Profesor Franc Ferk, častni član Muzejskega društva v Ptuju.
Muzejsko društvo v Ptuju je na dan zlate poroke profesorja Franca Ferka, dne 10. februarja 1922, v seji soglasno sklenilo, občnemu zboru predlagati, da imenuje moža, ki si je stekel velikanske zasluge za mestni Ferkov muzej, za svojega častnega člana.
Odborov predlog je na občnem zboru lepo utemeljeval g. odvetnik dr. A.nt. Brumen. Občni zbor je izvolil soglasno profesorja Franca Ferka za častnega člana.
Umestno je torej, da izvejo naši čitatelji kaj več o 'življenju moža, ki si je stekel za našo občino veliko, veliko zaslug.
Profesor Franc Ferk se je rodil dne 16. novembra 1844 kot sin kmečkih stai'Šev v Gamlitzu (Gromilici) pri Arvežu. Doma je obiskoval   ljudsko   šolo.   V 4. razred ljudske
šole pa je hodil v našem mestu. Tako je želel njegov stric Matija Ferk, ki je bil tedaj tukaj mestni kaplan in ki je prej služboval na Hajdinu. Učitelj Amschl je zezn&nil svoje učence z važnimi zgodovinskimi dogodki našega mesta, stric Matija pa je doma tolmačil fantu učiteljeve zgodovinske nauke. Na ta način se je vzbudilo v dečku zanimanje za zgodovino. Fant je vstopil nato na stričevo željo na mariborsko gimnazijo, kjer ga je blagi stric gmotno podpiral. V počitnicah je bival vsako leto nekaj tednov pri očetovem bratu v Ptuju. Čim bolj se je širilo njegovo znanje v zgodovini in rimski mitologiji, tem večje je postajalo njegodo zanimanje za rimske spomenike mesta Petovija. Stric mu je podaril Raispovo zgodovino ptujskega mesta (Geschichte der Stadt Pettau), ki so mu je jako priljubila. Med Ferkovimi učitelji imenujemo le našega Davorina Trstenjaka in znanega zgodovinarja Puffa, ki sta vplivala na dijaka  v  zgodovinski smeri. Po dovršeni
septiini ga je povabil oče součenca Pomerja v Celje. Celjski rimski spomeniki na cerkvenem zidu in v zasebnih hišah so ga zanimali. Spoznal je tudi celjskega gimnazijskega profesorja Fichna, ki je bil pozneje ravnatelj ptujske spodnje gimnazije. Ta ga je nagovarjal, naj obiskuje oktavo v Celju, kjer lahko študira arheologijo. Odzval se je vabilu, obiskoval osmi razred v Celju, kjer je tudi maturiral. Tam je na gimnaziji ustanovil numismatično zbirko, ki je postala temelj poznejšega celjskega muzeja. Z učenci višje gimnazije je ustanovil pevski zbor, ki je na izletih v Svetine in Store složno prepeval slovenske in nemške pesmi.
Starši so želeli, naj postane duhovnik, a posvetil se je na graški univerzi germani-stičnemu in zgodovinskemu študiju. V tistih časih je bilo Še malo srednjih šol. Zato ni imel veliko upanja, da bi dobil učno mesto na kaki srednji šoli. Lahko bi bil dobil mesto na »grško orientalski"  gimnaziji   v   Čer-
—    2    —
novicah, toda profesor splošne zgodovine i Dr. Wei6, avtor znane svetovne zgodovine, mu je odsvetoval hoditi tja — v Cernovicah j pijejo ljudje žganje. — Tudi profesor juri- j dične fakultete Demolius mu je odsvetoval, j Prevzel je službo asistenta na „Munzen- und | Antikenkabinet-u" na Joaneju v Gradcu, i kjer se je nam nameraval popolnoma posve- i titi arheologiji. Toda 1. 1868. je ustanovil Štajerski deželni zbor več meščanskih šol : v ] Voitsbergu, Judenburgu, Hartbergu, Fiirsten- j feldu in v Radgoni, katerim je hotel dati ! značaj srednjih šol. Zato se je pobrigal za i učne moči z vseučiliščno izobrazbo. Ferk je ] prevzel 1. novembra 1869 mesto za geogra- ' fijo, zgodovino in nemščino na meščanski j šoli v Furstenfeldn, ker na Joaneju ne bi • bil imel prilike napredovati. Tam je službo- ; val 3 leta, kjer se je 10. februarja 1872 tu- j di oženil. Nato je 2 leti služboval na me- ¦ ščansko šoli v  Judenburgu,   1.   1874.   pa  je
prišel na spodnjo gimnazijo v Ptuj. Po tej poti se upal je priti na višjo gimnazijo. To se je zgodilo po enem letu, ko je dobil mesto na moškem in ženskem učiteljišču v Gradcu. Od tod je prišel na drugo državno gimnazijo v Gradcu in je stopil 1. avgusta 1905 v pokoj.  Sedaj živi v Gradcu.
Ob upokojitvi so mu podelili naslov „cesarskega svetnika", katerega pa je odklonil in v graških dnevnikih „Tageapošti" in „Tag-blattu" izjavil, da želi, naj ga imenujejo samo profesorja. Ferk je tudi častni član historičnega društva v Gradcu, muzejskega društva v Mariboru, častni občan občin Gamlitz, Ratsch in Hajdina. V počitnicah je rad potoval, bil je v Italiji in v Švici. Navadno jih je pa porabil za poučevanje rimskih cest v štajerski Sloveniji, kjer je veliko kopal, deloma iz lastnih, deloma iz deželnih sredstev. Predvsem pa je arheološko preiskoval nekdanji Poetovio. Njegovi izsledki so tvorili temelj poznejšemu
uspešnemu izkopovanju na našem ozemlju. Bavil se je tudi z obsežnimi narodopismimi in jezikovnimi študijami, posebno preiskoval pripovedke, običaje in navade naših krajev, keltske, latinske, slovenske in nemške jezikovne idiome, o katerih ima zbrano bogato rokopisno zbirko. Žalibog sedaj ne more biti objavljen ta bogati material, ker so tiskovne cene tako nenavadno poskočilo. Izmed njegovih znanstvenih del imenujemo: 1. Erliluterungen zu Schillers „Kassandra" (Ptujski gimnazijski program). 2. Uber Druidismus in Noricum. 3. Eine keltischs Festung bei Peggau. 4. Vorlaufige Mitteilungen iiber das romische Strafienvvesen in Untersteiermark. 5. Volks-tumliches aus dem Reiche der Schwamme. Svojo knjižnico, ki šteje nad 4000 zvezkov in svojo zbirko portretov, tudi okoli 4000 številk,   je   podaril  Ferk   graškemu Joaneju.
(Dalje prihodnjič.)