Štev. 2. Poštnina v gotovčini plačana. Cene edne številke dinar 10. januara 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena : 1 doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1)4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D., v »Poslanom« 2-50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse og-lase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Drüžina-država. Med vsemi napravami v človečoj drüžbi je najvekše važnosti drüžina. Boža modrost i lübezen jo je posadila na te svet. Bog sam je položo v človeka nagib, da si ustanovi drüžino. Od njega ma drüžina svoj namen i lastivnost, da te namen dosegne, či le spunjavlejo drüžinske kotrige bože zapovedi. Poglavitvi njeni namen je, dati Matericerkvi pobožne vernike, državi pa dobre državlane. Maticerkev dobi od drüžine svoje vernike, zato pa ma pravico i dužnost, da pomaga starišom vzgajati deco, da čuva nad svetostjov hižnoga zakona. Stariše vči i vodi pri vzgoji dece, deco pa opomína, da stariše spoštüje, lübi i jim je Pokorna. V tom pogledi dela Maticerkev tüdi za državo neprecenlivo dela. Država je te srečna, či v njoj vsaki državlan, od krala pa do zadnjega siromaka spunjavle svoje državlanske dužnosti. Te dužnosti pa se državlani najprle in najlepše navčijo v domačoj drüžini. Ona je že sama na sebi mala državica, i či je dober, krščanski düh v drüžini, je vzgled dobro vrejene države. Vodstvo imata stariša. Ne samo, da skrbita za dobrobiti drüžinskih kotrig, da resno zapovedava, ka je potrebno, nego i lübita svoje doma-, če. Vse te jakosti potrebüje tüdi dober Vladar (ravniteo). I deca ne spunjavle zapovedi staršov samo iz strahü, pač pa iz spoštüvenja i lübezni do njih. Isto je želeti od dobrih državlanov, da pravične zakone i zapovedi zvršavlejo iz lübezni do domovine, iz spoštüvanja do državne oblasti. Domača vküpnost pa vzgaja človeka za državno vküpnost. Vsi za ednoga, eden za vse. Zato pa mora za vso to vzgojo država čuvati i podpirati drüžine, posebno siromaško. V Znotrašnje zadeve, v vzgojo v drüžini se država ne sme vtikati. To opravla po božoj zapovedi Maticerkev i stariši, šterim je Bog to zapoved zapisao v njihovo düšno vest. Pač pa dužna država vse odpravlati, ka škodi dobroj domačoj vzgoji. Odpravlati mora božne knjige po trgovinaj, nedostojne karte za pisati, odpravlati pijančüvanje i plese, ki so prava küga za poštenje mladine. Mislimo, da smo zadosta očivesno povedali svoje misli. Zato s vsem zavüpanjom čakamo od oblastev, štere majo oblast v mejaj zakonov zravnati, ka je za lüstvo dobro i hasnovito, naj posebno te fašenske dneve zabranjüjejo plese i pijančüvanje. To skrb bomo vsi pošteni Prekmurci povračali s spoštüvanjom i zavüpanjom. Dr. Korošec — Radič. Boj med njima se je začno. Šteri od obeh je bio prvi napadalec, je postranska stvar. Za nas je vekšega pomena, da te boj obstoji in se bije naprej. Poglejmo malo okolščine štere spremlajo te boj. Iz njih najležej spoznamo, što ma računati na zmago, ali što ma več batrivnosti. V svojoj političnoj naprej vidnosti je dr. Korošec spoznao, da nezadosta, če se on nasloni samo na slovenski narod. Spoznao je, da v Belgradi nemre igrati odločilne vloge, četüdi bi za seov meo vse poslance, šteri na Slovenijo spadajo, ar je broj slovenskih poslancov premalo nasproti vsem drčavnim poslancom. (Kak najmre že skoz več let doživlamo, se v Beogradi ne gleda na to, ali so vsi Slovenci i mogoče lüdi Hrvati proti kakšoj stvari, nego kelko poslancov glaša za stvar ali proti njoj.) Pogledno je okoli, da bi vido, gde bi bilo mogoče najti zaveznike, Se razmi, da njemi je pogled najprvle spadno na katoličanske Hrvate. Pot ga je pelala med nje. Obhodo je Dalmacijo i nešterna mesta Bosne. Vseširom je obdržal javne zbore, zavüpniške sestanke. Ne se bojao iti med Hrvatski narod. I gda je bio med njim, njemi ne tajio nikaj i njemi ne obečavao zlatih gradov v zraki, nego njemi je razložo vse, kak je i povedao, kak bi lehko bilo i kak bi moralo biti. Potom se je podao v Medjimurje. Bio je v Varaždini, v Prelogi, pohodo je kraje, gde so bile pred meseci skoro najmočnejše Radičove trdnjave Da na sestankaj, štere je meo v teh krajaj ne bi meo uspeha, niti Radičovi listi ne pišejo, ravno tak tüdi od toga ne, da je mogoče govoro praznim stenam. — Hrvatje so ga poslüšali i so z odobravanjom vzeli njegove reči na znanje. Stipica je skimao z glavov gda je vse to morao gledati. Zasovražo je »popa« Korošca. Podao se je na bojni pohod. A smolo je meo -sirmak. -Na Krškom polji -so -kmetje-bilo je ravno proščenje — trnckali z njim, a pili so na Korošcovo zdravje. Druga pot ga je pelala v Ljubljano. Tam ne nastopo javno. Med zaprtimi stenami — kam neso püstili nikoga, što ne meo povabila i v šterom se ne izkazalo, da se istinsko drži njegove politične torbe je govoro svojim vernim pristašom i prijatelom. To se je ponovilo v Maribori. Što je meo samo malo inači navihnjen nos, kak se je to videlo Radiči i njegovim vernim pomagačom i prijatelom, tisti se ne mogeo prikazali med »odebranimi«, šteri so meli »srečo« i »čast« poslüšati njegov glas. Brez povabila pa Bog ne daj, da bi što prikazao. — Javno pred narodom teda Radič tüdi v Maribori ne vüpao nastopiti. i ravno v tom je velka razlika med obema bojevnikoma. Dr. Korošec je šo od kraja do kraja i govoro vsem i vsakšemi, što ga je samo steo poslüšati. Ne se bojao, da bi med njegovimi poslüšalci bili tüdi njegovi politični nasprotniki, šteri bi ga mogli mogoče spraviti s svojimi kriki, medklici, pitanji v nepriliko. On se ne bojao sodbe naroda. Tüdi se njemi je ne trbelo bojati, ar svojega programa ne spremeno, nego je ostao s svojimi tovariši pri načelaj. štera je prle glaso. Pri Radiči je stvar inačiša. On niti zdaj nemre trditi da njegovi Volilci odobravajo zdajšnjo njegovo politiko. On je naime bio voljen, ár je bio republikanec, sovražnik vidovdanske Centralistične ustave, nasprotnik militarizma (velke vojske) i na-vijanja davkov. Po izvolitvi pa se je brez znanja i privolenja volilcov spremeno i postao ravno nasprotno tistomi, ka je prvle bio. I to njemi brani ili med narod. Boji se da bi ga ravno tisti, obsodili, šteri so ga prvle volili. A toga nešče doživeti. Javno nešče biti obsojen. Zato pa ide samo med svoje bližne pristaše, med svoje Zavüpnike, šteri so — povečini iz haska želnosti — sprejeli tüdi njegovo novo politiko i bi sprejeli — ravno tak iz haska želnosti — tri-, štiri-, pét i Bog zna kelkokrat sprcmenjeni program, ar je njüv edini program, da majo hasek. O Radičovoj zmagi govoriti je prerano, če gledamo na vse okolščine, štere so vezane z nastopom obeh političnih Voditelov, smemo trditi, da je dr. Korošec bliže zmagi kak Radič. Njegova napoved, da »popa« Korošca v Sloveniji premaga, se ne spuni, jakočehko pa bi se malo zgoditi, da bo on premagan v Dalmaciji i Medjimurji. Znamenja tak kažejo. Delavska zbornica. Časi po vojni je pokazao, da državne zbornice kak so zdaj osnovane, neso za plodovitno delo. V deli je zadržavlejo ministri, vlada. Vlada mora zdornici (zbranim poslancom) predložiti osnovane zakone, da je tej popravijo i potrdijo s svojmi votumi. Vlada, posebno zdajšnja naša, pa je toga nezmožna. Par lüdi se z oblübami i na-pelavanjom lüstva pokopa do oblasti, štero oblast pa ne zvršavlejo ljüdstvi na hasek, nego v svoje stranke i svoj hasek. Zato je upravičena Zmagovalec Jernej. (iz polščine R. J.) Zdaj smo na postaji ! ... Tü se ešče več lüdi nabere. Vojaki iz sosednih vesnic že čakajo. Rivanje, mešanje i gnječe je Povsedi! Na steni postáje visijo razglasila. Vojna ,,V imeni Boga in domovine.“ Domobranci idejo branit svojo rodbino, ženo i deco, hiže in polja, šterim preti nevarnost. Francozi majo najvekšo špico na Pognebin i na druge bližnje vesnice. Tak so si mislili lüdje, gda so razglasila čteli. V sobi čakalnice (váróterem) so celi oblaki dima iz pip. V toj gnječi se težko razmijo eden—drügoga: vsi hodijo, brodijo, kričijo. Poleg železnice se čüjejo nemške zapovedi, glasne, kratke in ostre. Zvonec zacinka . . . Trómba zablekeče! Paf, paf, se čüje Oddeleč. Edna ženska začne kričati: »Joj meni, joj že ide!« Očividno jezdi-hovala za svojim sinom, drüge ženske so jo pa naopak razmile i vse začnejo kričati. .Ide, ide, Francoz že ide !" To je spravilo veliki strah ne samo med ženskami nego tüdi med bodočimi junaki. Veliko gibanje nastane med lüdmi. Vtom pa prileti vlak na postajo. Iz vagonov gleda na sto pa sto vojakov v uniformi z rdečimi robi na kapi. Iz vagonov ali vozov za vogelje lüka- kajo skrivnostne cevi topov, iz odprtih vozov se pa leskeče celi log bajonetov. Tak se vidi, ka je vojakom bilo zapovedano spevati, ár vsi tük spevlejo, ka se celi vlak trosi. Prvle kak so novi vojaki šli na vlak, so je vse v red postavili; što more, ešče jemle slovo. Jernej zamahne s svojov širokov dlan-jov, kak z lopatov, oči njemi pa nikam trdno gledajo: — No, Magda, z Bogom ! — Oj, ti Siromaček, ti! — Nigdar več me ne boš vidila ! — Nikdar več! — Nikše pomoči več ne! — Naj te Mati boža čuva in brani ! — Z Bogom! pazi na hižo ! Žena ga obijne vsa objokana. — Bog te naj vodi ! Pride zadnji hip. Žvižg, jokanje in staranje žensk zaglüša vse: „Z Bogom! Z Bogom!" Vojaki so že ločeni od vseh drugih okoli stoječih: že stojijo v ednom redi vsaki na svojem mesti, potem se pa cela truma naenkrat gene i stopi bliže k vlaki. 2 NOVINE 10 januara 1926. zahteva vseh resnih lüdi, da se državna zbornica preosnove. Na mesto edne zbornice bi bile dve menšivi, šterivi bi si delo razdelili. Ednoj bi nekak ime bilo poslanska zbornica i bi se brigala za posle, Štere upravla zvünešnji, notranji, vojni i drügi te vrste ministri, drügoj bi bilo ime stanovska zbornica i bi upravlala carine, delavske, uradniške, obrtne zakone i tak dale. Vse zakone dozdaj so delali samo poslanci političnih strank v stanovskoj zbornici pa bi prišli k reči zastopniki vseh glavnih stanov: delavskoga, kmetskoga, uradniškoga, rokodelskoga i tak dale. Tej zastopniki bi ležej iskali hasek posamičnih stanov kak zastopniki politični strank. Država najmre ne obstoji iz političnih strank, nego med drügim iz stanov. Politične stranke pridejo do svoje móči dostakrat s praznimi oblübami, šterim lüstvo verje, stanove pa je rodila Potrebčina. Zato pa, či je vsaki stan potreben, more priti tüdi vsaki do svoje reči i vsaki zagovarjati svoje pravice. Slovenska ljüdska stranka je po svoji po-lancaj že pred dobrimi štirimi leti predložila skupščini da naj se ustanovi stanovska zbornica. Za zdaj je to večina odbila. Nekši mali začetek te preosnové je pa Delavska zbornica. Zakon za varstvo delavcev iz leta 1922. dovoljüje za celo državo osem takših zbornic. Njihov poseo je, da varjejo hasek i pravice delavcov. Posebno pa da oblasti zvršavlejo delavske zakone, da oblastem pomagajo i tanačivajo v zadevaj delavcov, da branijo delavce pred krivicami delodajalcov i pomagajo pri sklenjavanji takši pogodb, kde se dosta delavcov pogaja z delodajalcom (naši slavončarje). Delavska zbornica za Slovenijo je v Ljubljani. V tistom časi, kda so jo ustanovili, so meli moč liberalci i Socialni demokratje, za to so v zbornico imenüvali skoro same socialiste, Pod hjihovov komandov je zbornica spala. Le dr. Korošec — Davidovičova vlada njoj je dala živlenje. Od 2. pa do sedmoga februara do volitve v Delavsko zbornico. Volili bodo vsi, ki so zapisani v volilne imenike Glasovalo se bo z listki, Štere dobijo Volilci od 4. januara naprej pa do približno 27. Što ešče te ne bi dobo glasovnoga listka, naj se. obrne, na volilni odbor za Delavs- ko zbornico v Ljubljani. Za zdaj si vsi Volilci zapomnte to, 'da ne dajte listkov z rok nikomi, dokeč se vam ne pove komi i kda je oddate. Tüdi je ne pišite, dokeč se vam ne razloži, kak bote pisali, NEDELA. I. po trej kralaj. Evangelij sv. Lükača v Z. poglavji od 42. do 52. vrste. .Zgodilo se je, da so ga našli . . . sedečega sredi vučenikov, štere je poslüšao i spitavao. V denešnjem sv. evang. nam posebno v oči spadne Jezušova velka ponižnost. Poslüšao i spitavao je. Koga je spitavao ? Siromaške lüdi, ki so se toti držali za vučenike, pa kak se je to sledkar pokazalo, kda je Jezuš javno včio, so bili v mogočem zaslepljeni. I što je spitavao ? Sam Bog, ki vse zna, ki s svojim neskončnim razumon sega od večnosti do večnosti, Šteromi je znana vsa Skrivnost vsake stvari, on vseznajoči Bog spitavle od človeka. Ne da bi se navčo, nego da bi včio i da bi nam dao lepi vzgled, posebno mladini, naj se i ona tüdi rada vči vsega, ka je hasnovito za telovno, v prvoj vrsti, pa, ka je potrebno za zveličanje düše. O, kelko mladine, posebno že nekelko odraščene, bi se moralo v dno düše sramüvati pred Jezušom! V cerkvi se glasijo bože reči, se razloga sv. pismo, zapovedi, bože i cerkvene, se po-davle vernikom navuk od milosti, svestev itd. Kelko lepoga, kelko hasnovitoga, kelko zveličav-noga za düšo ! Le dobre vole je potrebno i düše bi se bogatile z nebeskimi kinči. Le dobre vole i vnogoštcri bi ostao na pravoj poti, i bi raseo kak Jezuš v Nazereti "v modrosti i starosti i milosti pri Bogi pa pri lüdej." Prijava invalidov i vojnih vdovic i sirot. Imamo novi Invalidni zakon. Vsi vojni invalidi, vdovice i sirote se morajo zglasiti, ki ščejo po novom zakoni dobili kakšo penzijo. Zglasiti se trbe do 17. februara toga leta. Kesnejša zglasitev nede več valala nikaj. Zglasiti se mora vsaki pri pristojnom okrajnom sodišči. S sebov morajo prinesti : 1. Potrdilo ministarstva za socialno politiko, da njim je špecialna komisija pripoznala pokojnino. Ar je špecialno sodišče v Belgradi še ne vsem postalo, naj tisti, ki nemajo toga potrdila, to povejo pri sodišči i obečajo, da včasik pošlejo, kda je dobijo. 2. Sklep deželnoga ali okrožnoga sodišča, da njim je to priznalo i odmerilo penzijo ali kakšo drügo podporo. Što ma gorinavedeno Potrdilo, naj oboje predloži, Tisti pa, ki nemajo ni-ednoga, naj to pri sodišči povejo. Da so pa resan dablali penzijo, 'lehko potrdijo z invalidskim uve. renjom, vdovice i sirote pa s plačilnov polov nekdašnje vojaške intendance, ali z odrezkom nekaznice. -3. Potrdilo Računovodstva delegacije ministarstva financ v Ljubljani, da njim penzije neso stavili. Računovodstvo ta potrdila razpošle vsem, šterim je penzija ne stavlena. Či šlo do 22. jan. ne bi dobo potrdila, pa je dozdaj redno dablao penzijo, mora sam pisati po njo i si jo preskrbeti pred 10. februarom. Nato jo pa itaki poslati sodišči. 4. Potrdilo, kelko je plačao davka, kda je postao invalid (vdovice i sirote, kelko je plačüvao mož ali oča). To Potrdilo mora dati davčni urad brez kolekov. Aktivni upokojeni oficirji morejo še poleg toga predložiti dekret o upokojitvi. Vsi očevje (invalidi) matere i oni, ki hranijo stariše, naj pitajo na sodišči, ka se morajo predložiti, da dobijo dodatke. Potrdilo štero dobite pri sodišči, i taki pošlite priporočeno na adres: Računovodstvo delegacije ministarstva financ, odsek za vojaške mi-rovnine v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica. Što ne pošle potrdila do 21 februara 1926. j., njemi stavijo penzijo. IZVRŠILNI ODBOR v Ljubljani. Naš Podlistek. Z novim letom smo zečeli objavlati novi Podlistek ,,Zmagovalec Jernej". Pripovest je lepa, zato bi Škoda bilo, da je nebi obvarvali za sledkar. Kka izide do kraja, bo se v celom dalo prav lepo čteti. Zato pa že zavolo te pripovesti devlite vküp Novine od celoga leta. Či pa što nebi mogeo zbirati celih Novin, naj si konči pripovest shrani. Zato jo damo tiskati tak, ka je na prvoj i drügoj strani na istom Prostori i se da izrezati pa shraniti. Da se nebi izrezani listi preveč zmešali, bo vsaki listek imeo na gornjem robi svojo tekočo številko. Dopišüjte v Novine. Novine so naša vküpna zadeva. V njih naj se kaže vse javno življenje naše Slovenske krajine. Urednik pa nemre vse zazvedeti, zato njemi morate naznaniti, či se kde kaj zvünrednoga zgodi. Le tak do Novine zanimivc i se dopadnejo naroč-nikom. Zapomnite pa to : j. Dopisi naj bodo istinski i brezi sovraštva do kakše osebe. Osebo pomilüjmo, samo njeno blodnost popravlajmo. Vsaki dopis mora imeti podpis tistoga, ki ga je pisao, to je njegovo ime i cono Vsi nepodpisani dopisi marširajo ena - dve v koš. Dopise pošilajte na naslov : Uredništvo Novin, Murska Sobota, Kolodvorska ulica 123. UREDNIŠTVO. Glasi iz katoliškega sveta. V katoliško cerkev je Pristopo Filip Morosov, ravnateo ruskoga pravoslavnoga semi-nara v Vilni. Svoj stopaj je razložo v pismi, štero je poslao pravoslavnomi nadpüšpek. To pismo so objavile vilnske novine. Nekaj misli iz pisma vzememo neizpremenjenih, naj se vidi, da je te velki stopaj včino popunoma premišleno i na zapoved svoje düšne vesti. Tak piše: „Po dugom premišlavanji sam se odločo napraviti jako Važen stopaj. Odločo sam, postati kotriga tiste verske drüžbe, štera ma za svojega najvišešnjega pastira rimskoga papo. Kda to včinim, poslüšam glas svojega osvedočenja, da je prava Kristusova Cerkev tam, kde najdemo Petra v njegovi naslednikaj . . . Kda Vas zapüščam, Vas prosim, da mi verjete, da je moj stopaj ne nikše izdajstve .... Kda se ločim od Vas, dobro znam, da me Vi izob-čite i povete za odpadnika. Nego to me ne znemirja in jaz Vam odpüščam................. Trdno sam osvedočeni, da Vaše izobčenje nemre skoditi mojoj düši. Nemrete me s tem ločiti od skrivnoga tela Kristušovoga i od lübezni do njega. Več kak vse lübim Kristusa i Njegovo sv. Cerkev v po Njem bom lübo svoje brate i bom proso Najvišešnjega, da bi dao vnogomi med vami milost, da pridete k pečini, na štero je Odrešenik zozidao svojo Cerkev Edino na toj pečini more stati v teh težkih i žalostni dnevaj edino prava pravoverna Cerkev Kristusova." Tem rečam nej trbe davati razlage, so same očivesne. Eden novi svetek je vpelala sv. Maticerkev, šteroga bomo svetili zadnjo nedelo v v oktobri. Imenüje se svetek Kristušovoga kra-lestva. Na te den naj bi se krščanske drüžine posvetile presv. Srci Jezušovomi. Rimski papa so poslali katoliškomi sveti svoje višje pastirsko pismo. V tom pismi svet Na zapoved: »Notri stopiti !“ se Čarna truma začne redčiti, dokeč vse ne požrejo odpreti vagoni. Naprej zažvižga (zafüčka) lokomotiva i meče v zrak cele oblake sivoga dima. Zdaj zastonja kak zmaj (šarkan) i ; üšča iz sebe vodeno soparo. Javkanje žensk je do vrha prikipelo. Edne si pokrivlejo oči z predpasnikom, druge vtegüjejo roke k vagonom. Jočeči glasi zovejo svoje sine, može. — Z Bogom, Jernej ! — kriči Magda. — Pa se ne vlači ta, kam te ne pošlejo. Naj ti Mati bože ... Z Bogom ! Oj, za božo volo! — Pazi na hišo ! - njoj kriči Jernej. Druga vrsta vozov se nanaglo strosi: začeli so se odevdarjati eden v drugoga in se Počasi gibati. — Ne pozabi, da maš ženo i dete ! — je ešče opominala Magda, bežeč poleg vlaka. — Z Bogom! V imeni Oče i Sina i sv. Duha. Z Bogom . . . Vlak v začetki ide Počasi potem, Pa vsikdar hitreje, i pela vojake iz Pognebina pa iz sosednih vesnic. * * * Na edno stran ide proti Pognebini Magda s trümov žensk in joče, na drugo stran svetá pa leti vlak z bliščečimimi bajoneti i v njem naš Jernej. Nihče ne more viditi konca sive daljave. Tudi ves Pognebin se komaj vidi iz vlaka. Samo velika lipa se kaže i cerkveni stolp, v šteroga se odbijajo sunčni traki. V kratkom se je tudi lipa skrila in zlati križ se vidi samo kak edna svetla piknja. Dokeč se je tá piknja svetila, je gledao Jernej na njo, da je pa tudi ta vgasnola, je bila žalost Jernejova neizmerna Prijalo ga je nikše omedlevanje, in je že mislo, ka bo konec. Začeo je gledati na korporala, ar te je za Bogom zdaj za najvekše med njimi. Kaj se bo z njim zgodilo, za to se more brigati korporal; Jernej sam več nikaj ne ve, nikaj ne razmi. Korporal sedi na klopi in puško držeč med kolinami, kadi svojo pipico. Dim, šteri Prihaja iz nje, njemi, večkrat pokrije obraz. Ne samo Jernejove oči so na njega obrnjene, nego vse oči iz vseh kotov ga gledajo. (Dale.) 10. januara 1926. NOVINE 3 oča opominajo, naj svet nepozabi, da mora Maticerkev kakti Kristusova naprava imeti popuno sloboščino in neodvisnost od države. Zaklüčili so sveto leto rimski papa ravno na sveti post. Pri toj slavnosti je bilo navzoči na jezere i jezere med nyimi dosta tühinski romarov, ki so sr. očo z velkim navdüšenjom pozdravlali. Cela slovesnost se vrši tak, ka sv. oča najprle blagoslovijo srebrno zidarskošker, potom pa vzemejo zidarsko žlico i trikrat vržejo mord na že zozidane sv. dveri. Te dveri ostanejo zazidame dp drügoga svetoga leta, teda celi dvajsetpet let. Naraščanje katoličanstva na Angleškom. Tam je med 38 miljon prebivalcami samo 2 miljona katoličancov. Spreobrnenja pa se vsako leto povnažajo. 1911. leta se jih je izpreobrnolo 3 jezero 6 sto, leta 1914. pa že jezero, ovo-leto pa jih je prestopilo k katoličanskoj veri 12 jezero 8 sto. Zrok tej lepi sadov je boža milošča, trezna miselnost Angležov i apoštolsko delo nedühovnikov, Tam najmre poleg dühovnikov v cerkvi predgajo tüdi nedühovniki (civili) Odzvüna cerkvi po vulicaj i javni mestaj, da spoznajo katoličanske verske istine tüdi tisti, ki se bojijo v cerkev iti. Domača politika. Dvojni božični svetki, katoliški i pravoslavni, štere svetijo 14 dni sledkar kak mi so nekelko stavili politično delo. Poslanci so na počitnicaj. Samo finančni odsek dela. Te odsek se briga za državno verstvo, posebno za potroše. Zdaj ravno rešetajo potroše za letos. Sestavleni je odsek tak kak zbornica. Štera stranka je v zbornici močnejša, tista ma tüdi več zastopnikov v finančnom odseki. Večino majo radikali pa radičevci. Kak ta večina dela s potroši, to je naravnoč grozno. Na kratko se to lehko pove: šparajo tam, kde krvavo trbe, kde bi morali šparati, tam pa rasipavlejo. Odpravili so več borz dela, med temi tüdi v Murskoj Soboti, odpravili so tüdi nadzornike, šteri so pazili, da ne bi v fabrikaj pri mašinaj nevarščine bilo za živlenje delavcov; odpravili so tüdi obrambo siromaške dece. Pač pa so masne plače za vnoga mesta v ministrstvaj, štera so nepotrebna. Tak so na priliko nekši statisti, štere nihše neve, ka delajo, vendar pa vlečejo stojezere plače. Drüga vnebokričeča krivica pri potrošaj je ta, da se nesmemo potroši za Srbijo, za pre-čanske kraje pa majo samo male drobtine. Minister za javna dela potroši letos dvesto milijonov dinarov. Slovenija dobi od toga komaj 2 milijoni, to se pravi samo eden štrti deo. Čiravno ta Slovenija plačüje šesti deo vseh direkt-ni davkov v našoj državi, K tomi ne trbej vikaj praviti. Računi pre-glasno kričijo, kakša nesmerna krivica se nam godi. Samo to moramo povedati, da za te račune, za to vnebokričečo krivico glasüjejo radi-čovi poslanci, ki so na kortešeranji obetali blaženstvo za siromaka v njihovoj mirotvornoj republiki. Za takše blaženstvo se lepo zahvalimo. Svetovna politika. Rumunsko. Prestolonaslednik se je odpovedao troni. Stalnoga zroka nihče nevej. Kaže pa vse, da sta si z ministerskim predsednikom preveč naskriž bila. Odstop Prestolonaslednika je napravo velki vtis ná. ljudstvo pri šterom je bio prilübleni. Bolgarija. Cankova vlada, štera ma na svojoj vesti dosta nedužne krvi, je morala odstopiti. Samovolne vlade se vse široma krhajo. Grčija. Tam čakajo diktaturo, to je vlado, štera gospodari brez zastopnikov ali poslancov ljüdstva. Italija. Musolini je že itak bio neomajeni gospodar cele države. Vse, ka jel nej bilo po njegovoj voli, je odpravo. Trbelo je še samo to z zakonom potrditi. Nedavno se je tüdi to zgodilo. Dali so zakon, ki da punomoč nad celov državov v roke državnomi tajniki. Potom de krao samo zavolo lepšega na troni. Dopisi. Krog. G. Anton Bejek župan v Krogi se je odpovedao županskoj slüžbi. V svojoj slüžbi j je bio človek na svojem mesti, poštenjak od pet do deset glave. Župnn je bio že za časa boljševikov i kak takši večkrat v smrtnoj nevarnosti. — Glavni vzrok odstopa je bilo to, da so nešterni ošabni lüdje preveč rovali proti njemi. Odranci. Prostovoljno gasilno drüštvo se zahvalüje liplanskoj občini za podeljeno podporo. Podpori se drüštvo tembole veseli, ár je to prva podpora, štero je od svojega začetka dobilo. Glasi — Tišina. Danes teden smo meli tišinčarje gosta v osebi našega rojaka g. Jožefa Klekl nar. poslanca. Na Povabilo našega g. plebanuša so prišli, nam držali sv. mešo i sledkar predgo. Predgali so od dnevnoga goda, od najsv. Imena Jezušovoga. Predgo so dokončali s sledečimi mislami; Pred 25 leti sam vam dragi tišinski farniki, na te svetek, s toga mesta predgao tüdi od Imena Jezušovoga. Te sam v njegovom Imeni nekaj preso od Vas. Proso sam Vas, da njémi podignete primerno, dostojno prebivališče. Vi ste poslühnoli njegov, ne moj, glas, ár predgar glasi bože reči i ste prvi v Slov. krajini pod vodstvom tedašnjega Vašega vreloga ple-aanoša (dr. Ivanocija) ponovili božo hišo i postavili Jezuši veličasten veliki oltar. Za Vami se je zbüdila gorečnost za božo čast v celoj Slov. krajini. Vašo lübezen je Bog poplačao s posebnov lübeznostjov, štera občuvala to faro i v boji i v po boji v poštenosti i pobožnosti. — Po 25 letaj pridem z novov prošnjov na te den. Ne prosim pa zdaj, da bi kaj dali Jezuši, nego da bi sprejeli od njega. On Vas Opomina i prosi po svojem apoštoli sv. Pavli; »Oblečite si Kristuša", to je da bi Vseširom v njegovom dühi hodili, ne samo v cerkvi nego tüdi zvüna nje, da bi ga povsod kazali. Pa ne samo to, ešče več Vas prosi: »Živem jaz, ali ne jaz, Kristuš žive v meni", to Vas prosi Kristuš po svojem sv. apoštoli, da so vse vaše misli, reči, djanja njegova, to je da žive Kristuš v Vas. To živlenje v Kristuši pa rodi prerojenje v njem, ki je sad sv. misijona. Kak ste Vi pred 25 leti postavili Jezuši prebivališče, oltar, tak šče zdaj On vsakom vašem srci meti oltar, i v njem z Vami vred živeti za Boga za nebo. Te oltar Šče podignoti on po sv. misijoni, ka se spuni vroča žela vaše pesmi, ki se je telkokrat tak lepo glasila v toj Marijinoj cerkvi: Jezuš naj žive, Jezuš v našem srci naj žive. — Po predgi je nastalo velko navdüšenjenje i pripravlanje za sv. misijon, za šteroga so ešče te den pisali naš vreli g. plebanoš, da bi se vršo še to leto do do 15. aprila. Vmorili so Peld Alojza, krčmara na tišinskoj golibi 1. toga meseca. Dečko je hodo k Hrastji z nekim možom, na šteroga je žena mela srde. V srdaj je pa ta najela morilca, ki bi moža z sveta Spravo. Morilec je z ročicov Šteo vdariti moža po glavi, pa je v naglici vdaro toga dečka. Na pol mrtvoga so ga spravili domo na tišinsko golibo, gde je po sprejemi slednjega mazanja düšo püsto. Svet. Modra razsodba Angleža. Kak je znano so nedavno Grki vdrli s svojov vojskov, na Bolgarsko i obsterljavali vesnice pa ropali. Drüštvo narodov je sklenolo da se morajo Grki itaki meknoti iz bolgarske zemle. Da bi konči nekaj s sebov vzeli, so štela odegnati cele črede živine iz bolgarskoga varaša Petrič. Nastanola je Svaja. Grki so pravli, da so živino s sebov brignali za preživež, bolgarski kmetovje so pa pravili, da je živina njihov zastopnik Drüštva narodov Sir Horac Rumboli pa je tak razsodo, da naj živina sama pove čida je. Zapovedao je naj živino samo pustijo. NA večer pa je živina sama pokazala što je gospodar, vsaka je Šla k svojemi verti. Tak je bila Svaja končana. Grozna nesreča se je zgodila na staro-leto blüzi Gorice na bregi Kalvarija. Dva dečka sta Šla v kaverno (lüknjo pod zemlov, gde so se v bojni vojaki skrivali) i tam najšla velko granato, štera je še od vojne tam ležala. Štela sta jo domo odnesti. Pri tom se je razpočila i ednoga dečka vse raznesla, drügoga pa na smrt ranila. Država. Novi most bodo začeli delati med Belgradom i Pančevo. Dugi bo poldrügi kilometer i bo eden med najvekšimi mostmi v Evropi. Zidani de na betonske (cementne) kuče, odzgoraj pa bo iz železa. Po njem de vozo vlak, pripraven de pa tüdi za kolno i peško pot. Našemi Prezvišenomi püšpeki je hodila mariborskoga dühovščina v imeni vsej dühovnikov i vernikov voščit za novoleto. Nadpastir so izpovedali zahvalo i se spomenoli trplenja v šterom se nahaja ljüdstvo z dühovniki vred. Bog bo blagoslovo naše delo v trplenji i tüdi sami se poslüžimo vsej dovoljeni sredstev za zbog-šanje položaja. Düšne moči pa iščimo pri Bogi. Zednim pa so naznanili püšpek novico, štera tüdi naše Prekmurce razveseli, najmre da se naskori nastavi komisija, štera itaki začne z delom, da se pokojni püšpek Anton Martin Slomšek pričtejo blaženim. Slovenski narod pa bo delo komisije podpirao z molitvami i s tem se düševno prerajao. Od Slomšeka smo tüdi Slovenci na toj strani Müre meli dosta düševnoga haska. Moharske knige, posebno pa knige »Krščansko devištvo« i "Živlenja srečen pot« so neprecenlive njegove zasluge. Slovenska Krajina. Naročnikom, ki so samo na »Novine" naročeni, dobijo "Kalendar Srca Jez." za polovično ceno, to je 4 dinare. Što ga šče meti, naj pošle svoj naslov na Upravništvo "Novin“ v Črensovcih. Vmro je v Zagrebačkoj bolnišnici domačin Joško Kovač iz Dobrovnika. V Zagrebi je študirao na vsevučiteuči pravo. Bio je veren i odločen katoličan, ki se ne sramüvao svojega verskoga osvedočenja. Bog njemi bodi plačnik !Starišom i vsem domačim izražamo svoje sožalje! Močen potres smo občütili na novo leto večer i taki po sedmoj vüri. Najprle je začelo rümeti, potom se je začelo vse zibati. Najmočnejše se je trosilo v severnoj Italiji. Drüge nesreče je ne bilo, kak stene so spokale. Pintarje ! Pozor ! K odaji so Sühe doge za menše i vekše lagve po jako fal ceni pri Gosp. FRANC KOFJAČ-i ključavničarju v Murski Soboti. o Mladoženci ! Snehe ! Za naküpivanje vsefele obleča i Spodnjega gvanta pa Vam priporoča staroznana trgovina FRANC SERŠEN v LJUTOMERU pri cerkvi. Tam najdete najvekšo zalogo vsefele blaga od najfalejše do najfinejše vrste po vanredno nizkoj ceni i je popunoma nemogoče, da bi takše blago indri dobili falej, ali pa kočni po istoj. ceni. Posebno pa si lehko snehe zaberejo Vsefele blago za svoje bale. Osvedočite se, ne bo Vam Žao ! Prekmurski dijak. (dalje.) In sledile so priprave za tečaj, potem pa tečaj sam. In prišli so od daleč in blizu. Naš mogočni župnik, skromni ravnatelj, učeni Šedivy, salonski Klár, fakat ! in Naci in Bajlec vsi z me-rico modrosti. Elita trideseterih prisotnih je bila vesela. Še robati in pošteni Küzma naš je rekel po tečaju : Fájn je bilou ! Škoda da je tak friško minolo. Bil je redni občni zbor. Fantje so se menda dobro Odrezalli, kajti Bakan naš v vojaški suknji je zaploskal : Živijo ! Zmagala je opozicija. Mi dijaki smo pa pošteni. Nočemo zmanjšati slave našim tiskarjem, da ne znajo delati tiskovnih napak. Dali smo njim priliko, da dosežejo v tej stroki rekord, ko-rektor pa Odlikovanje. In to so vsi dosegli v naših zadnjih poročilih. Zato bomo o vsem tem, kar smo tu omenili, brbljali obširneje v prihodnjih boljših časih, Če pa teh ne bo, pa v drugih krajih. (Da še hierog-lifov ne vemo čteti ! Vrednik.) 4 NOVINE 10. januara 1926. Shod g. poslanca J. Klekla na Tišini. Januara 3,-ga so obdržali nar. poslanec g. Jožef Klekl zavüpniški sestanek Prišlo je na njega iz domače sankovske i sobočke fare do 1000 možkov i deč ov. ki so z najvekšov pazlivostjov poslüšali i z odkritosrčnostjov odobravali izvajanja g. poslanca. Razložo je na prošnjo voilcov agrarni zakon o začasnom odavanji veleposestniške zemle. Potek govora je bio sledeči: Ar je zemla Gospodova — kak pravi Sv. pismo — se mora v Gospodovom dühi, to je v dühi pravice, razdeliti. A v tom dühi se ne delila v Rusiji i tüdi ne v našoj državi, gde je bila samo sredstvo za kortešacije raznih strank, — naše nigdar. Zakon, šteroga je izdao minister Paveo Radič, nosi na sebi lüdi več krivičnih potez. Najvekša krivica v zakoni je ta, da Siromaki zgübijo zemlo, če jo küpijo, gda ne do mogli rat plačövati I ne samo zemlo, zgübijo tüdi vse stroške i intereše ino dobijo samo šumo nazaj. To oblast prizna zakon veleposestnikom i küpec pa zakoni mora to svojo gospodarsko smrt s podpisom pogodbe podpisati. Ki ma peneze, ka lehko včasi ali v najkrajšem časi plača zemlo i če je ta ne predraga, naj jo küpi. Ali paziti mora na to, da veleposestnik plača državi 10 procentov i po po godbi za 6 mesecov da küpleno zemlo na njega prepisati. Če to ne včini, zemlja je ešče ne njegova. Krivica pri odaji zemle je mešetarov slüž, šterim zakon predpiše 2% procenta, ki ga küpec mora plačati. Teva dva procenta prineseta mešetarom v Prekmurji od pet do deset miljon dinarov dobička. Poodobriti Radičovoj par kontrak-tov telko zaslüži. Krivica je nadale tüdi, ka se narod sili na küpčijo, ka se njemi pretijo, da zemlo zgübi, če je ne küpi, da bo velika arenda itd. Tak gučijo tisti, ki so strah za svoje procente. Zakon pravi, ka je samo dovoljeno, ne pa zapovedano, zemlo küpiti. Zemla ostane z arende tečas, dokeč ne de stalnoga agrarnoga zakona i ka te zemle nihče nemre i ne sme vzeti od onih, šterim je razdeljena, če ravno je ne küpijo. Vsaki ma čas si peneze pomali vküp devati i zemlo te küpiti, gda de meo občen. Če je pa što že küpo zemlo i misli da se njemi je krivica godila pri pogodbi, ma juš po zakoni apelirati na agrarnoga ministra. Dokeč minister pogoobe ne odobri, ne veže niedno stranko. Če minister apelacijo sprejme, se more pogodba znova sklepati. To je na kraci v zakoni, nega pa notri tistih strašil, šterimi meše-.tarje sagajo ljüdi. — Govornik so od člena do člena razložili zakon, se zahvalili g. plebanoši vči. g Jožefi Krantzi za junaško Vodstvo naše krščanske stranke v tišinskoj fari, štera se v parlamenti neustrašeno bori za pravice naše vere i za dobrobit našega ljüdstva i vrle volilce pozvali naj se i nadale dajo od g. plebanoša voditi. G. plebanoš so se za tem g. poslanci zahvalili za obisk i pozvali ljüdstvo, naj ostane verno stranki, štera še tak trdno bori za autonomijo Slovenije. Na Martinišče so darüvali v dinaraj: Šolske sestre Golnik 10, Ütroša Bara 10, Ivan Horvat 20, Matjašec Štefan gl. nabirač Lipa 117, Jakšič Ivan G. Bistrica 30, Kreslin Jožef Sr Bistrica 10, Familija Leban Žižki 30, (za popravo škode po povodni v Martinišči) Leban Žižki 20, Kreslin Verona Sr. Bistrica 10, Špilak Jožef nabirač Brezovica 80, Törnar Matjaš Črenšovci 10, Jakšič Bara i hči G. Bistrica 20, Romarje v M. Lovretski iz Trnja 7, Žižek Verona Črenšovci nabrala 70, M. Štarkl župnik Sv. Peter 100, Žižek Verona Črenšovci nabrala 35. Vojkovič Jože Turnišče nabrao 151, Skledar Štefan Turnišče nabrao 352 50, Tkalec Matjaš G. Bistrica 5. — Gonilar Lovrenc i žena sta plačala na Martinišče 60 dinarov S tem' sta plačala za sebe i tüdi za deco, štero oskrbüj ta — svoje dece naime nemata — po 10 dinarov i stem sta svoj dug rešila. Izjavila sta pa. da to ne bio zadnji dar. Te čin je posnemanja vreden. Ravnotak tüdi čin drüžine Leban Žižki, štera je tüdi več plačala. Pošta upravništva. Novak Štefan Dugaves. Novine i M. List iščite pri Hozjani. Kalendar smo Vam poslali. Za novo leto potom oglasa vse plačali. 1. Gorza. Markovci. Novine z čekom smo Vam poslali. Čagran Jožef Brezovci. Poslali 2 kalendara. Plačata za vsakoga 4 Din. Poredoš Ivan. Renovica. Javite se pri vašem širiteli, on naj nam omeni, ka prosite. Ivanski župan. Odstopili dopis novomi uredniki. Obvestite nas, na koj ste poslali 10 Din,? Franc Zelko. Tešanovci. Za oboje z kalendarom vred plačate 45 Din. Gomboši Karol Šalamenci. Šerüga je plačao 1000 Din. Ti 570 Din, stem je na 1925 leto vse plačano. Vidva si med sebov razračunajta, kelko na šteroga spadne. Gumilar Leopold. Tišina. Vse ste plačali. Hvala lepa. Kerec Mihal. Vidonci. Na Martinišče smo sto dinarov odračunali i v Novinah je tiskarna edno nulo vönehala, Vse je vredi. Kalendar, če si ga ne dobo, vkratkom dobiš. Kozar Jüri. Martinje. Hvala za gorečnost, s šterov ste nam nove naročnike spravili. Le tak naprej vsi! Gašparič Franc. Kobilje. Naročnino za lansko leto z zahvalnostjov sprejeli. Za Marijin List agiterajta z Miholičom, ka de ga vsaka hiša mela. Podpirajte "NOVINE" GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 250 Din., ,, ,, žita 175 „ „ ,, ovsa 175 ,, ,, ,, kukorice 160 „ 2. Živina. govenska: teoci: svinje v Zagrebi 1 kg. 16 D. 14 D. 20 Din.v Ljubljani ,, . 16—18 D. 14 D. 20 Din. 3. Krma Sena m. 90—125 D., slame m. 70 — 100 D. Zagrebečka borza, dne 30 decembra 1925. Amerikanski dolar, 1 dolar D 55,45 Schiling D 790 Čeho-Slov. krona, 1 K D 1,66 20 kronski zlat D 205'— Francoski frank, 1 frank D 2-— Madjar. K. 100 (nova em.) D 0075 Švic. fran., fr. D 10,85 Talijanske lire, 1 lira D 2,25 Zürich; Dinar, 100 Din Šv. frcv 9,1725. Mali oglasi. ODA SÉ NOVA HIŠA z 4 sobami, kühinje klet 5 plügov zemlje v ednom falati, pri Sv. Jeleni pri Čakovci. Upita se naj pri ANDREJI Z1NIČ pri Sv. Jeleni. PONÜDITE OBVEZNO : orehovino, zdrave trde hlode: gabrov, hrastov, jesenov, javorov, topol, črešenj, lip, jos, sta-roznanoj tvrdki: FRANC KUPNIK. Podplat pri Rogaškoj Slatini, SLovenija. Küpüjem tüdi Plačam taki: kostanova drva za tanin! . Dr. Ciril Komotar prvlejši asistent ljubljanskoga državlana špitala i sledkar asistent zdravniške fakultete kraleska univerze v Zagrebi, se je naselo kak okužni zdravnik v Križev-cih v Prekmurji. Betećnike sprejema redno vsakši den i ob vsakšen časi. samo med 12. i 4. vörov zadvečara se večkrat na teden müdi na trahomskih postajaj v G. Petrovcih, Šalovcih i Fokovcih. K odaji je lepo posestvo 7 oralov zemlje, travniki, šume, gorice ino novo zidano poslopje. Nahaja se v bližini velke ceeste v Bučečovci. Odam po jako nizkoj ceni MARTIN STUHEC Kupetinci št. 8. Sv. Juri ob Ščavnici. ODA SE POSESTVO obstoječe iz velke hiše gospodarskoga poslopja vse v najlepšem sveni, velki sadonosni sadovnjak nasajen z lepim in rodovitnim drevjem, pet oralov dobro obdelane ino vsejane zemlje, k tomi šče pripada lanski povsem in slama. Kupec se lehko včasi naseli. posestvo leži v bližini sv. Križa se zavolo odselitvee včas oda, po jako nizkoj ceni. Što šče küpit, naj se zglasi v gostilni MAJER Stara-nova vas Štajersko. NA ŠAFARSKOM pri Raskriži je k odaji ali se da z arende lepo posestvo. K posestvi spada: gostilna, 3 i pol oralov zemle, vrt, 2 orala senožeti, velki sadovnjak, eden oral goric i en oral šume s hrastovinov za doge, podseke, deske itd. itd. Küpci naj se zglasijo pri VOZLIČ VIKTORI na Šafarskom. Slovenska banka d.d. podružnica DOLNJA LENDAVA. plača najbolje dolare :- in zlate peneze -: Ovlaščena banka trgovanje z devizami iu valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za ,.Novine" pri ERDÖŠI BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rimsko katholičanske cerkvi ino pošte. K odaji je: edna lokomobila 12 HP. na potačaj; druga lokomobila pa 4 HP , i edna mlatilnica I. m. s. Nadalje 2 motora na sirovo maslo za pogon mlatilnic. Oznanjeni stroji se dobijo po fal ceni. Resni kupci se naj zglasijo takoj pri FRANC NORČIČ v Bakovcih št. 140. p. M. Sobota Tesani les štafelni, fostni, apno drva itd. dobi se mi začne se po ffVvse naročila različnega lesa. Joško Černjavič Soteska ulica 71. VELIKA KAVARNA. Odgovorni Vrednik: JERIČ IVAN, kaplan v Ljutomeri. Tisk: PREKMURSKA TISKARNA v Murski Soboti.