V raziskavi smo, izhajajoč iz teorije postmodernizacije, preučili in primerjali netolerantnost Slovencev in Evropejcev do devetih družbenih manjšin. Analizirali smo kvantitativne podatke 44 reprezentativnih nacionalnih vzorcev v okviru Evropske raziskave vrednot in podatke Slovenskega javnega mnenja. Slovenci so v letu 2008 najvišjo netolerantnost - merjeno prek nezaželenosti skupin sosedov - izkazovali do narkomanov, pijancev in Romov. Slednji ostajajo najbolj nezaželena etnokonfesionalna skupina v Sloveniji in Evropi. Večnivojski regresijski model je pokazal, da izmed preučenih makrospremenljivk višjo netolerantnost na meddržavni ravni napoveduje le nižja družbeno-ekonomska razvitost, na individualni ravni pa izobrazba, dohodek, starost in vernost. Bivariatna analiza na slovenskem vzorcu je dala podobne rezultate. V Sloveniji so v obdobju 1992-2008 ravni netolerantnosti do manjšin z drugačnimi življenjskimi slogi ostale na primerljivi ravni, nekoliko pa se je zmanjšala ksenofobija.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-80A31MZ5

COBISSID

31439453

Objavljeno

03.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kirbiš, Andrej, Flere, Sergej, Tavčar Krajnc, Marina (2012). Netolerantnost v Sloveniji in Evropi. Družboslovne razprave, letnik 28, številka 70, str. 27-50. URN:NBN:SI:DOC-80A31MZ5 from http://www.dlib.si

MLA:

Kirbiš, Andrej, Flere, Sergej, Tavčar Krajnc, Marina. "Netolerantnost v Sloveniji in Evropi." Družboslovne razprave letnik 28. številka 70 (2012) str. 27-50.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-80A31MZ5>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)