UDK
UDC
911.3:71 (497.1) =  863
URBANIZACIJA JUGOSLOVANSKIH OBČIN+ 
(V luči faktorske analize)
Ig o r V r i š e r *
O  u rb a n iz a c iji Jugoslav ije  (1) ozirom a n jen ih  p o k ra jin  (2) ob sta ja  
več ra z p ra v . V n jih  se u rb a n iz a c ija  večidel to lm ači ko t p o jav  š ir je n ja  in 
v ečan ja  m est te r  p rev zem an ja  m estnega n ač in a  ž iv ljen ja  in  se jo  m eri 
z deležem  p reb iv a ls tv a , k i živi v m estih  in  m estn ih  nase ljih . Č e p ra v  to 
m erilo  n i slabo, je  v en d a rle  p rece j ozko ozirom a enostransko . T a  ugoto­
v itev  še z las ti ve lja , če upoštevam o, d a  je  u rb a n iz a c ija  po  svojem  zn a­
ča ju  zelo zap le ten  in  kom pleksen  socialno-ekonom ski in  fiz ičn i proces, 
k i je  odvisen od d eag ra rizac ije , in d u stria liz ac ije , m ig r ira n ja  in  p reslo je- 
v a n ja  p re b iv a ls tv a  te r  ra z ra s ta  m estn ih  naselij.
Z nam enom , d a  b i se tak šn im  enostransk im  m eritv am  u rb an izac ije  
izognili, smo n a p ra v ili  poskus m erjen ja  u rb an izac ije  n a  bo lj kom pleksen  
nač in . Z asnovan n a j b i b il tako , d a  bi h k ra ti  ov redno tili več po javov , k i 
so povezan i z doseženo stop n jo  u rb an izac ije  in  k i s svojim  sp rem in jan jem  
kažejo  n a  p o tek  u rb an izac ijsk eg a  p rocesa. T ak šn o  kom pleksno  v red n o ­
ten je  več raz ličn ih , a  m ed seboj po v ezan ih  po javov , om ogočajo n ek a te re  
m a tem atičn o -sta tis tičn e  m etode, m ed k a te rim i se v  geografiji n a jp o g o ­
ste je  u p o ra b lja jo  m u ltip la  k o re lac ija , com ponen tna  an a liza , fak to rsk a  
an a liza  in  d isk rim in an čn a  m etoda (3). V ečina teh  postopkov  se o p ira  na  
podobnost v a r iira n ja  p r im e rja n ih  fak to rjev . Z m erjen jem  n jihove sku p n e  
v a rian ce  sk lepam o o n jihov i povezanosti. T e m etode tu d i om ogočajo, d a  
razberem o, k a te r i m ed seboj p ovezan i (odvisni) p o jav i so n a jp o m em b ­
n e jš i p r i  v a r iira n ju  p ro u čev an eg a  p o jav a  (faktorji) ,  ko lik šen  je  pom en 
posam eznega p o ja v a  v določenem  » fak to rju«  in  k a te re  te r ito ria ln e  enote 
im ajo  podobno sestavo a li v rednost » fak to rjev« , k a r  pom eni, d a  sodijo 
v is ti tip . Z m eritv am i m edsebojne o d d a ljenosti m ed dob ljen im i fak to - 
ria ln im i v rednostm i lah k o  z raču n sk im  postopkom  opredelim o  posam ezne 
tip e  (cluster analysis).  U p o štev a ti p a  kaže, d a  so vsi t i  ra ču n sk i postopk i, 
k lju b  svoji n a tan čn o sti, v en d a rle  odvisni od g rad iv a , k i ga up o rab ljam o , 
in  od s tv a rn e  povezanosti po javov . Zato je  sm iselni izbor v a ria b e l te r ja s ­
+ Faktorsko  analizo je  naprav il Anton K r a l j ,  dipl. m atem atik  in de­
lavec Zavoda SRS za družbeno p lan iran je , na republiškem  računskem  centru 
v L jubljani.
* d r., redn i univ. p ro f., PZE za geografijo , F ilozofska fak u lte ta , A škerčeva 12, 61000 
L jub ljana , YU.
nost o p red e litv e  posam ezn ih  po jav o v  in  n jih o v ih  m eritev  p red p o g o j, da 
bo tak šn o  celovito  v red n o ten je  sp loh  uspelo.
A nalizo  u rb a n iz a c ije  jugoslovansk ih  občin  smo o p rli n a  p o d a tk e , k i 
j ih  n u d ijo  S ta tis tič k i g o d išn jak i in  p o p is i p re b iv a ls tv a  za  leto  1961 in  
1971. V an a liz i smo se d rža li u ra d n ih  op red e litev  nase lij, č ep rav  so bile  
za  m ars ik a te ro  m esto sporne, k e r  je  b il a li m estn i te r ito r ij  neustrezno  
določen, a li p a  je  u rb a n iz a c ija  p re h ite la  u p ra v n o  u red itev . R azde litev  
nase lij n a  m estna  in  m ešana  je  b ila  po v ze ta  po s ta tis tičn i op red e litv i, k i 
tem elji n a  zn an i M acu rin i k la s if ik a c iji  naselij. V analizo  je  b ilo  za je tih  
500 občin  (m esto Z agreb  je  b ilo  šele lan i ponovno razd e ljen o  n a  več' 
občin). Z a rad i v e lik ih  raz lik , k i o b sta ja jo  m ed občinam i g lede p re b iv a l­
s tv a  in  velikosti ozem lja, smo v e lik  del p o d a tk o v  sp rem en ili v  tra n s fo r­
m iran e  v a riab le , to  je  v  odsto tne deleže, indekse a li s ta tis tičn e  koefic ien te  
in  s tem  dosegli večjo p rim erljiv o s t te r  zm an jša li razlike.
V  a n a liz i  sm o u p o r a b i l i  n a s le d n je  v h o d n e  p o d a tk e :
1. štev ilo  u rb an eg a  p re b iv a ls tv a  v občini 1. 1971 (UP 71),
2. °/o u rb an eg a  p re b iv a ls tv a  v  občini 1. 1971 (O D U P),
3. indeks razv o ja  u rb an eg a  p re b iv a ls tv a  m ed 1. 1961—71 (PO U P),
4. indeks razv o ja  celo tnega p re b iv a ls tv a  m ed 1. 1961—71 (P O C P ),
5. indeks razv o ja  km ečkega p re b iv a ls tv a  m ed 1. 1961—71 (U K P),
6. °/o zaposlen ih  v sek u n d a rn ih  d e jav n o stih  od vseh p reb iv a lcev  1. 1971
(O Z S E K ),
7. °/o zaposlen ih  v  te rc ia rn ih  d e jav n o stih  od vseh  p reb iv a lcev  1. 1971
(O Z T E R ),
8. %> zaposlen ih  v  k v a r ta rn ih  d e jav n o stih  od vseh  p reb iv a lcev  1. 1971
(OZKVA),
9. n a ro d n i dohodek  n a  p reb iv a lca  v m il. d in  1. 1971 (N D PR ),
10. %> u rb a n ih  nase lij od vseh n ase lij v občini 1. 1971 (O U R N ),
11. %  m ešan ih  n ase lij od vseh nase lij v  občini 1. 1971 (OM N),
12. °/o p re b iv a ls tv a  v  m ešan ih  n ase ljih  od vsega p re b iv a ls tv a  1. 1971 
(P R M N ),
13. «/o km ečkega p re b iv a ls tv a  v  občini 1. 1971 (PRK M ).
14. štev ilo  k m ečkega p re b iv a ls tv a  v občin i 1. 1971 (STKM  71),
15. štev ilo  p reb iv a lcev  v m ešan ih  n ase ljih  1. 1971 v občini (PRM ES).
S p rem en ljiv k e  pod  štev ilk am i 1, 2, 3, 10, 11. 12 in 15 n a j bi p r ik a z o ­
vale  s to p n jo  u rb an izac ije . S p rem en ljiv k a  3 njegovo d inam iko , sp rem en ­
ljiv k e  5, 6, 7, 8, 9, 13 in  14 p a  n a j bi ko t po jav i, k i sp rem lja jo  u rb a n iz a ­
c ijo  ozirom a so od n je  v  določeni m eri odvisni, dodaino  p o ja sn jev a li n je ­
no stopnjo .
Iz k o re lac ijsk ih  koefic ien tov  za  zgorn je  vhodne sp rem en ljiv k e  je  bilo 
mogoče ra z b ra ti, d a  so b ile  ko re lac ijsk e  odvisnosti p ro ti p rič a k o v a n ju  
razm erom a n izke, k a r  je  bilo v e rje tn o  posled ica  v e lik ih  ra z lik  m ed 
občinam i. Še n a jte sn e jše  so b ile  med sp rem en ljiv k am i 1 in  2, 2 in  6. 6 in
9, 7 in  9, 10 in 11, 12 in  15, m očno n ega tivne  p a  m ed 13 in  2, 6, 7, 9, 10. 
Ze iz teh  k o re lac ijsk ih  koefic ien tov  je  bilo mogoče ra z b ra ti n ek a te re  sk u ­
p in e  so rodn ih  sp rem en ljivk .
S3W HJ
žl
J O I S
t l
JOHdU
cl
NIMOn
NHflO
OJ
H d  CIN 
6
VA3ZO
8
H 31ZO
Z
:H3Szo
9
« rans
JO O dt
anoa
£
cinaoz
IZJfli
^ I I
O  ^  'O  O  vO
o  CM -H
' I I '
I' I
O sO in
§ sOCM NO mo NO OO nOo
f f
o »n -* 00 - * CM in
o o - * CM ir\ IA in
f f
O m O' »n CM o> 00o nO o m o m Ol CM
Ph Ph W W
<
Ä
N . P p o Ph cn H Ph
CU Q o o M S3 Sl N QP O Ph Ph P O O O Z
-i CM in m sO N 00 ON
S
I
I I I
I I I
I' I I I I I
>© O' V© ‘ CMO O O -* CM
I I
2 S
I
I I
z;
BS
DO
I
in
ec:pi
CD —
sO -H
O  •»* o
I I 2
h- C/} tö o
T J *t«
S U ’a  ö
cc O 
TD CÖ
u* S T3 ?
H « 2  £
c/) 0 * m T I
H* in S
V n a d a ljn je m  p o sto p k u  smo s fak to rsk o  analizo  n a  osnovi povezanosti 
sp rem en ljiv k  (kovariance ) izločili več »fa k to r je v «, k i so po jasn ili del 
sk u p n e  v a rian ce  (com m u n a li ty ) , to  je  sk u p n e  značilnosti vsake v a r ia b ­
le v odnosu do d ru g ih  v ariab e l. Za vsako  sp rem en ljivko  smo, tu d i dolo­
čili n jen  »factor  loading«, to  je  težo a li fak to rsk o  v rednost, ki jo  je  im e­
la  v  posam eznem  fa k to rju . V rednost v a riab ilite te , k i jo  je  posam ezen 
»fa k to r « p o ja sn jev a l in  k i se v fa k to rsk i an a liz i im enu je  »eigenvalue«  
je  zn aša la  v n aši raz isk av i za p rv ih  šest fak to rjev :
F ak to r E igenvalue
% variab ili­
tete
K um ulativa % 
variab ilite te
1. 4,73147 31,5 31,5
2. 1,99738 13,3 44,9
3. 1,79670 12,0 56,8
4. 1,34093 8,9 65,8
5. 1,07027 7,1 72,9
6. 1,00523 6,7 79,6
Za raz iskavo  so b ili n a jb o lj zan im iv i p rv i  t r i je  fa k to rji, k i so p o ja s ­
n jev a li 56,8 °/o v a riab ilite te . G lede n a  »fac tor  loadings« (fak to rsk e  v re d ­
nosti), k i so jo  im ele v a riab le  p r i  ob lik o v an ju  p rv ih  tre h  fak to rjev , je  bilo  
mogoče iz ro tira n e  fak to rsk e  m a trik e  (s K aiserjevo  norm alizacijo ) ra z b ra ­
ti, d a  lah k o  po jm ujem o » fak to r 1« za  »u rb an izac ijsk i fak to r« , sa j so ga 
sestav lja le  sp rem en ljiv k e : %  u rb an eg a  p reb iv a ls tv a , %> zaposlen ih  v  se­
k u n d a rn ih  in  te rc ia rn ih  de javnostih , v isok  n a ro d n i dohodek  n a  p re b i­
valca, v isok  Vo u rb a n ih  n ase lij te r  ve liko  število  u rb an eg a  p reb iv a ls tv a . 
» F ak to r 2« b i lah k o  glede n a  njegovo sestavo poim enovali » ag rarn i fa k ­
tor«, sa j je  vseboval v isoke deleže sp rem en ljiv k : število  km ečkega p re ­
b ivalstva , u p a d  k m ečkega p re b iv a ls tv a  in  p o ra s t celo tnega p re b iv a l­
stva  (sledn ja  sp rem en ljiv k a  je  delom a m otila  njegovo op redelitev ). » F ak ­
tor 3« p a  je  b il » fak to r m ešan ih  naselij« . S estava  teh  tre h  fa k to rje v  je  
razv id n a  iz n asled n je  tabele :
Sprem enljivka
F ak to r 1
»U rbanizacijski
faktor«
F ak to r 2 
»Agrarni 
faktor«
F ak to r 3 
»Faktor
m ešanih naselij«
1. UP 71 .58990 .47976 .05139
2. ODUP .84286 .17489 .02088
3. POU P .01407 .34940 —.10251
4. PO C P .48571 .63388 .07258
5. UKP —.43475 .66046 —.05686
6. OXSEK .74811 —.11093 —.05481
7. OZTER .68954 —.26230 —.05893
8. OZKVA .14306 .02621 —.03046
9. NDPR .72979 —.29134 —.06571
10. OURN .72945 .02275 .24112
11. OMN .42849 —.09555 .36110
12. PRMN —.07750 —.10338 .91768
13. PRKM —.85841 .22439 —.08666
14. STKM 71 —.30256 .71083 —.02407
15. PRMES —.00537 —.03491 .93100
U p o ra b lje n a  fa k to rsk a  a n a liza  nam  je  tu d i om ogočila, d a  smo iz ra č u ­
n a li fac tor  loadings  — fak to rsk e  v red n o sti — za  vsako  občino in  sicer 
za našo  raz isk av o  n a jp o m em b n ejšeg a  » fa k to rja  1«. Iz fa k to rsk ih  v re d ­
nosti je  b ilo  m ogoče ra z b ra ti, k ak o  v e lik a  je  b ila  u rb a n iz a c ijsk a  s to p n ja  
(teža) v v sak i posam ezn i občin i g lede n a  zasnovano fak to rsk o  analizo  in
v n je j u p o ra b lje n e  po d a tk e . D ob ljene  fak to rsk e  v rednosti smo s pom očjo 
s ta n d a rd n e  d ev iac ije  razd e lili n a  šest k a teg o rij. (S tan d ard n o  deviacijo  
smo u p o rab ili p r i  razd e litv i n a  k a teg o rije  z a ra d i tega, k e r  zelo dobro 
iz raža  »naravno  g ru p iran je«  p o d a tk o v  v s ta tis tičn i popu lac iji.)  Teh 
šest k a teg o rij je  im elo n asled n je  razm ejitv en e  v rednosti:
A. n e u rb an iz iran e  občine pod  M — 2 SD  pod  —2,047
B. slabo u rb a n iz ira n e  M — 2 SD  do M — SD  —2,047 d o — 1,077 
občine
C. delno u rb a n iz ira n e  M — SD  do M —1,078 do 0,107
občine
D. zm erno u rb a n iz ira n e  M do M +  SD  0,108 do 0,861
občine
E. p re težn o  u rb a n iz ira n e  M +  SD  do M +  2 SD  0,862 do 1,831
občine
F. m očno u rb an iz iran e  n ad  M +  2 SD  n ad  1,831
občine
M =  srednja vrednost 
SD =  s tandardna deviacija
U rb an izac ijsk e  k a teg o rije  smo nanesli tu d i n a  k a r to  jugoslovansk ih  
občin. Iz n je  je  b ilo  razv id n o , d a  je  p re težn i del Jugoslav ije  sodil v k a te ­
gorijo  delne u rb an izac ije . D o m očnejše u rb a n iz a c ije  je  p riš lo  le v Slo­
ven iji, Is tri, D a lm ac iji, Z ahodni H rv a tsk i, H rv a tsk em  P rim o rju , vzhodni 
S lavon iji, o srč ju  Bosne in  H ercegovine, B ački, Srem u, v osrčju  ožje S rb ije  
in  osrč ju  M akedon ije  te r  v  Č rnogorskem  P rim o rju . Zares m očno u rb a n i­
z irane  so b ile  edino m estne občine v e lik ih  m est, ko t so to  beogra jske , z a ­
grebške, lju b lja n sk e  in  sa ra jev sk e  občine te r  razen  n jih  še skopska, m a­
rib o rsk a , rešk a , sp litsk a , tu z la n sk a  in  novosadska  občina. R azm estitev  
občin g lede n a  u rb an izac ijsk e  k a teg o rije  po  re p u b lik a h  p a  je  b ila  nasled ­
n ja :
Kategorija BiH Cg Hr Ma Sl USr Vo Ko SFRJ
A. N eu rb an iz iran e 1 1
B. S labo u rb an iz ir . 9 — 4 1 — 19 — 6 39
C. D elno  u rb an iz ir . 75 13 59 21 17 67 16 13 280
D. Zm erno u rb an iz . 12 2 26 6 21 14 21 2 106
E. P re težno  u rb an . 6 5 13 — 13 4 5 1 47
F. M očno u rb an iz ir. 4 — 3 1 9 9 1 — 27
S k u p a j 106 20 105 29 60 113 44 22 500
U gotov ljena  slika  se je  v  m arsičem  u jem a la  s s to pn jo  gospodarske 
razv ito sti občin , k a r  je  le p o trjev a lo  znano  ugotovitev , da  pom eni u rb a ­
n izac ija  v išjo  s to pn jo  v delitv i dela  in  d a  g lede n a  to  o d raža  n ap red ek  
v socialno-ekonom skem  razvo ju .
Stopnja urbanizacije  v jugoslovanskih občinah na podlagi faktorske analize 
— The degree of the urbanization  of the Com munes in Yugoslavia by  means of 
factor analysis.
A. N eurbanizirane občine 
N on-urbanised communes
B. Slabo u rban iz irane občine 
S lighty urbanised communes
C. Delno u rban iz irane občine 
P a rtly  urbanised communes
D. Zmerno u rban iz irane občine 
M oderately urbanised communes
E. Pretežno u rban iz irane občine 
P redom inantly  urbanised comm.
F. Močno u rban iz irane občine 
H eavily  urbanised communes
factor loadings 
factor loadings 
factor loadings 
factor loadings 
fac to r loadings 
fac to r loadings
52irM + 2SD
do 
to 
do 
to
M — 2 SD 
M — SD
M - S D
M
M d°M +  SD to
M +  SD 
Ilad M
do
to
■ 2 SD
M +  2 SD
B ib liog rafija  — B ib liography
1. G inič I.: D inam ika i s tru k tu ra  gradskog stanovništva, Beograd, 1967.
Stefanovič D.: U rbanizacija, Beograd, 1973.
Vogelnik D .: U rbanizacija kao odraz privrednog razvoja FN R J, Beograd, 
1961.
Vrišer I.: The U rbanization of Yugoslavia, Geograf., T ijdschrift, V/4, 1971.
V rišer L: Yugoslavia, Essays on W orld U rbanization, London, 1975.
Žuljič S.: Proces urbanizacije  na prostoru  Jugoslavije, Značenje i predvidivi 
tok prom jena do 1985. godine, Zagreb, 1970.
2. Kokole V.: U rbanizacija  podeželja v Jugoslaviji, Geografski vestnik, XLI, 
1969.
Veljkovič A.: M reža gradova u užoj Srbiji, Vojvodini i Kosovu, Jugosloven- 
ski in stitu t za urbanizam  i stanovanje, Beograd, 1969.
3. Concept and Techniques in  M odern G eography, Norwich, 1975—1976:
C lark  D .: U nderstanding Canonical C orrelation A nalysis, 1975;
G oddard J., K irby A.: An Introduction  to F actor Analysis, 1976;
D au ltrey  S.: P rincipal Com ponents A nalysis, 1976.
THE URBANIZATION O F YUGOSLAV COMMUNES IN THE LIGHT 
O F A FACTOR ANALYSIS
Igor V r i š e r  
(Summary)
The au thor tried to establish the degree of the urbanization  of the communes 
in Yugoslavia by  means of the factor analysis using 15 variables d irectly  or 
ind irectly  associated w ith  the urbanization  phenom ena. These inpu t variables 
for eacli com mune were:
1. the num ber of u rban  population in  the year 1971;
2. the percentage of u rb an  population  (1971);
3. the index of the grow th of u rban  population  (1961—1971));
4. the index of the grow th of total population  (1961—1971);
5. the index of the developm ent of ru ra l population  (1961—1971);
6. the percentage of em ployees in secondary activities (1971);
7. the percentage of employees in te rtia ry  activities (1971);
8. the percentage of em ployees in  q u arte rn a ry  activities (1971);
9. the national income per cap ita  (in millions Din) in  the year 1971;
10. the percentage of u rban  settlem ents of all settlem ents;
11. the percentage of mixed settlem ents of all settlem ents;
12. the percentage of population living in the m ixed settlem ents;
13. the percentage of ru ra l population  in the year 1971;
14. the num ber of ru ra l population  in the year 1971;
15. the num ber of inhab itan ts living in m ixed settlem ents (1971).
Three factors have been com puted of which factor 1 included a high share 
of the following variables: the percentage of u rb an  population  and of popula­
tion in secondary and te rtia ry  activities, national income per capita , percentage 
of u rban  settlem ents and the num ber of u rb an  population. The factor 1 thus 
well represents the degree of urbanization  and explains 31.5 % of the variability .
The com puted factor loadings for the factor 1 for each commune were used 
as a m easurem ent for the level of urbanization. Using standard  deviation the 
au tho r discerns six categories of communes:
A. non-urbanised com munes under M — 2 SD under —2,047
B. slighty urbanised com munes M — 2 SD to M — SD —2,047 to 1,077
C. p a rtly  urbanised  communes M •— SD to M —1,077 to 0,107
D. m oderately urbanised  com munes M to M +  SD 0,108 to 0,861
E. predom inantly  urbanised  communes M +  SD to M +  2 SD 0,862 to 1,831
F. heavily  urbanised  com munes over M +  2 SD over 1,831
The sp a tia l d istribu tion  of these categories is presented on the attached  
m ap. 39 com munes of the to ta l 500 com munes are  classified as slighty  urbanised, 
280 communes as partly , 106 com munes as m oderately, 47 communes as p redo­
m inantly  and 27 communes as h ighly  urbanised.