Napredne knjižnice. Kakšno duhovnol hrano nudijo te knjižnice ,izvemo iz »De-I lavske politike«, odno©no iz »Kmetekega Iista«, ki ponatiekuje navedbe socialistič- nega lista ter tako izpričuje tesno pajdaštvo liberalcev in socialistov v naprednjaškem krogu. Obe glasili ljudske fronte namreč poročata o tem, kako napredne knjižnice na podeželju širijo med ljudstvom knjigo »Papežinja Favsta«; nad njo da se je zgražal domači župnik ter jo hotel odstraniti, pa ni uspel. »Knjiga je prišla nazaj v knjižnico in je zanimanje zanjo še narastlo.« Navedena knjiga je ostudna povest, zgrajena na zgodovinskih lažeh, ki jo je pred leti objavilo voditeljfiko »naprednjaško« glasilo Ijubljansko »Jutro«. Vpliv te knjige, ki ga ima na čitateljstvo, zlasti na mladino, se da preceniti po njeni vsebini. S 'akšnimi književnimi izrodki se med našim ljudstvom širi »napredna« prosveta. Da takšna prosveta ne more roditi drugega kot slab sad, vidimo dnevno na pojavih podivjanosti, surovosti in moralne pokvarjenosti, ki se množijo med mladino ne samo po mestih in industrijskih centrih, marveč že tudi na podeželju. Nad sadovi takšne prosvete pa zavijajo naprednjaški listi svoje oči ter pripisujejo v svoji prislovični hinavščini krivdo tistim, ki so povsem nedolžni. Zadnji čas se zavzemajo naprednjaški listi za narodno slogo. Bi li naši dični naprednjaki radi porabili to slogo, da bi s širjenjem takšne prosvete v kalnem ribarili? Motijo pa se, ako računajo z našo nečuječnostjo. »Proč s strankarstvom!«: tako kliče »Kmetski list« v svoji prvi spomladni številki (22. marca), »proč z deljenjem ljudi, ko je sloga in skupnost celote najbolj potrebna!« Pričakovati bi bilo, da bi »Kmetski list« tudi doprinesel kakšno žrtev za ustvaritev te sloge in skupnosti s tem, da se osvobodi iz objema Ijudsko-frontaške zveze in predvsem, da likvidira JNS. Ta žrtev niti ne bi bila prevelika, ker je JNS le neznaten drobec naše slovenske skupnosti, drobec, ki ne spada v slovenski narodni organizem. Ako ta drobec izgine, ne bo skupnost trpela nobene škode.