš stisniti zobe. Športniki zaradi tega dobro vemo, kaj je delo in spoštovanje.« »Spoštujem če­bele, ker so dragocene živali. Če bo okolje preveč onesnaže­no, se nam bo zgodilo isto, kar se je že na Kitajskem. Tam v mnogih krajih nimajo več če­bel in to pomeni velike težave za pridelek.« »Vedno sem se trudila, da sem bila prijazna prodajalka in spoštljiva sem bila do vsake stranke.« »Ljud­je moramo spoštovati drug drugega, ker je to vrednota, ki je pomembna v življenju. Prav tako ne smemo pozabiti na našo kulturno dediščino, »Dragi mladi novinarji Osnovne šole Ig, najlepša hvala za sodelovanje v naši radijski oddaji Hudo! Z veseljem sem delala z vami, bili ste zvedavi, polni energije, a obenem poslušljivi in pridni ter polni idej. Skupaj smo pripravili oddajo, na katero ste lahko ponosni, saj ste vanjo vložili svoj trud in čas. Upam, da je bila tudi za vas to prijetna in pozitivna iz­kušnja in da boste zdaj tudi vi kdaj ob sobotah zjutraj na našem radiu prisluhnili vašim vrstnikom ter da se kdaj v oddaji tudi sli­šimo. Na družbenem omrežju facebook Program za mlade lahko spremljate, kaj pripravljamo v naših oddajah – če imate sami kakšen predlog za temo oddaje, če bi radi spoznali koga znane­ga in mu zastavili vprašanja ali če bi še kdaj prišli v oddajo kot gosti, mi lahko vedno pišete na moj elektronski naslov tadeja. bizilj@rtvslo.si.  Lepo vas pozdravljam in želim vse dobro in lepo. Razmišljajte vedno s svojo glavo in se nikdar ne bojte vprašati stvari, če česa ne znate ali ne veste. Tadeja Bizilj, novinarka, 1. Program Radia Slovenija – Program za mlade« torej na svoje korenine.« To je le nekaj modrih misli, ki so jih povedali naši gostje. V oddaji se je odlično izka­zala tudi učenka Zala Berk iz 9. b, ki je v intervjuju s sošolcem Tristanom predstavila vsebi­no svojega nagrajenega spisa Moja sirska sestrica in potek snemanja filma o spletnem nadlegovanju. Učence, ki so pogumno ni­zali svoje misli na radiu v živo, je pohvalila novinarka Tadeja Bizilj. Gospa jih je povabila, naj se ji še kdaj pridružijo v studiu. Link do posnetka in zgodbe oddaje najdete v arhivu Radia Slovenija: radioprvi.rtvslo.si/ hudo, fotografije pa na FB­strani Program za mlade. Na plakatu, s katerim vas vljudno vabimo na občinsko prireditev, je objavljena foto­grafija domačega kruha, ki je delo učenke Zale Berk. Foto­grafijo je izdelala za natečaj društva Naša zemlja in mi povedala, da se je z mamo in sestrico pri peki zelo zabavala. Tako se udejanji spoštovanje v medgeneracijskih odnosih. S spoštovanjem, Barbara Simčič, učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Ig Prostovoljci – to smo mi N a šoli imamo že več seveda s tem ni nič narobe). let delujočo skupino Naš medsebojni odnos je spro­mladih prostovoljcev ščen, imamo veliko pozitivnih – Mladi ižanski prostovoljci. izkušenj. Ko delamo skupaj, se Mi, ki radi delimo svoje zna-veliko smejimo in seveda nau­nje, pomagamo tistim, ki si čimo. Zdi se mi, da se učenci želijo pomoči pri učenju ali veliko več naučijo, če se učijo s delanju domačih nalog. Vsak sovrstnikom, ker so pod manj­prostovoljec ali prostovoljka šim pritiskom, in dobijo več imamo 1 ali 2 učenca oziroma pozornosti kot npr. v razredu. varovanca, ki jim dajemo tudi Dobivamo se enkrat tedensko nasvete in jih zaščitimo, če je (po potrebi) in ure želimo na­treba (predvsem v smislu, če rediti čim bolj produktivne in jih drugi učenci zafrkavajo, hkrati zabavne. Prostovoljci ker so poiskali pomoč, vendar si želimo pomagati. V veselje Obisk Informative V petek, 27. 1. 2017, smo imeli osmošolci naravoslovni dan, na katerem smo spoznavali poklice in srednje šole. Prvi dve uri smo bili v šoli, po malici pa smo se odpravili v Lju­bljano, kjer smo si na Gospodarskem razstavišču ogledali sejem Informativa. Delo smo začeli v učilnici B 16, kjer smo reševali učne liste o poklicih, spoznavali smo svoje lastnosti in izpolnili tabelo o iz­računu točk za vpis v srednjo šolo. Po tej uri smo se zamenjali z učenci 8. a, ki so v računalnici iskali podatke o srednjih šolah, ki nas zanimajo. Čas pred računalniki je hitro minil in že smo šli na malico in na avtobus, ki nas je odpeljal v ljubljanski Bežigrad. Sejem Informativa je velik prostor, kjer se predstavljajo tako srednje kot višje in visoke šole, predstavljali so tudi deficitarne poklice in poti, kako priti do štipendije. Razdeljeni smo bili v tri skupine in si ogledali predstavitve šol, ki so sodelovale. Najbolj so me zanimale naslednje šole: zdravstvena, strojna in ekonomska. Po ogledu smo se zbrali pri svojih učiteljicah in se odpravili proti avtobusu za Ig. Ta dan mi je bil še kar všeč, saj sem dobil veliko podatkov za vpis v srednjo šolo. Doma moramo rešiti še učni list o tem dnevu ter ga oddati svetovalni delavki. Mislim, da se bom na Informativo še kdaj odpravil v prihodnjih letih šolanja. Adnan Tahirović, 8. b Osel gre samo enkrat na led Z jutraj sem se zbudila, uredila in oblekla za šolo. Kmalu je bil čas, da sem zapustila hišo. Zunaj je padal leden dež, drselo pa je huje kot prejšnje dni. Ko sem se prebila čez ledeni po­ligon, sem pričakala avtobus in odšla v šolo. Pouk je bil dolgoča­sen, a sva imeli z Zojo končno spet 5 ur pouka. Hitro sva zabili še šesto, ker sva odšli na čajček. Potem sva odšli na avtobus in k Zoji domov, a se je spet izkazalo, da sem v sovražnem odnosu z ledom, saj sem padla kot hlod, pod sabo sem kar zdrobila led. Seveda je vse najbolj zanimalo, ali je moj telefon cel. K sreči je bil, tako kot jaz, ki sem dobila še modrico in bolečino v kolenu, kosti pa so ostale cele. Celo popoldne sva igrali nogomet na tele­viziji, igrali šah in jedli pico. Ko sem prišla domov, sem naredila nalogo, se učila in potem šla spat. Verjamem, da letos ne bom šla več na led, razen z drsalkami, kajti tudi pregovor pravi, da gre osel samo enkrat na led. Špela Zalar, 7. b nam je, ko gre učencu z našo Tisti, ki je goro prestavil, pomočjo bolje.je začel z drobnim kamenjem. Učiteljica Barbara Žgavec (Kitajski pregovor) in svetovalna delavka Tina Dejanja govore glasneje kot Mržek sta za nas dali izdelati besede. (Flamski pregovor) modre zapestnice, da smo bolj Kdor hoče nekaj narediti, že prepoznavni in nas učenci na najde pot; kdor noče nič nare­hodniku lažje opazijo in prosi-diti, najde izgovor. (Arabski jo za pomoč, če nas potrebuje-pregovor)jo. Naš moto: Mi prostovoljci Ana Prislan, smo tisti, ki najbližjemu Eva Šetina, lakotniku podarimo kilo-MIProstovoljci gram svojega presežka. Načrtovanje prihodnosti N ačrtovanje prihodnosti je tema, ki jo mladi zelo pogosto slišimo od starejših. Želijo, da se odločimo, čemu bomo v življenju sledili. Želijo, da si postavimo svoj cilj, in pravijo, da ga bomo lažje dosegli, če si bomo začrtali pot do njega. Vse to je res, vendar ko se je treba odločiti, kaj bomo v življe­nju počeli, vsak potrebuje svoj čas. Tako bodo nekateri izstrelili kot iz topa, spet drugi pa bodo za tako odločitev potrebovali več mesecev. Vse dobro razumem, to je odločitev, ki je dolgoročna, ker si pozneje težko premisliš. Načrtovanje prihodnosti ne poteka samo med mladimi. Tudi odrasli morajo kdaj sprejeti odločitve, ki jim lahko prinesejo srečo ali žalost. Načrtovati morajo, koliko časa bodo morali delati do upoko­jitve, si izračunati, koliko bodo dobili pokojnine, dati morajo na stran nekaj denarja od plače, če si bodo v prihodnosti želeli ku­piti kakšen vikend ob morju, načrtovati morajo tudi, če bodo pri nakupu bivališča potrebovali kredit, in koliko let ga bodo morali odplačevati … Vsak pri sebi pa vsak dan potiho načrtuje, kaj bo storil jutri, ker tudi jutri pomeni prihodnost. Čeprav sem šele v 7. razredu in nekateri mislijo, da imam za odločitev še veliko časa, sama mis­lim, da je bolje, če o tem razmišljam že zdaj. Zoja Šuc, 7. b Se zime res smo naužili, za pusta smo jo prepodili … Č eprav letošnja zima ni bila zelo radodarna s snegom, ga je bilo do­volj, da so otroci iz dneva v dan uživali zimske radosti. Takoj po kosilu so brez obotavlja­nja zlezli v topla in nepremo­čljiva oblačila, obuli gojzarje, nataknili kape, šale, rokavice in gamaše, kar je, verjemite, za prvošolčke pravi podvig … Že po poti od šole do vaškega igrišča so občudovali v sneg in ivje odete veje dreves in grmov, lovili snežinke na to­ple jezičke in se veselili svojih stopinj v snežni brozgi. Na igri­šču so se neutrudno valjali po sveže zapadlem snegu, znova in znova padali vanj, da bi od­tisnili angelčke. Nobena ste­na vrtač okoli vaškega igrišča ni bila prestrma za dričanje z lopatami – pa tudi brez njih je šlo izvrstno … Hvala, drage mame, da se niste jezile zaradi strganih hlač. Čeprav so bili pri precej nizkih temperaturah ot­roci pogosto mokri do kože, je le redkokdaj kdo potarnal, da ga zebe. A tudi to spada k zimi – takrat smo jo veselo mahnili nazaj v šolo, razprostrli premo­čena oblačila po radiatorjih in zlezli na toplo krušno peč. Tam pa se je ob čaju najbolj prilegla kakšna dobra stara pravljica … Februarski sončni žarki so postajali vse toplejši, odnesli so nam snežno odejo in na pla­no privabili prve liste in cvet­ne popke teloha. Zdaj že težko čakamo pomlad, zato vsako jutro pri pouku zaigramo na flavtice in zapojemo pesmico: Pregnali bomo zimo stran, čez polja in iz mesta ven, spodili jo prek meje, le ven iz naše dežele. Pregnali strašno zimo smo, spet sonce sije nam toplo. In pomlad se je vrnila, nas s cvetjem obdarila. Da bi zima vedela, da mis­limo resno, smo imeli v petek, preden smo odšli na počitnice, na šoli pustno rajanje. Ta dan so v razrede namesto učencev prišli kralji, kraljice, princeske iz bližnjih in daljnih kraljestev, vile, palčki in palčice, čarovni­ca s svojim črnim mačkonom, strašni zmaj in kar je še drugih junakov iz pravljic, ki jih pri pouku poslušajo prvo- in dru­gošolci. Pridružile so se jim še živali iz basni, ki jih poslušajo tretje- in četrtošolci: strašni pajek, netopir, kobra, lisička zvitorepka … Petošolci, ki spo­znavajo zgodbe iz nordijske mitologije, so med nas povabi­li Thora z njegovim kladivom, Lokija, Odina, trole … Da bodo vaška polja, njive in vrtovi dobro obrodili, smo se odpravili na kratek pustni pohod po Visokem, zapeli še­gave pustne pesmi in zarajali. Prislužili smo si pustno malico s svežimi krofi in toplim ča­jem. Od hiše do hiše, od vrat do vrat prinašamo smeh vam in s smehom pomlad; zato nam pa dajte kovanček al’ dva, tri bobe, tri krofe in košček mesa. Andreja Pliberšek, učiteljica v Svobodni waldorfski šoli Kurešček Urška Kotnik Maškare med igro Na pustnem pohodu po Visokem Praznovanje po skavtsko Našli smo zaklad Kapitana Kljuke. Nosila iz šotorke P olovica letošnjega skavt-mesecu februarju končno na-nic, ki so zaklepale ujetnico, je brez torte v resnici ni čisto skega leta je že za nami. počil dan za praznovanje. 22. bilo treba najprej nekoliko ob-pravo praznovanje. Poleg rednih srečanj po 2. je namreč skavtski praznik, noviti skavtsko znanje. Tako Čeprav je Baden Powell ži­starostnih skupinah smo v me-ki se imenuje dan spomina. To smo ponovili izdelavo nosila vel v poponoma drugačnem secu decembru skavti poskr-je rojstni dan našega ustanovi-iz šotorke, bakel, nekaterih vo-času in svetu, nas njegove be­beli tudi za to, da so vas doma telja Roberta Badena Powella zlov in pomembnejših dogod-sede še vedno nagovarjajo. V grele lučke miru iz Betlehema. in vsako leto se skavti nanj kov iz življenja ustanovitelja svojem poslovilnem pismu je V okviru akcije smo prav tako spomnimo drugače. Letos smo skavtskega gibanja. Nazadnje tako med drugim zapisal: »Bo­obiskali več ustanov, osnovnih skupaj s Petrom Panom iz rok smo ugotovili, da so skavtski dite zadovoljni s tem, kar vam šol in vrtcev. Januarja smo Kapitana Kljuke reševali Wen-zakoni tisti, ki odklepajo vsa-je dano, in napravite iz njega volčiči in volkuljice pa tudi dy. V nedeljo, 19. 2. 2017, smo kovrstne ključavnice in rahlja-kar največ. Ne glejte mrke, izvidniki in vodnice mrzel zato s Škofljice odleteli v deže-jo verige. Čisto na koncu smo temveč svetlo plat stvari.«zimski vikend preživeli na zi-lo Nije, kjer smo se znašli pred našli še poseben zaklad Kapi­movanju. zahtevno nalogo. Da bi lahko tana Kljuke, ki smo ga na srečo Maruša Mazej Po vseh teh dogodkih je v odklenili vseh deset ključav-lahko pojedli, saj praznovanje Marko Vidic Dragi otroci, vabljeni na prireditve v Knjižnico Ig: Dream in English Delavnica Finally, a Happy King! Družabna omrežja in zaščita sreda, 15. marec, ob 17.00 zasebnosti na spletu Zgodbica je pripoved o sreda, 22. marec, ob 17.00 kraljevih težavah in o ne-Na delavnici boste spoznali različne nasvete, kako na spletu zavarovati svojo navadnem srečanju, ki zasebnost. Ogledali si bomo videoposnetke na to temo in se o njih pogovorili. prežene vso žalost. Skupaj bomo pregledali nastavitve zasebnosti na facebooku ter ustvarjali Interaktivna dogodivšči­varna gesla in varne vzdevke. Za posamezne podatke pa bomo ugotavljali, s na v angleščini je name­kom jih je primerno deliti (z vsemi, samo s prijatelji ali z nikomer). Delavnica njena otrokom od 3. do 8. leta. je namenjena predvsem otrokom od 4. do 6. razreda, vabljeni pa tudi starejši. Predstava kamišibaj gledališča Ustvarjalna delavnica O jazbecuPozdrav pomladi sreda, 29. marec, ob 17.00 sreda, 12. april, ob 17.00 Kamišibaj gledališče je pripovedovanje ob Pomlad in prihajajoče praznike slikah na malem odru. Prihaja z Japonske, pozdravili z ustvarjanjem spomladanskih rož, kjer kami pomeni papir, šibaj pa gledališče. zajčkov ptic. Delavnico vodita Mateja in Simon Barbara Kaiser bo v kamišibaj tehniki pripo- iz KUD Galerije C.C.U. vedovala zgodbo o jazbecu, Prijave osebno v knjižnici, ki je spravljal živali v slabo na 01/308-57-20 voljo. ali ig@mklj.si. Mostiščar 02 | Marec 2017 Ob reki Dravi K o se vrstijo dnevi, ki nas bolj kot ne držijo notri na toplem in suhem, se nam misli pogosto nostalgič­no odmaknejo v tiste dni, ko smo lahko počeli stvari za svo­jo dušo, za katere pa je vsaj do neke mere želeno kolikor toli­ko suho in ne premrzlo vreme. Nekajkrat do zdaj sem posku­šal z vami deliti doživetja, ki sem jih bil deležen na svojih kolesarskih potepanjih, in s tem morda celo koga spod­budil k temu, da se je podal na podobno pot. Tudi tokrat se bom potrudil najti dovolj primeren način, kako opisati svojo poznoavgustovsko po­potovanje s kolesom. Ko se odločimo, da bomo nekaj dni namenili tovrstne­mu potepanju, poskušamo najti cilj, ki naj bi se nekoliko razlikoval od dosedanjih. Že-limo najti nekaj posebnega, nepoznanega in predvsem v upanju, da bo v predvidenih dnevih strnjenega dovolj za­nimivega, nepozabnega. V preteklih letih sem imel pri iz­biri srečo, ostali so nepozabni spomini. V letu prej sem izbral kolesarsko pot ob reki Muri, ki me je tako navdušila, da sem se tokrat odločil podobno, le da je bila zdaj moja sopotnica reka Drava – od izvira v Itali­ji pa do vstopa v našo deželo do Dravograda. V nasprotju z dosedanjimi potovanji sem se tokrat podal na pot nekoli­ko drugače. Med opremo sem dodal še šotor, spalno vrečo in ležalno podlogo, kar je sicer prineslo nekaj kilogramov, me je pa rešilo skrbi okoli iskanja prenočišč. Običajno so kolesarske poti, ki spremljajo reke, ne­zahtevne, brez večjih vzponov. Ker sem želel to potovanje nekoliko popestriti, sem skle­nil svojo pot začeti v Kranjski Gori, nato prekolesariti Dolo­mite in se prek njih spustiti do Toblacha, mesteca na Južnem Tirolskem, kjer je izvir Drave. Konec avgusta, ne ravno lepega dne, sem v jutranjih urah krenil iz Kranjske Gore proti Trbižu. Urejena kolesar­ska pot, ki vodi vse od Jesenic, mimo Kranjske Gore, Trbiža in naprej proti Udinam, mi je bila dobra popotnica in spodbuda. Potreboval sem jo, kajti kma­lu se je iz Trbiža, kjer sem za­pustil kolesarsko pot, cesta, ki vodi proti Selli Nevei in naprej proti Dolomitom, začela pos­tavljati nekoliko pokonci. Tak­rat sem prvikrat začutil, koliko pomenijo poleg potovalnih torb še šotor in dodatki, ki sem jih imel na prtljažniku kolesa. Ne pretirano naporna, ven­dar precej razgibana pot me je vodila mimo doline Rezije, skozi Tolmezzo, do Ampezza in nato še vzpon do Farni di Sopra, prvega kampa na moji poti, kjer sem lahko prenočil. Ta dan sem prevozil okoli 125 km in premagal 1.560 višin­skih metrov. Zadnjih nekaj kilometrov in zahteven vzpon sta iz mene potegnila še zad­nje moči, ki sem jih namenil tistemu dnevu. Ob postavlja­nju šotora sem lahko le neko­liko žalostno ugotavljal, ko­likšen privilegij je soba, kjer te čaka mehka postelja. Toli­ko bolj pa je bilo to prisotno ponoči in zjutraj, ko se mi je zdelo, da je bilo pod menoj vso skalovje teh gora. Naslednji dan me je čakalo okoli 80 km, tudi dva cestna prelaza, Mauria in Misurina. Posebno drugi je bil vreden postanka in tega sem si privo­ščil v polni meri, ob prelepem gorskem jezeru, nad katerim se bohotijo znane Tre Cime. Sledil je spust proti Toblachu, kjer pa me je čakalo neprijetno presenečenje. Na začetku sem omenil, da sem imel tokrat s seboj šo­tor, ker se nisem želel ves čas ukvarjati z mislijo na to, ali bom našel prenočišče, seve­da prepričan, da je v kampih vedno prostora še za en šotor. Žal tokrat ni bilo tako, kajti prvi kamp je bil zaradi preza­sedenosti zaprt, tako sem bil prisiljen nadaljevati pot še ne­kaj kilometrov do naslednjega kampa, kjer pa se je k sreči našel majhen prostorček med množico šotorov. Ponoči sem imel občutek, da ležimo vsi v istem prostoru, tako smo bili natlačeni s šotori. Seveda pa je bilo to nepo­membno, moj cilj je bil uživa­ti v spoznavanju novih krajev oziroma že poznane kraje vi­deti z druge strani, odmaknje­ne od prometnic. Zgodaj zjutraj sem poiskal izvir Drave in se potem pre-dal vodenju, najprej potočka, potem že rečice in seveda na koncu mogočne reke. Kolesar­ska pot se skoraj ves čas vije v bližini reke, ko pa se nekoliko odmakne, te pričakajo oznake Drauradweg R1, ki te spet var­no pripeljejo v njeno bližino. Označena pot me je peljala iz mesteca Toblach proti Inni­chenu. Prijazno mestece se je ravno prebujalo in ljudje, ki so se začeli zbirati na osrednji ulici, so me vsrkali medse in pridružil sem se jim ob vzha­jajočem soncu in dišeči kavi z rogljičkom. Ohrabren s prijetnim občut­kom sem se podal dalje proti italijansko-avstrijski meji in kmalu prispel do Silliana ter kar brez ustavljanja nadalje­val do mesta Lienz. Lienz je gospodarsko, kulturno in turi­stično središče vzhodne Tirol­ske. Leži v sotočju reke Drave in reke Isel in ob stičišču dolin Pustertal, Oberdrautal in Isel­tal. Mesto je bilo pomembno vozlišče Koroške, Salzburške in Južne Tirolske že vse od an­tičnih časov. Vsekakor se spla­ča skreniti s poti in se spre­hoditi po starem delu mesta in ob utripu ljudi okoli tebe, preprosto uživati. Po kakšni uri potepanja po Lienzu, ki je bilo sicer neko­liko oteženo zaradi kolesa in prtljage, sem se odpravil dalje proti Spittalu. Ker sem v tem dnevu prekolesaril okoli 100 kilometrov, sem začel počasi pogledovati za kampom. Kma­lu sem ga našel, ponovila pa se je zgodba preteklega dne, da me niso spustili v kamp zaradi zasedenosti. Prijazna recep­torka se me je ob moji stiski in bližajoči se plohi usmilila in povprašala v naslednjem, približno 20 km oddaljenemu kampu, ali imajo prostor, in tako sem prenočil v najlepšem kampu, ki sem jih imel do zdaj priložnost spoznati. Dodelili so mi prostor poleg majhne­ga kozolca, da sem lahko pod streho posušil, kar je nalivu uspelo namočiti. Naslednji dan je bil obsijan od sonca, opran od dežja in kolesarjenje proti Spittalu in dalje proti Beljaku (Villachu) je bilo nadvse prijetno. Drava teče skozi mesto, prav tako tudi kolesarska pot. Zanimiv je pogled na mesto z neke dru­ge perspektive, ne iz tiste, ki nam je sicer običajna, ko smo v mestu. Do Dravograda je bilo še kar precej, zato sem se ustavil in prenočil v edinem kampu na poti proti Sloveniji. Prije­ten kamp in prijetna izkušnja. Verjetno sem bil videti izčrpan in ves ubogi, pa mi je prijazen nemški par ponudil pečeno klobaso in za povrhu še pivo. Nisem ravno ljubitelj mesa, prav tako ne alkohola. Pivo sem prijazno odklonil, s klo­baso pa sem se potrudil. Naj dodam, da ni bila slaba! Zadnji dan mojega pote­panja je pokvaril močan dež. Kljub temu sem vztrajal mimo Dravograda do Velenja, kjer pa me je neprijazno vreme pri­sililo v predajo, in zato sem se prepustil suhemu in udobne­mu prevozu do doma. Kako končati opis kolesar­jenja prek Dolomitov in nato še ob reki Dravi? Vsekakor je bilo vredno truda in niti za tre­nutek mi ni bilo žal, da sem se podal na to blizu 600 km dolgo pot. Posebno doživetje je spoz­navati nove kraje, srečati ljudi, s katerimi te povezuje želja po tovrstnih izzivih. Verjetno jih nikoli več ne srečamo, osta­nejo pa spomini. Tudi zato je vredno truda. Slavko Lapanja • TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Sejem Natour Alpe Adria Predstavitev turistične ponudbe naše občine V začetku februarja je na Gospodarskem razstavišču v Ljublja­ni potekal 28. Natour Alpe Adria, osrednja sejemska pri­reditev s področja turizma pri nas. Na njej sta svoje dejav­nosti predstavili dve društvi, ki v Občini Ig delujeta na po­dročju turizma – Turistično društvo Kurešček in Društvo Fran Govekar Ig. Turistično društvo Kureš­ček je predstavljalo svoje do­godke in prireditve, med njimi bo aprila tradicionalni pohod Kurešček-Rašica, junija sledi Festival Kurešček s pokalom za najboljši hribovski golaž, septembra pa kar dva pohoda, najprej pohod Pot treh cerkva, kjer pohodniki obiščejo tri Stojnica TD Kurešček najpomembnejše cerkve tega območja – Kurešček, Visoko in Golo, konec meseca pa še po­hod V objemu Kureščka. Društvo Fran Govekar Ig je poudarek na sejmu name­nilo koliščarjem oz. svojemu projektu V deželi koliščarjev. Osrednji dogodek, ki je naj­bolj prepoznaven, je njihov Koliščarski dan – letos, 26. avgusta, bo potekal že deve­tič. Tu je še Koliščarski tabor za otroke ter stalna razstava Koliščarji z Velikega jezera, ki vsako leto pritegne več turis­tov. Predstavili so tudi publi­kacije in turistične spominke, povezane s koliščarji. Obe društvi sta obiskoval­cem predstavljali tudi lepote Koliščarji kot del turistične in turistične zanimivosti celot­ ponudbe ne občine ter delili promocij­ski material, ki ga je priskrbela Maja Zupančič Občina Ig. Morda še ena arheološka zanimivost na Ižanskem Predeli na Ižanskem zbujajo pozornost zgodovinarjev že od 15. stoletja naprej. Bogata zgodovina poselitve teh predelov že pred 7.000 leti se morda kaže v svoji najprivlačnejši podobi koliščarjev. B arje, takrat jezero, je na svojem obrobju nudilo možnost varnega biva­nja v stavbah na koleh. Govori­mo o obdobju ob koncu mlajše kamene dobe (prva polovica 5. tisočletja), skozi vso bakreno dobo do približno sredine zgo­dnje bronaste dobe (sredina 2. tisočletja pr. n. št.), kar pomeni okoli 2.000 let. Na osnovi naj­denih materialnih ostankov so strokovnjaki ugotovili, da so se koliščarji ukvarjali s polje­delstvom, živinorejo ter lovom in ribolovom, od prve polovice 4. tisočletja pa tudi s kovinar­stvom (baker, kasneje bron). Okoli sredine 2. tisočletja je jezero izginilo, barje – močvir­je pa ni več nudilo varnega bivanja; koliščarske naselbine so izginile. Pri čiščenju jarkov ob Ižanski cesti pri vasi Stu­denec (danes Ig) so delavci naleteli na ostanke naselja na koleh, črepinje, živalske kosti, orodja iz jelenovega rogovja in ostanke oglja. Martin Peruzzi iz Črne vasi, posestnik in od­bornik okrajnega cestnega od­bora, je o najdbah obvestil De­želni muzej v Ljubljani. Že čez 9 dni (!) se je začelo razisko­vanje predelov med Ižansko cesto in Ižico (Išco). V letih 1875-1877 je dela vodil Drago­tin Dežman (Karl Deschmann, 1821-1889), slovenski politik (nemčur!), naravoslovec, ar­heolog in kustos omenjenega muzeja. Vodil je številna izko­pavanja na Kranjskem (Vače, vaška situla!). Bogate ostaline iz rimske­ga obdobja v 400 letih naše­ga štetja na Ižanskem so pri­tegnile pozornost slovenskega teologa, jezuita in pridigarja Janeza Ludvika Schönleb­na (1618-1681), da je začel o tem pisati in seznanjati šir­šo in strokovno javnost na Kranjskem. Podobno je de­loval Janez Gregor Dolničar (1655-1719), slovenski kronist in zgodovinar, ki je poskrbel za ohranitev dela ižanskih rimskih spomenikov, pred­vsem nagrobnikov, ki jih naj­demo vzidane v stene ljubljan­ske stolnice. Poleg omenjenih dveh pričevalcev o ižanskem rimskem obdobju so sledili tako naši kot tuji raziskovalci. Ob tem naj omenim Nobelo­vega nagrajenca (1902) Theo­dorja Mommsena (1817-1903), nemškega zgodovinarja, prav­nika in epigrafika (stari na­pisi), eksperta za rimsko zgodovino in antiko. Med obe­ma svetovnima vojnama je bil agilen tudi na tem območju Balduin Saria (1893-1974), slo­vensko-avstrijsko-nemški zgo­dovinar in arheolog. O Barju je tako pred drugo svetovno vojno kot po njej veliko pisal Anton Melik (1890-1966), do-mačin iz Črne vasi. Po vojni so ižansko rimsko zgodovino odkrivali številni domači stro­kovnjaki, zgodovinarji, etnolo­gi in arheologi (Jaroslav Šašel, Kronika l. VII, 1959, št. 2). O tem je bilo že veliko objavlje­nega v strokovnih revijah. Kogar to zanima, bo verje­tno sam poiskal podatke o tem in se morda odpravil v Staje do Starega Dedca, rimskega 'kamna' pri Tomažu, Leskov­cu, ki sem mu kot ižanski goz­dar (1964-1976) tudi občasno odkazoval drevje v njegovih gozdnih parcelah. Od Starega Dedca pa naj obiskovalec sko­či še naprej po Baških ulcah do klanca, v skale vsekane rimske itinerarne (stranske) poti, ki je vodila mimo znamenite Posul­ce, udorne jame proti Dob­ravici in Golem (večji rimski vojaški tabor, danes tam cer­kev sv. Marjete). Pot pa je vo­dila še naprej pod Kureščkom proti Krvavi Peči oz. čez Bloke in Loško dolino proti morju. Od Staj do Iške vasi pa tudi ni daleč, kjer stoji ogleda vredna cerkvica sv. Mihaela (omenje­na že 1321) z lapidarijem in rimskimi spomeniki. Kot rečeno, o tem je že ve­liko znanega, a nikoli preveč; še vedno se najde kaj novega iz starih časov. Tu naj omenim le izkopavanja ob omenjeni cerkvi sv. Mihaela v Iški vasi (1975), kjer sta raziskovala rimske grobove arheologa Da­vorin Vuga – omenil ga bom še pozneje – in Andrej Pleterski, trikratni doktor znanosti (!). Najnovejše raziskave na Ižanskem (2014, 2015) pa so se izvajale na območju Maro­fa: Zidana Gorica, odcep ceste za Brest (Varstvo spomenikov, Poročila 50–51, 2016) Takrat, septembra 2014, sem se ne­kajkrat tudi ustavil tam pri arheoloških izkopavanjih in se pogovarjal z Lucijo Grahek in Primožem Pavlinom, oba dok­torja arheoloških znanosti. Tudi v času moje gozdarske službe na Ižanskem sem prišel v stik ( julij 1973) z raziskovalci na Barju. Dela je vodila arheo­loginja prof. Tatjana Bregant (1932-2002); najdene predme­te (keramika, orodje iz jele­novega rogovja idr.) so imeli shranjene v stranskem prosto­ru takratne gostilne Gerbec (obratovala do ok. 1975, 1976); pozneje je bilo tam začasno stanovanje družine ižanske­ga veterinarja dr. Preinfalka. Midva s kolegom Janezom Ja­nežičem (gozdni revir Krim) sva imela skromno pisarnico v magacinu, zadaj za gostilno (nekdanje stanovanje Matič­ka, poslovodje ižanske trgovi­ne nasproti gostilne Ulčar). Ravninski predeli Ižanske­ga so lažje dostopni in so bili zato do zdaj deležni večje po­zornosti in temeljitejših raz­iskav. Predeli nad Iško vasjo, zahodna pobočja nad Iško, pa pridejo na vrsto morda v pri­hodnosti. Kot nekdanjega 'ižanskega' gozdarja od Iga v Staje in Kot do Iške vasi, na drugi strani pa proti Kremenici, Dobravi­ci, Škrilju, Golem in Zapoto­ku, Rogatcu in Visokem oz. Osredku, Centi na Sekirišče in Krvavo Peč pa še del sote­ske Iške (varovalni gozdovi) me ni zanimal samo gozd in dejavnost v zvezi z njim. To je bilo predvsem službeno op­ravilo. Zanimala me je divjad - fotolovec in nikoli lovec (!), zanimale so me cvetlice, drev­je posebnih oblik, izrednih debelin, zanimala me je pokra­jina, relief, skalovje in grape. Da ne naštevam naprej, vse to je pritegnilo mojo pozornost, o čemer sem si pogosto bele­žil, še več pa fotografiral (dia­pozitivi, črno-bela in barvna fotografija). To v manjši meri počnem še danes; arhivsko gradivo pa je bila osnova za moje pisanje. Od leta 1997 do danes je izšlo šest mojih knjig, sedma je v pripravi. Tako so bili prvi Vodni pogoni v Bo­rovniški kotlini (1997), sledili sta knjigi Nekdanji Breginj in Gozdarstvo turjaške grašči­ne (1999), Iška-Iški vintgar (2001), Kamniška Bistrica-Bi­striški gozd (2003) ter Svet pod Mokrcem in Mačkovcem s Krvavo Pečjo in okolico (2011, 2012). Sedma knjiga bo posve­čena moji pokojni ženi Alenki (1946-2015), ki je bila doma s Studenca (Ljubljana, Polje). Zanimanje za zgodovino je bilo pri meni že od nekdaj pri­sotno, konkretno arheologija pa me preganja morda zadnjih 15, 20 let (upokojenec!). V času moje gozdarske službe na Igu me je 1. marca 1975 obiskal v pisarni na Igu (Gerbčev ma­gacin, za gostilno) mlajši ar­heolog, že omenjeni Davorin Vuga. Ravno tistega dne je imel rojstni dan (roj. 1946), kar sem izvedel več let pozneje, ko sva imela občasne stike. Ome­njenega dne me je spraševal o posebnostih v gozdu, ki bi spominjale na rimsko obdob­je. Praktično mu nisem imel kaj povedati, vedel pa sem za skalo, za Starega Dedca v Sta­jah. In tako sva odšla v Staje do rimskega nagrobnika z na­pisom in po Baških ulcah do v skalovje vsekane rimski poti. Za arheologa Vugo pa je bilo od mene to tudi vse. Še danes hranim drobno knjižico, ki mi jo je dal takrat, Vodnik za ljubi­telja arheologije št. 42 avtorice Ive Curk. V zvezi z ižanskimi kolišči moram poudariti, da so bila v letu 2011 uvrščena na Unescov Seznam svetovne dediščine in razglašena za slovenski kul­turni spomenik državnega po­mena (2014). Nekako pred desetimi leti (2005) sem izvedel, da sta iskalca z detektorjem na gre-benu, vzpetini nad Iško vas­jo, okoli leta 1995 našla več kovinskih predmetov in jih predala Narodnemu muzeju (9. 10. 1995). Po izjavi takra­tnega pristojnega strokovnja­ka v omenjenem muzeju, naj bi predmeti izhajali nekako iz mlajše bronaste dobe, deloma pa tudi iz mlajšega obdobja (do 8. st. n. št.). Morda so ta mali prostor takrat naselili Kelti (?) oz. prebivalci, ki so se pred Rimljani umaknili iz niži­ne na omenjeno vzpetino (n. v. ok. 450 m). Obdobje, ko je bil ta prostor naseljen, ni možno brez strokovnih raziskav do­ločiti, vsekakor pa je bilo to pred časom oz. v času rimske zasedbe teh predelov. Morda je bila naselbina živa nekaj stoletij, konstantno ali s pres­ledki? Karta franciscejskega katastra za k. o. Ig (Brunn­dorf ), 1825, Provintz Illyrien, N. 21, Kreis: Laibacher, Steuer Bezirk Sonneg, Umgebung La­ibach, Gemeinde Brunndorf ima prostor označen z Gradaz oz. Gradez, parc. 2005 (danes 2607), last Valentina Križma­na, vulgo Križman, 1/2 pose­stnik, Staidorf 6 (Staje), kul­tura gozd, površina 1 joch 1181 kvadratnih klafter (1,00 ha). Spodaj v Iški vasi (Iggdorf) je južno od cerkve sv. Mihae­la (St. Michael) zapis Možek (Moscheg), višje, gorvodno ob Iški (desni breg) je krajevna oznaka Cesar (Zesar), višje na levem bregu je Mallnar in nje­mu nasproti Kmet. Kowatsch. Nad Malnarjem je ob vrisani poti Krogar, še višje ob Iški pa Schwiegel (danes pri Šali, Šu­šteršič oz. Šuštaršič). Doma­činom je še danes večina teh imen znana. Omenjena oznaka Gradaz oz. Gradez jasno kaže na gradišče, naselbino. Prostor je na območju k. o. Ig pod koto 485 m (n. v.). To je manjša po­vršina na delu parcele 2607 in na severnem pobočju parcele 2603. Zgornji del gradišča je porasel z redkim drevjem li­stavcev, severni del pa porašča mešan gozd z listavci in nekaj jelk (sušice!) ter smrek. Zahod­no pobočje (k. o. Iška vas) pod gradiščem, nekdanja gmajna, vaška skupna last (paša!), je poraščena z drevjem hrasta, črnega gabra, malega jesena in z grmičevjem termofilnih rastlinskih vrst. V času moje gozdarske služ­be na tem območju sem včasih ob odkazilu ali obhodu čez omenjeni predel gradišča za hip pomislil, da je to neobiča­jen, poseben prostor. O gradi­šču pa takrat nisem razmišljal – ali pa malo morda le? Od ta­krat je preteklo že okoli 40 let in je spomin zbledel. Vsekakor ostaja prostor zanimiv za ar­heologe. Tomaž Kočar, upokojenec, u. d. i. gozdarstva, Ljubljana Barje, ali te poznam Najnovejše najdbe v Podkraju in antična ižanska imena O rimskih nagrobnih spomenikih Ižanskega smo že večkrat imeli priložnost poslušati in bra­ ti. Vendar so nova odkritja v podružnični cerkvi sv. Jane­ za Krstnika v Podkraju tako izjemna, da smo se odločili predstaviti ta del preteklosti Ižanskega, ki ima poleg kolišč, svetovni pomen. Raziskava novo odkritih rimskih spomenikov v zidovih cerkve sv. Janeza Krstnika v Podkraju je bila začrtana inter­ disciplinarno. Proučili smo jih z arheološkega, jezikoslovne­ ga in geološkega vidika. Skup­ no poznamo okoli sto rimskih nagrobnih spomenikov na Ižanskem. V raziskavi je bilo zajetih devet spomenikov, od tega sta bila dva z ohranjenim napisom, eden z reliefnim por­ tretom pokojnika. Ti so tudi najbolj izpovedni. Edini do zdaj v literaturi poznani spomenik je bil vzidan v prag cerkve in po obliki sodi med spomenike. Drugi napisni spomenik, ki je danes prezentiran na zunanji steni cerkve, prav tako pona­zarja rimsko hišo, prikazano z vhodne strani. V zgornjem delu spomenika je reliefno upodobljeno trikotna streha, ob straneh pa stebri. Oba spo­menika imata po eno rozeto in dva delfina, ki so imeli za takratne prebivalce Ižanske­ga simbolni pomen prehoda v onostranstvo. Spomenik, ki nosi portret moškega, je le del spomenika, ki je imel tudi na­pisno površino in verjetno več portretov. Ohranjena pa sta delfin in vrtinčasta rozeta, ki je poznana le na tem spomeniku. Da so za gradnjo cerkve upo­rabljali spomenike iz bližnjega rimskega pokopališča, kažejo tudi fragment nagrobnika z vidnim stebrom, trije temelji za nagrobne plošče in dva ar- Društvo Fran Govekar Ig v sklopu predavanj Barje ali te poznam vabi na predavanje Tomaža Jančarja Nova spoznanja o koscih na Ljubljanskem barju kažejo pot za njihovo varstvo v četrtek, 23. 3. 2017, ob 19. uri v Gostilni Gerbec (Zabrv 22, Ig). Ljubljansko barje je bilo še nedavno najpomembnejše obmo­čje vlažnih travnikov v državi z izjemnim bogastvom rastlin­skih in živalskih vrst. Kosec je ena od izstopajočih vrst ptic. Še v devetdesetih letih je na Barju gnezdila približno polovi­ca nacionalne populacije koscev. Zaradi vse intenzivnejšega kmetijstva na Barju populacije mnogih vrst ptic naglo upa­dajo. Tudi populacija koscev se je zmanjšala skoraj za dve tretjini. Intenzivne raziskave v zadnjih letih nam omogočajo, da vzroke za slabšanje razumemo bolje, in kažejo poti, kako stanje popraviti. Vabljeni! hitekturna bloka. Na podlagi vseh pokazateljev lahko napi­sna spomenika postavimo v 2. st. n. št., torej stara sta oko­li 1.800 let. Zanimalo nas je tudi, iz katerih kamnolomov prihajata spomenika, kajti ne­kateri arheologi sklepajo tudi na uporabo kamnolomov v Ižanskem kotu. Dr. Rožič je na podlagi proučevanja fosilov, vidnih v poškodbah spome­nika, ugotovila, da spomenik prihaja iz podpeškega kamno­loma. Fond avtohtonih imen, izpričanih na rimskih nagrob­nih spomenikih, ki prihajajo iz ižansko-emonskega pros­tora (osebna imena, izpriča­na na rimskih nagrobnikih iz antične Emone z ižanskimi tvorijo enotno skupino), je edinstven v mnogo pogledih, zlasti pa glede na dejstvo, da tako močna zgostitev epiho­rične antroponimije (tj. oseb­nih imen, ki se pojavijo le v nekem časovnem obdobju na določenem kraju), kakršno izkazuje rimskodobni ižanski fond, nima znane vzporedni­ce. Jezikovno gledano jedrni del osebnoimenskega fonda pripada severnojadranski pla­sti in je tako najbližje soroden z venetskim, histrijskim in liburnijskim imenskim sis­temom (v severnojadransko skupino spada tudi majhen nabor osebnih imen, izpriča­nih na rimskih nagrobnikih iz Šmarate v Loški dolini), ker pa je ižanski prostor na skrajnem ter izrazito izoliranem obrobju tega nekdanjega jezikovnega območja, se od naštetih jezi­kov in v njih izpričanih oseb­nih imen loči po takoj opaznih svojstvenih značilnostih, zlas­ti kar se tiče glasovne podobe imen (npr. Buctor proti venet­skemu Fuctor). Hkrati je prav izolirani položaj tega relativno gledano zelo majhnega jezi­kovnega podsistema odgo­voren za glavno značilnost ižanskega imenja, namreč iz-jemno plodovitost pri tvorbi kratkih imen (hipokoristikov) iz elementov podedovanih večdelnih in besedotvorno bolj zapletenih imen, ki so pre­cej redkejša, npr. Voltu-rex, od koder Voltia, Voltielus, Rega ... ali Buctor, od koder Bu­cco, Buccio, Bucca ipd. (tako kot je npr. slovensko Vlado iz Vladimir ali Božo iz Boži­dar). V fond osebnih imen se poleg avtohtonih vključujejo še čedalje bolj prevladujoča rimska (latinska ali celostno polatinjena imena) in imena iz ostalih tradicij, s katerimi je bil rimskodobni ižansko­emonski prostor v stiku, tj. galske (keltske), od koder je prevzeto eno samo ime, in sicer Adnomatus, venetske (npr. Hostius, Decomo) ter histrijsko-liburnijske (npr. Pl(a)etor). Dejan Veranič, dr. Luka Repanšek Konec februarja žabi­ce začnejo svojo žabjo svatbo. Veliko število se jih odpravi iz gozda nad Igom proti Dragi, predvsem na relaciji od Vrtca Ig do nase­lja Podgozd. Ker je cesta zelo prometna, žabe pa še počasne, jih veliko število konča pod kolesi avtomobilov. Da bi jih kar največ srečno prišlo do cilja, bomo že drugo leto zapo­red prenašali žabice čez cesto. Vse, ki bi se nam radi pri­družili in obenem naredili ne­kaj dobrega tudi zase (odsek, Akcija Pomagajmo žabicam čez cesto tudi na relaciji Podgozd–Ig Z avod Rodna Zemlja je med nami že deveto leto. Povezuje ljudi, ki jih zanima ekološko, sona­ravno življenje. V vasi Visoko letos prvič organizira serijo druženj za samske, ki se želi­jo naseliti v naših krajih (oz. v naravi na splošno) in tako za­četi novo življenje. Obdobje samskosti je lahko zelo lepo in kakovostno. Na obzorju življenja sije sonce in zvezde so naklonjene novemu poznanstvu. Prihaja serija ka­kovostnih dogodkov, ki z roko v roki s prebujanjem narave dajejo začimbo našemu iska­nju in osebni rasti. Dogodki so osnovani na podlagi knji­ge Obredi ljubezni iz serije kjer se pobira žabice, je kar dolg), lepo vabimo, da se nam pridružijo. Obvezna oprema so odsevni jopič, zelo dobra svetilka in vedro. Informacije na tel. št. 031/210-753 ali e-mail: maja.antosiewicz@gmail. com. Več o akciji na: www.po­magajmo-zabicam.si MajaAntosiewicz Škraba Žabe se te dni odpravljajo k vodi. Kakovostna druženja za samske Zveneče cedre Rusije avtorja Vladimirja Megreja (založba Žarek). Knjigo priporočamo v branje. Druženja bodo v nas dvi­govala raven razumevanja in zavesti. Smiselna celota niza dogodkov posameznika pod­pira v rasti, samozavesti in os­mišljanju cilja. Jasnost osvetli zavest in notranji glas postane slišan in upoštevan. To pa so vrednote, ki privlačijo tako na­sprotni spol kot tudi poslovni uspeh. V nedeljo, 26. 3., se bomo spoznavali malo drugače. Po uvodnem spoznavanju bo z nami Sandra Mestek, učite­ljica akrojoge iz društva Ak­rojoga Slovenija. Šport, ki je sorazmerno nov na naših tleh, je zelo koristen za naše telo in zdravje. Priprave skupnega obeda bodo zadovoljile našo fantazijo in ustvarjalnost skozi skupinsko dinamiko v kulina­ričnem smislu. Hkrati se bomo učili osnov zdrave prehrane, s katero imam voditeljica do­godkov Jasna Martinjak 20 let izkušenj. Po obedu sledi tako imenovano polje zaupanja, kjer se z vprašanji in delom v parih poglobimo vase in od­krivamo skrito dinamiko naše osebnosti ter meje svojih pre­pričanj, ki nam krojijo tako od­nos do sebe kakor posledično tudi odnose z bližnjimi. Vsako srečanje popestrimo tudi s točko presenečenja, ki pa naj ostane še skrivnost. Naslednji dogodek za naše samske lahko pričakujete v nedeljo, 16. aprila, ko se bomo podali na raziskovanje divjih užitnih rastlin in iz njih tudi pripravili unikaten obed. Dru­ženja nadaljujemo v mesecu maju (21. 5.), juniju (25. 6.) in tako vsak mesec, pripravili smo jih za vas prav do konca leta. O njih boste lahko od zdaj brali tudi v Mostiščarju. Jasna Martinjak, Zavod Rodna Zemlja Vadba za zdravje z uporabo nordijske hoje P očasi bomo zamenjali notranje prostore in za­čeli vadbe zunaj. Najprej prepoznana in promovirana kot novost je nordijska hoja z uporabo smučarskih in poho­dnih palic, zdaj tudi zložljivih palic, poznana po vsem svetu. Pri hoji po ravnem in v hrib ter pri spustu nekateri gorniki poznajo uporabo palic že od prej, nekateri uporabljajo re­dno, nekateri tega načina hoje niso sprejeli. Deljena mnenja so se pojavila, kako uporabiti palice pravilno pri dvokoraku ali trokoraku s soročnim odri­vom. Sliši ali bere se kot zah­tevnejša oblika, ampak če v glavi zavrtimo film, kako smo se lotili hoje v hrib in sestopa, ali če bi pogledali posnetek, bi ugotovili, kolikokrat smo to tehniko uporabili, pa je nismo ozavestili. Seveda poznamo dvoko­rak: leva roka in desna noga se hkrati gibljeta v ritmu ste­reotipnega gibanja (naravne hoje), hojo oplemenitimo še z izvajanjem gibanja rok od 90-stopinjskega kota roke do iztegnjene roke in pravilne­ga zatika palice na tla med razkorakom in spusta palice med prsti in ponovnega opri­jema. Biomehanične uporabe telesa in moči rok in nog so odvisne od posameznika in vložka lastne sile pri odrivu in opiranju, prenosu teže telesa in uporabe ravnotežja, obre­menitev ustreznih mišic. Pali­ce niso toliko bistvene za hojo naprej, ampak sta bistvena nagib telesa in odriv z zadnjo uporabljeno nogo pri uporabi palic med potovanjem palice mimo bokov, zatika v tla ter ponovnega dviga in sprosti­tvijo prstov na rokah ter spro­stitve zapestja. Pri hitri hoji so učinki uporabe palic zane­marljivi ali nepotrebni. Včasih je pri hoji po ravnem občutek isti. Takrat pač palice pospra­vimo. Pri trokoraku se gibljemo v istem ritmu, samo da z obema rokama naenkrat zatikamo pa-lice in do naslednjega zatika naredimo tri korake. Uporabi­mo tehniko rok in nog iz nave­denega. Raziskave in različne kine­ziološke analize, narejene na tem področju, nam pomagajo razumeti, da pri hoji navkreber v izletniške namene krepimo mišice rok in ramenski obroč. Pri spustu vplivamo z uporabo palic na noge in boke. Razbre­menitev sklepnega hrustanca, ki je kot naš amortizer. Poskr­bimo za kolena, kolke in hrbte­nico s podaljšanim vplivom na hrbtenične plošče diske, tako tudi na gležnje, stopala, sto­palnice in prste na nogah ter zapestja in prste na rokah ob uporabi in spustu palic. Pri bolj energični hoji z namenom rednega treninga ali porabe kalorij je potrebno upoštevali vse svoje zmoglji­vosti glede gibljivosti, vzdržlji­vosti in moči ter vključiti veli­ko mero poslušanja svojega telesa, kaj zmoremo in kaj bo prej škodovalo kot koristilo. Pri vsaki hoji vplivamo na srčno-žilni sistem, znižujemo raven holesterola, zmanjšuje­mo nabrane maščobe in s tem uravnavamo težo. S svojim gi­banjem povzročimo toploto v telesu, preženemo togost skle­pov, zmanjšamo obstoječe bo­lečine ter vplivamo na boljšo regeneracijo in rehabilitacijo po posegih. Z dihanjem, ki je ključnega pomena, poskrbi­mo za pretok kisika v celice, pretok elektrolitov, mineralov, rudnin, vitaminov, porabo ka­lorij. V teh okoliščinah ne po­zabimo na izdaten vnos vode ter drugih tekočin in hranilnih dodatkov. O tem je napisanega veliko v različnih literaturah. Vse sestavine imajo v telesu točno določeno funkcijo, ki vpliva na našo zmožnost rege­neracije in počitka. Po vsaki nenaporni ali na­porni vadbi je nenadomestljiv trenutek, ko si vzamemo čas zase. Med hojo lahko ponav­ljamo pozitivne sugestije. Po­hodniki točno vedo, kdaj se pogovarjajo in kdaj so v svoji notranji tišini, in s tem hranijo tudi svojo dušo. Ste za izziv: se dobimo in preverimo, kako vse našteto deluje v naravi? Več informa­cij v prihodnosti. Druženje ima tudi zdravilne lastnosti! Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka, 041/745-363 V soboto, 18. februarja 2017, se je PGD Iška vas udeležilo gasilske­ga smučarskega tekmovanja regije Ljubljana I. na Rudnem • IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Gasilsko smučarsko tekmovanje pri Železnikih. Tekmovanja smo se udeležili z ekipo treh mladink, dveh mladincev ter mentorico in mentorjem. Men­torica Mojca Škulj je zasedla odlično drugo mesto, mladin-sedel 15. mesto. ke so bile (od 23 tekmovalk) 5., 7. in 12., mentor se je uvrstil PGD Iška vas med prvih 10, en mladinec je bil diskvalificiran, en pa je za­ 110-letnica PGD Vrbljene-Strahomer PGD Vrbljene-Strahomer vas vabi, da si v nedeljo, 30. aprila, ob 17. uri ogledate gasilsko parado na hipodromu Vrbljene. Sledila bosta veselica in kresovanje. Več v prihodnji številki Mostiščarja. PGD Vrbljene-Strahomer Aktivnosti PD Krim Z ima nas nepreklicno za­pušča. Daljši in toplejši dnevi nas vabijo v nara­vo. Tako si lahko privoščimo vse daljše izlete in se poda­jamo vse više v hribe. Tudi planinske koče se počasi od­pirajo. Da pa bi bili lahko bolj brez skrbi, vas v Planinskem društvu Krim vabimo, da po­stanete član našega ali druge­ga planinskega društva. Dose­danje člane pa želimo spomni­ti, da poravnajo članarino za tekoče leto. S plačano člana­rino ste namreč zavarovani v primeru nesreče na planinskih poteh, upravičeni do popusta pri nočenju v planinskih po­stojankah doma in v tujini ter imate popust v prenekaterih trgovinah s planinsko opremo. Članarina je enaka kot lansko leto, enaki so tudi družinski, dijaški in študentski popusti. V PD Krim skrbi za članstvo društvu predan Cile na tel. 041/342-369, vse informacije pa dobite tudi na naši spletni strani www.pdkrim.si. Tudi letos bomo pobrali smeti po planinskih poteh, ki vodijo na Krim. Opažamo, da jih je vsako leto manj, kar je razveseljujoče. Akcija bo v so­boto, 8. aprila. Proti Krimu se bomo podali iz Iškega vintgar­ja, Iške in Tomišlja, vrnili pa se bomo eni čez Kramarco, drugi čez Strmec v Strahomer, kjer bo zaključek. Tudi o tem dobi­te informacije na naši spletni strani. Pridružite se nam. Janko Purkat 15. Matijev nočni pohod V petek, 24. 2. 2017, rav­no na svetnika Matija, je SVS Iška izvedel 15. tradicionalni Matijev nočni pohod na Krim. Zbor in start je bil tako kot vsako leto v Iški na križišču s cesto za Gornji Ig. Kljub deževnemu vremenu se je pohoda udeležilo kar ne­kaj pohodnikov, ki jih je že vse premočene na Gornjem Igu pričakalo sneženje. Za okrepčilo v domu sta po­novno poskrbela oskrbnika. Za prevoz v dolino v poznih večernih urah je bilo poskr­bljeno s kombijem PGD Iška vas. SVS Iška Mojca Kučič Pokali za zaslužne ... Načrt izletov in dogodkov PD Krim za leto 2017 Naziv in vrsta prireditve Kratek opis  Kraj izvajanja Datum Evropska pešpot E6 Pohod – 3 dni Ilirska Bistrica-Strunjan 25.–27. 3. Predstavitev PD Krim in Naravovarstvenega odseka Naravovarstveni odsek Vrtec Ig, podružnici Golo in Tomišelj april Čistilna akcija poti na Krim Naravovarstveni odsek in Vodniški odsek Ig 8. 4. Koča pri Sveti Ani na Mali Gori Ribnica, 920 m n. v. Mladinski pohod 45 minut Seljan–Koča pri Sveti Ani na Mali Gori (650 m n. v.) 9. 4. Predavanje o sobivanju z rjavim medvedom Naravovarstveni odsek in Zavod za gozdove Golo 14. 4. Nočni izlet na Iški morost Naravovarstveni odsek in DOPPS Most čez Iško maj Rašica (Vrh Staneta Kosca), 641 m n. v. Mladinski pohod 1, 5 ure Povodje (325 m n. v) 13. 5. ali 14. 5. Evropska pešpot E6 Pohod – 5 dni Radlje–Jevnica 24.–28. 5. Planinski izlet Prečenje Košutice(zahtevna označena pot) Karavanke 11. 6. Krimsko pogorje Kolesarski izlet (srednje težka, 4 ure) Ig 25. 6. Ob Kolpi – Osilnica Kolesarski izlet (lahka, 8 ur) Ig–Kolpa(kombi tja/nazaj) 15. 7. Evropska pešpot E6 Pohod – 3 dni Jevnica – Stari trg pri Ložu 25.–27. 8. Izvir Iške – Lužarji(možnost kopanja v Bloškem jezeru in piknik z domačo košaro) Mladinski dogodek4-5 ur Lužarji, Volčje jezero 26. 8. Trnovska planota in Sveta Gora-Lokve Kolesarski izlet (težka, 8 ur) Trnovska planota(kombi tja in nazaj) 26. 8. Zaledje Kureščka in Mokrca Kolesarski izlet (srednje težka, 4 ure) Mokrško pogorje 9. 9. Evropska pešpot E6 Pohod – 2 dni Stari trg pri Ložu - Ilirska Bistrica 16.-17. 9. Zavetišče na Planini nad Vrhniko (Razgledni stolp, 733 m n. v.) Mladinski pohod,ok. 1 ura Star maln (386 m. n. v.) 23. 9. ali 24. 9. Planinski izlet Begunjščica – krožna pot z Ljubelja(zahtevna označena pot, 7 ur) Karavanke 30. 9. Božični nočni pohod Podkraj-Planinca-Podkraj Krimsko pogorje 25. 12. Legenda: Mostiščar 02 | Marec 2017 Pohod po evropski poti E6 Dogodki za mlade Kolesarski izleti Ostalo ELIKAN, Drago - naš izdelovalec frajtonaric, vodja nekdanjega ansambla, EMESA - antično ime sirskega mesta Homs, MELTON - gosta, žametu podobna volnena tkanina Mostiščar 02 | Marec 2017 25 ZOBNA AMBULANTA PRENADENT www.zobozdravstvo-prenadent.si • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolecˇinsko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni Draga 1, 1292 Ig GSM: 040 934 000 Renault priporoča Poraba pri mešanem ciklu 3,9 6,1 l/100 km. Emisije CO2 100 136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx 0,0219 0,0723 g/ km. Emisija trdnih delcev: 0,00024 0,00083 g. Število delcev (x1011): 0,01 – 14,7. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmer no povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Velja ob nakupu preko Renault Financiranja in vključuje 5 let p odaljšanega jamstva, 5 let brezplač nega redne ga ser visa ter obvezno in osnov no kasko zavarovanje za pr vo leto. 5 let jamst va obsega 2 leti tovar niškegarancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.0 00 k m, karkoli se zgodi prej. Brezplač ni redni ser v is velja 5 let ali 10 0.0 0 0 km, kar koli se zgodi prej. * *Renault Financiranje ni pogoj za pr idobitev paketa zimskih pnevmatik. Več inf or macij o ponudbi, nak upu in pogojih nak upa je na voljo na renault.si. Renault SCENIC Več prostora. Več zgodb. Novi let podaljšanega jamstva let brezplačnega rednega servisa leto brezplačnega obveznega in kasko zavarovanja Paket zimskih pnevmatik** Vaš trgovec v Grosuplju AVTOVAL d.o.o. Pod jelšami 2, 1290 Grosuplje www.avtoval-renault.si e-mail: prodaja.renault@avtoval.si tel: 01 78 11 305; 051 603 670 Mostiščar 02 | Marec 2017 Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Cenik je potrdil Občinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. • VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Čebelarsko društvo Ig vabi svoje člane in ostale občane na prikaz spomladanske oskrbe in obrezovanja različnega sadnega drevja in jagodičevja, ki ga bo vodil Roman Mavec. Prikaz bo v četrtek, 16. marca, ob 16. uri v sadovnjaku Štefana Buniča, Brest 35a, tel. 031/539-863. Obujte in oblecite se vremenskim razmeram primerno. Podrobnejše informacije najdete na spletnih straneh naše občine. Gobarsko mikološko društvo Ig vabi vse člane in občane na strokovno predavanje SPOZNAVANJE GOB v petek, 7. aprila 2017, ob 19. uri v sejni dvorani Centra Ig. Predavala bo vrhunska strokovnjakinja in determinatorka Majda Ujčič. Dobrodošli! Mostiščar 02 | Marec 2017 ulica v otroški sobi Maja Vreča (Safe.si) Knjižnica Ig sreda 22. marec ob 19.00 Predstavili vam bomo nekaj tipičnih spletnih prevar in tveganj, s katerimi se vi in vaši otroci srečujete pri uporabi interneta. Seznanili vas bomo z vzorci neustre­znega obnašanja otrok na spletu, posebno pozornost pa bomo posvetili neprimernim in škodljivim objavam ter skrbi za zasebnost. Ogledali si bomo tudi, kako se lah­ko z ustrezno zaščito in ustreznim vedenjem izognete spletnim tveganjem. Po koncu predavanja boste starši predavatelju lahko zastavili vprašanja, povezana s spletnimi nevarnostmi in varno ter odgovorno rabo interneta. Mostiščar 02 | Marec 2017 Knjižnica Ig, ponedeljek 3. april ob 19.00 Vabilo delavnica za odrasle četrtek, 6. april 2017, ob 17.00 Prijave: - osebno v knjižnici Ig - na telefonski številki 01 308 57 20 - na ig@mklj.si Delavnica bo potekala v prostorih CUDV Draga. Mostiščar 02 | Marec 2017 Ko ga iščete, ga iščite v svojih srcih, če ima tam bivališče, bo vedno pri vas. Z AHV AL A MAKS ŠOŠTARIČ iz Staj Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom, sodelavcem in govornikoma Marku in Petru za ganljiva poslovilna govora ter vnukinji Izi za sočutno zaigrano pesem. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Ig, dr. Mariji Štefančič Gašperšič, Sonji, Živi in Mateji. Prav tako iskrena hvala članom častne straže in vodstvu ZPKZ Ljubljana. Iskrena hvala gospe Silvi za vso pomoč pri pripravi vežice, prav tako pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem in vsakemu posebej za stisk roke, besede tolažbe, cvetje, številne sveče in udeležbo na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo: žena Meta, hči Ksenja z možem Matejem, sin Klemen ter vnukinji Eva in Iza. Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvala Iskrena hvala vsem dobrotnikom, ki namesto sveč ali cvetja za pokojnikom namenite dar Župnijski Karitas Ig za pomoč ljudem v stiski. Župnijska Karitas Ig Mostiščar 02 | Marec 2017 • KOLEDAR PRIREDITEV/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dream in English – Finally, a Happy King! MKL – Knjižnica Ig Seminar iz serije Za uspešno, srečno in zdravo življenje: gostja Dijana Matjan TD Kurešček Prikaz spomladanske oskrbe in obrezovanja različnega sadnega drevja in jagodičevja Čebelarsko društvo Ig Slavnostna prireditev ob občinskem prazniku Občina Ig Slovesnost ob krajevnem prazniku podmokrških vasi SVS-ji in društva podmokrških vasi Gong zvočna kopel Društvo Zapotok 79. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig Delavnica za otroke Družabna omrežja in zaščita zasebnosti na spletu MKL – Knjižnica Ig Predavanje Internet: ulica v otroški sobi MKL – Knjižnica Ig Predavanje iz serije Barje, ali te poznam Društvo Fran Govekar Ig Čistilna akcija Občina Ig, SVS-ji in društva Predstava kamišibaj gledališča O jazbecu MKL – Knjižnica Ig Prireditev ob materinskem dnevu Društvo TKŠ Iška vas APRIL 7. Salamiada na Ižanskem Društvo 21. marec Predavanje Ko imajo hormoni žur MKL – Knjižnica Ig Ura pravljic – Pravljice s travnika MKL – Knjižnica Ig Delavnica za odrasle Osnove fuzije stekla MKL – Knjižnica Ig Strokovno predavanje Spoznavanje gob Gobarsko mikološko društvo Ig Odprti dan OŠ Ig OŠ Ig 9. Čemažev pohod Društvo Zapotok Gong zvočna kopel Društvo Zapotok 80. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig Ustvarjalna delavnica za otroke Pozdrav pomladi MKL – Knjižnica Ig Velikonočna ustvarjalnica Društvo Zapotok Predavanje Medvedji brlogi na Krimsko-Mokrškem pogorju in sobivanje z rjavim medvedom PD Krim Gasilska parada ob 110. obletnici PGD Vrbljene-Strahomer PGD Vrbljene-Strahomer Vabimo vas na predavanje Milana Podlogarja (ZGS) M edv edji brlogi n a Krim s k o- M okr š k em pogorju in s obi v an je z rja vim m edv edom, ki bo v petek, 14. 4. 2017, ob 20. uri v gasilskem domu Golo. Predavanje je primerno tudi za šolske otroke. Načelnica NO PD Krim Simona Zorko Mostiščar 02 | Marec 2017