^5tefan Lazar: TITANA. Roman. Iz madžarščine prevedel Fr. Kodenc. Etolje. — Fumiinoid je sestavail. — Kaj je to na vrhu? — se je magniUo tje dekle. — Števec za stoipinje. — Čemu je. — Daljavo merim % ojiim. — In to, ko da je zemljevid . .. — Karta Amerike. — In te zelene vajeti — kače? — To so spojndki . . . Vijaki. žice. Plošče. Drohne krogljice. Sto različimh aroiDiih delov. Dekle je začudeno gledalo. — In kaj vodii strelo? — Zrak. — Zrak? 0, Aina-Teras-Omi-Kami . . . — Mutsuhito Dsain je razgrnil eno steno verande. V sotacu se je kapaila pred njim krasna daljava, zlatosiva .ipanorama dalekih hnibov nad svetlozelenimi gozdovi. — Dekle, ali vidiš ono teimio looko? — je zrl v daljavo. Zadaj na robu hribov, tam dalec, se je dvigala femnorjava točka. V nebo se dvigajoea mrzla glava, ki se tudi v smrti bori z vremenom. Velikanska skala, ki s srdito aakrknjeinostjo dviga glavo zoper Kwannona . . . — Vidiiim, je Mmalo dekle. — Najvišji gorski vrh . . . — Zbrišem ga s površja zemlje — ga je gledal nepremi&io. * — 0, Ama-Teras-Omi-Kami — je pJosknilo dekle z roikaraii. — Zoper boga se dvigaš? — In je zgrabila znanstvenilka za roko. — Idi in moli pred Budo — je rekel Mutsuhito Dsain. — Za meme ali oini h>rlb . . . Dekle je šlo ven, a nemimo je čakala za bombaževo zaveso. Skoai luknjioo je gledala v sobo. Mutsufrito Dsain je izmeril daljavo in je nastavil fulminoid. Na obrazu inu je sijal nadzemski sijaj lira je imrmral neko neraziloono molitev. Dekle je pazi'lo. — Verujem v te in te ptrosim ... — ji je pretresel mala bleda usta vzdih. — Preženi iz glave ljubega temne misli. Mutstihiito E>sai!n se je skloniil nad stroj in je prijel za spojnik. — Operi mu dušo, kakor opere reka Kamo telesno nesnago in . . . Šum se sKši. Stroj tiho zaovroi, a je vendar tak, ko da so se stresle stene. Zabliska se, zlatozelen žarek . . . Mutsuhito Dsain napeto zre v daljavo in hripavo vzklikne: — Bog! Stena !je zaškripala iin dekle %e je zgrudilo pred njega. — V tebi živi ... — je zajokala veselo. — Kje je hiuu? Izginil je. Na robu obzorja se je dviignil črn oblak prahxi, potein pa je zasljalo solnce in se je razlilo nad razvalamami kamenja. XIV. — Strašno! — je pocil profesor Brinkley z rokami. — Kaik glas je to? — Kaj se je zgodilo? — jo vstopila Alice z Overtonom. Preplašeno je zrla v očetov bledi obraz. — Nič — je mrmral ©tairi znanstvenik. — Antene v laboratoriju so ujele en radio-brzojav . . . Odkod? — }e vprasal Ovorton. Brinkley je molčal. Pred hčenjo iii hotel govoriti. Alice je to apazila. — Vem, — se je ©tresel. — Na Japonskem j e bil oddasn ... — Da, — je prikknal Brin!k]ey. — Iz Nagasaki je pniletel ... Overtonov obraz se je zmračil. — Kaj hoče Mutsuhito Dsain? — se ga je lotila neka huda silutnja. — Ljuba hčerka, ali bi naj naju pustila na samem? — jo je pogledal profesor. — Tebe ®e dtak ne tiče . . . — Pač, — ise ije smejalo dekle. — Zato si tako bled. Očka, jaz sem tvoja hci in se ničesar ne zbojim. Zakaj si tako nemiren? — Skrbi me, — je mrmral. — Kaj hoce Japonec? — je silU v njega tudi Overton. — Jutrd do šeste ure zahteva odgovor . . . — 0 5em? — Ali mu daan hčenko za žemio . . . — Ali je zblazmel? — je ostnnel Overtom. Brinikley je s skrbjo zrl predse. — Ne verjamem, — ye rekel tiho. — Dasi je ono, 8 oianer preti . . . — Preti? — se je zasmejala Alice. — Kaj pa &©m jaz? — Ne sunej se, — je znanstvenik neanLmo dvignfl prst. — Vedeti moramo, koga imaino za nasprotaika. — In s čkn preti? — i|e trdo vprašal Overton. — Kaj hoče ta rumeni vrag? — eo mu bldščale oči. — Poteptam ga . . . — Ne moreš ga — je Brinkley malodušno sklonil glavo. — On je mogoonejši ko midva oba . . . Ali me razumeš Overton? — Jaz se nikogar ne bojiim na zemlji... — je vzplaintela na Overtonovem oibrazu Ijuibosumna samozavest. — Kaj sporoča? Brinkley se je zravnal. — To, da ako Alice ne bo njegova žena, ijutri uraičt predmestje Sanfraaiciiska . . . Drug drugega so gledali. — Blaznci — je potem rekel Ovetrton. — Bistroumnež, — je vzdihnil stari znansitvenik. — Nepreračunljiv bistnnimnež . . . Bojiim se. — Česa? — se je smejal Overton omalovaževalno. — Da razruai SanfranoLsko? ... — Recite g. Brinkley, ali se vam zdi to mogoče? — Da, — ee je od skrbi zgrbalo znanstvenikovo 5elo. — Iz Japonske? — se je smejal Overton. — Od tam, iz Japonsike, vrže sem bombo? — Da, — je priitrdil Brinkley. — Za Boga vendar . . . Vi govotriite tako, veliki ia slavni znaiistvenik? — Jaz — se je zamjislil. — Slabe slutnje imam . . . — Toda ocka! — &e je splasilo dekle. — Ali ti ndsi uistviaril stroja, s katerim lahko po svoji volji reguliraš snnrtonosine pline? — To je orožje, strašno orožje, toda ali ni ustvaril tudi bistroumni Mutsuhito Dsain enega, ifci je še strašnejši ko tvoj plinsdri regulator. Overton je mrko razmiišljal. — Na kaj mislite? — je pogledal potem Brinkleyja. — Na električnoet. — Dekle je ostrmelo. — Nemogoče — je stresel z glavo Overton. — Nemožnosti ni, — je donela v Brinkleyjevi besedi vera raianistvenika. — Misli na Hertzove valove. Ako se statična električnost užge skozi krog isker, povzix>ai v ozračju močne elektricne valove . . . In kdo ve, odkod in kako razvija Mutsuhito Dsalni svoje električne valove? Do obupa me skoraj spravlja . . . Overton je zamahna. — Labko razvija kakršmekoli elelctridne vale, toda kafco pride v Sanfrancisko? — se mu je tresel iz grla negotov smeh. — V zračni neskončnosti se zblisne in . . . — Mislim —ga je prekinil Brinkley — da je Mutsuhito Dsain ustvaril orožje, katerega cev nevidno sem seže. In ta cev je ravrao zrak .. . Ali pa je mogoce, da se motim. Toda še sedaj se tresem, ako pomislim na omi strašni glas . . . — Kak glas? — ota se začudila. — Ravnokar je Mutsuhito Dsain govoril z menoj . . . — Kako? — Ne vem, — je mrmral ves bled. — Ooka! — ®e je ustrašila Allce. — Ali nimate vročine? — Ne, — je rekel Brinkley skoraj STirovo. — Bolan tudi nisem. Iin tu-di neumen niisem . . . — Ne razumem — se je čuxiil Overton. — K]e Je radiobrzojav? — Nimam ga . .. — Saj ste vendar reikM, da je Mutsuhito Dsain poslal Iz Nagasaki radiobrzojav! — Da, toda ne z Morze-znaki . . . — Marveč kako? — Radiogoniometer je bi-lo v tem sluoaju m&je vho. — Gospod? — je strcnel Overtan. — Ali se vam ne sania? — Ne . . . No, povem . . . prej sem stal v laboratopiju Ln naemkrat se oglasi Mutsuhito Dsain: »Mr. Brinkley, dober dan! Jaz, Mutsuhito Dsain, govorim iz Nagasaki! Kaj ne ,razumete vsako besedo? Elektromagnetiono govorim! Vaši hoeri se ne raorem odpovedati in ako mi je ne date za ženo, jutri zvečer točno ob šestih razrušim predmestje Sanfranoiisikal Potem bo sledila vsa Amerika. Prosim radioodgovor! Z Bogom!« . . . Ali verujete to? Z grozo sta poslušala. — Vidiin — se je smejal znanstvemiik — da imata vse to za plod domišljije . . . Toda žal vse je žalostna resnica. Mutsuhito Dsainov elelrtromagnetični glas sem tako slišal, ko da je poleg mene govoril . . . Častna beseda! Groza ju je obšla. — Mislimo na napoved slaivnega prrofesorja Ayrtona o elektriani sozvočnosti ... — je vzdiihiiil Brinkley. — Ko n. pr. nekdo na dnu uraMdh zlatib rudnikov lahko govori s prijateljem, fei je na rebru Andov ali sredi Tihega oceana . . . No, Muisuhito Dsain je Ayrtonovo napoved uresnioi'1. Z-nainostt je 'prinesla že toliko nepričakovamih presenečenj in skrivno flioc narave še tako malo poznamo dandanes, da smemo pričakovati še večje stvari . . . Overton je otrplo stal. — Ne bojim se! — je potem trdo dvigniil glavo . . . XV. — Po greenwich-škem štetju čez pet minut sest . . . — je gledal Brinkley na uro. — Radoveden sem, — se je gmejal cinično asistent. — Živci so mi strašno napeti. Nekdo mocno misli na mene, outim njegov žareik, saj so človeški možgani radiopostaja ... , — Jaz sem tudi nemirna — je razmišljala teta Bettsy. — Oblasti bi bili morali javiti Mutsuhito Dsainovo pretnjo. — Kaj še! — je zamahnil Brinkley. — Kaj more oblast iin vsa Amerika zoper Mutsuhito Dsaina, ako je zarea mogel uresmioiti ono navidezno nemožnost, na kar tudi jaz mislim in česar od svoje strani ne držim za nemožnost... Tako strašno orožje aima v rokah, nasproti kateremu so tu- di rušeci istredi največ)ih morskih topov le neznaten plamenoek vžigalice . . . Tri minute še! Overton se je igral z Alicino roko. — Mutsuhiito Dsaim je umobolen ali svetoven prevarant — je pripomjnil razdraženo. — Kaj hoče, ko ga Alice ne Ijtibi? — Mutsuhito Dsain je gentleman — je rekla teta Bettsy pomembno. — Tudi jaz ga imam iza ikorektnega gentlemana — je kimal Brininikley. — In ravno zato se bojim, da uresničd, kar je obljubil ... — Korekten gentleman, ko zaihteva Ijubezen dame, ki ga je naravnost odklonula? — se je razvnel Overton. — Ta mali rumeni vrag! — Ljubi jo — je prikimala teta Bettsy. — In prava ljubezen tudi gore premakne . . . Potem pa je tudi ruinenokožec človek. — Ljubezen vse premaga — so se raztegmle Alioine ustnice v ironioen smeh. — Dve mimuti še! Brinkley je nemirno pogledal na uro. — Ko bi le bili le že preko tega — je rekel tiho. — Dve miimti . . • Več presenečenja skriva v sebi ko dvati- soc l^t — Čudovito, da en potepuli v takem strahu zna držati ravno nas, ki dovolj dobro poznamo meje znanstvenih možnoeti — se je norčaril Overton. — Kdo je ta človek, da obrača proti nain tako sanešno orožje terorja? Jaz ga pozovem Da odgovornost ... — Še ena minuta! — se je smejala Aliice. — Toda kaj, če sera udari ooii el^ktrični bič, me pa na predmostje? — Mogoee — je prikiimal Bri:nkley. — En atomilimeferski odklon na daljavi in . . . — Fantazmagorija! — si je prižgal Overton cigajreto. Teta Bettsv je karala Alioo. — Ne bodi huda, draga, toda ne spodobi se, da kot mlada dama delaš tako ironične pripombe na takega bir strounmeža, kakoršen je Mutsuhito Dsain . . . To r mojem času ni bilo v navadi. Alioe je zarudela. . — Oprostiite . . . foda zabavmo &e mi zdi om se moram smejati temu irumeiieimu človeku radi te svetpretresujoče ideie ... _ , ., , .._ Dalje jprihodinjic.