XXII. LETNIK > i j j ■i ČASOPIS • . ■■i S ZA Z60MVM0 m NAR0MMS3E, IZDAJA ZGODOVINSKO DRUŠTVO v MARIBORU. UREJUJE PROF. FR, KOVAČIC. Vw^Jw ; . s .JI \ -> > • " ■rB>/ .i ' i-' O V y-v: MARIBOR. 1»3f Mariborbk« tlak*™*, Stelč Fr,, Gradivo za prekmursko zgodovino........... , 1 Košir -Moderndorfer, Ljudska medicina med koroškimi Slovenci , . . 9 Tfft^ Ilešič dr. Fran, Iz Vrazove literarne zapuščine ........... 32 ' ^uzeniški »»"barji.........................61 Žunkovič D«iv., Krajevni imeni Stopence in Tezno ..............75 Omersa tlr. NikoL Psevdonim B. E. v Pisanicah........... 77 Turk, Al. Prispevek k „Sprotuletni vijolici" ...... 82 Žemljic M.| Nekaj pripomb k članku: Herman Jurij in njegova gimna- zija pri Sv. Tomažu............. . ... . . . ' 86'fjp itovsc ina splavarjev v Vuz« ni< i . .................86 Kritične pripombe k tekstu Hrenovega memoriala o zgodovini reformacije na Slovenskem................ . ... 88 Sidaritsch dr. Marian, Geographic des bauerlichen Siedlungswesens im ehemaligen Herzogtum Steiermarl; Fr. Bas . , 90 Majcen Gabriel, Kratka zgodovina Maribora. Fr. Baš.......92 k Kocbek Fr., Savinjske Alpe. Dr. Jo«. Tominšek....................97 Lončar dr. Dragotin, Politično življenje Slovencev. Dr. Jos. Tominšek 97 et nova. K Prijatelj.........!»7 Geramb Dr. Viktor, Volkskunde det Steiermark. Fr. Kotnik ... 98 IV. Ornih Zgodovinsko društvo 99 m ejsko društvo v Ptuju.................... Muzejsko društvo v Maribon...... .......... . 103 . ■ • fl : "' iBV-;- mrl''--ti "B ' Letna udnliut za člane »Zgodovinskega društva«, oziroma naročnina < Vi- n 4" ''fVWBMvX/L ' Naročnina, rot* >pi i in predmeti za muze] ali ...Sik- se pošiljaj. n od vin k« društvo« v Mariboru, Koroška cesta 10. V knjižničnih /adevah s« Je <»braCatI na Študijsko knjižnico- v Marlboro, Slomškov trg. s II ' I § M. Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Leto XXII. Uredil Prof. Fran kovačič. Maribor 1927. Mariborska tiskarna. 57749 /V',««" \ / - 'v V 7 Kazalo. ^^^ Letnik XXII. 1927. I. Razprave. Stele Fr., Gradivo za prekmursko zgodovino .........1 Košir P.—Moderndorfer V-, Ljudska medicina med koroškimi Slovenci . ...................9 Ilešič dr. Fran, Iz Vrazove literarne zapuščine •...... -32 Mravljak Josip, Vuzeniški urbarji ..............61, 169 Dolenc dr- Metod, Kmečko dedno nasledstvo za časa veljavnosti gorskih bukev ..................105 Kovačič Fr., K starejši zgodovini minotitskega. samostana v Ptuju . 149 Mravljak Jos.—Burian dr. V-, 2ički rokopis: Češka velikonočna pesem (s sliko na prilogi) . . •............190 II- Izvestja. Žunkovič Dav., Krajevni imeni Stopcnqe in Tezno......-75 Oinersa dr. Nikolaj, Psevdonim B. E. v Pisanicah........77 Turk Al., Prispevek k »Sprotuletni Vijolici«............82 Zemljič Matija, Nekaj pripomb k članku: Herman Jurij in njegova gimnazija pri Sv. Tomažu ...............86 Mravljak Jos-, Bratovščina splavarjev v Vuzenici . ......86 Mravljak Jos-, Zadnji lov na volkove na Pohorju.....• . 194 Glaser Janko, Donesek k poglavju o naših jožefincih in redemptori- stih ...........................195 Glaser Janko, O Aškerčevih Pohorskih cvetlicah ....... 196 Glonar dr- Joža, Ljutomer v satirični italijanski vojaški pesmi . • .199 Kovačič Maks, Bibliografski drobiž..................- 201 III. Slovstvo- Dr. Jos. Turk, Kritične opombe k tekstu Hrenovega memoriala o zgodovini reformacije na Slovenskem...........88 Sidaritsch dr- Marian, Geographic des bauerlichen Sicdlungswesens im ehemaligen Herzogtum Steiermark. Fr. Baš • •.....90 Majcen Gabrijel, Kratka zgodovina Maribora. Fr. Baš ...... 92 Kocbek Fran, Savinjske Alpe. Dr- Josip Tominšek -......96 Lončar dr- Dragotin, Politično življenje Slovencev. Dr. Jos. Tominšek ..........................97 Pere Martin, Celeja antiqua et nova. K. Prijatelj . •......97 Geramb Viktor, Volkskunde der Steiermark- Fr. Kotnik . . . • • 98 Noršič Vjekoslav, Povješt župe sv. Barbare u Bedekovčini. M. Munda .............................201 Eisner Paul, Volkslieder der Slawen. J. Glaser .... • - 202 B. R. Bachofen-Eclit & W. Hoffer, Jagdgeschichte Steiermarks. Jos. Mravljak .............204 IV. Društveni glasnik. Zgodovinsko društvo v Mariboru................99, 205 Muzejsko društvo v Ptuju ...............102 Muzejsko društvo v Mariboru • •................104 V. Imenik članov »Zgodovinskega društva«........200 ■ ■ Gradivo za prekmursko zgodovino. F r. Stele — Ljubljana. 1. Župna cerkev v Martjaneih*). Župna cerkev v Martjaneih je eden najvažnejših spomenikov srednjeveške umetnosti v Prekmurju. Napis v prezbiteriju navaja 1. 1392 kot leto njenega postanka in imenuje kot njenega stavbenika (aedificata . . . per inanus) Janeza Aquilo, rodom iz Radgone. Ker se je v bližini tega napisa Janeza Aquila naslikal in se tam označil kot slikar, moramo sklepati, da je bil vsaj v tem slučaju oboje, mojster za stavbo in za poslikanje. Stavba nam predstavlja v 2. pol. 14. stol. v Prekmurju močno razširjen tip cerkvene stavbe, ki ga označuje znotraj obokan prezbiterij s plastičnimi sklepniki in konzolami in pravokotna, z ravnim lesenim stropom prekrita ladija. Stolp stoji sredi glavne fasade, njegovo pritličje je obokano, njegova ogla in prednja, prostostoječa ogla fasade so ojačeni z oporniki, prezbiterij ima opornike na vseh konstruktivno važnih točkah. Gotska okna prezbiterija se končujejo s trilistnim šilastim vrhom, srednje okno v prezbiteriju pa je redoma dvodelno, torej širje od ostalih. Tega tipa cerkve so n. pr. cerkev v Tišini, sedaj že podrta župna cerkev pri sv. Juriju, že popolnoma prezidana župna cerkev v Bogojini, stara župna cerkev v Turnišču, župna cerkev v Gor. Lendavi itd. Najbolje je med vsemi še ohranila svoj stari značaj martjanska. Zunanjščina je namreč ohranila vse bistvene poteze prvotne arhitekture in temu staremu značaju izborno sekundira solidna temna patina sten. Notranjščina je pač pretrpela večje izpremembe, ladija je sedaj obokana, toda že obisk pod streho nas pouči, da je imela ladija prvotno raven, lesen strop. Več o *) Literatura o martjanski cerkvi: Dr. Fr. H. Romer, Kirchliche WandKemSlde des XIII. u. XIV. Jhrli. in der Eiscnburner Gespanschaft v. Mitteil. d. k. k. Central-Commission zur Erhaltung der Baudenkmale, XIX. 1. Supplementbd, Dunaj 1874, str-209, Waindcemalde in Martiancz. — Bajrary .Jozsef, 500 6ves jubilaeum Mžrt6nhelyen 1392—1892 in Pusztai J6zsef, Adalčkok a martonbelyi plebania-templom 500 čves. tOrtčnetčhez v Muraszombžt es vidike, Murska Sobota 13. nov. 1892, št. 46. — Dr. Ivanoczy Ferencz, Vazlatok a refsmult korb61 VII. Martonhely v Sombathelyi UjsSg,. Szombathely 15. apr. 1900, št. 15. stari cerkvi in njeni opremi pa izvemo iz dveh vizitacijskih zapisnikov, ki jih tu objavljam. Iz teh zapisnikov posnamemo, da je ta cerkev tudi preko luteranske dobe ohranila velik del svoje stare opreme in je šele začetek XVIII. stol. prinesel temeljitejše izpremembe. Leta 1698., iz katerega je starejši vizitacijski zapisnik, je imela ladija še raven lesen strop, kar indirektno sledi iz tega, da se svod omenja samo v prezbiteriju, druga vizitacija I. 1756. pa izrecno povdarja, da je cela cerkev obokana. Koncem XVII. stol. sta bila kor in prižnica lesena. Oboje je bilo sr. XVIII. stol. še ohranjeno. Balustrada kora je imela slike Kristusa in apostolov1). Na prižnici so bile slike štirih evangelistov. Kakšno starost smemo pripisovati koru in prižnici, je težko reči, vendar dvomimo, da starejšo kot sr. event. 2. pol. XVII. stol. Na to moremo sklepati iz analogij podobnih spomenikov; podobnih prižnic se je polno ohranilo iz 2. pol. XVII. in 1. pol. XVIII. stol.s) Pa tudi dejstvo, da je bila že v L pol. XVII. stol. martjanska cerkev v rokah protestantov, govori proti večji starosti kakor sr. ali 2. pol. XVII. stol. — Koncem XVII., pa tudi še sr. XVIII. stol. so bila ohranjena gotska slikana okna, okrašena s slikami apostolov. L. 1702. je bila obokana tudi ladija. Največ izpremembe je v času med obema vizitaci-jama doživela notranja oprava. L. 1698. je bil še ohranjen veliki oltar iz 1. 1529. z dvemi krili in v omari s kipi Marije z Detetom na levici in sv. Petrom in sv. Janezom Evang. Na omari se je nahajal kip sv. Martina, ki deli plašč. Severni stranski oltar sv. Lovrenca je bil nov, ker še ni bil poslikan; južni je moral biti tudi gotski, ker se pravi, da je imel obliko omare. L. 1756. se je nahajal prejšnji veliki oltar na mestu epistelskega (juž.) stranskega oltarja, katerega že ni bilo več. Tudi oltarja sv. Lovrenca ni bilo več, ampak mesto njega oltar sv. Križa. Nov je bil med tem veliki oltar sv. Martina, ki se je v deloma izpremenjenem in zelo zapuščenem vidu ohranil.do naših dni. Imel je sliko sv. Martina, v atiki pa sliko sv. Trojice; poleg tega so ga krasili kipi sv. Gregorja, sv. Avguština in sv. Petra in Pavla. Nastati je moral kmalu po 1. 1702., ko je bila ladija obokana, ker je bil ustanovitelj obakrat Peter Berke. Druga polo- ') Taka balustrada se nam je ohranila, četudi popolnoma preslikana, n. pr. v župni cerkvi v Jarenini, tudi slike apostolov, ki so sedaj vdelane v hrbtišče zadnjih klopi pod korom župne cerkve v Rušah, so bržkone ostanek take poslikane balustrade; na Kranjskem ima lesen s slikami apostolov in svetnikov okrašen kbr iz 1. 1753. cerkev v Dol. Jezeru ob Cirkniškem jezeru. a) Prim, lep primer prižnico pri sv. Primožu nad Kamnikom z Mencingerjevimi slikami iz 1. 1742., nekoliko starejšo prižnico v Mekinjah, iz XVII. stol. pa n. ipr. prižnico v Valični vasi pri Žužemberku in celo vrsto drugih. S poznogotskimi slikami okrašena prižnica v cerkvi sv. Miklavža pri Cadramu, pa gotovo nI spomenik v prvotni obliki in so lepe slike, ki so iz različnih rok in tudi časov, prvotno gotovo služile drugemu namenu. vica XVIII. stol. je odstranila oba omenjena stranska oltarja In ju nadomestila s sedanjima dvema, ki sta bila v prvotni zasnovi prav lepa, a sta doživela naše dni v skrajno zapuščeni obliki. Tudi veliki oltar je pretrpel občutne spremembe. L. 1925. pa je bil odstranjen in nadomeščen z novim marmornatim po načrtu arhitekta J. Plečnika. S tem je martjanska cerkev stopila v dobo zopetne obnove. Freske v prezbiteriju, eden najzanimivejših spomenikov srednjeveškega slikarstva v Sloveniji, so v splošnem dobro ohranjene in niso bile nikdar pobeljene; trpele so samo v pritličnih delih od vlage in alg, ki so jih za nekdanjim oltarjem deloma popolnoma pokrile, drugače pa jih pokriva posebno mestoma, kjer je stena valovita, desetleten prah. Novi oltar, novi tlak v prezbiteriju in pa kamenit oblog pritličnega pasu bodo še bolj pokazali te pomanjkljivosti, tako da je nedvomno, da je prišel čas za previdno strokovnjaško osnažitev tega glavnega dela Janeza Aquile iz Radgone. Upati smemo, da ne bo kak prenagljen ali nepreviden korak oškodoval tega, kar se je očuvalo klub več-desetletni brezbrižnosti! V naslednjem objavljam besedilo obeh citiranih vizitacijskih zapisnikov in na koncu serijo starih beležk, po večini s kakim ostrim predmetom vrezanih v omet s freskami. 1. — Visitatio ecclesslae in oppido Martiancz... celebrata die 14. ,marcii 1698. Potrjen prepis zapisnika, izdan dne 16. dec. 1768. Est pariocliia Slavonico-Croatica. Ecclesia in ipso oppido ab antiquis catholicis in Anno MCCCLXXX (sic!) in honorem S. Martini episcopi turonensis aedificata. Solique orienti obversa. Est in suis aedificiis solida, ampla, magna et quondam etiam in sui pulchritudSne gratiosa ... Ipsa Aorro ecclesia habet turrim lapideam solidam, eminentem, geminiis campanls do-tatam et una cum reliquo ecclesiae corpore imbricibus tectam, laquearia ex asse-ribus concinata et coloribus variegata. Ea que adliuc bona; sacristiam fornicatam, a parte Boriati annexam, in suo tamen pavimento solutam; chorum et catbedram ligneos, sedilia aliquot et aliquatia. Sanctuarium fornicatum. Picturls variis tam Apostolorum imagines et quattuor Evangelistarurn quam etiam angelorum undique illustratum... vetustate temetsi obsoletum adliuc tamen amoenum. Habet autem fornicem in vaTios anfractus olim polito lapide expositos diductum et expositum una cum porta ipsius sacristiae. In eodem sanctuario liabetur tabernaculum parieti ecclesiae in latere aquilonari insertum, valvuta tamen destitutum, quod! olim erat bene provisum et decorum. Praeterea aras habet ternas in totidem mensfs omnino lapideis exstructas. Ea-rum major in anno miillesimo quingentesimja vigesimo nono cum geminis valvutis stuatuisque B. M. Virginis Parvulum suum laevo brachio ge-stantis. Et deinde dextrorsum Divi Petri Principis Apostolorum, laevorsum autem S. Joannis Evangelistae. Superne vero S. Martini Equitis cum decore spectabills. Duae autem minores situantur in medietate ante columnas itpsas sanctuarli, quarum altera ex parte septentrionali est omnino nova Divo Laurentio sacra, suis autem coloribus nondum ilustrata et altera plane vetustissima et instar almaril repraesen-tata. Suisque statuis exposita... Denique fenestras habet more veterum in longum deductas, easque in sanctuario imaginibus sanctorum apostolorum coloratas___ — Visitatio canonica Parochiae Vandalicae Martyancziensis et filialium eius... in Dioe'cesi Iaurinensi, in Comitatu Castri Ferrei, Districtn vero Thotsagien-si. "Anno 1766, 12. Sept. peracta. De statu ipsius ecčlesiač Martyancziensis. Primo: Erecta et "dicata est haec ecclesia in horiore Sancti Martini episcopi turonensis, cuius proinde patrocinium in ipso festo Sancti Martini celebratur ... Con-secrata non est, licet signa videantur, nam ea parata solummodo sunt pro consecratl-one, nec etiam a tempore, quo ab acatholicis recepta est, iproianata existit. Est vero lapidea, tota sub fornice et quidem in corpore ecclesiae cyradas pictas, in ipso sanctu« ario vero per toturri imagines depict'as habens, ubi in fornice annuntiatro beatissimae Virginis et symbola 4 Evangelistarum visuntur. In pariete a meridie Christus Doml-nus cum aliquot apostolis et inscriptioni'bus gotticis, ab infra S. Martinus resuscitans mortuos. Ex parte evangelii itidem reliqui apostoli, infra quos Sanctus Martinus miles apparet; circa altare vero et hinc inde varii Sancti et Sancte... cum inscriptionibus gotticis repraesentantur. Oualiter ad vitra in foenestris pictae sunt imagines aposto-lorum. Imbricibus item tecta est ecclesia haec antiquis et ruinatis una cum turri lapidea, satis alta, ferreum gallum in se habente, ante portaim ecclesiae, ab occidente habitaim, erecta, nam alia porta ecclesiae in meridiae habetur. Lateribus auterrr strata est ecclesia una cum sacristia murata, imbricibus tecta ab aquilone existente sub fornice tota. Sita est in ipso oppido, loco tamem aliquantum elevatiori, et cum sanctuario aid orientem est versa. Chorus est ligneus, imagines in se pictas Christi Domini et apostolorum habens. Cathedra pariter est lignea marmorei coloris, quo ad aliquas listas (?) Inaurata, cum depictis quatuor Evangelistis et in tecto Špiritu sancto. Scamma sunt bona lignea nova. In sanctuario item ab aquilone muratum antiquum tabernaculum apparet. Altaria sunt tria non consecrata. Altare quidem maius erectum in honorem Sancti Martini episcopi, cuius etiam imago depicta est ad medium altaris in tela, ubi vl-situr eques et ut eipiscopus eleemosynam dare. Superior imago est Sanctissimae Trinitatiis ad telam picta. Inter has imagines est scutum cum sculpto capite angel!, et tpictum cor, manus et pedes rapresentans. In sumitate altaris est caput angeli sculiptum, ex parte evangeli supra interiorem columnam stat S. Gregorius, intra columnas et tabernaculum S. Petrus. Ex parte epistolae taliter S. Augustinus et S. Paulus. Tabernaculum est ligneum, una cum altari marmorei coloris, quoad cyradas inauratum. Antipendium est in tela ex pilis factum, cum litteris in medio T.H.S. Dicta aiutem imago media S. Martni habet scriptos versus: Ouaie ipietas fundata novo splendore refulget. Haec, Martine, tibi tota sacrata venit. Condidit hanc aram Petrus cognomine Berke, Virtutis studio tempus in omne vigens. Hoc iptetatis opus cernens age dicere, lector: Aethereis dignus sedibus auctor erat. Altare secundum est ex parte evangelii S. Crucis, in quo est Crucifixus sculptus. er«ctus, teih dob, doklambi G6szpodlin Bogh od Pogatiszke roke orszagh oszlobodil. Arie te Vinograd Praedicator od Turkov i Ržczov neiszmel kopati, ni kny-emu hoditi. A zatemtoga kaibiga prez vszake pravde, Pernye', i czeringe vroke dal, Szvetoga Martina Czehmestrom, i Praedicatoru, tebi jedno Vedro goren Vszžko leto od toga-Vinograda Praedicatoru d,'aval. Igdabfsze Paki iedno Malo omirilo bilo szteml Pogantnf; Aromv Domini' Hi42. Pocse'sse' nassi PiSsteni Cehmestri od Ferencžck11) Jurka Szinov te Vinograd Cerkveni jemati, tojeto, od Ferčnczek' !Stev=ana, Miklosa, i od Mjhaly l)iaka!'), ,a onisze .Posztavisse, i ne hotesse zrok Pusztiti, nego hotesse szvoi iirok7)' dersati,' zatoga volo, morafiszo Czehmestri kpravdi sztopiti, v - Martyancze, pržvdaje te Vinograd nazaj'na Czirkev Priglednola i Vroke dala, tak govotecsiT Nigdar ■nisese' nemore Czirkvenoga iiroVa") ni odati ni kupiti, ni Szilorh ladatl, ni dersati: Bili szo vu te pravde Szobocski Pošteni Richtarje---Valpoti i lždavczi Pletes Mihal.v, Pštek Matthaj, Reczek Michally, Szabo Jorko, Farjdn Marthon, Podleszek Ivan, Trattnyak Miklos, Trattnyak Ivan, Kolar Mattaj, Hebar Martin, Grabar .Iijri, He-bar Miklos, Luttar Miklos Procator"), Lacsen Miklos, Temlin Balžs Deak")) Goszponna "Vač. . ■'■ '") ore.', ' ....... " ' *) Citati je treba po madjarskem pravopisu izvzemši nekatere netočnosti in posebnosti, ki so -pa lahko razumljive. ') Tr$tenjak ie pomotoma prepisal Vrettle'i, kar mu Bagari v opazki korigira. s) Pomota, mesto Ferenczek. ") Diak, madj. tudi deak, student; v ljudski govorici pisar, senrntje pevec. 7) urok, madj. orok, dedščina. ") Procator, madj. prokštor, advokat. Battyaui Adama V Rakicsanszki Dogos1), Bukeiii Gyorgy Deak2) Goszponna Forglcsa Dogos1) Czukvics Mikios Deak*) etc. Luther Juri Vaipot, i osztali vnogi. A mi Czehme-stri szteliszmo te vinograd driigomi dati, kibi od nyega vekse gorno daval. Oda bi bil to zaszlissal Ferenczek Mikios, Pride kndm zleiipitni liidmi, tersze zacse moliti, naibi te Czirkveni iirok3) ne jemali iprocs od nyega, ar bi on gotov bil od toga Vinograda gorno Pobolsati, a mi Czehmestri stili Vedra gornoga Pocselsmo od nyega prosziti, a te Ferenczek Mikios szvoje dobre Vole obecsa Vszako leto tri Vedra goren, pred szvctoga Martina dnem ziednim tiednom Martyanszkomu Praedicatoru Pripelati, na-toszmo engediivali') te Vinograd tomu Ferenczek Miklosu, kopati, gnojti, grobati, po-veksftvati, ino vszega Zaszaditi, vsivati vsze do teh dob doklam bode hotdl Marty-anszki Praedicator szain te Vinograd kopati. I te Ferenczek Mikios szeje ndm vszem Czehmestrom, i vszoi Pozstene Gmaine i Praedicatoru z Vorom i zpriszegom obecsal i zaiosil da gda godi bode hoteli Martyanszki Praedicator te Czirkveni Vinograd delati, daga liocse zdobre Vole szvoiini Bratmi, prez vszake Pravde, prez vszake czerins,e i Placse nazaj vroke dati, engeduvati4), zevszim Czimprom koje gode na Czirkvenoj ženili poczimpral, Arszmo mi nyemu Prez Penez te Vinograd dali, tak i on liocse nam Prez penez nazai d!ati gda godi bode potrebno ali Czehmestijom ali Praedicatoru. Bili szo vtom zpraviscsi nassi leipi Szoszidje i pocsteni Gmainarje z Martyanecz Lacsen Mikios, Duch Mikios, Mattyasics Ivan, L.opich Stevan, z Vanechega Loncsar Mikios z Puczonecz Loncsar Mihaly, z Mladetmccz Dravecz Stevan, z - Stessanovecz Sibanka Jorko, i osztalni gmainarje z nassi in Diisnim Paszterom Domianyi Mihaly Praedica-torom navkupe. To Szpravlanye szmo med szobom z Aldomasmi") polgi obicsanya po-terdili ino znassim podpiszkom i zpecsatmi zapecsatili. Piszano i vcsinyenoje veto du-govanye. 1 January Ao a partu Virgineo 1643. Sebian Forjan Benczik Stephan Nemocz Mattaj Ollen Stevan Michael Domiany Pastor. S. M. ppria Ouod Copia haec cum suo Vero Originali de V(er)bo ad verbum n(on) tantum comportata sed & propria manu descripta sit Testor Nicolaus Barbely Districtus Tottfagh Arhidiacon m. p. Ljudska medicina med koroškimi Slovenci. P. Košir, Prcvalje in V. Moder n d o r f e r. Mežica. Porodniške in otročje bolezni. Spočetje. Ženska, ki je v kvaternem tednu rojena, ne more spočeti in če bi tudi poskušala razna sredstva. Zakonske žene brez otrok, ki niso baš v kvaternem tednu rojene, ki bi pa rade spočele, si skušajo pomagati na ta ') Dogos po Balgariju upravitelj. s) Diak. madj. tudi dežk. student: v ljudski govorici pisar, semintje pevec. ") iirok, madj. orok, dedščina. ') engeduvati, engeduvati, madj. engedni dovoliti, popustiti, tu izročiti. ") Pijača, »likofc. način, da si skuhajo popkovino kakega sosednjega otroka in to vodo po>-tem pijejo (Žvabek). Dobrega uspeha pričakujejo tudi od zakonskega objema v postelji, ki je bila segreta od hlebov, kakor so prišli iz krušne peči (Mežica). Kakor povsod drugod, so tudi tukaj v navadi romarska pota. Večje, kakor število neplodnih žensk je število onih, ki ne marajo otrok in ki skušajo telesni plod na katerikoli način odpraviti. Znano in povsodi na deželi razširjeno je zauživanje rženih rožičkov (Secale co-mutum); na Ojstrici jedo ženske v ta namen belo čebulo, v Žvabeku pa poje ženska, ki ne mara otrok ali nadaljnjega otroškega blagoslova, tu pa tam kako volčjo jagodo (Paris quadrifolius). V Mežiški dolini pravijo tej travi »zirana trava« ali »zirani bobek«, ker človek po zavživanju tiste bobke znori, »se žira«, kakor pravijo. Nobena Statistika nam žal ne pove število žrtev, ki jih je zahtevala ta razvada med preprostim ljudstvom. — Če se taki ženski, ki hoče odpraviti telesni plod, pomeša med jed voda, ki je bila blagoslovljena na dan sv. treh Kraljev, potem nobeno sredstvo ne zaleže (Št. Lipš v Podjuni). — V Trušnjah je razširjena vera, da prinese angel ženski, ki je spočela, tretji dan že dušo za otroka in da je smrtni greh, če bi mati sedaj skušala odpraviti sad svojega telesa, brez greha pa to lahko stori v prvih treh dneh. Razne pravljice, ki še danes krožijo v ljudstvu, učinkujejo bolj kakor vsaka prepoved cerkvene ali posvetne oblasti. V Mežiški dolini pripovedujejo sledeči pravljici (glej tudi Moderndorfer, Narodne pripovedke iz Mežiške doline, I. zvezek): Ko sta se vzela, je ona že pri poroki izjavila možu, da ne mara otrok. Šla je takoj naslednji dan k neki starki vprašat za svet, kaj ji je storiti, da ne bo otrok. Starka jo je natanko poučila in povedala, kako mora napraviti. Po nasvetu starke je vzela žena doma motiko in kramp ter ju spustila po Meži. Ko je orodje plavalo po vodi, se je slišalo jokanje in: stokanje iz potoka. Res potem ni bilo v hiši otrok, zato pa je bil v hiši ves čas prepir. Še sedaj pravijo: Boljše je imeti motiko in kramp pri hiši, kakor jih splaviti po vodi — kakor pa, da se mož in žena prepirata. Kače so jo pikale. Neka žena ni marala otrok, bala se je velikih skrbi in drugih nadlog. Že pri poroki je rekla možu: »Otrok ne sme biti!« Gospodarila sta štiri leta na neki kmetiji pod Uršulo, a otrok nista imela. Žena je v petem letu po poroki umrla. Ko so se pogrebci vrnili domov, je šla gospodarjeva mati v sobo in našla tam umrlo gospodinjo za pečjo, kjer je sedela in zibala. Stara mati je od strahu skoro omedlela. Komaj se je zavedla, je odhitela v župnišče po gospoda. Župnik je tudi še našel rajnico zibajočo za pečjo. Vprašal je: »Duh umrle, kaj ziblješ?« V odgovor je umrla vzdignila iz zibelke tri kače, ki so druga drugo pikale, dokler jih ni položila kakor mati dete k prsim. Kače so ženo sesale, da je bila vsa v krvi. — Župnik je šel iz sobe in vprašal v veži stoječega gospodarja, kaj mu je ljubše, da zagovori ženo v hiši ali pod milim nebom. Gospodar se je odločil za drugo. Župnik je zagovoril ženo na neki panj pred hišo. Od tega časa je moral položiti hišni gospodar na tisti kraj vsak teden hleb kruha. Nosečnost. Ql. »Časopis« XVII. (1922) str. 21 d. Noseča ženska ne sme skočiti ali stopiti črez plot, ampak naj gre skozi leso ali čez prelaz. Sicer bi otrok bil pozneje v svojem zakonu nezvest (Djekše). — V velikovški okolici trdijo, da noseča ženska ne sme stopiti črez ojnice, otrok bi dobil konjsko hrčanje, kar je opažati preden otroci zaspe. Ce je pa mati to vendar storila, dasi neve-doma in ima otrok tako hrčanje, naj ga potegne skozi topel konjski komat (deklice skozi komat kobile). — V Trušnjah je razširjena vera, da noseča ženska ne sme trpinčiti v past ujete miške, ker bi potem težko rodila in bi se ji v kuhinji vse skvarilo. Tudi se ne sme taka ženska dotakniti vrvi cerkvenega zvona, otroku bi naenkrat zmanjkalo sape med jokom, »zacukalo« bi ga. V slučaju pa, da je to storila, dasi nevede in je radi tega otrok zbolel, naj ga trikrat udari z zajemalko za vodo po sedalu. (Mežica). Noseča ženska tudi ne sme gledati mrliče, ker bi otrok dobil v obrazu mrliško barvo; v temi ne sme jesti kruha, ker bi potem otrok dobil starikav obraz (atrofija); tudi v mraku ne sme hoditi zunaj, ker bi otroku lahko prinesla nočnino ali mračnino. V prejšnjih časih pa je bilo še celo podnevi nevarno hoditi nosečim ženskam po samotnih potih, n. pr. po opravke v les, ker so prežali na take ženske tatovi in traban-tarji, ki so rabili ročice še ne rojenih otrok za talisman, da se jim je tatvina posrečila.1) V Guštanju pripovedujejo sledeči dogodek iz minule dobe: V časih, ko še ni bilo orožnikov in je imel cesar za stra-hovanje hudobnih ljudi samo biriče, bilo je v deželi veliko-trabantarjev, ki so prodajali kmetom cenen necesarski tobak. Ti tobakarji pa so bili povečini zviti tatovi in roparji. Da se jim je kradež sigurno posrečil, so imeli seboj ročice otrok, ki še niso bili rojeni, če so se hoteli prepričati, da v hiši, kjer so se namenili krasti, vse spi, so prižgali pred ') Še leta 1855. sta bila na Dunaju dva taka zločinca obsojena. — Valvazor poroča, da so nekdaj na Kranjskem o velikih cerkvenih proščenjih tatje kradli otroke ter »otroško srce in desnico po svojem prekletem načinu rabili za svoje čare«. Letopis Matice Slovenske 1896. — Glej tudi: Verbrechen u. Strafen des beriichtigten MSdchen-morders u. Herzenfressers P. Reininger. Bruck a. Mur 1786. 'v. - , . tlišnim pragom pod kapom na vsakem prstu take ročice -,r uv.i i svečko. Če. so vse te svečke gdrele, je bilo to znamenje, - :. ' j,; j> .. .da v: .hiši. iwfače ne bedi. Nekoč je neka Katra Gradišerjeva : A ' I .-■>.[ videl^ takpi/ročico, ki jo je hranil trabantar na svojem ziiurA ci-jli! -tobaku, v ir V guštanjskem gozdu je bila neka noseča ženska napadena od dveh takih zlikovcev, ki so jo privezali k drevesu. K sreči je zlikovce prepodil Thurnov lovec, a žena je umrla radi dobljenih občutnih ran na trebuhu. Več sreče je imela neka M. Obritan, ki je nabirala v lesu borovnice. Priklatil seje potepuh ter ji ponujal denarja, če bi si pustila odvrti otroka. Tolažil jo je, da je že vajen tega posla ir> da nikakor ne bo trpela, a k sreči so drvarji slišali njeno vpitje ter jo,rešili; zgodilo se ji ni nič. V hudih stiskah so bile svojčas nezakonske matere. Veliko število nezakonskih otrok je že v minuli dobi hudo peklo cerkvene in posvetne oblasti in skušale so le te na razne načine to »sramoto«, če že ne odpraviti, pa vsaj omejiti. Tako si je v neki podjunski fari obetal župnik mnogo uspeha od tega. da je krstil vsakega nezakonskega otroka za Adama oz. za Evo. če je bil otrok ženskega spola. Večjo sramoto so nezakonski materi naprtili v drugik fcrajih. Kazen je zadela oba dela; dočim so nezakonskega očeta kako-lmdbljo privezali z vrvjo h križu pred cerkvijo, so nezakonsko mater pripeli^pred cerkvijo v železno trlico. kjer je morala prebiti od prve do druge maše. V poznejšem času so takšno sramotenic že povsod opustili in so se grešniki odkupili z darili. Edino v Llbeličah je še obveljala stara navada. Smolo je imela neka bogata kmetica. Šla je k župniku in mu podarila tele, da se odkupi. Župnik je bil to voljan storiti, vendar samo pod pogojem, da žena vsaj poskusi stopiti v trlico. Ženica pa se je delala nerodno ter je prosila župnika, da ji pokaže, kako mora stopiti v trlico. Župnik jo uboga, ona pa hitro pripne trlico ter zbeži. Župnika je morala kuharica rešiti iz trlice. Od tedaj so tudi v Libeličah opustili to kruto navado. Fantalideklica? Vprašanje, o katerem se razmotriva že dolgo pred porodom. »Veliko lešnikov, veliko grešnikov«, pravi ljudski pregovor. Kadar močno obrodijo lešniki, se nadeja mati fanta, če so pa dobro obrodila jabolka, pa deklice. Izvestne pege na materinem obrazu ozna-njujejo prih.od deklice, v nasprotnem slučaju pa fanta. Dasi so .skaro; povsod v občinah nastavljene izprašane babice, vendar »e ljudrtvo raje zatrla 1' starim ženkapi, ki vedo nebroj domačih zdravil in starih vraž, do katerih ima ljudstvo več zaupanja kakor v babice, VI pri-neso iz mesta razne novotarije, s katerimi se preprosto ljudstvo nikakor ne more sprijazniti (ventilacija, desinfekcija i. dr.). Za lahek porod so pripravljene razne molitve in zarotitve iz prastare dobe,, kakor se nahajajo v Duhovni hrambi oz. Koloino-iiovem žegnu (nebeški rigelni, zlati očenaš, sanje Device Marije i. dr.), katero »spisu-vanje« je bilo najdeno pri božjem grobu v Jeruzalemu. Prepisi teh »molitev« se podedujejo od roda do rodat »Kadar se anei zhimpatarzi (porodnici) te zedelz (z molitvijo) na guavo dje, uliku (lahko) rodi«. Ce nosi moški tako molitev pri sebi, »kna (ne) bo od strieve ubit«. — V te namene služi tudi 2 metra dolg trak, velikost Marije, take trakt so svoj čas prodajali pri romarskih cerkvah. Na traku stoji, da je to »Resnizhna ino gvishna delava in d tovshava (debelost) nashe lube Fraue ino te shcgnanc Nabeshzhe Cralize... posiebno se jema tam porod nam shavam poveti: Kadar majo roditi da to S. Delavo Na na je okoeli sabe opasajo bojo Sagvislmo furt ano iposiebno Moezh noi trosht pozhutle«. (Glej tudi Časopis za narodopisje in zgodovino 1906, Maribor. Dr. Fr. Kotnik: Donesek k zgodovini praznoverja med koroškimi Slovenci.) Porod. Ce novorojenček zagleda beli dan, gredo ženske v Podjuni takoj gledat v kuhinjo, če nI ostala kaka ponva vode pri ognju. Pri težkih porodih dajejo v Zilski dolini čaj iz kresnega praprota (Spirraea), v Podjuni pa so v navadi kadila, pri katerih igra glavno ulogo meta in maternica (Geranium arvensc). V Apačah zavživajo ženske že dalj časa pred porodom, da bi pri porodu manj trpele, praženo čebulo, ali sploh jedi, v katerih se nahaja mnogo take čebule. — Otrok, ki je rojen v kvaternem tednu, kmalu umrje (Št. llj ob Dravi). — V beljaški okolici gleda babica strogo na to, da porodnica prve tri ure po porodu ne zaspi, kar temelji bržčas na opazovanju, da mati, izgubivši veliko krvi, lahko umre. — Če umije babica otroka, se umije z isto vodo tudi mati, kar se smatra za najboljše sredstvo proti pegam v materinem obrazu. Tej vodi se prilije tudi blagoslovljena voda, da bi zli duh, urok i. dr. ne imel oblasti nad otrokom. Tudi blagoslovljene soli denejo v vodo. — Da ne bi bolel otroka v življenju trebuh, oziroma ga nadlegovali turi, mu mora babica pri rojstvu pustiti teči toliko krvi iz žile, da mu obledi (Zilska dolina). Da porodnico po porodu ne bolijo noge, naj si jih na porodniški postelji maže z zmesjo vina, mire in vožanka (Mežica). Skrbno je varovati otroka pred urokom; zato naredi babica nad njim tako zvani »živi vozel«. Da ne bi hodila trutamora otroka »cizat«, naslikajo na zibelj peterokot v obliki >), ali pa povijejo otroka z rdečim trakom (Loga ves). V Apačah ne sme porodnica iz hiše, dokler ni zopet »vpeljana« od domačega župnika, kar se ima zgoditi tekom 40 dni. Kako-strogo se je svoj čas gledalo na to, sklepamo iz tega, da je imel v Apačah vsak pravico, tako žensko ustreliti, ki bi se upala pred tem časom iz hiše. S tem v zvezi je ljudska vera. da preži nad tako hišo, kjer se nahaja: ') V Belokrajini ima to obliko . | . še ne »vpeljana« ženska, hudourje in da bi pokončala toča vse, če bi taka ženska ne šla v pravem času k vpeljevanju. Tudi po večernem zvonjenju ne sme taka ženska iz hiše, ker bi prinesla otroku nočnino, ozir. bi otroka potem rado strašilo (Ojstrica). Po dovršenem kopanju1) si radovedno ogleda mati svojega ljubljenca. »Moder bo«, pravi, če otrok že prve trenutke obrača na vse strani •oči. Moder bo tudi tedaj, pravijo v Podjuni, če ga dolgo ne nesejo h krstu. Krst. Kadar se krst vrši kmalu po porodu, mora ostati kdo pri materi, da ne bi za večno zaspala (radi krvavenja). — Zavit je otrok v bel prt, ki je preprežen z rdečim trakom, to pa radi tega, ker mu potem ne more škoditi urok. (Iz tega razloga se tudi mladim živalim daje rdeč trak okoli vratu, urok se ujame na »črnjevem«2) traku, pravijo Ziljani.) Tudi ni vseeno, na kateri roki nosi babica krstni prt; če ga nosi na levi, postane -otrok gotovo levičnik. — Če gre babica na potu h krstu na potrebo, ne sme držati v rokah otroka, ker bi ta ne mogel pozneje držati vode. — Prt, v katerega je otrok zavit, imenujejo ob Vrbskem jezeru k r i ž o v -n i k, to pa radi tega, ker je v obliki križa ovit okoli mladega telesca. V navadi je, da krstna botra ali boter v krstni prt zašijeta kak denar; v predvojni dobi je bil vselej kak zlat, to pa zato, da bo otrok bogat, čim več dobi, tem bogatejši bo. — Dober pevec (pevka) bo, če otrok pri kr-stitveni ceremoniji kriči. — Nazaj krstiti se ne sme, t. j. dati otroku tako ime, ki je v koledarju pred dnevom rojstva, otrok bi zaostajal v rasti. Dobro je se ozirati na ime kakega svetnika, ki je umrl za rojstnim dnevom ali na dan krsta. Če bi se ne ozirali recimo na sv. Valentina, bi otrok trpel na padavici, če bi prezrli sv. Blaža, bi otrok trpel na boleznih v grlu, sv. Roka, otrok bi obolel na rokah ali nogah, sv. Lucije, otroka bi nadlegovale bolezni na očeh itd. — Pri krstu naj babica pazi, da ne pride otroku od krizrne kaj v oči, ker bi bil sicer podvržen očesnim boleznim. — Prišedši od krsta, položijo otroka k materi ali pa v zibelko, na kateri je narisana trotamora, to pa zato, da bi ga mora ali urok ne nadlegovala. Mesto ali poleg poganskega znaka narišejo na zibel tudi krščanski znak I H S. V Mežiški dolini je v navadi takozvana k r i ž m a, ki jo priredijo takoj ko prineso otroka od krsta. V studenčnico vlijejo na sv. Treh Kraljev blagoslovljene vode, potem denejo v vodo molek, jajce, krajec kruha, ključ, srebrn tolar in prstan. Medtem ko otroka polože v križmo, *) Na Ojstrici denejo v prvo kopelj jajca in še drugih reči, kar pa ni po ljudski veri .dobro, ker pozneje otroka rade bolijo roke. ') črnjev — rdeč. drži babica v roki prižgano svečo. Če otrok prime za svečo, pomeni, da bo kmalu umrl in babica moli: »Luč ti je svetila na ta svet, naj ti sveti še na oni svet!« Ce pa prime otrok za molek, bo pobožen in je najbolje, če ga mati pusti šolati za mašnika, če pa se dotakne jajca, postane po-svetnjak, če obdrži tolar v roki, bo bogataš, če prime za ključe, bo dober gospodar, če iztakne prstan, se bo zgodaj ženil; večni popotnik pa postane, če prime za krajec kruha. Za kruh prime baje le redkokdaj otrok, če pa le nanese tako, je treba kruh posušiti in dobro shraniti. Kdor ima tak kruh pri sebi, se ne more potopiti in naj se vozi po deroči reki ali na viharnem morju. Mati hrani takšen krajec tudi za otroka, da ga v življenju varuje vsaj na vodi, če ga je že zadela nemila usoda v križmi. Domači se po končanem obredu umijejo v križmi. Plenice se ne smejo prati v mrzli vodi, ker bi potem otrok dobil skrvnino; ravno iz tega razloga se plenice tudi ne smejo sušiti zunaj na zraku, ampak v otroški sobi ali kuhinji. Od plenic, ki so visele še o mraku zunaj, dobijo otroci »nočnino« ali »mračnino« (glej poglavje: Zli duhovi), ali pa »dritje«. Tudi visoko se ne smejo obešati plenice, ker bi potem otrok padel z visokih krajev (z dreves). Če se plenice žajfajo, se razpoka otroku koža (Ojstrica). Plenice in rjuhe od otroške postelje, se ne smejo trgati, ampak samo rezati s škarjami — otrok bi sicer dobil trganje v črevih. Spanje novorojenčka. Kdo šteje noči, ki jih prebedi mati ob otroški postelji, ker njen ljubljenec ne more spati! Pomoči išče v raznih čajih, kakor so komelice, lipov cvet, tošta,') in drugo. Žalibog pa je razširjena tudi razvada, da v te namene dajejo otrokom alkohol, bodisi da namakajo »čopej« ali cuc« v žganje, bodisi da dajejo otroku kuhan sadjevec ali vino; posebno so v tem oziru prizadeti otroci služinčadi, ki bi sicer ovirali mater pri delu. Tudi opij se uporablja in sicer kuhajo v ta namen makove »kronice« ozir. seme. — Bolj nedolžno je sredstvo, da dajejo otrokom pod zglavje dremolce (Anemone Pulsatilla) ali »špinkelče špankelče«. (Velikovška okolica.) Similia similibus curantur: V Podjuni dajejo otrokom miro na vodi, potem dajo mir. — Pravijo tudi, da je stopila mati čez ojnice, če otrok ponoči ne more spati. V tem slučaju potegnejo otroka skozi topel komat, kakor so ga sneli raz konja. Po izvršeni proceduri denejo komat ') Tošta je dobra tudi za kraste. Če posušeno tošto zdrobimo in potrosimo na kraste, se le te takoj posuše. V prejšnjih časih so tDšto vezali v šopke, ki so jih fantje nosili za klobukom, dekleta pa za predpasnikom in to posebno ob nedeljah, kadar s<, šli k maši. Če jih je kdo zasmehoval, da imajo plevel za »pušelc«, so rekli: »Tošta ■človeka trošta!« Povsod v Mežiški dolini kade tošto pri mrliču in trdijo, da so tudi ■Odrešeniku pokadili s tošto, predno so ga položili v grob. zopet nazaj, in naslednjo noč otrok spet dobro spi. — Če otrok ponoči kriči, ne da bi vedela mati za vzrok, naj vrže v ponev z vodo tri žareče oglje, nakar naj vodo izlije pod kap (Trušnje). Pomaga baje tudi, če mati na tešče oslini otroški popek (Šmihel). — V navadi je tudi tale transplantacija: V Podjuni gre mati k sosedi ter si izprosi od nje robec ali ruto od njenega otroka, ki ga dene doma svojemu otroku na glavo. Stori pa to le tedaj, če je sosedov otrok zdrav. Po ljudski veri preide zdravje od zdravega otroka na bolnega, ne da bi bil pri tem zdravi otrok oškodovan. Zobje. Hude težave dela materi in otroku prihod prvih zobkov. Da otrok to dobo lažje preboli oz., da se rast zobkov pospeši, mu obesijo okoli vratu zobovje poljskega zajca (Grebinj) ali pa zobovje divjega kozla (Zilska dolina). Precej razširjena je tudi navada, da dajejo otroku grizti korenje šeboja (rumeni fajgelček); tudi materin prst je hvaležno torišče za gimnastiko otroških čeljusti, kar gotovo tudi pospeši prihod prvih zobkov. — V Zvabeku mažejo otroško lice z brinjevim oljem, katero se rabi tudi, če otroka »trga« v črevili. — V Apačah dajejo otrokom v ta namen jesti žemlje, ki so bile v vinu namočene; tako visoko čislajo to sredstvo, da revne matere prodajo celo kos svoje obleke, da za izkupiček kupijo otroku vina. — Ob Vrbskem jezeru smatrajo za slabo znamenje, če dobi otrok prve zobke najprej v zgornji čeljusti, kjer zobki kažejo navzdol, tak otrok kmalu umrje. V Apačah dajejo otrokom, ki imajo razvado, da jedo zemljo, tako zvani kržič, to je kruh, ki ga je botra spekla iz rženega testa, kateremu je še primesila smeti iz svoje sobe; da je učinek bolj siguren, mora biti soba trikrat pometena. — Na Ojstrici nese mati takega otroka na pokopališče ter ga tam posadi na kak grob, da se tam naje prsti; potem je ba]e ne je več. " Jecljajoče otroke zdravijo ob Vrbskem jezeru na ta način, da jim dajejo vroč hleb, kakor je prišel iz peči, na glavo. Hleb se vrže nato svinjam. Po mnenju ljudstva preide bolezen na žival, kateri pa jecljanje ne škoduje. To transplantacijo bolezni poznajo tudi na Ojstrici, samo da tu držijo otroka čez »žehto«, da ga sopara segreje, kar pa store le tedaj, če prvo sredstvo ni pomagalo. — V Guštanju si pomagajo s kobljo meto (Mentha silvesteris), katere liste privežejo otroku na glavo. Na Pohorju dajejo jecljačem kruh s sirovim maslom. — Da otrok prej shodi, naj se mu da v roko palica prišlega berača. " 'fl J* -, Vzgoja dojenčka in njegov bodoči značaj. Vso skrb mora mati posvečati dojenju, zato naj se varuje vsake nečiste misli, kar bi kvarno uplivalo na otroka; krotiti mora svojo poželji- vost, ker bi v nasprotnem slučaju postal otrok poželjiv. Zato ne sme piti mati med dojenjem vode ali vina ozir. zavživati sadja i. dr. Če hoče mati ostaviti dojenje, naj izbrizga svoje mleko na potu. kjer hodi mnogo pogrebcev ozir.-poročnih gostov (Podjuna). Tudi stoje ne sme opravljati svojega materinskega posla, ker bi postal otrok p oh o t n e ž, kakor pravijo v Zvabeku. Pozabivljiv bi postal, če bi bila mati kaj pozabila doma, ko je šla k upeljavanju, recimo molitvenik, robec ali rožni venec. — Sreča in zdravje se bo smejala otroku, če so plenice povezane z rdečim trakom, katero sredstvo je učinkovito tudi proti uroku. Bogat b o, če mu je botra zašila v krstni prt kak zlat. Čim dalje ne dobi otrok v roko denarja, tem bolje, dotlej ima še vedno »zlate roke«, kakor pravijo v Rožu. Majhen bi ostal otrok, če bi kdo preko zibelke podal materi roko; iz tega razloga se tudi ne sme stopiti črez otroka, če ta leži na tleh. Pegast bi postal, če bi ga mati že prvo leto nesla ven na dež. J e c 1 j a č bi postal, če bi ga mati udarila na hrbet. Otroškojeza-v ost odpravi mati z brezovo šibo, ki je bila ob »pranganju« podtaknjena v zemljo ob tisti poti, kjer je bil cerkven obhod. V navadi je tudi. da dajejo takim otrokom piti mleko, v katerega so dali žveplenega cveta (Št. llj). V Trušnjah drgnejo takega otroka z mokro cunjo krepko črez obraz, nakar se vrže cunja preko ramen v krušno peč. V Apačah udarijo takega otroka s tremi brinjevimi vejicami, in sicer mora biti ena vejica enoletna, ena dvoletna in ena triletna. — Ob Baškem jezeru so dajali takim otrokom piti vodo, v kateri je bil namočen pavji gnoj. Mati mora otroka tudi kaznovati, kadar to zasluži, sicer na onem svetu nima miru, če bi ji umrl. Kaj lepa je pravljica o materini ljubezni, ki kroži ob Baškem jezeru: Mati je imela edinega otroka; bil je to zdrav in čvrst fant, poln vseh muh in razposajenosti. Tako ga je imela rada. da mu še hude besede ni dala, dasi bi bil to večkrat zaslužil. Zgodi se pa, da ta materin ljubljenec umrje. Kako bridko se je tedaj jokala mati in koliko grenkih solz je poteklo dan na dan na otroško gomilo! Nekega dne pride mati spet na otroški grob točit solze, pa hudo se prestraši, ko vidi da steguje iz groba njen umrli fantek svojo belo ročico. Vsa preplašena beži k župniku po nasvet, kaj ji je storiti. Ta ii veli, da si naj nareže na dan Marije Snežnice sedem mladih leskovih šib in s temi naj udari po otrokovi ročici. S težkim srcem gre mati v gozd in si nareže sedem takih šib. Vrne se na pokopališče in ko nalahno udari po ročici, začuje tanek glas iz groba: »Bog vam povrni tisoč - krat, mati! Prej bi me bili udarili, pa bi vam zdaj ne krvavelo srce. Ročica se umakne in mati se pomiri. • Nadaljnja vzgoja otroka. Poezije polna so pravila, ki jih daje mati otroku, kako se mora vesti napram svoji okolici, s katero stopa že vsled razvijajočega se govora v intimnejše stike. Banalna se nam tedaj zde pravila, ki jih daje meščanska vzgoja otroku s svojim stereotipnim: to se ne spodobi, grdo je to itd., kar ostane otroku mrzla beseda, četudi pride iz materinih ust. V Belo-/krajini pravijo: Če se kdo zjutraj ne umije, nosi potem angel varih ves dan vodo za njim in se joka. — V Žili karajo neumitega otroka: Ta hudi ima ves dan pravico do tebe, ker nisi umit. — Ko se vležeš zvečer k počitku, odrgni srajco na vratu, potem bo počival angel varuh na tvojih prsih...Ali hočete še več poezije? Ali ne slišite žuboreti vir, iz katerega je črpal naš Župančič, da je nam mogel zapisati svojega Cicibana, ki teče neumit tja v zeleni dan? Ne moti bratca ali sestrice v zibelki, če se drži na smeh! »Angelci se tedaj igrajo ž njim«, pravijo ob Baškem jezeru. — »Materi in očetu jamo kopljete!« pravijo v Zilski dolini otrokom, ki se igrajo na pokopališču. Pieteta do mrtvih se zrcali tudi v tem, da se ne smejo trgati cvetic z grobov: »Mrtvi bi prišel opolnoči po rože«, pravijo v Rožu, »izgubil bi voh«, pravijo ob Vrbskem jezeru, »roka bi segnila, ki je take rože trgala«, pravijo v Podjuni. — Razmerje do živali, ki so pod posebnim varstvom1): Velika žaba se ne sme trpinčiti ali ubiti, ker so v tej živali zaklete duše, ki se imajo pokoriti za težke pregrehe, zato jim pravijo v beljaški okolici »puesarice«, t. j. spokornice. — V Zilski dolini ne smejo otroci razdirati gnezda pogorivčka (podgorelčka), ker bi dobile potem krave rdeče mleko, ali pa bi užaljena ptica zanesla v hišo žareče oglje, da bi pogorela. Kača pri hiši se ne sme ubiti, ker bi to povzročilo nesrečo. — Otroci se ne smejo igrati z ognjem, sicer onesnažijo ponoči svojo posteljico. — V plenice se ne smejo brisati roke, otrok bi dotičnega ne imel več rad (Velikovec). — Otrok, ki šč... v vodo, onesnaži s tem Matere božje oči, oni pa, ki opravi svojo veliko potrebo na kakem potu, še v grobu ne bi imel pokoja in bi moral hoditi tista mesta snažit (Loga ves). — Otrok se tudi ne sme preveč ogledovati v zrcalu, dobil bi spačen obraz, kakor sv. Hieronim, ki je v pratikah (nemških) na- ') V Belokrajini so kuščarji (martinčki) pod posebnim varstvom ljudstva. »Bog jih je zato ustvaril, da pobirajo in uničujejo kosti poginulih kač. Te so namreč tako strupene, da bi človek umrl, ako bi se nabodel na nje, ker ga nikdo ne bi mogel ozdraviti. — »Kdor mravljišče razdere, mu mrtvemu po glavi jpolzijo.« (Šašel, Bisernice.) slikan s spačenim obrazom (Št. llj). Majhen bi ostal otrok, če bi pil žganje, ne jedel pri mizi, ne šel o pravem času spat itd. Zdravje in smrt otroka. Ponekod smatra ljudstvo u š i pri otroku za znak zdravja. Tudi tista skorja na temenu se povsodi v alpskih deželah, v Podjuni pa tudi rum e-n i c a smatra za znak zdravja. V velikovški okolici trdijo, da se začne otrok šele takrat razvijati, če mu izgine »dlaka« na hrbtu. Za slabo znamenje smatrajo, če se otrok že v prvih dneh po rojstvu smeje, tak otrok baje kmalu umrje. Zibelka ne sme teči prazna, otrok bi potem umrl; tudi mora biti zibelka vselej pokrita s kako odejo, sicer se vleže zlodej vanjo. Smrt otroka pomeni tudi, če stoji nad hišo zvezda repatica. — Tolažbo pač ima mati, da zgodaj umrli otroci prosijo v nebesih za stariše in botre; zato tudi mati ne sme za njimi preveč žalovati. Ob Baškem jezeru pripovedujejo o tem lepo pravljico1). Gl. »Časopis« XVII. (1922), str. 31. Lepi so tudi pregovori o materi: »Kdor mater tepe, mu roka usahne«, pravijo v Podjuni in v Zilski dolini: »Otrok šele takrat plača mater, kadar jim glavo umije«. Božjast (pristrah, fras). Med zelo nevarne bolezni prišteva ljudstvo božjast in nešteto je sredstev, ki jih uporablja proti tej bolezni, katere je po ljudski veri več vrst: srčni, krvni, mrtvaški, črni fras in fras v udih. Kot zdravilo so najbolj v navadi razni čaji, n. pr. dajejo v Mežiški dolini bolnim otrokom piti vodo, v katero so vrgli zmlet natras (Sempervivum tectorum),5) katera rastlina je vrhu tega še v čislih radi tega, ker odvrača pri otrocih jezavost in varuje hišo pred strelo; ali otrokom dajo piti vodo, v kateri se nahajajo zmlete pelargonije; ali: dajo piti vodo iz cerkvenega kro-pivnika ali pa iz krstnega kamna, če pa to ne pomaga, kadijo s koncem vrvi od cerkvenega zvona; ali: otroku dajo piti vodo, v kateri se nahaja prah iz kačjega kamna, ki mu tudi pravijo žiladnik, to je navaden kremen jak iz kakega potoka, ki ima v sredi luknjo; ali: dajo piti pehtran na vodi ozir. pepel od materinega poročnega venca; ali: vode v kateri se nahaja nekaj kapljic očetove krvi ozir. krvi krstnega botra. Ober v Mežici je bil svoj čas znan domači zdravnik in ta je zdravil božjastne ') Za nedolžnim otrokom ne sme mati preveč jokati, ker pDtem otroci v večnosti trpijo, so namreč mokri (Belokrajina, Šašel). Uši se preganjajo v Mežiški dolini z vodo v kateri so kuhali tobak in čemeriko. (Veratrum album.) V nemškem Molltavu nazlv-ljajo to rastlino Tschemerikenkraut. (Slično tudi Podliesken — podlesek, colchicum.) s) V Srbiji pravijo tej rastlini čuvakuča. otroke na ta način, da je sezul svoj škorenj, vanj vlil vode, blagoslovljene na sv. Treh Kraljev in dal otroku piti. V Podjuni dajejo božjastnim otrokom piti vodo, v kateri se nahajajo stolčene mačehice. Da otrok grenko* vodo lažje zavžije, ji primešajo kakega sladkega soka. Nenavaden je način, kako zdravijo v Žvabeku to bolezen: nad bolnim otrokom strgajo živega črnega piščanca, da brizgne v otroka kri; pri otrocih ženskega spola kri črne kokoši. Na Ojstrici kadijo proti mrtvaškemu frasu pokojčice (Adian-thum?), ki jih je natrgati na cerkvenem zidovju, ali pa zdravijo to bolezen tudi s prstjo, ki se je prijela lemeža na oralu in to v obliki obkladkov na prsi. V navadi pa je na Ojstrici še sledeče sredstvo: Mati pokrije otroka z ruto in stopi ž njim pod tram, med tem pa druga oseba vrta s svedrom v tram, da pada smet na bolnega otroka. Na štajerskem Pohorju dajejo otrokom piti blagoslovljeno vodo, v kateri se nahaja maži (sedum), pehtran, verant, beli mak in trpotec. V navadi je tudi, da se nit namaže z vožankom, nakar se ta dene okoli vratu. Kopljejo otroke tudi v vodi, v katero so vrgli več kobuljic česna. Ziljanke pokrijejo božjastnega otroka z ruto, ki so jo prej kadile z lesom od treh pragov; v navadi so pa tudi kadila z jelenovim rogom. Otrokom, ki imajo črni fras, obesijo okoli vratu nit s česnovimi kobuljcami. V Grebinju obesijo otrokom okoli vratu zobke velikega polža. — Za nevarno smatra ljudstvo v Mežiški dolini 0110 božjast, ki povzroča, da otrok venomer kriči: take otroke ozdraviš, ako zaviješ pralni otep (v Ziii »opuča«) v otroške plenice tei ta ovoj vržeš v mraku preko desne rame čez hišo, šele drugo jutro pobereš zavoj in poviješ otroka v te plenice. Prav tako je delala stara Gašpra v Melvičah na Žili, ki je bila sicer neizkušena, a prav spretna babica in pravcata domača zdravnica. — Po srčnem frasu, pravi ljudska vera, mora otrok umreti, vendar pa poskušajo prej še sledeče sredstvo-, bolnega otroka pokrijejo s kakim prtom, nakar mu kadijo s kadili, v katerih se nahaja košček vrvi od zvona, košček mašniške stole in košček zemlje od kake meje. Oni, ki prinese zemljo, ne sme drugim povedati, kaj je prinesel in odkod je prinesel. Nadalje rabijo pri kadilih tudi posušene mračnike (netopirje) in črnega kosa (Pohorje); najboljše sredstvo pa so baje modrasove kosti. Povsodi razširjena so kadila s poročnim vencem matere; tudi se »našoba« nekaj od zakonskega prstana in toda otrokom v jed. Za lahko ozdravljiv smatra ljudstvo samo krvni fras in fras v udih. Črvi. V Mežiški dolini je razširjena vera, da mora vsak človek imeti v-sebi 20 črvov, drugače ni zdrav. Želodec brez njih ne more prebavljatL Več kakor 20 črvov pa ne sme biti, ker so potem prehudi. V mlaju ni,- kakor ne smeš preganjati črvov, ker jih s tem šele prav razdražiš. Ljudstvo razločuje tri vrste črvov: 1. navadne ali krušne, ki so beli, 2. fer-gihtni, ki imajo rdeče obroče in 3. železne, ki so modrikasti; ti so najhujši in lahko človeka umore. — Izmed sredstev proti črvom je najbolj znano »seme« (Semen cinae), ki se daje otrokom na medu; v rabi je pa tudi posušen vratič (Tanacetum vulg.) in bučno seme. Najboljši učinek se doseže, ako se dajejo ta zdravila na tešče. Druga znana sredstva so: česnove kobuljice se nanizajo na nit, katera se potem obesi okoli vratu; ali: narezana čebula se namoči čez noč v vodi in drugi dan se da ta voda piti otrokom; ali: otrokom dajejo jesti popke od črvivke; ali: kurji gnoj se popari in priveže na trebuh ozir. dajejo na trebuh cunjo, ki so jo namočili v vodi, v kateri se je kuhal vožank,1) obenem se pa mora šinek (tilnik) namazati s smolenim oljem, »da otrokom ne silijo črvi gor«. V Zilski dolini priporočajo vživati svinjsko meso s česnom in vrhu tega še piti črno vino. V občini Brdo ob Žili so tudi v navadi romarska pota k sv. Jobu — zagovorniku proti črvičem. Cerkvica sv. Joba je blizu Pazrškega jezera. O tej cerkvici pripovedujejo sledečo pripovedko: Sv. Job je bil bolan, imel je črviče. Vrgli so ga na kup gnoja: »Tu bodi in črviči naj te pojedo!« Job je vekal, solnce je pripekalo in črvički so grizli njegovo meso. Mimo so prišli godci in zagledali ubogega sv. Joba. Zasmilil se jim je in so menili: Pomagati mu ne moremo, dati mu nič nimamo, zagodimo mu kako lepo, da mu bo boljše pri srcu. Sv. Job je gledal v godce, ko so mu ti svirali. še predno so godci končali z godbo, se je pričel Job svetiti, črvički, ki so poprej vreli iz njega, pa so se spremenili v »ruse zvate«. Sv. Job je bil v trenutku zdrav, godci pa bogataši. Bolezen se pa tudi lahko zaroti. Ivan Hojnik, župnik v Koprivnl v Mežiški dolini, je zapisal sledečo zarotitev: ') Povsod v alpskih deželah je v ljudstvu razširjena vera, da je vjžank strup, ki ga v lekarnah pridelujejo Iz umorjenih fdečelasih ljudi. Se v današnjih dneh se po nekod rdečelasi ljudje ne upajo v lekarno. Ce je v prejšnjih časih prišel tak človek v lekarno, so ga zvabili v prostor, kjer se je naenkrat pogreznil v kako klet, in tam so žrtev obesili za noge. Kar je dotičnemu priteklo iz nosa in ust, to je bil tisti strup vožank, ki so ga potem prodajali kot zdravilo za težke bolezni. V Zilski dolini pravijo še sedaj človeku, ki ni dosti prida: Ti si komaj dober za vožank! — Blizu Metnic le pred kakimi štiridesetimi leti zažeal rdečelas hlapec svojemu gospodarju hišo samo radi tega, da bi ga zaprli in bi bil potem varen pred lekarnarjem v Brežah. Njegovi tovariši so mu bili natvezili, da ga je lekarnar v Brežah že kupil od domovinske občine ter ga bo- v kratkem prijel. V Mežiški dolini pripovedujejo, da je imel v prejšnjih časih vsak zdravnik ali lekarnar (pravico umoriti vsako leto dva človeka v ta namen. Sv. Job, šv. Job, sv. Job, ti sediš na kupi gnoja, tebe hudi črvi jedo, tudi N... (bolnikovo ime) jedo, (bolnik povžije košček soli, nakar reče): »Tebi so tvoji črvi pomorjeni in pogorjeni skozi sv. Štefana žegnano sol«. Med molitvijo, ki jo opravlja kaka stara ženska, naj je bolnik sol, ki je bila blagoslovljena na Štefanovo. Zli duhovi, ki nadlegujejo otroka. (Urok, trotamora, mračnina, nočnina, škopnjak, škop v Žili.) Urok obsede otroka tedaj, če ga pogleda kaka nevoščljiva oseba ali če taka oseba, ko pride v otroško sobo, ne pljune trikrat v klobuk ali na tla in reče: Ne bodi mu urok! Tak zarok se reče tudi, če kdo stopi v hlev; če bi to opustil, bi dobile živali urok. (Rož, Žila.) — V beljaški okolici in v Zilski dolini razločuje ljudstvo devet urokov. Če mati hoče urok zarotiti, vzame rdeč trak od nogavice, napravi živ vozel ter ga drži nad otrokom, rekoč: Urokov je devet, jih ni devet, je le osem, jih .ni osem, je le sedem, jih ni sedem itd. je samo eden, ni nobeden. Pri zadnjih besedah razreši mati trak ter ga vrže na tla, pljune nanj in reče: Pomagaj Bog oče, pomagaj Bog sin in pomagaj Bog sv. Duh. — V Podjuni pahlja mati s svojim krilom nad otrokom, da mu s tem prežene urok. Pravijo tudi, da tuj človek ne sme dolgo gledati') novorojenca, ker bi sicer otrok dobil urok in lahko radi tega umrl. Urok povzroča pri otroku glavobol. Če se hoče mati prepričati, da je glavobol od uroka, vrže v kako posodo, ki je napolnjena z vodo, tri žareče oglje. Če eden od teh ali vsi padejo na dno posode, potem ima otrok gotovo urok, ki mu je povzročil glavobol. V tem slučaju poškropi mati otroka s to vodo, nakar jo vlije pod kap ali na dvorišče in sicer preko rame, ne da bi se smela ozreti nazaj. (Podjuna.) Če je dobil otrok urok od kake nevoščljive osebe, naj se odreže do-tičnemu nekaj las in kak košček od obleke in s tem naj se pokadi otrok. ') Urok pride od hudega pogleda, pravijo v Mežici. Pričnik v Mežici je imel dc<)io rejenega prašiča, pa je prišel neki cigan ter ga s svojim pogledom »panal« — iprašič je pri tej priči poginil. Tudi dajejo proti uroku česen, ki je bil stoičen na treh voglih mize, pokadijo nato še z lesom od treh pragov. Če je kak moški obseden od uroka, mora dotični pljuniti trikrat v klobuk, se vleči na trato in povezniti klobuk narobe na glavo. (Ojstrica.) Da odrasli ne dobi uroka, naj drži, kadar gre mimo tuje osebe ali pa domače, ki je znana, da zna coprati. figo v žepu in na tihem mrmra: Proč, imaš črne oči! — ali: Kar meni želiš — tebe se naj prime, sam seboj nesi! (Žila.) Pred urokom brani otroka tudi rdeč trak,1) s katerim je zibel pre-prežena. Isti pomen ima trak tudi pri živalih (žrebetih, teletih, kokoših). Na Djekšah še sedaj ženske nosijo tak trak, ki jih varuje ne le pred urokom, ampak pred vsakojako copernijo; dober pa je tudi proti »fergihtu*. V Mežiški dolini zavijejo metlo v plenice ter jo vržejo črez streho; drugi dan ob svitu se metla pobere in v te plenice se zavije otrok, ki je obseden od uroka. V navadi so pa proti uroku tudi zarotitve. Sledeči sta zapisani v Mežiški dolini: Devica Marija je na cerkvenem pragu klečala. Hudi urak gre mimo in Devica Marija ga vpraša: Hudi urak, kam greš? — Jaz grem tja, kjer je kaj bolno, bom tistemu vse kosti polomil, vso kri popil, da ga bom »dol pripravil«. — Devica Marija pa pravi; Hudi urak, jaz te zarotim v imenu Boga očeta itd., ti tega ne smeš, ti idi na visoke planine, kjer se noben zvon ne sliši in tam ostani. Tisti, ki moli, mora obsedenemu vleči z roko od temena do gležnja in to moliti trikrat. Če je kak moški obseden od uroka, naj pljune predno gre iz hiše, v klobuk. Če pa to ne pomaga, naj si pusti urok zagovoriti: Urokov je devet, ni jih devet..., ni nobeden. Pojdite vi vsi hudi uraki v te visoke gore, strme pečine, kjer nobeden človek ne prebiva, nobena človeška noga1 ne hodi; tam naj bo vaše pribežališče.- r. Če bi se pri molitvi v številkaji zmotil, bi. se bolezen le poslabšala. Trotainora. Ljudska domišljija si predstavlja trotamoro kot zelo grdo pošast; danes ti izgleda kakor kak sod, medtem ko se jutri spremeni v cotasto posteljno zagrinjalo; tu se prikaže kot kravji vamp, tam spet kot stara ženska z grdo kosmatimi (mršavimi) lasmi, s krvavimi očmi in širokimi stopali.3) — Na Rudi si predstavljajo trotamore kot črno senco. Škrop- ') Glej tudi HovoTka »Geist der Medizin«: Čarodejna moč rdeče barve, str. 249. 2) Svojčas je neki kmet v Slov. Plajbergu, ko je dognal, da hodi trotanjora otroke »cizat«, zasadil v znožje otroške postelje nož. Nekaj dni za tem najde v hlevu svojega ljenje z blagoslovljeno vodo jo vsekakor prežene. Pomaga tudi, če naslikajo trotamoro ob vznožje in zglavje zibeljke in sicer v obliki zvezde — pentametra. Na Rudi se naredi to znamenje na hišni prag — trdijo, da potem trotamora ne more v hišo. Nadalje trdijo, da pride ta pošast celo skozi ključavnico pri durih in da se ji ni mogoče ubraniti. Najrajši se vleže na spečega otroka tedaj, če leži na hrbtu ter mu pije kri. Razne so molitvice in zaroki, s katerimi »panajo« to pošast. — Ce se je mati prepričala, da hodi ponoči mora otroka »cizat«, jo zaroti takole: Jutri pridi, bom ti dala tri dari : kruha, moke in soli. Te tri reči se dajo naslednji dan kakemu beraču ali pa jih vržejo v ogenj. Tudi da mati v vzglavje otroške postelje ogledalo. Če se trotamora v njem »špegva« in vidi kako je grda, takoj izgine. (Loče pri Beljaku.) — Če koga tlači mora, naj jo čaka kdo drugi zvečer z metlo za durmi. Če le ta vidi, da se trotamora vleže na postelj, naj takoj zapre vsa okna in naj tudi zamaši luknjo v ključavnici, nakar pokliče tovariša v postelji z imenom. Trotamora nato takoj izpusti žrtev in nastane strašen šum in hrum, v sobi se ničesar ne vidi. Za nekaj časa naj se duri odpro in kakoi bi veter potegnil, odjenja tudi šum. Odslej trotamora ne pride več. (Mežiška dolina.) Bolj enostaven je tale način, kako se ubraniti more: Odrasel človek naj vzame nož s črnim rogom v posteljo, da se trotamora na njega nabode. Pravijo, da je mora živalski duh. Nočnina ali mračnina. Te se lahko ubrani na ta način, da se vzamejo treske od treh oken in od treh pragov, ki se denejo pred solnčnim vzhodom na žareče oglje, s tem se pokadi vsa otroška postelja. (Bilčovs.) Nočnino dobijo otroci od plenic, ki so visele še o mraku zunaj, (Zil-ska dolina.) Tudi v Podjuni pravijo, da dobijo otroci »mračnino« od plenic ali od človeka, ki stopi v mraku v sobo. V navadi je, da dotičnik kaj odloži in da stopi k oknu, da mračnina, zli duh, izgine. Nekako s tem v zvezi je vera, da se mora sleherni vsesti, ki pride v sobo, da otroku ne odnese spanja. — Na Ojstrici mora tisti, ki pride v sobo, kjer se nahaja novorojenček, pustiti nekaj pred durmi, da se otrok potem manj joče, vstopivši v sobo pa mora pljuniti in reči: »Da bi te glava ne bolela«. vola vsega krvavega na trebuhu. — V Nemčiji so v prastarih časih prodajali tkzv. Drudenmesser, ki so bili zaznamovani s 7—9 križi in polumesci. S takimi noži so preganjali namišljene pošasti. Škopnjak (skop). Ljudstvo v Rožu je vere, da je škopnjak hudobec iz pekla. Leta po zraku v različnih podobah; največkrat ima podobo ptice z ognjenim repom, iz katerega letijo žarki. V Pohorju se prikazuje ljudem v obliki žareče metle. S svojim »šajnom« lahko otroka umori. Ce se pa hitro nad otrokom naredi znamenje sv. križa, potem škopnjak nima več oblasti. Najrajši prihaja tja, kjer ljudje razuzdano živijo. Oblast ima nad otroki posebno tedaj, če niso še krščeni, pa tudi še potem. Ce mati pozabi otroka prekrižati,1) ga vzame škopnjak. V Rožu se prikaže škopnjak tudi v človeški podobi, navadno stoji pri dimniku na strehi z gorečo metlo v roki. Čaka pri porodu, če oče preklinja. Lahko se pa tudi zgodi, da škopnjak materi otroka zamenja') z drugim, o čemer priča sledeča pravljica iz Mežiške doline:*) Neka žanjica je nesla otroka v zibelki s seboj na njivo. Ker je bila pridna, ji je šlo delo hitro izpod rok. Mislila je samo na delo, pri tem pa pozabila na otroka in pustila zibelko predaleč od sebe. Zato je zgubila oblast nad otrokom, katerega si je osvojil škopnjak. Zamenjal je otroka v zibelki in položil na njegovo mesto drugega, ki je bil nekoliko slaboumen. Mati je spoznala, da ji je škopnjak zamenjal otroka, ker je dete ležalo v zibelki z glavo ob vznožju. Nesrečna mati si je narezala na Marijin praznik tri mlade leskove šibe in ž njimi tako dolgo tepla zamenjanega otroka, da ji je vrglo v zibelko njenega otroka nazaj, zamenjanega pa odneslo. Zraven pa je vpilo: »Jaz sem tvojega otroka tako lepo imel, ti si pa mojega tepla«. Ker so v prejšnjih časih svetili s treskami, so smatrali za veliko pregreho, če je kdo tresko prižgal na obeh koncih; »škopnjak zaduši otroka«, so rekli tedaj. V Mežiški dolini pripovedujejo o tem tole pravljico: Tat je šel v bližnjo vas, da bi ukradel kmetu ovna. Za njim je prišel tujec in ga nagovoril: »Ti greš h kmetu ovce krast, pomagaj mi ti najprej pri mojem poslu in jaz ti bom pomagal pri tvojem«. Tat je v to privolil. Ko sta prišla h l) V Glinjah pri Toneju je mati pri povijanju pozabila otroka prekrižati, takoj Ra je prijel škopnjak in Ra odtiesel. Mati se je nato zaobljubila, da postane otrok duhovnik, če se reši. O bivšem dekanu Rabiču v Borovljah trdijo, da Ra je nesel škopnjak. *) Po Nemčiji je med ljudstvom razširjena vera, da sipeči materi zli duh (Naclit-mutter) zamenja otroka s takozvanim »VVechseibaigom«. a) Druge variante Rlej: Moderndorfer, Pripovedke iz Mežiške dolifle I. zv. str. 84—87. kmetu, je rekel neznanec: »Kadar boš slišal otroka kiliati, reci trikrat: »Škopnjak naj te nese!« Škopnjak je šel v hišo in tiščal otroka na železen svetilnik, na katerem je gorela treska, ki je bila poprej že tudi na drugem koncu prižgana Ko se je otrok že dušil in kihal, je rekel tat trikrat pred oknom: »Bog pomagaj!« Škopnjak radi tega ni mogel zadušiti otroka in ga je vrgel v kuhinjo materi v naročje. Tat pa je takoj pobegnil in se skril v konoplje, ki so rasle v tistih časih pred vsako hišo. Škopnjak je vabil tatu iz ko-nopelj, ker mu drugače ni mogel škodovati; konoplje so namreč svete in hudoba nima do njih oblasti, ker se je v njih skril sam Kristus pred sovražniki; radi tega je tudi na vsaki konoplji znamenje monstrance (kar se poroča tudi o brinjevih jagodah). »Pridi vendar iz trnja!«, je prigovarjal škopnjak tatu in mu obljubil, da mu ne stori nič žalega. Nazadnje ga je vendar pregovoril. Škopnjak je vzdignil zidani vogel hleva in tat je obvisel z obleko pod zidom, tako da je bil sicer v hlevu, a njegova obleka, široke hlače in suknjič sta bila kakor vzidana. Šele drugo jutro so s škarjami mogli rešiti tatu iz prisilnega ujetništva. Rešile so ga pravzaprav konoplje, katerih seme mu je obviselo na obleki; drugače bi imel škopnjak popolno oblast nad njim. Enaka varianta o »škopu« se pripoveduje tudi na Brdi v Žili. Če se Ziljanke možijo, imajo okoli pasu pod obleko ovito konopljeno prejo ali pa konopljeno seme, varne so potem, da bi jih kdo mogel zagovoriti ali začarati. Seme rabijo na Žili tudi kot zdravilo proti »skrvnini«. Kožne bolezni so na kmetih zelo razširjene, to pa radi tega, ker smatra ponekod ljudstvo redno umivanje in kopanje otrok še vedno za nekak luksus premožnejših slojev. Za naravnost škodljivo smatrajo n. pr., če hoče mati svojemu dojenčku z umivanjem odstraniti one grin te na glavi, o katerih trdijo stare ženke, da so ti grinti le znamenje otroškega zdravja, da so otroku nekako v varstvo fontanel: če bi otroku odstranili te grinte, bi to »udarilo na pljuča «. Zato ponekod smatrajo tudi u š i pri otroku za znamenie zdravja in opuste vsako snaženje. »Tak otrok še zdrav ni, če uši nima«, pravijo V beljaški okolici. Tudi pri živalih smatra ponekod ljudstvo uši za znamenje zdravja, tako imajo gorenještajerski Nemci pregovor Vsaka uš pri žrebetu je vredna tisočak, vsaka gnojna kepa na dlaki (Mist-knoten) pa tolar. Radi tega živali tudi ne snažijo. Kroži pa v beljaški okolici tudi pregovor: »Mati hodi otroke česat«, to tedaj, če mačeha ne skrbi za osirotelega otroka in ga premalo snaži. — Kjer so v navadi otroške kopeli, dajejo v vodo ozir. kuhajo razne zdravilne rastline kakor poprože (slezen), srpje (kratka trava), papeževe ali farške kape ali kapičevina (Evonymus europ.) i. dr. Najbolj v čislih je slezen, ki ga često najdeš kot obronek pri kmetskih domovih. Na masti ocvrte korenine od slezna se rabijo kot zdravilo proti krastam, ki se baje že v treh dneh posuse. Ce se otroku zbira v ustih nesnaga, posebno v prvih mesecih, skuhajo slezen na mleku ter dajo kot obkladek na uho. V Logi vasi izbrišejo nesnago s kako cunjo, ki jo nato obesijo v dimnik. Kraste se tudi »poštupajo« s hudičevim tobakom (prašnica bovista), pomaga pa baje tudi sečnica. Garje ali srbečico (srab) zdravijo na ta način, da kak partikel te bolezni dehejo v kako škatljico, kamor so dali kak denar in to škatljico položijo na pot. Kdor škatljico pobere, ta dobi potem garje (na Žili: srab). (Št. Lipš.) V Zilski dolini namažejo človeka, ki ima srab, z zmesjo od »čoča« pipe, ščavjem, mastjo in živim srebrom, nato pa se mora »srabnjak« vsesti pred krušno peč in se tam pri vročini oglja posušiti. Lišaje mažejo v Zilski dolini z jesenovim oljem ali pa pokladajo na. lišaje jese-novo listje. Na Žili pa uporabljajo proti lišaju tudi tole zarotitev: Lišej, lišaj, fuj te bodi, ki si na veliki petek meso jedu! Lišej, lišaj, pojdi nazaj! Bradavice (brbdice). Nebroj sredstev je v rabi proti bradavicam. Če ric pomaga mleko od drafnice (Chelidonium) ali kačje mleko (mleč, Euphorbia), obrišejo bradavice z omelom za krušno peč, nakar ga vtaknejo spet v toplo peč. (Št. Lipš.) Ogenj se smatra v tem slučaju za čistilno moč. — V beljaški okolici se odgrizne košček jabolka, s katerim se drgnejo bradavice, nakar se vrže jabolko na tak prpstor, da ga nikdo ne najde. — Pomagajo pa ta sredstva le pri pojemajočem mesecu, v nasprotnem slučaju bi nastalo le še več bradavic. V Zilski dolini omočijo nit v sečnici kobile (more), potem zadrgnejo s to nitjo vse bradavice in končno zagrebejo nit pod korito v svinjskem hlevu, da strohni. Pri vsem tem opravku ni dovoljeno nazaj se ozirati. Zi-Ijani pa tudi potrosijo brbdice s štupo od krede v času ko luna pojema, ker Potem tudi bolezen pojema, moli se tedaj: Jaz vas mažem in potrosim v Jezusovem imenu, pomajte Bog oče ..., kar se ponovi trikrat. — (Skoro povsod je v navadi, da v debelejšo nit naredijo toliko živih vozlov, kolikor ima otrok bradavic, nakar se vrže nit v peč. Bradavice nato izginejo.) V Škocijanu v Podjuni namažejo bradavice s polževimi slinami; baje to vselej pomaga. V drugih krajih spet povežejo bradavice s kako nitjo, ki jo potem z nekimi ceremonijami vržejo pod kap, na pokopališče, na kak križpot ali drugam. Zato imajo v Rožu vero, da se ne sme pobrati nit ali volna, ki jo vidiš ležati na poti, ker bi si s tem nakopal tisto bolezen, ki jo je kdo vrgel stran. Lepo polt brez peg •dobi, kdor se na Veliko soboto, kadar zvonove »vežejo«, umije pri vrelcu (Št. Lipš), drugod se v ta namen umijejo s svežo kravjo sečnico ali z roso raz okenskih šip. (Podjuna.) Oči. Ce si hočeš ohraniti zdrave oči, kopaj jih v mrzli vodi, pravi ljudstvo. Najboljše za oči pa je rosa s travnika, ki se pokosi na binkoštno nedeljo. Kdor to stori, naj moli trikrat: Sveta rosica na binkoštno nedeljo, da bi me nikoli oči ne bolele. (Zilska dolina.) Uhani, ki jih nosijo Ziljani (moški) v ušesih, varujejo oči pred vsako boleznijo. Na sejmih še sedaj ponekod prodajajo Šnofovc, takozvani »Schneeberger«, t. j. zmlete korenine od kurjic, teloha (Heldeborus niger), kot preventiv za očesne bolezni. škoduje pa očem, če kdo preveč pije piva ozir. preveč ovčjega mesa ;zavživa. V Zilski dolini kroži o tem tale pripovedka: Neki Ziljanki, ki bi se bila rada znebila moža, je pravila soseda, da oslepi vsak, kdor se preveč naje ovčjega mesa. Dobrohotni mož, ki je ležal pod lipo, je slišal ta pogovor in bil tega hudo vesel. Opoldne je že dobil za kosilo koštruna; ni se hudoval, ko je žena zaklala že tretjega koštruna, kajti ovčje meso s štruklji mu je bilo to, kar čebelicam med in starim ženicam kava. Ko ni bilo v hlevu nobenega koštruna več, je zajavkal: »Zenka, pomagaj mi, slep sem! « »Takoj te peljem k zdravniku«, je rekla in ga peljala na cesto, po kateri so vprav gnali podivjano živino s planine, da bi ga pohodila. On je s palico mahal okoli sebe in se tako ubranil podivjane živine. Žena se je radi tega hudo jezila: »Saj nisi slep, ko si videl mahati po govedi, hočeš samo, da nam zdravniki zemljo požro!« — »Saj mi ni bilo treba videti — slišal sem njene zvonce!« se je odrezal. V nedeljo je žena peljala moža v cerkev. Vsedel se je poleg nje med ženske.. Ko je ministrant pozvonil, je mož začel udrihati s palico po glavah žensk. Te so kričale in divjale, da je bilo v cerkvi kakor na paši. Žena je kričala nad možem: »Nehaj vendar, pomisli, da si v cerkvi!« — »Jaz slišim govedo po zvoncih, ti jo pa moraš tudi videti!« se je izgovarjal. Po tem dogodku je bila žena trdno uverjena, da je njen mož popolnoma slep. Drugi dan ga je peljala k žili na obrežje. Šla je daleč nazaj in se hotela z vso močjo zaleteti v moža in ga tako potisniti, da bi padel sredi reke v vodo. Ko je bila že blizu, se je 011 spretno umaknil in hudobna ženska je telebnila v vodo. Kričala je: »Ljubi moj mož, pomagaj, utonem!« — »Križ božji, ne morem, ne vidim, ker si me z ovčjim mesom oslepila«, je tarnal in pustil ženo, da je utonila. Izmed bolezni na očeh sta najbolj znana ječmen in m a len k In mnogo je načinov, kako se te bolezni zdravijo. Povsod v alpskih deželah je v navadi, da ječmen s kakim ostrim orodjem, kakor srpom, nožem, britvijo požanjejo, kar stori ali dotičnik sam, ali pa kaka druga oseba, ki zamahne z orodjem preko bolnega očesa. Različni po pokrajinah so tudi zaroki; tako n. pr. v Podjuni vpraša druga oseba: Kaj delaš? In oni, ki ima ječmen, mora odgovoriti: »Ječmen žanjem«, pri teh besedah zamahne z orodjem preko očesa. To se naj trikrat ponovi, nakar ječmen izgine. — Drugod spet se odgovori: Ječmen žanjem, ječmen žanjem, ječmen usahni, trdo ga zvežem, proč ga vržem. V Zilski dolini kroži dotičnik s turškim zrnom proti solncu obrnjen okoli očesa in vrže potem zrno kuram. — V Apačah vzamejo nekaj brinjevih jagod v usta ter pihnejo potem proti očesu; lahko pa to stori tudi kaka druga oseba. V Mežici grizejo v ta namen rožmarin in ječmen požanjejo z nožem, ki ima črn ročaj. Bolnik vpraša onega, ki žanje: Kaj delaš? In ta odgovori: Ječmen žanjem. Bolnik spet odgovarja: Lažeš, kar se ponovi trikrat.— V Žili imenujejo obolenje očesa, če se žilice na »čečci« (zenici) pordeče, »čnk«. To bolezen je mogoče ozdraviti samo z molitvijo. M ale nk o v razločuje ljudstvo štiri vrste: črnega, belega, krvavega in plavega; prvega ima Marija, drugega sveta Lucija., tretjega sv. Ignacij, četrtega pa Kristus. Zelo v čislih so proti malenkom še v današnjih dneh razne zarotitve. Te molitvice opravljajo ponavadi stare ženke z raznimi ceremonijami; V ustih imajo kako zelišče in pihajo v presledkih bolniku v oko. Ena takih molitvic je zapisana v Mežici: Sv. Zofija je rodila sv. Ano, sv. Ana je rodila Devico-Marijo, Devica Marija je rodila usmiljenega Jezusa, usmi- Ijeni Jezus je čez vse malenke: čez te rumene, čez te zelene, čez te rjave in čez te krvave. Pomagaj Bog oče itd. Molitev se ponovi trikrat in vsakokrat se moli Očenaš. Druga taka zaro-titcv izvira z Jezerskega: Oblak idi »vopak« s tvojega svetega očesa. Ono noče drugega kot Devico Marijo in sv. Lucijo. Sv. Ana je rodila Devico Marijo, Devica Marija je rodila usmiljenega Jezusa. On je »poerbani« greh izbrisal. Naj izbriše še vse te madeže in malenke raz to žegnano oko, rdeče, bele, in zelene. Pomagaj Bog oče, Bog sin in Bog sv. Duh, ljuba Devica Marija in sv. Lucija. Temeljnova babica v Dulah na Žili je odmolila bolezen takole: Sv. Suzana je rodila sv. Ano, sv. Ana je rodila sv. Devico Marijo, Devica Marija je rodila brez greha in brez madeža Jezusa (trikrat ponoviti). Jezus je pa čez to globoko morje rajžov, šapnil je to globoko morje rekoč: Odstopite vse te bolečine očesa, kože in mrene. V tem očesu ni drugega kakor Jezusova kri in Marijino mleko. Pomagaj Bog oče... Ponekod ženske, ki se poslužujejo takih molitvic, grizejo v ustih brinje ve jagode in v presledkih pihajo bolniku v oko. Če je kaj padlo v oko, pomaga kamen od divjega petelina (tak kamen ima petelin v vsakem očesu). Kamen se dene v oko, dotičnik zatisne oči in kamen potem kroži po očesu in spravi tisto stvar ven, ki je padla v oko. (Črna.) V Rožu so v .ta namen rabili račje oči, ki so bile za majhen denar dobiti v lekarni. V Zilski dolini je način zdravljenja ta-le: S prstom se potegne od zunanje strani preko očesa in reče trikrat: Troha noter, troha vtn, Matere božje mlekce noter, Matere božje mlekce ven! Pomagaj Bog oče itd. Povsod v alpskih deželah smatrajo materino mleko za najboljše sredstvo proti vsakojakim očesnim boleznim: vbrizgne se to mleko kar »naravnim« potom v bolno oko. Sicer pa je v navadi tudi obkladek z žemljo, ki je bila namočena v materinem mleku. V Zvabeku uporabljajo žensko mleko tudi za mazanje po dotičnem delu telesa, ki ga je zadela kap. V Žili navežejo tak obkladek preležanemu bolniku na rane. — V Podjuni privežejo na bolno oko gobo, ki je rasla na bezgovem štoru, prej pa jo namočijo v mleku. — V Mežici stolčejo smolo, natras, korenine od jagod in kumine ter to zmes dajo kot obkladek na tilnik. Pri lažjem obolenju se mažejo oči z rožmarinovim oljem. Pri očesnem katarju se dene na oko razpolovičeno trdo kuhano jajce brez rumenjaka kot nekak Prisnicov obkladek. Kogar pogosto oči bolijo, naj si priveže mah od oreha na glavo. (Mežiška dolina.) V Podjuni je v navadi, da pihnejo v bolno oko štupo, ki je napravljena iz govejih jeter. Proti lahkemu vnetju je skoro povsod v navadi stoičen sladkor, ki ga pihnejo v bolno oko. Slabe oči se naj umivajo z vinom, ki je ostalo pri maševanju. (Velikovec.) V težkih očesnih boleznih pa se priporoča ljudstvo sv. Luciji, med tem ko imajo nemški sosedi sv. Avguština bolj v čislih. Ušesa. Pri raznih boleznih v ušesih, posebno, če ima bolnik v ušesih trganje, si pomaga ljudstvo na ta način, da zažge na enem koncu stebelce od luštoka (luštrah, lustrcng: Levisticum officinale) ter nato pihnejo dim v bolno uho. V Mežiški dolini pihnejo skozi luštok košček toplega masla v obolelo uho; v rabi pa so tukaj tudi kadila z luštokom, komelicami in sladkorjem. Tudi proti drugim boleznini je bil luštok prej v visokih čislih, posebno so ga čislali kot zdravilo za zasliženi želodec; zato v nobeni hiši ni manjkalo poleg v žganju namočenih zelenih orehov tudi steklenice žganja, v katerem je bil namočen luštok. Ni še povsodi znano, da je ta rastlina najboljši pridatek goveji juhi, ki ji da ne le prijeten aroma, ampak tudi prijeten okus. Pravijo, da se znani »Maggi« izdeluje iz luštoka in zelene, priljubljen pa je luštok kot aromat v raznih likerjih. — V Trušnjah pri Velikovcu kanejo v bolno uho nekaj kapljic še tople krtove krvi,1) do-tičnik sliši potem kakor krt. Po ljudski veri ima krt med živalimi najboljši sluh. Zobje. (Glej otroške bolezni.) Da te celo leto ne bo nadlegoval zobobol, drži pred sv. Jurijem črnega polža v ustih ali pa vgrizni v verigo, ki je napeta okoli cerkve pri Sv. Lenartu. (Črna.) Istotako je zavarovan proti zobobolu, kdor si na Veliki petek nohte poreže (Trušnje), ali pa, kdor zavrta v kako drevo luknjo, v katero se zabije špilja, ki je z njo dregal po zobeh tako dolgo, da je bila krvava. (Krčanje.) — Izmed zelišč, ki so znana kot zdravilo proti zobobolu, je omeniti v prvi vrsti volčji koren ali volkovec (Aconi-tum) in sicer se drži v ustih dalje časa voda, v kateri je bil namočen volčji koren. Bog ne daj, da bi kaj od te vode požrl, še sline se morajo izbljuvati; v nasprotnem slučaju lahko človek umre. Ta rastlina se rabi tudi proti kačjemu piku. O Mežnarjevem sinu Kolmonu pri Grebinju pripovedujejo, da si je dal na bolni zob volkovca ter nato zaspal; drugi dan je bil mrtev. — V prejšnjih časih so v svinjsko korito med dvojno dno 1) Na Štajerskem rabijo v ta namen maslo, napravljeno iz materinega mleka. dajali volčji koren v veri, da potem živali žrejo kakor volk. Prvo dno je moralo biti posebno močno, da ga živali niso mogle pregrizti; če bi prišle do korena, bi gotovo poginile. (Mežica.) — Enako nevaren je svinjam tudi koren kočičevja1) (Loče) ali hotičevja (Zilska dolina) — Colchicum. — Proti zobobolu je tudi polonino seme ali zobnik (Ruda) — Datura stramonium. O tej rastlini pravijo, da je za toliko bolezni, kolikor ima semena v skledici. V drugih krajih nazivajo zobnik drugo rastlino in sicer Hyosciamus niger (Benkovič, Imenik). — Ob cesti tik humberškega gradu stoji križ, s katerega režejo ljudje treščice, ki jih potem rabijo proti zobobolu. Baje je ta križ že ves razrezan. Proti zobobolu so v navadi tudi razna kadila, posebno v čislih ko-fendel (Laventula); kadijo pa tudi z mračniki (netopirji), ki so jih posušili in stolkli v prah. — V Apačah devajo na lice obkladke s konjskimi figami. Kdor si izdere zob, ga vrže čez ramo na krušno peč z besedami: Jaz ti dam koščenega, ti mi daj železnega. (Baško jezero.) V Rožu se pri zobobolu poslužujejo sledeče transplantacije: Z bolnim zobom se vgrizne v krušno skorjo, nakar se ta zakoplje v mravljinjak. Ce so mravlje skorjo povžile, je izginil tudi zobobol. Ali: bolni zob se drgne z žrebljem od mrtvaške rakve, ki se je našel na pokopališču. Po izvršenem opravilu se prinese žrebelj zopet nazaj, bolezen se prenese na mrtvega. Iz Vrazove literarne zapuščine. Dr. E r. 11 e š i č — Zagreb. Slovensko Vrazovo literarno zapuščino so v zadnjih desetletjih imeli v rokah n. pr. prof. Štrekelj, prof. Murko in prof. Drechsler-Vodnik. Kje se sedaj nahaja gradivo, ki ga je v svoji knjigi: »Stanko Vraz. Študija« (Zagreb, 1909) obdelal profesor Vodnik, tega ne vem. V zagrebški uni-verzitetski biblijoteki pa se — poleg Vrazove korespondence — nahaja drugo slovensko gradivo, tako, ki ga prof. Vodnik ni obdeloval. In to gradivo sem začel sedaj jaz pregledavati. Je v njem precej pesmi, a tudi prozaične stvari so. Najprej hočem podati par stvari, ki kažejo Vrazove obče literarno-kritične težnje. ') Prašič — kočič, kočej, hotič, hota. Sv. Apolonija priprošnjica pri zobobolu. L Koncept Vrazovega pisma (Čopu? 1834). Koncept (ves s svinčnikom pisan, ali ne pisan enkrat) se glasi:') Radostnim okom vsak severni Slavo-polit i Slavjan lahko na nas južne se ogledne, kterim blo tak dolgo ne mogoče se s' tme [temno] na svetlobo podignuti, i se pri jasnega solnca izobraznosti [po (?)], kterega se naši ljubesnivi brati Čehi i Poljani že tak dolgo veselijo, vžiti — solzni Idol (?)] biseri Ise] morejo mu z' očes zabliskati, i radostno serce poskočiti, kda se v' nežni ograd naše mlade literature, i na rahi sad ozre, kteri pa na krepkotoj] i plodino (?) prirasel (?) bude — Bašti (?) prirasel bude — glejte čerstve i mlade vertnare: njihovo ljubav do sada [vertal, kterega oskerbeti i očistiti očedo Ijol — glejte na sad, še ne pod Ipol (?) deset let star — lil tak čer-stev i Ikinč (?)] cveteč.') Plesanje mojega serca je premočno (?), kaj nebi i mojemu duhu umetnost podala. Kolikokrat sem že nakanil Ipisltrezno historijo našega naroda pisati i nekih listov napisavši8) prečtel napisano sem, a vidil, kajlkl je plesanje mojega serca mislam lyrički (?) nalet Ipol podalo, i moj lolpisek je samo panegyr IskladJ napisal, lil [na] pismo ne je bilo po zapovedi Tacitovem — sine ira et studio — i ne dostojno v' cerkvi večni zemeljske resnice v' hrami Kliojnem ohranjeno biti. — Pa (?) je ne naš narod mnogo nevolj nezgod prenesti mogel i nedolžen prenesti, so se že (?) njegovi sovražniki grozno na njem zagrešili rastergnivši svete sklepe narodovne, ki človeka k človeku, narode k' narodom vežejo. — Menim da višiša moč je večni [to serdo večnol serd v' serce i v žile vsak Slavjana4) vsadila. Čemu Slovenec Nemca nenavidi Ičerti], sumli i mu nikdar ne verja, i vsakemu, keri njegov jezik, svojo otrobo taki odpre. Ne ve vzroka, ali vse se tak6) nad njim zcsoproti, kad ga stretja. — Hoj Čelakovsky i tebi [Slovenec! sta [je] tak mila lil Čeh (severni RUs i južni Dubrovčan ISlo]) ti radostnim lokom zaglednull bratovskimi ustami pozdravil si svit na našem literarnem horizonti, raduj se! i oberni tvojo presvetosti ljubno ') Kar sem postavil v oglate oklepaje, to je v rokopisu bilo prvotno pisano, a ipo-tem prečrtano. — Rokopis je polpola, prepognjena v četverko (kakor n. pr. v običajnem šolskem zvezku); šteje strani 1.—4. a) Odtod dalje so poteze mekoliko druge; vidi se, da je nadaljevanje Vraz drugič pisal. ") čez je, napisano nekaj kakor: klodivsi. ') najprej najbrž: Slovenca. »Vsak« je pozneje pripisano. ") odtod dalje je pisano na vštricni, torej 4. strani lista, ali je očividno nadaljevanje. oko na nebu Hrovatske literature, i napoj tvojo serce žarmi, s kero limiJ jasna daniza njihova v okruge razširja. — Kolikrat zelujeni shlahtno hzher Preš. — njegovo začarlivo poesijo — njegovo Rosa-mundo Turjaško — sonete — i vse vse kar je njegova umetnost rodila. — Večkrat, kda u mojih mislih kadar Prešerna i Zli. celujem, i Tebe kušnem. Semije včera senjalo kaj sem Thebe (?) Kollara i Prešerna v' zvezdišči osveščena videl — Kak sem se ter veselil... al ah skoro blo veselje proč me je prevelka plesenj zbudila — i žal bi Ijel bilo, kaj je to sama senja bila, ali — x«! o vaxa iv. Aio; efei pravi Homer bude li to za relnico (?). Nezgodni Abcedni prepir, kterega ste Vi scela na svetlo dali, števši taki sem nakanil Vam pisati, ali če so me ravno Vaše urtpot8 teifcfje ftltiijidjt do našega jezika k'tem naganjale, sem le ne vupal [?l zavolj moje neimenitosti, ali de Izdaj] mi moj pisek mira ne dal der-znil Vam s tirni [nekimiJ čerkami nadleči. — Ako Vam le toti list zamero, prosim ne mene Ipotožitil krivdi, ampa Vašo zbbclizo, ktera me je Ikl fvojoj krasotoj začarila i naj bolj Vašega prijatla Dr. Prešerna, ki nji to krasoto podal je. — Ah vaša zhbeliza, (ne vupam reči n a š a, de sem ne Krajnz) kde se je lani ItakJ zamudila? Abecedni vi-hari so ji ne more [glil škoditi, dokler še Vi i k. D. Prešern njeno rahost (?) oščitita (?). Rad bi nje pa z novim medom') nakitjeno na Štajersko prileti (!) videl. Radi bi njo vidli moji prijatli. — Žeja nas po njenem sladkem medi — al čemu Vas dolže trapim z mojimi ne-[s]podredjenimi besedami. Nebi se rad tak žlahtnemu vlastencu preveč zameril. — Srečno. Smemli na odgovor čelalkati? — Vaš ponižen služabnik J. (?) Stanisl. Fras akademik. Jas prebivam v' Murvorstadt Haus Nro. 510 l*en Stock. Pod tem še stoji: »kteri je taklom] — sine ira et studio — jezika lepote pomenke našega dokazal.') Na isti poli, v enem delu str. 3. je s tinto pisan še en koncept,3) namreč ta-le: ») zlog »me« je zadnji na 4. strani, nadaljevanje je gori na str. 2. (torej na zadnji strani onega četverčnega lista, na katerega prednji strani je začetek koncepta. ') to naj bi bil pač dostavek k besedam o Čelakovskem; pri »Čelakovskem« je v konceptu res nekak znak, kakor da tja spada še kakšna pripomba. ') Prvotno so bile tu s svinčnikom pisane neke jezikovne vaje, ki jih je ipa sedaj deloma težko čitati, ker je počez s tinto pisan gori navedeni koncept. Črkopis je danjčlca; za »č« je: M, n. pr.: Kaj ueca ne o Mesh, willst? — Mesh? was willst du nicht? — Ptui, ein Fremder — <'eca treba? was ist noth? in še par takih stvari, nečitnlh. Lifti so vesi, ki prijatla k' prijatlu fklcpajo. Nesgoda, kaj te nafha literatura prav podignuti nemore je i pri drugih Slovanih Imilo] sympathijo probudila, in naj bolj pri Čehih, kteri fe trudijo, mlade Slovenze k' dja-nosti budit, pa kaj to hafni, zhe noben tih pobudkov nefhteje. Čeh Ce-lakovsky je v' časopisi museum českeho InoJ Krajnsko zhbelizo hvalil in fe jako vefelil, kaj Slovenci Dr. Prefherna imajo, kteri tak sladkim medom popevle, in zhbelizo kiti ingenium saepe mala movent. » • » Hočem sedaj odgovoriti na dvoje vprašanj: prvič, komu je to pisano, in drugič: kdaj je pisano. Imamo pred seboj koncept pisma eni določeni osebi (»žlahtnemu vlastencu«). To se jasno vidi iz podpisa: »Vaš ponižen služabnik«, pa tudi iz tega, ker Vraz daje točno svojo adreso s stanovanjem za odgovor na pismo: »Članek« to ni, dasi se v svojem začetku zdi. Pismo je pisano Kranjcu. Vraz imenuje Čbelico »Vašo« in jo "o upa imenovati »naše«, češ, da on ni Kranjec. Ta Kranjec je prijatelj Prešernov. Taka Kranjca bi lahko bila n. pr. Čop in Kastelic, ali ker je Vrazov Kranjec — adresat abecedni prepir »scela na svetlo dal«1), je izmed teh dveh mogoče misliti le na Čopa. Iz enega dela pisma bi se zdelo, kakor da je pisano Čelakovskemu (»Hoj Čelakovsky! tebi sta tak mila Čeh, severni Rus i južni Dubrovčan itd----«), ali to je le retorsko ogovarjanje onega, ki je tako pohvalil »Kr. Čbelico«. V času, ko je Čbelica izhajala, je Vraz s Čelakovskim sicer že korespondiral, ali ni se tikal z njim (še 1. 1841. mu piše, »Vi« — »Dela« V. 204).') Čas, ko je Vraz pisal to pismo, se da po priliki določiti iz nekih opomb, ki se nahajajo v njem. Prvič: Prešernova »Turjaška Rozamunda« je že izšla; izšla je v III. zvezku Čbelice (aprila 1832). Drugič: Čelakovsktf je že »pozdravil svit na našem literarnem horizonti«; pohvalil je Čelakovsky »Čbelico« in Prešerna v »Časopisu Českeho Museum«, in sicer v 4. četrt- ') »Vi« v Vrazovem stavku: (Abecedni prepir) ste Vi scela na svetlo dali« razumem kot vikanje ene osebe (adresata), ker brž nato pravi: »... nakanil sem Vam pisati«. ') Začetkom 1. 1833. je Vraz poslal Čelakovskemu neke »vaterlSndische Schriften« — očivldno slovenske, in sicer prozo. Čelakovskl se mu je zahvalil 18. IV. 1833 ter mu pisal: »In mernem Studium slav. Dialekte macht noch die Kenntnits der illyrischen eine bedeutende Liicke... Mit einer jeden unserer Mundarten befasse ich mich mit gleicher Lust u. Liebe«. Poslal mu je Celakovsky tudi »Beilieigendte Bliithen«, Mendels., Phadona. Na to pošiljate v se najbrž nanaša beležka na pismu: »erhalten 12. Juni 1833«. (V zagr. univ. bibl.) letju 1832. Vraz je torej list pisal po končanem 1. 1832. Tretjič: Vrazov izraz: »(Abecedni prepir) ste Vi scela na svetlo dali« pomeni pač, da je Čop s svojim Discacciamento oni prepir popolnoma razjasnil, a izhajal je Discacciamento od 30. marca 1833 dalje (odtisk je izšel še pozneje1). S tem se mi Vrazovo pismo pomika najmanj v sredino 1833. Četrtič: ko Vraz piše to pismo, stanuje v Gradcu »Murvorstadt Haus No 510,1.« a tu je stanoval v šolskem letu 1833/1834,') dočim je v sledečem šolskem letu (1834/1835) stanoval v Burgergasse.') Ta podatek mi Vrazovo pismo prenaša v čas od jeseni 1833 do poletja 1834. Petič: »Čbelica« se je »lani« zamudila. »Čbelica« se je zamudila 1. 1833. (IV. zv.);') ker je za Vraza to »lani«, se vidi, da pismo ni pisano 1. 1833., ampak 1834. To so podatki, ki jih imamo v pismu za določitev termina »ante quem non«. Sigurni so ti podatki, razen morda zadnjega. Moremo pa po pismu določiti tudi terminus post quem non. Vraz bi Čbelico rad videl prileteti na Štajersko z novim medom; to si tolmačim tako, da Čbelica IV. še ni izšla. Ker je ta njen zvezek izšel 2. julija 1834, treba misliti, da Vrazovo pismo ni pisano p o juliju mesecu 1834, ampak prej. S tem terminom post quem non se ujema značaj Vrazovega razmerja do Čopa, kakršno se nam kaže v konceptu pisma. Pismo se dojimlje, kakor da ga piše uglednemu možu skromen, a oduševljen mladenič, ki adresata še bliže, recimo: osebno, ne pozna. Seznanil pa se je Vraz s Čopom osebno šele v počitnicah 1834 v Ljubljani.5) Pismo je torej pisano pred temi počitnicami. Po tem takem dobimo kot dobo, ko je Vraz koncipiral pismo Čopu, čas od Novega leta do julija 1834. Ničesar ni v pismu, kar bi nasprotovalo tej časovni določitvi. Na prvi hip bi moglo motiti to, da je koncept — 1. 1834.1 — pisan v gajici"), ') Zigon, »Kronološki pregled itd.« 27/28. J) v dec. 1833, v aprilu 1834 (Dšla V. 129, 135, Oradja VI., 306 Daje to svoje stanovanje tudi tako: »Mariahilfgasse«, potek miloserdnih bratov) itd. 3) v šolskem letu 1832/33 je stanoval »Mariahilfplatz v Dohtor Stigerovem hrami No. 105«. (Zb. Mat. Slov. 1905, 126, 124/125, Dela V., 133.) *) »Čbelica« IV .je prvič šla v cenzuro že 16. IV. 1833; drugič',je bila v cenzuro vložena pač ,po mesecu juliju 1833, a izšla je šele 2. jul. 1834 (Zigon, »Kronološki pregled itd.« 13, 27, 30). 5) Kidrič v Čas. za zgod. VII. 191 in 324 (oipora za to trditev je v »Delih« V. 138). Prvi prispevek za Kr. Čbelico je Vraz (po Smoletu) poslat pač šele 1835 (Murko v »Čas., za zgod. III. 273 po »Delih« V, 145 si.). ") Vendar se Vrazu tu pa tam vpleta bohoričica; drugi koncept pisma, ki ga gori natiskujem, je pisan z bohoričico. ko pa je Gaj novi črkopis začel uvajati v svojih listih šele 1835 (in sicer od 14. marca dalje), torej leto dni pozneje, in je Vraz pesmi pisal v bo-horičici tudi še 12. in 25. aprila 1835.1) To nasprotje je pa le navidezno; Gajev in Vrazov krog je takrat še bil »dvopismen«, t. j., takratni »domorodci« so po potrebi pisali z enim črkopisom ali drugim. Vraz je že 1. sept. 1833 Cafu pisal pismo v novem (Gajevem) črkopisu;') v novem črkopisu sta.tudi.njegovi pismi z dne 5. dec. 1833 in 4. jan. 1834, a še 3. dec. 1835 je Mufšcu pisal v bohoričici.3) Vrazu je bilo milo, da je Celakovsky pozdravljal »svit« »Kr. Cbe-lice«, ali je želel, da bi Celakovsky svoje oko obrnil tudi na »žare«, ki jih je širila hrvatska »Danica«. Tudi ta omemba »Danice«, ki je začela izhajati šele 1835, ni nasprotna moji gornji določitvi časa, iz katerega je Vrazovo pismo. Zakaj pričakovali so rodoljubi Gajev časopis že vse leto 1834 in tudi ime mu je bilo že določeno. Saj je Vraz že dne 31. dec. 1833 (in 6. 1. 1834) Rakovcu pisal, da je obljubil poslati svoje pesmi za »Danico«,4) ter izpodbujal Rakovca in prijatelje: »Le skerbte za »Danico«, da bude nam skoro prisvctila. Kadar danica priblešči, je blizo dana.«") Končno še omenjamo to: na 3. strani rokopisne četverčno prepognjene pole, vzporedno z gori navedenim krajšim konceptom (»Lifti fo itd.) se nahaja ta ciriliški pečatni odtisk Vrazov:6) ') Murko v Časopis, za zgod. in nar. VII, 275. a) Zb. Mat. Slov. II, 205. — Tudi Kočevar je že dne 13. nov. 1833 Vrazu pisal v gajici. (Pismo v zagr. univ. biblioteki.) :1) »Dela« V, 134 si. — Ce je manjši gori natisnjeni koncept pisan z bohoTlčico, še ne sledi samo iz tega, da bi bil starejši. Muršec je Vrazu 1. 1834. pisal v gajici, a 1. 1835. zopet v bohoričici. *) »Oradja« III, 259 — izrecno se torej nameravani list imenuje že »Danica«. 5) ib„ 260. — Vodnik, ,op. cit., 15, 16. ^ ") Odtisnjen je dvakrat enako: pod odtiskom so neke vaje v francoščini (deloma v italijanščini). — Dne 5. dec. 1833 je Vraz domov naročil, naj se mu med drugim pošlje tudi »jedna ipečat«, ki jo je najti v predelu (očividno njegove ladice). Dela V, 135. A dalje je s svinčnikom s staro cirilico napisano C^AEANO /lyBOCJIOBNbl ZlPy>KHEbl flEMATl? XAJITEPOBArO PEMATE I..10 . I BANA XAJ1TEPOBA TO flEMATi. Očividno gre tu za pečat »Slavjatio-ljuboslovne družbe«1) in za pečat Ivana Halterja. Da je na Vrazovem pečatu še »Fras«, to je za določitev časa našega pisma brezpomembno, saj se je Vraz še 1. 1835. podpisoval »Fras«; sploh pa je pečat mogel biti starejši nego je čas, v katerem je Vraz, pisal koncept. Kdo je pa bil Ivan Halter?3) Dne 3. aprila 1834 je Gaj Vrazu v Gradec naročal3), naj eno izmed knjižic, ki mu jih pošilja v čitanje, posodi »Hals teru, nad kojem se bratinzki radujem«, a Vraz je nato dne 9. apr. Gaju odgovoril: »Halter je zdrav, dobil je iz vseh materij filozofije posebni red, to je Em.1) Iz tega se vidi, da je Halter v 1. 1833/34 študiral v Gradcu filozofijo in da je bil Gaju jako blizu. Dne 6. avg. 1835 je Miklošjč Vrazu poročal: »Halter je v Munih odifhel. On mi bo od tiga mefta pifal.«5) Iz vsega tega se vidi, da je Halter spadal v Vražov-Miklošičev krog,") in sicer baš v 1. 1833/1834, za katero nam gre. Gornja določitev časa (prva polovica 1. 1834.) je še vedno precej široka. Za natančnejšo določitev bi morda mogla služiti omemba Kol-larja. Navdušenje za Kollarja, ki se kaže v pismu, bi si najlaže tolmačili, ako bi mislili, da je Vraz pisal pismo, ko je bil že prejel »Slavy dcero«, a prejel jo je v prvih dneh aprila 1834;') v tem slučaju bi morali misliti, *) To je pač »Slovenska sodružba«, ki o njej piše Vraz Muršcu 3. XI. 1833 (»Dela« V, 129). Ta »slovansko-literarna družba« »Slovenopolitov« je torej mislila, kakor da je že formalna organizacija, o svojem pečatu. V Vrazovem pismu z dne 30. oktobra 1832 (»Dela« V, 133) se družba Imenuje »Družba Slovena«. 2) Njeigov pečat nI odtisnjen, nego je samo napis z njega podain. ') Gradja VI, 336. *) Gradja VI, 306. — Gaj na neko ipismo Halterju ni odgovoril (ib. 305). 5) Pismo v zagr. univerzitetski biblijoteki. 6) L. 1850. je Adolf Vladimir Halter pisal Vrazu iz Varaždina kbt podbe-ležnik varaždinske županije. To je bil sin Ivana Halterja (1794—1857), lekarnarja v Varaždinu, dobrega prijatelja očetu Lj. Gaja (za to pojasnilo lepo zahvaljujem g. prof. Krešimira Filida v Varaždinu). V Gradcu je okoli 1834 najbrž študiral Adolf Halter, a na pečatu je bilo ime njegovega očeta Ivana. 7) Dne 7. aprila 1834 je Vraz pisal Gaju, da je »Slavy. dcero« prejel »pred nekimi dnevi« (»Gradja« VI, 305). da je pismo spisano p o aprilu 1834. Ali tako dokazovanje ni sigurno, ker je Vraz Kollarja poznal pač že od prej. Na nasprotno stran, t. j;, bolj proti Ifetu 1833.-ali celo v leto 1833. pa bi naše pismo mogel potegniti"neki drug indicij. Na isti pOlpoli papirja, na kateri je pisan naš, koncept (oziroma sta pisana naša koncepta) na str. 2, se nahaja angleški koncept, ki se začenja z besedami: »Mr. Ko-chebare has me wrote Kda bote Klajžari pisali, pozdravte ga od mene«.1) To so natanko besede iz pisma, ki ga je Kočevar pisal Vrazu dne 13; »listopada« (novembra) 1. 1833. (»Če bote Kleižeri pisali, pozdravte ga od mene«.8) Po mojih mislih pa angleški koncept in naše pismo nista pisana istočasno (saj tudi vsebinsko Vrazovo pismo Copu in angleški koncept nimata nič opraviti drug z drugim;3) najbrž je Vraz angleški koncept napisal prej, morda novembra 1833, potem ko je pač prejel ono Kočevarjevo pismo,4) papir pa mu je na to obležal. Ko je pozneje (že 1. 1834.) hotel koncipirati pismo Copu, je vzel — slučajno — ono polo, jo obrnil (tako, da je bilo sedaj doli, kar je bilo prej gori) in koncipiral ') Ves koncept se glasi: Mr. Kochebare has me wrote Kda bote Klajžari pisali, lozdravte ga od mene say he, I am in the dilemma tho thiak jou hove entinely lorngot... (?) During the ohole periode you aTe in the country I no 1 was pleased with a letter of yours, and non Sam convinced you remerber not more our former alliance, but notwilhstandine il(att) get attempt to breake up your silence Saved to! by, this little lines. — (V prevodu se' to glasi: Gosp. Kočevar mi je pisal: Kda bote Klajžari pisali, pozdravte ga od mene. Recite mu, da stojim pred dilemo, ker moram misliti, da ste me popolnoma pozabili. Za ves čas Vašesa bivanja na deželii (?) sem bil počaščen z enim samim Vašim pismom, a sedaj sem uverjen, da se ne spominjate več prejšnje naše alijanse (zveze); ali kljub temu poizkusim prekiniti Vaše molčanje s temi nekoliko vrsticami.) — NB. Gospodični Cveti Markovičevi v Zagrebu, ki mi je prevedla angleški tekst, za to lepa hvala. s) V zagreb. univ. biblijoteki. '') Angleški koncept je pisan z nasprotne strani nego pismo Cppu, t. j. na isti strani sicer, kler se. končuje koncept pisma, ali obrnjeno. 4) V Kočevarjevem pismu Vrazu z dne 13. nov. 1833 se tičejo Klajžarja samo one besede, ki jih je Vraz potem vzel v svoj angleški koncept. Kar je Vraz napisal angleški, tega v Kočevarjevem pismu ni niti po besedilu niti po smislu. Ali ni morda to bila samo Vrazova vaja v angleščini ter je besedilo sam izmislil? — Kočevar na oni list do februarja 1834 od Vraza ni prejel odgovora. Zato mu je 12. febr. 1834 zopet pisal in tu naročil podobne pozdrave za Klajžarja, toda ne s čisto enakimi besedami, kakor jih imamo v Vrazovem angleškem konceptu; pisal je namreč Kočevar! »Drugo kaj Vas pitam, jest: jeli kda Klajžeri pišete? Ako dozdaj neste mo pisali, tak fe potrudite k' enemu listi, keroga njemu pošlite, ter ga v' mojem imeni pozdravite. Povete mu, da za dve leti još mojo lekarno vučenje dokončati očem, ter v' Uptuj, Radgono, Cele ali Majbrug dojdem, kde bom mojo vmetelnoft, če bo kaj vredna, pravlal. Te očem z' Kleižerom listni in osobni fpomenek večkrat potrobuvati, da dozdaj naj freča neje vkup pelala...« Kakor vidimo, tudi v tem pismu Kočevarje- vem ni ničesar takega, kar je Vraz napisal z angleškimi besedami. pismo. Angleškega koncepta ne moremo odmlkati daleč od omenjenega lista; moramo ga nastaviti v november ali december 1833, toda iz tega še ne sledi, da bj tudi koncept pisma Copu moral biti iz 1. 1833. Ali je Vraz odposlal plimo in aH je prejel nanje odgovor? Vemo sedaj, da je Vraz Čopu 1. 1834. pisal dne 24. januarja. To vemo iz Čopovega odgovora, ki se nahaja — kot edini Čopov list Vrazu — v Vrazovi korespondenci v zagrebški univerzitetski biblijoteki in ki ga tukaj v celoti priobčujem.1) Čopovo pismo se glasi:*) Laibach, 13. April 1834. Schattbars(«r Herr. Ich muB recht sehr um Vergebung bitten, daB ich Ihr werthes Schreiben vom 24. JSnner so spat beantworte. An dieser VerspStung sind zunachst meine vielen, zerstreuenden (iibrluens groBentheils ebein nicht sehr literarischen) Geschafte, die sich In diesem Winter besonder« gehauft haben, Schuld, dann aber auch der Um-stand, daB ich Ihnen hinsichtlich des weitern Erscheinens der Zhbeliza nichts Be-stimmtes zu melden hatte. Wie es sich nun damit verhait, werden Sie aus der bey-lfegenden gedruckten Amktindigung ersehen. Die »unvorgesehenen HinklerniBe«, von denen in derselben die Rede ist, verdanikt sie vorziiglich dem Hm Kopitar, welcher durch den, »rspriingliob durch die Zhbeliza veranlasten ABC — Krieg so erbittert wurde, daB er als Censor iiber das MS. des 4ten Bandchens derselben eih sehr uh-glinstiges Gutachen ertheilte, und eine neue Redaction desseiben verlangte. Kasteliz lieC nun das MS. lange liegen, endlich aber legte er es mit geringer Ver&nderung, aber um einige Stiicke vermehrt, wieder vor, und es ist nun um so mehr zu er-wartefi, daB er die Druckbewilligung erhaiten wird, da die Leidenschaftlichkeit und Peindeseligkeit Kopitar's, die Kast. gehorig beleucihtete, den Stellen in die Augen springen muB. Kopitar diirfte also hier eben so den Kiirzern Ziehen, wie beym ABC-Streite, dessen Resultat war, daB die Metelko'schen Buchstaben durch ein Studien-Hofcommissions-Decret aus den Schulbiichern'entfernt worden sind, die nun mit den gewohnlichen lateinischen Lettern, mit der von mir vorgeschlagenen Accentuierung, gedruckt werden. Was die Recension des Murko'schen Lexikons betrifft, so hatte ich allerdings v^or, einen Artikel iiber dasselbe, so wie iiber die philologischen Arbeiten .larnik's, Me-telko's u. Damko's fur die Wiener Jahrbiicher der Literatur zu machen; allein seitdem sich mein VerhaltniB zu Kopitar verandert hat, konnte ich nicht erwarten, daB etwas von m.ir in diese Zeitschrift, deren Censor Koipitar ist, aufgenommen werden wurde; *) List je registriral Markovid v »Izabranih pjesmah« Stanka Vraza, str. XCIX —C, češ, »Matija C o p iz Ljubljane god. 18,34 ipišo (Vrazu) njemački, da je izlaženje Kranjske Bčalice dulje vremena ipriečio od gnieva censor u Beču, strastveni Kopitar«, a prof. Vodnik - Drechsler u svojoj študiji »Stanko Vraz« (1909, str. 12) citira dotično mesto iz Čopovega ipisma, češ, zamude Čbelice je kriv Kopitar, »welcher durch den, urspriinglich durch die Zhbeliza veranlassten ABC Krieg so erbittert wurde, daB er aU Censor iiber das Ms. des 4ten Bandchens derselben ein sehr ungiinstiges Outachten ertheilte, und eine neue Redaction desseiben verlangte«. — Dr. Kidrič je oboje zabeležil v »Časopisu za zgod. in nar.« VII, 370; prim, tudi »Zb. Mat. Slov.« XIII, 29. ') Pisano je s švabahom. daher lieli ich die Sache bltriben, und zwar um so lieber, da ich mich bis nun mit Sla-wistik iiberhawipt zu wenig bescliaftigt habe, um berechtigt zu seyn, fiber philologische Arbeiten in diesem Fache als Recensent zu sprechen. Mein Artikel ware wohl mehr literartu'Storisch als eigentlich philologisch geworden, und hStte daher fiir Hrn. Murko weniger Interesse gehabt. Ich bitte, diesen letztern von mir freundschaftlich zu grfi-Ben, und verbleibe mit vorziiKlieher Hochachtung Ihr ergebenster Math. Zh6p. Im »Aufmerksamem« habe ich Hrn. Rischner Bemerkungen fiber das Dainko'sche Alphabet gelesen. Ich habe sonst fiir diesen wurdigen- Mann alle .Achtung, die er ver-diient; aber diese Bemerkungen fand ich sebr schwach begrfindet, und es w§re ein Leichtes, dieselben zu widerlegefi; allein wer wlrd schon imtner fiber das ABC schrelben? Ein jeder Unfoefangener wird es befremdend finden, daB man bloB «1 r e y e r Laute wegen das lat. Alphabet entstellen soil, obwohl eigene Figuren ffir diese Laute gar nicht unumganglich nothwendig, sondern hiSchstens eine [Erh] Er-leichterung ffir die Lernenden sind, was aber das unpassende QleichniB des Hrn. Rischner keineswegs beweist, noch das Beispiel der Taubstummen, die in L a u t-sachem wenig entscheiden diirften. Naslov: Lalbadh. Herrn S. Stanisl. Fras, Akademlker in Murvorstadt (iratz — No. 510. Iter Stock. Vpraša se sedaj, ali je naš koncept koncept tistega pisma, ki ga je Vraz pisal Čopu 24. jan. 1834. Če j e, je vsekakor samo prvi koncept, ki ga je Vraz pozneje znatneje izpremenil. V pismu, pisanem 24. jan., se je Vraz taknil pač tudi Murka, ker mu Čop očividno na beležko o Mur-ku odgovarja, v našem konceptu pa o Murku ni govora. Vsekakor pa naš koncept dela vtis, kakor da je prvi poizkus, približati se Čopu, ter bi ga zato morali časovno postaviti pred 24. januar'). Potem takem bi končno morda mogli reči, da je naš koncept iz prvih 3. tednov 1. 1834. » • • Končno naj še povem besedo o Čopovem dostavku o Rižnerju. Čopova opomba o Rižnerju se sigurno nanaša na članek v »Der Aufmerksame«, št. 13 in 14 (z dne 30. jan. in 1. febr.) 1. 1834. pod naslovom »Fiir die slovenische Literatur« s podpisom: »Dalemifel«. »Da-lemisel« pravi: »Aufgefordert durch einen Brief des Herrn Dechant D. gebe ich hiermit wiederum meine Gedanken iiber das Gedeihen der slowenischen Literatur zur KenntniB«. V članku se ozira na 8 načelnih ') a list z dne 24. I. 1834 je bil pač prvi list, ki ga je Vraz fpteal Čopu; dne 6. jan. 1834 še Čop za Vraza (se zdi) ni vedel (Zb. Mat. Slov. I, 129 v listu Safariku). trditev t> dobri-ureditvi slovenskega črkopisa, kakor so se v »ilirskih« časopisih izrekle v debatah 1. 1833. Gluhoneme navaja (št. 14), pri označevanju mehčanja z »j«, češ, »Die Mollirung der Mitlaute ist ein-zig schicklich mit »j« aiizudeuten, denn es ist wirklich ein »j« dabey. Beweis dessen sind die Kehlen der Taubstummen. Wenn man diesen die Mollirung mit »j« anzeiget, so sprechen sie wie wir«1). »Primera«, ki jo omenja Cop, se tiče načela: »Aus schon bekannten Buchstaben gebildete Zusammensetzungen fiir neue Tone sind leichter zu merken, als ganz neue Schriftzeichen«. »Dalemisel« pobija to načelo s psihološkega stališča,') češ, taka sestava je izjema od navadne rabe črke, a izjem človek vsaj večinoma ne pomni laže nego čisto novo stvar. »Eine ganz neue Blume, merken slch die Schuler leichter, als eine Abart von einer schon bekannten.« Z ozirom na to, da so danjčičarji že pred leti (»schon vor Jahren«) zavrgli znaka y = u in znak za nj ( o ), pravi Dalemisel na koncu: »Schade, diese zwey noch weg, so stiindc unser ABC unter den ubrigen wie eine fleiBige nette Hausfrau unter Damen, die mehr oder weniger mit unnutzem Pompe beladcn prangen wollcn, oder Zeitverschwendung anrathen.« Čopovi trije glasovi so pač šumniki š, č, č, ki je za njih Danjko uvedel posebne znake (pravzaprav skrite duplikacije znakov za sičnike: s, z, c). II Vrazov članek za »Der Aufmerksame« ozir. za »Kranjsko Čbelico«. (1834.) Koncept, pisan od početka s tinto, a ne pisan ves enkrat, se glasi:3) Popit leti lim nakanil v' Stajarsko sabavnizo: »Paslivez« dati, ali savolj mnogih mudlivih okolizhnofti fim tega nehati prinujen bil, a linoJ sdaj fim rad kaj fe je moje nakan jen je ne t polniti moglo, de fim po pifmi zheftitiga in sa naiho boljtho lliteral flovesnoft jako saflushniga Slovenza svedil, kaj je »Kranjfka zbeliza« ne umerla. ampak vashnolti dosegla bo (to je podčrtano, a na robu napisano: velkfhe vashnofti in zene dobillalva) po tem, kaj prihod-nej ne fam poetizhke ter in (?) prosaiske propiske sebirala bode: iPopif je bil z perval. Shtevfhi lerbske narodne pefmi Karadshi-zhove, in polske in rutinske ki je jih sebral g. Waclaw z Oleska ') Učitelje gluhonemih navaja Dalemisel tudi v dokaz, da je nenaravno, v razliko od sičnikov: (, s, z šumnike označevati s h (i -f h, s + h, z + h), keT glas h nima s sičnikl in šumniki nič opraviti. ') Tudi v št. 14. ') Kar sem tu del v oglate oklepaje, je v rokopisu prečrtano. rt 43 bravlhi lini Je she hapil Ikakl kelko mi blo mogozhe po dolnem Stajari, kde fo vonder dekleta Itaki ne menje fpevnoftna kak na Tatrah al na Zhernegorji, sebirati Ihapill, a moj sborlkal fhe je Idosdajl bila neimenita, in nedolkondla, kad fem velelo novinO sve-dil, kaj je g. M. Ahazel narodne pefme po Stajari in Korofhkem sebrane na ivetlo dati menil. — Moje') velelje fe je u velko shalott preobrnila, knigo do rok dobivlhi in predgovor fhtevlhi, in lliahavo, ali kak je g. Shafafik imenuje fmardlivi drazli (cmaraniny a imerdute zelj) pregledavlhi. firn nobine ne sa narodno ne Jposnal. Morti je neka nekda bila narodna al vonder fe pod grubim pilpm g. isdatela nji dufhezho zvetje oluti moglo, in bojesliva in prefrairnoshliva moral g. popravitelja nji je narodni plajfh do golega Ilekla, in zlo snotrene Ijepo krafote sadulhila, njo prelo') snotri zhivot' vmorili — Tak fta jejnečitnol skleltila, kalt neurffes ograda roshe in shzhipke sruje bojezhi fe, de mu nebi boba, lezhž etc. sadulhile, al ralhlati (?) platan ali zvetno lipo, ktero [podi fo ozhaki ladili, kaj bi line hladil-noj fenzoj krepili, ali vnuk ne najde dobizhka po njem ter je tklelti. — Slov. narodne pefmi fe preoblezhi ne dajo, in v' druge ograde prefaditi, fo tak rahih obralsJ (?) Kaj pa bi Homeri lepota oftala, zhe bi mo vfe poresali. Slavenfka popevnoft vfe oshivi in okroti (?) ne farno ftvari [govore (?)], ampak drevje neke kamni govorijo, sou (?) kak metulj, kteri fe pod perftmi fanta ker ga vlovil sglojejo, ali kak ralia rosha, ktere zvet vene, kda njo prefadi, zvetezha rosha. — [Un gl (?) fodzi, preloshenj, kteri pravi) Kaj pr« neko preloshenje original prefeshe, je Imota, ker svesto preloshenje nefme nizh Ipo-vedatiJ pokasati kak original sapopade, kajti originala obras je preloshenje, nakititi ga [mul zlo nedostoji, in je she manfha sveftozha (?) original je osoba, preloshenje tenja, obras. Kdaj je Vraz napisal ta članek? Imamo v njem nekoliko podatkov, ki nam pomagajo odgovoriti na to vprašanje. Vraz omenja »poljske in rusinske« narodne pesmi Waclawa z Oleska, ki jih je bil prej čital ') Odtod dalje je koncept pisan z drugo tinto, ali preko koncepta, s svinčnikom Pisanega; vidi se še, da je bilo s svinčnikom po priliki isto pisano, le besede so bile deloma drugače postavljene. *) dalje (t. j. od zloga »lo« dalje) ide samo prvotni koncept, s svinčnikom pisan; zveza je tu prelomljena (»pre« je pisano s tinto, »lo« pa s svinčnikom, a zdi se, kakor ena beseda), ker se to, kar je s tinto čez pisano, po dolžini pisanega, ne krije popolnoma s tem, kar je bilo prvotno le s svinčnikom pisano. nego je zvedel, da izidejo Ahacljeve Pesmi po Koroškem in štajerskem znane. Poljska zbirka narodnih pesmi, ki jih je zbral Wacre biti samo Jakob Cvetko, r. pri Sv. Marjeti pri Ptuju 30. okt. 1810, posvečen 26. julija 1835, 1. 1848 kaplan v Voitsbergu. a) Zb. Mat. Slov. 1905, 129 (odtisk 199). *) V Greinerjevom dopisu: Kirsdien und das hOlzerne Kreuz. — »Leseni križec« je Vraz Muršcu odredil pač šele decembra meseca; zakaj 3. kfec. 1835 mu piše le o »Izgubljenem otroku« (DČŠla V, 140). — Stuhec je pač Juri Stuhec, r. 1811 pri Sv.l Juriju na SčavnidiL Gl. »Korespondenco dr. Jos. Muršca« v Zb. Mat. Sljav: 1904 (str: 68) in v Zb. M. Slov. 1905, str. 275 (dodaj tu še str. 199). slenosti odklonil sploh vsako prevajanje, torej pač tudi prevod »Izgubljenega otroka«- Matjašič je sprejel prevod »Gottfrieda«, čigar izvirnik mu je Vraz poslal (pred 9. nov. 1835), Miklošič pa prevod dveh povesti »Der Kana-rienvogel« in »Das Johanniskaferchen«. Do 3. dec. 1835 je bil Vraz > že skoro vse (povesti) med pomagavce razdelil«1). Kar se jezika v prevodih tiče, je dal Vraz Muršcu sledeče navodilo:*) »Ne treba befedne preloshbe; ne treba neli (?) tudi kranjfhine; samo po takem narezhji pifhte, v kakem lo bili najni dosdajni lifti. Le prela-gujte po slovenfkem t. j. kak dober fhtajarski Slovenez govori«. Nemška osebna imena bi se bila v prevodih pač poslovenila. Matjašič je Gottfrieda nazval: »Bogumilčeka... ali Bogumirčeka«, »kak goder že ga bomo kerstili«3). Tri povesti so bile začetkom decembra 1835 že prevedene. Dve izmed njih sta bili »Kanarček« in »Kresnica«, ki ju je prevedel Miklošič.4) Vraz je mislil že o cenzuri;5) po Veliki noči 1836 bi se tiskati začelo in Miklošičev prevod bi bil »bersh zhaf na zhelo vfega dela poftavlen«. Vraz se je čutil že čisto blizu cilja — dasi je Muršcu morda nalašč malo optimističneje pisal, da bi se Muršec bolj požuril, ali mu je podjetje ipak propadlo. Prevodi Šmidovih spisov pač niso nikoli izšli.6) Zakaj je podjetje propadlo? Sotrudniki predvsem najbrž niso tako brzo dela opravili, kakor je Vraz želel in se nadejal. Tudi Vraz sam je bil okupiran z delom; saj je baš takrat (že od konca 1. 1834. dalje) z Miklošičem snoval »Cvetlice«, zbirko prevodov iz raznih evropskih pesnikov. Umrl je Šamprl, ki je prevajal Jaisove »Schone Geschichten und lehr-reiche Erzahlungen«, in Vraz je njegov prevod moral dovršiti, a založnik je »z izdanjem turško silo delal«. Morda pa je Vrazov načrt zastal tudi zato, ker so Šmidovi spisi istodobno izhajali v drugih slovenskih prevodih. N. pr. je baš 1. 1835. ») Dela V, 140. ») ib. *) V listu Vrazu z dne 9. nov. 1835. (Zagr. univ. bibl.) *) A tretja? Morda ona, ki jo je Vraz sam hotel'prevesti? 5) Vraz je 3. dec. 1835 (Dela V, 141) pfsal Muršcu: »Perva poveft'!od (Miklošiča) pofjovenzhena najmre: Kan are k; in druga: Krefniza, je she gotova, na fkorem pred zensuro poloshena bo. Bersh. shas itd.« Da rabi tu Vraz ednino, to je pač le — slab slog. Gosp. prof. Murku se je, dasi ni mogel najti nobenega zvezka prevodov Krištofa Smida iz redakcije Vrazove, vendarle zdelo »jako verjetno«, da so izšli (»Miklo-sichs Jugend- und Lehrjahre«, 50), in sicer z ozirom na poročilo Davorina Trstenjaka v »Koledarčku« 1855, 28; znano pa je, da so spominska poročila Trstenjakova zelo nezanesljiva. i takratni radgonski kaplan Anton Lah izdal v danjčici v Radgoni »Leseni križec ali pomoč v potrebi«1). Istega leta so v Celovcu izšle (v bohori-čici) »Kratkočasne pravlice otrokam v' podvučenje«, ki so jih »iz Nem-škiga poslovenili mladi duhovni v Celovški duhovšnici«. L. 1836. je v Celovcu (v bohoričici) izšla Šmidova »zala perpoved za otroke«, namreč: »Martin, mladi pušavnik« (poslovenil F----G----) in istega leta isto- tam »Sedem Novih perpoved za otroke« (v bohoričici), ki so jih »iz pisem Krištofa Šmida poslovenili mladi duhovni v Celovški duhovšnici«. Kaj je Vraza nagnilo, da se je lotil dela za prevajanje Šmidovih spisov? Splošni vzrok temu je treba iskati v narodno-vzgojnih težnjah, ki so ga navdajale takrat. Konkretni povod pa mu je morda dalo to, da so baš v Gradcu 1. 1831. izšli Schmidovi spisi nemški. Izšli so pri Tan-zerju, in sicer v zveščičih. Zakaj sta v dopisu Greinerjevem v nekaterih točkah navedeni po dve povesti Schmidovi in zakaj so nekateri dobili baš po dve povesti v prevajanje? Mislim, da so Greinerju in Vrazu Schmidovi spisi bili na razpolago baš v Tanzerjevih zveščičih, ki so imeli — vsaj nekateri — po dve povesti. V zagrebški univ. biblijoteki sta dva zveščiča izdanja, namreč: »Die Kirschen und das holzerne Kreuz«,2) »Schmid II. A. Erzahl. 2.« — to je baš ono, kar navaja Greiner tudi kot 2,3) — in »Das ver-lorne Kind und Das Taubchen«, »Schmid II. A. Erzahl. 6.«, kar je pri Greinerju tudi navedeno kot 6.4) Ta zvezka, ki ju ima zagrebška univerzitetska biblijoteka kot edina zvezka omenjenega graškega izdanja, obsegata baš ono, kar je Vraz odmenil Muršcu, vsak zvezek po eno teh povesti, prvi »Leseni križec«, drugi pa »Izgubljeno dete«. Ta-le zadnji spis je Vraz Muršcu odmenil (ker je pripis o njem na Greinerjevem listu) p o 23. okt. 1835, a originala mu ni poslal, češ, da ga ima Muršec sam, sploh pa nima prilike za pošiljanje;0) vsaj do 3. dec. mu ga ni poslal. Zveščič je ostal pri Vrazu in iz Vrazove knjižnice je prišel v zagrebško univerzitetsko biblijoteko. Na tem primerku zveščiča »Das verlorene Kind und Das Taubchen« je pred naslovnim listom zapisano: »Stuchec L«; pisava je pač Vrazova. Kaj naj to pomeni? Očividno je Vraz »Izgubljenega otroka« (»I.« spis v zve-ščiču) odmenil Stuhecu, najbrž potem, ko je Muršec prevajanje odklo- ') Ali je Lah bil z Vrazom v kakšni zvezi v stvari prevajanja Smicjovito spisov? s) Zwey Erzahlungen fiir Kinder und Kinderfreunde von Christoph Schmid, Dom-capitular des Bisthums Augsburg im Konigreiche Bayern. Mit zwei Kupfern. 1831. Papier und Druck ... Georg und Carl Tanzer in Gratz. — Schmid II. A. Erzahl. 2: 3) ali te Bd. II.I *) Več zvezkov tega graškega izdanja zagrebška univerzitetska biblijoteka nima. — Siceir se zdi, da so tudi druga izldanja Šmidovih spisov bila talko uretfena. 6) Vraz Muršcu z dne 3. dec. 1835 (Dela V, 140). nil. Pred 2. povestjo tega zveščiča, »Das Taubchen« je Vraz napisal svoje ime, t. j., to drugo povest je hotel prevesti on sam. Kaj nam v glavnem dokazuje gori priobčeno Greinerjevo pismo? To pismo in ves razvoj te akcije za prevajanje Šmidovih spisov nam dokazujeta, da je tudi pri tem delu imel Vraz vodilno ulogo, da je bil u r e d n i k'). * * # Naj ob tej priliki zopet opozorim na motiv Prešernovega »Orglar-č k a«. Da je motiv že star, to sem pokazal že v »Čas. za zgod. in nar.« (XV. 8. Prim, pa tudi v »Dom in Svetu« 1917, str. 129 in pa Johanna N. Vogla »Der Recensent im Walde«. Sedaj sem se motiva spomnil, ko sem čital Šmidovega »Kanarčka«. Tu se nam pripoveduje: »Za francoske revolucije je onstran Rena na svojem gradu živel s svojo rodbino Gospod Erlavski. Ta je svoja otroka Karla in Lenko učil tudi v tem, „kar je le v lepoto"; nekoč je „za otroka nalašč pesmico zložil, lahko lepo vižo perstavil". Prva izmed petih kitic se je glasila: „Vsih zlegov na sveti Se nič ne bojim; Per našem Očeti, Vem, moč zadobim." Toda revolucijonarci so Erlavskega zaprli; njegova žena se je s sinom rešila preko Rena ter se nastanila na Tirolskem. „Na Tirolskim se veliko kanarcev izredi, ki jih potem ptičarji po druzih deželah raz-prodajajo". Mati sinu kupi kanarčka. Fant je ptiču često zapiskal vižo pesmi ,,Vsih zlegov itd." in ptič se je je naučil brez napake. Pozneje se je tudi gospod Erlavski rešil čez Reno in šel s hčerko ženo iskat. Kje bi jo našel? Nekoč je deklica dobila v dar lepega kanarčka, a gle] čudo: kanarček ji je zapel vižo tiste pesmi „Vsih zlegov itd.". Oče in hči sta seveda brž spoznala, da se je ptič te viže naučil le od žene oziroma matere. Poizvedoval je g. Erlavski, kdo je bil vse že lastnik ptiča, in tako prišel na sled, kje da mu žena s sinom živi. In našli so se in se radovali. Negovali so odšle kanarčka posebno skrbno, a kanarček je »večkrat, kadar je blaga družina o svitlih zimskih dneh v izbici sede v snežnato okoljšino in v temno jelevino gledala, vižo te pesmice zapel: „Vsih zlegov itd." in potem so starši in otroka celo pesem izpeli". Rodbina se je pozneje vrnila v domači kraj.« Glavni motiv je: kanarčka so naučili moralno-pobožno pesem. Kanarček je z naučeno vižo rodbini v nesreči močno koristil. ') Murku (»Mlklosichs Jugend- und Lehrjahre«, 49/50) se je zdelo, da je podjetju stal Miklošič na čelu. »Kanarček« je izšel v slovenskem prevodu 1. 1840. v Ljubljani1), Prešernov »Orglarček« pa 1845. Ni izključeno, da je »Kanarček« v Prešernu zbudil stari motiv. V. Korytko. (1838.) V Vrazovi zapuščini se nahaja list (četrtinka pole), na dvoje prepognjen, ki se tiče izdanja Korytkovih narodnih pesmi. Na prvi strani") je naslov: Ilirske pesmi Kranjskiga naroda Pervi zvezik U Zagrebu S natisam k. p. ilirske natiskavnice Dra. L. Gaja. z beri ko dosdajni s ž — — _ sh s — — — f š — — — ih C — — — z č — — — zh Druga stran je prazna, a na 3. strani je ta-le pesem: l3). Snubači. Bližej, bližej jezdi Zumer Bližej, bližej njega drug, Bližej, Zumarska družina. »Kaj nam hoče oča Zumer, Kaj nam hoče njega drug?« »Hoče vašo lepo hčerko, Hoče vašo lepo hčerko. Če sami je nam ine daste, Jo po sili vzamemo. — Dajte, dajte mati! hčerko, Ker možje jo prosijo.« — »Le s'jo le s'jo zberi Zumer! Le s'jo zberi njega drug, Zberi Žumerska družina.« »Le sem, le sem hčerka lepa, Sem prelepa mlada hčerka!« ') »Dv6 povesti iz pisem Krištofa Šmida. A. Golobčik. B. Kanarčik. Poslovenil .A. P. bogoslovic v Ljubljanski duhovšnici« (v bohoričici). ^ Prepognjen, ima list 4 strani. 3) fretja stran, ki se na njej nahaja prva pesem, je v rokopisu označena kot 1. — na strani 4.1) pa ta-le pesem: 2. Pesem v jabelko.2) Le siin, le sim, hišni oča, Ino tudi hišna mati! Le sim se pomikajte, V jabelko potikajte — Le sim, le sim, brat in sestra! K živlenju pomagajte, Ino tudi raidS dajte. — Le sim, le sim, strici, ujcje! Ino tudi cela žlahta! Kaj se bote zpogledovali, Ko bi radi nič ne dali. Nevesti bo dnarjov treba. Bo zibko kupovala, Bo sinka v nji zibala, Bo daleč prepelana: Čez tri gore zelene Čez tri vode ledene. Prva teh dveh pesmi je prva tudi v tiskanih Korytkovih »Slovenskih pesmih kranjskiga naroda«, samo da je tu brez naslova in da je priimek »junakov« Šurnar. ne 2umer. Prepisovalec bohoričiškega velikega znaka »Sh« ni razločeval od »Zh« in je zato po svoje prepisal. A zakaj je končnico »-ar« izpremenil v »-er«? Morda je poznal od drugod ta priimek v obliki »Zumer«'). Druga izmed gori navedenih pesmi, v rokopisu izrecno označena kot 2. in stoječa neposredno za pesmijo 1., pa v tiskani zbirki ni na drugem mestu nego na tretjem in ima drugačen naslov, namreč: »Pesem, htera fe poje, kadar sa nevesto v jabelko poberajo«*); tudi sicer se tiskani tekst v par oblikah razločuje od zagrebškega rokopisa, tako n. pr. je v tisku vedno »sem« mesto »sim«, dalje »ujci«, »bode dalezh«, »(vode) T t u d e n e«. Pisano je vse lepo, čisto, a pisava je, kakor me je opozoril g. dr. Fancev, direktor zagrebške univerzitetske biblijoteke, Babukičeva. Ba-^ukič je bil v Gajevi tiskarni nekak literarni ravnatelj. Kaj pomeni ta rokopis v zgodovini tiskanja Korytkovih narodnih: pesmi? Z gubernijalnim dekretom z 28. julija 1838 je cenzura v načelu apro-birala Korytkove narodne pesmi, ki so potem (1839. 1.) izšle v bohoričici 1) v rokopisu označeni kot 2. s) Pesem, ktera se poje, kadar za nevesto v jabelko pobirajo. (To je v rokopisu opomba pod črto. Pis.) a) Prim. Streklja v »Zb. Mat. Slov.« III, 10s. *) To je v zagrebškem rokopisu pod črto, ne naslov. pri Blazniku v Ljubljani pod naslovom: »Slovenske pesmi krajnskiga naroda«, zahtevala je le še nekaj izprememb1). V avgustu se je izvršila končna aprobacija, vendar se je zahtevalo, rokopis še enkrat poslati na Dunaj. Rokopis pa je tedaj bil, ker je Korytko prvotno pesmi hotel natisniti, v Gajevi tiskarni v Zagrebu v novem »češko-ilirskem« pravopisu2), že v Zagrebu. Vlada je zahtevala, naj se tisk, če se je že začel, takoj ustavi. Preko zagrebškega magistrata se je rokopis vrnil in dne 3. oktobra ga je guverner Schmidburg mogel poslati na Dunaj3). Z Dunaja je dobil Korytko rokopis nazaj dne 5. nov. in ga vrnil Gaju, ki mu je poslal tudi 20 gl. k. v. pač kot prvi obrok (Kidrič v Zvonu 1910, 749). Kakor znano, je Gaj zahteval (8. julija 1838), da mora Korytko pesmi »i v naslovu i v predgovoru podrediti pravi tendenci«, t. j., stremljenju Ilircev'). Korytko se je tej zahtevi prilagodil; 6. okt. 1838 je pisal dr. Glaserju v Prago, da se pesmi že tiskajo, da pa ne izidejo pod naslovom »Slovenske pesmi naroda krainskago«, nego pod naslovom: »Ilirske pesmi krainskago naroda«8). In to je baš naslov, ki ga imamo v Babukičevem rokopisu. Babukič je začel rokopis prirejati za tisk, t. j., prepisovati v Gajev pravopis, tolmačeč ga na naslovni strani z bohoričico. Ali je prepisal samo navedeni dve pesmi ali več, a da se je ostalo izgubilo, to se iz rokopisa ne da posneti. Iz gornjih podatkov o aprobaciji rokopisa in pripravah za tisk je pa razvidno, da je Babukič to delo opravljal nekako v prvi polovici septembra 1838. Korytko rabi v dopisu Glaserju obliko »krainskago«, a v Babukičevem rokopisu je pravilno po takratni kranjski pisavi: »Kranjski-ga«. Ali je to kranjsko obliko dal Babukič? Ali pa je morda v Korytko-vem rokopisu bilo že pravilno »i«, samo da se je Korytko, pišoč Glaserju. zmotil ter napisal »-ago«? To bi ne bilo nemogoče, saj je Korytko bil takrat komaj poldrugo leto v Ljubljani in ni mogel slovenskih oblik tako popolnoma obvladovati. Da je že v Korytkovem rokopisu bilo »kranj-skiga«, to se nam zdi tem verjetneje, ker imamo v Babukičevem rokopisu (v 2. pesmi) obliko »sim«, dočim je v Blaznikovem tisku »sem«. Izključeno je, da bi B ab u k i č »sem« izpreminjal v »sim«; misliti moremo, da je v rokopisu, kakor ga je prejela Gajeva tiskarna, bilo »sim«, da pa ') »Izvestja Muzejskega društva za Kranjskp« (1909, 19). s) Štrekelj, Zb. Mat. Slov. II, 251. — Tudi Kastelic je nagovarjal Blasnika, da bi Korytkove Pesmi tiskal v novem črkopisu. (Tako je pisal Malavašič Vrazu dlne 7. II. 1839. Pismo v zagr. univ. bibl.) 3) Izvestja Muz. dr., 1909, 20/21. ') Prijatelj v »Izvestjih Muz. dr.« 1909, str. 19 im Kidrič v »Časopisu za zgod. In narodop.« VII, 225, Zvon'1910, 746. •«■■■"■ ") Žigon v »Komentarju k Prešernovim poezajam«. (Kronološki pregled etc.) str. 43, so pozneje, ko je šlo za tisk v Ljubljani, rokopis izpreminjali ter mu dali »književnejše« oblike1). Iz tega se vidi, da rokopis, ki je iz njega Babu-kič prepisoval, ni bil čisto tak, kakor se je pozneje v Ljubljani natisnilo. Na tako poznejšo, ljubljansko redakcijo kaže — poleg razlike v naslovih pesmi — morda tudi to, da v Babukičevem rokopisu ni one pesmi, ki je v tiskanih »Pesmih« na drugem mestu (sredi med Babuki-čevima pesmima); moramo pač misliti, da.je ta pesem prišla šele pozneje v zbirko — dasi so taka dopolnjevanja spričo takratne cenzure manj verjetna5). , ?-lC .j, Zakaj je Babukič začel prepisovati Kory&ov materijal? To nam v glavnem pojasnjuje Gajevo pismo Korytku _z,tdne 4. dec. 1838, češ, da njegov rokopis še ni primerno urejen. »Ihre; Handschrift enthalt blosse Materialien zu einer Sammlung, welche erst gelicjitet, mit besseren Varianten verglichen, dann geordnet und mit griindlichen Anmerkungen versehen werden miisste, denn in Ihren Manuscripten sind die Lieder ohne Consequenz mit verschiedenen Orthographien angezeichnet3), wo-runter einige mit unerlaBlichen Fehlern, und die Anmerkungen sind bald deutsch bald krainisch hingeworfen1). Kdo da bi ta materijal urejal, kdo prevel nemški tekst? Najbolje bo to storil »ein Eingeborener«, t. j., kak Kranjec. Glavni in prav za prav edini vzrok, da je Gaj odklonil tisk Korytkovih pesmi, pa je bil političen. Gaj je računal z avstrijskim cesarjem in ruskim carjem, se prestrašil Korytka kot revolucionarnega Poljaka ter v pravkar omenjenem listu z dne 4. dec. 1838 odpovedal tisk njegovih pesmi, češ, da je on lojalen državljan avstrijski, in si prepovedal vsako Korytkovo korespondenco5). Gaj se je bil takrat vrnil s pota; bil je one jeseni v Berlinu, da dobi zvezo z vplivnim voditeljem ruske državne policije grofom Benkendorfom, ki se je s carjem mudil 13111°). ') Kako je prišel Babukičev rokopis v Vrazovo zapuščino? Na to doslej ni mogoče odgovoriti, ker je mogočnosti zelo mnogo. Kaj, ko bi se Babukič o prepisovanju bil posvetoval z Vrazom, da pa so med tem rokopis zahtevali v Ljubljano nazaj in je tako početek Babukičevega rokopisa ostai pri1 Vrazu? 3) Ali pa je Babukič izpustil 2. pesem iz Bog ve kakšnih razlogov? 3) Kakor so Korytku pač napisali pe&mi poedini zapisovalci; Korytko sam je, se zdi, pisal slovenščino samo v novem pravopisju (Kidrič v »Lj. Zv.« 1910, 754). *) Letopis Mat. Slov. 1875, 173/174. ") »Letopis Mat. Slov.« 1875, 175. »Izvestjai Muz. dr. za Kr.« 1909, 21, »Lj. Zv.« 1910, 746, »Časopis za zgod. in nar.« VII, 230. e) VukotinoViSč je pisal Vrazu dne 10. nov. 1838: »Qaj je u Beču ali u Prazii« (zagr. univ. bibl.), Šaiarik pa 30. dec. 1838 redakciji Ilirskih Novin: »Pan Oaj, jak sly-Sim, byl tu pfes noc, a pospichal dale do Berlina (?). Zadmeho zde nenavštivil, což nam vsem dosta divrne jest«. Ko se je vrnil s tega pota, se je v njegovi duši Korytko s svojimi pesmimi moral umakniti mislim o mogočnih carjih. Niti lastninske pravice do Korytkovega rokopisa si ni več lastil, dasi je pred svojim odhodom s prijateljem »B.« govoril v tem smislu, ter v omenjenem pismu z dne 4. dec. 1838 Korytku izjavil, da njegova »kurz vor der Abreise sehr fliichtig ausgesprochene Meinung von meinem Freunde B. ganzlich miGverstan-den wurde«. Pesmi so se potem natisnile pri Blazniku v Ljubljani. Rokopisa, ki je po njem Blaznik tiskal, ne poznam1). # * * Babukičev prepis začetka Korytkovih Pesmi — koliko je Babukič sploh prepisal, tega ne vemo — kaže: prvič, da so se v Zagrebu že pripravljali za tisk, dalje pa tudi to, da je bil oni Gajev prijatelj »B.« baš Babukič2). Vuzeniški urbarji.1) (Donesek h gospodarski zgodovini.) (Jos. Mravljak — Vuzcnica). Ako govorimo o vuzeniških urbarjih, nam je ločiti dve zemljiški gosposki: graščino (»Herrschaft Ober Saldenhofen«) in župnijo (»Haupt-pfarrhof und -Kirche Saldenhofen«). Večina vlastelinskih urbarjev (med temi tudi vuzeniški), je v deželnem arhivu v Gradcu (seznam glej »Bei-triige zur Erforschung steir. Geschichte«, XXXVI, letnik, str. 73—159). Nekoliko stvari iz teli urbarjev je bilo že objavljenih, n. pr. »Steirische Landgerichts- und Burgfriedsbeschreibungen« v »Beitrage« letnik XXXVII -XL, potem ima razne krajše stvari Zalili v svojih knjigah »Mis-cellen« in »Styriaca« (o Muti n. pr. »das Mauthbuch zu der Mauth« iz 1. 1489); tudi razni drugi spisi kakor o roboti i. t. d. so vzeti iz delov teh urbarjev. O Korytkovi pogodbi z Blaznlkom z dne 15. dec. 1838 gl. Zigonovo razpravo v »Lj. Zv.« 1920, str. 264 si. Cfr. tudi Kidriča v »Lj. Zv.« 1910, 366: Korytkova »pogodba« z dne 15. dec. 1835 je pač le koncept pogodbe. Zdi se, da je Blaznik lastninsko pravico šele pozneje kuipil (»Lj. Zv.« 1910, 366/67). s) Prepis začetka Korytkovih Pesmi, kakor ga priobčujemo tukaj, mirna pač nič opraviti z Vrazovim rokopisom narodnih pesmi, ki o njem po Ivanu Franku poroča prof. Kidlrič v »Lj. Zv.« 1910, 364 in v »Čas. za zgod. in nar.« VII, 208, 230. ') Primeren uvod o važnosti urbarjev za gospodarsko zgodovino je podal dr. Kovačič že v »Časopisu«, II. letnik, Spodnjepolskavski urbar 1504. Ker register, ki je objavljen v »Beitrage« XXXVI, stran 134—135, ne odgovarja popolnoma posameznim oddelkom urbarja, ter podaje le sumaričen pregled, navedemo tukaj najprej pravo razpredelbo istega, ne oziraje se na število listov, kar je pravilno navedeno že na omenjenem mestu. Potem podamo podrobnosti posameznih oddelkov. A. Graščinski urbarji. 1. Urbars Bereiittung und Verkhaiuf der Herrschaft; 2. Register (netočen); 3. Markht Saldenhofen; 4. a) Windisch-Ambt, b) Robath; 5. a) Ambtf in dbr Sagkhaw, b) Rbbath; 6. a) Ambt Reitffnigkh, b) Zapfnrecht, c) Ladndienjst, č) Verzaichnus der Saagen und Mauthmtillen, d) Robath,(e) Freyholden; 7. Traydtzehent; 8. a) Ambt Kranach, b) Robath; 9. a) Ambt am Platsch,'b) Robath; 10. a) Ambt in Ziergkhnitz, b) Robath; 11. Pergkhrechtseinkhumen; 12. Resolvirung der Traid und Weinmassen; 13. Sumarium des jarlichen .'ordinari Einkhumbens; 14. Anndere Zuegehorungen; 15. Vischerey; 16. Jagerey (Reissgejaid); 17. a) Landgericht (Salnhofen), b) Pudmargkh des Gcrichts an der Mauthen; 18. Razno. 19. Urbar des Ambts an der Mauthen: a) Margkht an der Mauthen, b) Ambts Undterthanen, c) Freyholden, d) Robath, e) Ordnung und Vectigal, f) Wegmauth an der Mauthen. Vsega skupaj je 174 listov. Ad 1. Popis urbarja in prodaja vuz. gospoščine. Mi Kari po božji milosti nadvojvoda Avstrije, vojvoda Burgundije, 'Štajerske, Koroške, Kranjske in Virtemberške, grof Tirolske in Goriške, izpričujemo,2) da so nam pokorno poslali za popis vuzeniškega vlastelin-stva in urada na Muti, oboje v vojvodini Štajerski, določeni komisarji nov o tem vlastelinstvu sestavljen in*reformiran urbar ter poročilo; isto-takšen nov urbar bi se bil moral danes vročiti dosedanjemu zajmniku tega vlastelinstva in urada, našemu svetovalcu in komorniku Lenartu ba- 2) Besedilo, ki ga v prevodli podajem, ni identično z originalno prodajno listino; prepis te se nahaja v »k. k. Hof-Camer-Registraturs-Buch die anno 1586, fol. 17—19«, je približno štirikrat tako dolga, zelo obširna in gre v podrobnosti, vsebuje vse, le vsote, za katero se je vlastelinstvo prodalo, ne. Prepis te listine sem izročil tudi arhivu 2godov. društva v Mariboru. (Spec. arli. Vuzenica). ronu Kolnic-Kalsperg (»Leonliarden Freyherrn auf Kolniz und Khals-perg«), to se pa radi nastalih zaprek ni moglo izvršiti. Imenovano go-spoščino vuzeniško in urad na Muti z vsemi pritiklinami (»mit alien Iren rechtlichen Ein- und Zuegehorungen«) prodamo s tem iz dovoljnih in tehtnih vzrokov ter po posvetovanju z našimi tajnimi dvornimi in n. a. komornimi svetovalci njemu, našemu svetovalcu pl. Kolnicu in vsem njegovim dedičem kot prosto dedno posest in lastnino (»fiir frey Erb und ai-genthumblich hingeben und verkhauft«), damo tudi danes sestaviti ta urbar in posebno prodajno listino ter mu oboje vročimo. In da se more na ta popis in njega celo vsebino z večjo sigurnostjo zanesti (»umb sovill mer gwisser und richtiger gehorsamblich zu verlassen«), smo v trdnejše potrdilo Mi tole lastnoročno podpisali, in z nami tudi naši dvorni in komorni svetovalci, ter smo privesili naš knežji pečat. »Genediglich und ohn geverde« (običajna zaključna fraza). Dano v našem mestu Gradcu dne 12. feb. 1586 leta. (Podpisa ni nobenega.) Ad 2. Kazalo, ki je objavljeno v »Beitrage« XXXVI. Ad 3. Trg Vuzenica. Trg Vuzenica plača letno: zemljiške dače (»Grundtzins«)4 fl 4p 1 fr,s) od kramarij (»Ladtgelt«) 12 fl lfr, »nit steurmiissige thuet« 16 fl 4 P 2 fr, dalje od mesnice (»Fleischpangkh«), ki je pa ta čas (1. 1585 so namreč sestavljali urbar) nihče ne uporablja, glasom starega reformiranega urbarja 10 funtov loja ali pa zato 3 potem od pašnika (»von ainer H a 1 d«) 4 p, 4) Ad 4. a) Slovenski urad (Windisch-Ambt). Ta urad šteje 65 podložnikov, ki plačujejo poleg navedenega zemljiškega davka vsak tudi še »S i dl gel t« po 8 fr, le par jih plača po 16 fr; oni, ki so označeni z *) pred imenom, dajejo tudi v naturalijah, in sicer nekaj pšenice (1 škaf), rži in ovsa (2—6 škafov), po 1 prašiča (»frisehing«), 1 jagnje (»lamp«), dvoje plečet (»schuldter«), 2—6 kokoši (»huener«), 10—40 sirov (»khas«), po 40—200 jajc (»ayr«) in nekateri tudi po 2 pitani kuri (»faschatighen«). Juri na Vundauf-ovi kmetiji plača 2 fl *) Niklas Varagklh »am Adlpredt im Muschenigkh« od 1 kmetije 1 fl 6 p 19 fr *) Jakob Dietrielch od 3 kmetij »am Wipfl« 5 P 21 fr ter od 1 puše istotam 1 fl 2 ji _ fr Peter Valle od 1 kmetije ' 2 fl Sebastijan na Čelkovi kmetiji 2 fl 5 Mihael Khrcmbser od 1 domca 4 p 3) Denarji: fl = goldinar = funt fenigov, ima 240 fr (= fenigov) ali 60 kraje. 30 fr = l j3 (šiling). [■ *) To je menda današnji trški pašnik pri D. M. na Kamnu. Gregor Kiiternigkh »im Muschenikh« od Vi kmetije 1 fl 4 p *) Klement Hainzl od 1 kmetije 6 p 2 fl-Matej Vidmarn od 1 kmetije in 1 puše 5 p 23 titer še od Leutoldove kmetije 5 [S 10-0* Florijan Schonlebner od Dojnikove kmetije 2 fl Juri Sapotnik »unterm StaLm« na Morijevi kmetiji 2 fl Gašpar Varold v Ribnici »bey der Alben« 1 fl 5 p 28 fl-(je edini, ki daje tudi 2 škafa bera [»Pfennich«]) *) Valtin Varagkh na kmetiji »am Berg«( 1 fl 1 P 8 fl-Krištof Jaurnigkh od 1 kmetije 1 fl 4 p Paul Jaurnigkh od domca pri Dravi 4 p 10 ft *) Gašpar Htirschman pri Dravi 7 ft 20 ft Vid Trungkh v Vuhredu 1 fl 2 (i 20 ft *) Tomaž Schoschner od 1 kmetije pri Dravi 5 3 23 ft * Gašpar na Lužnikovi kmetiji pri Dravi 4 p 13 fl-*) Primož Bernhard od Pollingerjeve kmetije 6 p 21 fl-tudi za mošt 1 [i 9 ft Mihael Wiertnigkh pri Dravi od Vi kmetije 4 p *) Stefan Rietschnigkh pri Dravi od Vi kmetije 4 [i 20 fl-Ta R i e č n i k je ta čas upravnik tega (slovenskega) in Sakavskega urada, in dokler je upravnik, ne plačuje nikakega davka (»ist Er Zins und steur frey«.) *) Miklau Wiglnigk na Dominikovi kmetiji v Sekožni (»Zeggern«) 5 p 5 fl- *) Jakob Zuzntegl v Sekožni od 1 kmetije 5 [j 7 ft *) Peter Waschner v Sekožni od 1 kmetije 4 ji 15 ft plača tudi »Weinfuhre« 16 fl- *) Andrej na Dojerjevi kmetiji (»Teuerbuebn Vi huebn u. zuelehen«) 1 p 6 ft Primož Peronigkh od 1 puše 1 [j 2 ft Tomaž Leo od 1 kmetije 1 p 5 ft Ožbald Sedinigkh od »Sourianig«-ove puše 3 p *) Matej Repnigkh od 1 kmetije 1 fl 6 fl- *) Paul na Šratovi kmetiji 4 ft 10 fl- tudi od 1 mlina 1 P 12 ft *) Urban Waschner od Vi kmetije 4 p Lorenc Khanap od 1 kmetije 1 fl 2 p 20 ft Matej Warchonigkh od Pabernikove puše 1 fl 1 p Juri WindSsch od 1 kmetije 2 fl 2 p 20 fl- tudi od Frolichove puše 4 p *) Matej na Razbornikovi kmetiji 2 p 24 fl- Juri na Duhovi kmetiji 6 P *) Gregor na Krumplovi kmetiji , 3 p 5 {K *) tudi od Garnežove kmetije 3p 5 ft *) Lenart na Mlinu od % kmetije 1 fl 1 P 4 ft Gregor od Nadestalove kmetije 2 fl 2 p 22 ft Luka! Abraham od 1 kmetije v Pernicah 1 fl 2 p *) Matej na Hudmerjevi kmetiji v Radvanju 5 p 18 ft Ruprelht »auf der Radwein huebn Mauthner Bezirks« 7 p 22 ft *) Augustin Khnes od puše, ki se ji reče Gumpoldova kmetija' 3 p 9 ft Peter na Pognerjevi kmetiji v Mlakah 4 p Valent Desetnikh ptod sv. Danijelom od 1 kmetije 2 11 *) Adhin na Helblingovi kmetiji v Trbonjah 3 p 9 .9. tudi od Galunove puše 7 p' *) Blaiž Nebichtnigkh od Poponikove puše v Pernicah 2 § 27 ft *) Ruepreht na Viahnarjevi kmetiji 5 p *) Gregor na Cigulovi kmetiji 5 p 15 ft tudi od 1 puše v Sakavskem uradu 5 p 10 ft Jernej (Bartl) Ferg od Urnoldove kmetije in mlina v Trbonjah 1 fl 2 p 20 ft Tomaž Pogner ali Horman v Mlakah od 1 domca 4 p *) Štefan na Apačnikovi kmetiji 1 fl 4 ji *) Rupreht na Jakopovi kmetiji v Ribnici 2 fl 5 p 10 ft *) Janez (Hains) Parabal v Radvanju od 1 kmetije 1 p 12 ft Vdova Janeza na Durnikovi kmetiji 2 fl 5 p 10 ft Miklau na Čelkovi kmetiji v Trbonjah 4 ji 4 ft *) Klement na spodnji Werberjevi kmetiji 1 P 10 ft ) Jakob Lapuš' na Golobji kmetiji (»Taubnhuebe-<) v Trbonjah 4 p 4 ft *) Juri na Višnji Gori (»Weixlperg«)5) od 1 kmetije 5 P 2 ft *) tudli od 1 puše 1 fl 1 ji 18 ft Martin Ferg ima v najem spodnji brod pri Marnbergu in plačuje zato 2 fl tudi domec, ki spada k brodu 4 P Ta je dolžen, vse, kar h gradu spada in kar se tam rabi, (alle notdurft, was zum Schlosse gehort und darzue von nothen ist«), vse brez izjeme mora zastonj prepeljati, tudi brod mora 11a svoje stroške vzdrževati. *) Adam Paiumgartner v Trbonjah od1 1 kmetije 1 fl 4 ft tudi od travnika pod Krernžerjem 1 fl 4 p Urban v Ribičju (»zu Vischern«) od 1 kmetije 1 fl 1 p 24 ft *) Baltazar na Stampfovi kmetiji v Ribnici 1 P 12 ft Urban Watschatsch v Gortini od »Kirchtaghuebn« 1 fl *) Sebastijan Khefer v Ribnici od 1 kmetije 7 P Kakor vidimo, so podložniki tega urada raztreseni po celem sedanjem maren-berškem okraju (izvzemši severovzhodni del); »im Muschenigkh« je današnja! občina Sv. Antom. b) Tlaka, Prcdstojcči podložniki so dolžni: 18 (neimenovanih) jih spravlja drva v grad, kolikorkoli se jih tam potrebuje, drugih 8 mora ta drva raz-Cepati/ ostali pa morajo dati droge in kole, kolikor se jih potrebuje pri grajskem vrtu in travniku, tudi morajo vsako leto popraviti plot. Dalje morajo pokositi grajski travnik in spraviti seno v grad. Nekateri morajo obdelati vrt za zelenjad (»Kliraut und Rueben, Khuchlkhreutlach und dergleichen«), — »fiirren d ar in auch die Gaill (?) sovill vonnothen«. Podložniki slovenskega urada morajo nadalje zvoziti v grad snopo-vino (»Garbenzehent«), ki se pobira le v ravnini, kolikor se je mora oddajati tostran Drave grajski gospodi. Zanimivo je, kar izvemo v naslednjem o gradu: »Und nachdem es zwo hulzene Pruggen vor dem Schloss hat, muessen gedachte 6) Danes Št. Janž nad Dravčami. Undterthons den Zeug als Hengstpamb, Jocli und Streyholzer darzuc geben«. Torej sta bila pri gradu dva mosta, eden gotovo pred vliodom, kje pa drugi? Slika v »Vischers Schlosserbuch« kaže žalibog pogled na grad od severovzhoda, mosta pa sta bila menda oba na jugozapadu, od koder pa bi bil tudi za Vischerja pogled na grad neprimerno lepši. Ad 5. a) Sakavski urad. V tem nahajamo 34 podložnikov, zopet kakor v slov. uradu raztresenih po celem okraju. Vsi plačujejo po 4 {)■ ali 8 ()• naselnine (»Sidlgelt«), nekateri relutum za naturalije, nekateri pa pridelke in natura v prilično isti izmeri, kakor podložniki slovenskega urada. Ti podložniki so: Hans Klirembser, Christoi Khness, Peter Schuester, Oswald Miklusch, Gregor Mauthner, Michel im Graben, Colman Lany ter Jakob Lany, vsi »in der Wiiel]« (gotovo občina Wiel vzhodno od Sobote), Sebastian Lebitschnigkh v Radvanju »noch in Hadcr-nik«, Maithe Pinnter »in Moscheinikh«, Oswald Wranigkh »ob Traburch«, Lamprecht »in der Sabat«, Peter na Razečnikovi kmetiji v Radvanju, Tomaž na Brieznikovi kmetiji v Radvanju, Matej Paračnik v Pernicah, Štefan Černiglarv istotam, Benedikt Očac v Ribnici, Janež na gornji Werberjevi kmetiji, Adam v Ribičju, Vid pri Sv. Petru »auf dem Tscherberg«, Janež Pauz, Stefan Herumb na Črepičevi kmetiji, Tomaž Medved, Nikolaj Aderpt in Rupreht Janko, vseh pet v Ribnici, Stefan Herko ima pušo v Radlva-nju, Juri Graman v Spod. Dravogradu, Gašpar F erg ima v najem gornji hrod pri trgu Vuzenici, ne plača daivka nič, pač pa mora zato vse, kar je za grad potrebno, brezplačno prevažati; tudi brod na lastne stroške vzdrževati. Dalje so: Aleš Viglnik, Luka Khogl, Tomaž Vrunčko, Blaž Vischer na Vahterjevem domcu v Sekožni, Wolfgang Sla-nik na Remšniku ter Blaž Mundauf, ki plačuje davek od dveh njiv na zgornjem polju. Sakavski urad je bil najbrž nekdaj v Sakavski dolini, upravljal pa se je 1586 od upravnika Slovenskega urada. b) Tlaka. Podložniki gornjega urada morajo vsako leto podreti toliko dreves, kolikor se rabi drv v gradu; potem morajo zvoziti snopovino od onstran Drave iz Gortine na grad. Ad 6. Urad v Ribnici1, V tem uradu, ki je štel 72 podložnikov, je bil upravnik Valente »des Jannsche Schuesters sun«, ki je za čas oskrbništva bil davka prost. Podložniki so bili: Valentin Pičko, Primus »am Hof«, Melhior Patočnik, ,akob Schmidt, AndrejMač-nik, Martin Petrič, Rupreht na Morijevi kmetiji, Valentin (upravnik), Janže Liebšnik (ima Končnikov domec), Juri Šatur (ima neki dbmec in pušo, ki se ji pravi »im Stain-nach«), Paul Weber (ima domec, ki se mu reče »Pedinus«), Urban Schwager, Simqif Prus (ima domec, ki se mu reče »Černiglav«), — vsi ti so v v a s i R i b n i c a, in plačujejo še skupno od neke paše (»von ainer gmain am] Khogl genant«) 3 p; ta paša bode najbrže današnja Dornikova ravna. Dalje so podložniki: Lipuš ob potoku pod vasjo, Lienhart pod vasjo, Vincenc Ko-gelnik, Rupreht »unterm holz« (ima Pauličevo kmetijo), Grgor Jakob, Ozballd Gosak Matej Vidmanšek, Vid Riečnik (ima mlin, ki se mu pravi Ropko), Matej Worhonik, Martin Raflak (?!, mogoče Mravlak!) »am Grabenstain im R.«, Janež Droblnik (ima domec »im Gruebenstain«), Valtin Pičko (ima Jebeškovo pušo), Gregor Morič, Lipuš Rat, Matej Liebšnik, Ulridi »unterm Holz« (ima 1 kmetijo, 1 pušo in. 2 domca, katerih enemu se pravi »Teuffelshofstatt«), Vdova Gregora Gregoriča (ima kmetijo in planino v R.), Klement Papež, Primož Gern, Ožbaldl Wellilger (ima dva domca in eno kmetijo, vse v vasi R.), Vid Riečnik »in der Riiegkhen« (v Reki) ima 3 kmetije, »ain Moos und ain saag«, Ožbald Gas, Gregor P.odlesnik, Gregor Urnold, Jernej Buhovnik, Juri Kure, Miha Podkeršnik (ima kmetijo in domec »undterm Kreitz«, /potem tri puše »undterm Stain«)," Daniel Petersilnik, Valentin Laurenci, Gregor Worner, Lipuš Ruedliard, Juri Struc, Auguštin Naberžnik »umdlterin Rain im R.) (ima dve pol-kmetiji, eni se reče »NVolpald«, drugi pa i»Suzor«, ter dva domca zraven), Jakob Stapišnik (ima eno kmetijo in eno pušo, ki se ji reče Polanova kmetija), Gašpar Kral, Juri Stapajnik, Lorenc Petre (ima domec in njivo v vasi R., kar je preje imel Juri Schuester), Lenart (ima Tomaža Smolejai kmetijo), Gregor Papatnik, Mehlior Ste/rmšnik, Gregor Ladinik, Lukas Juniker, Andrej Ribernik, Valentin Knez, Tomaž Dežnik, Janez Liebšnik (ima domec in polja v vasi), Klement Vori »im Triigental« (ima kmetijo n Maisterjev domec, kjer je bil ipreje travnik), Matej Sliniker, Valentin Lancl, Klement Otič, Juri Černiko (ima kmetijo in pušo, ki spadata skupaj, potem pa še pušo, ki se ji reče Osirnikova kmetija), Gregor Stardien, Jernej Garnuš, Cene Teripatek (ima Počkovo kmetijo), Valentin Robnik, Rupreht Pfeferl, Tomaž Purggraf, Ambrož Wiilner pod vasjo (»hat ain hofstat genantlin der Miill Seniza und Madpodschnik«), ter končo Sebastijan Helbling. Vsi ti podložniki so v dan. kat. občinah Ribnica, Hudi kot, Orlica, Janžev vrh, torej v vasi Ribnica in njeni okolici do ene ure hoda oddaljeni ; tukaj nahajamo torej enotnost, katero v prvih dveh uradih zelo pogrešamo. Razen davka plačujejo ti podložniki tudi: vsi po 4 ft ali 8 ftnaselnine (»Sidlpfening«) ter naturalije 2—4 kokoši* 25—60 jajc, 2 plečeti/ nekateri 1—2 prašiča, 1 jagnje, 17—30 sirov, 2—6 stegen (»Khrumppan«), 2—4 škafe rži in 2—4 škafe ovsa. b) Davščina od vinotoča. Vsi, ki prodajejo v Ribnico vino, pa naj jih bo mnogo ali malo, dajejo skupaj na leto davka »so nit'steurmassig« 2 fl 2 p. (Ta davek je potem' upravnik razdeli na poedine oštirje, od pipe ali soda toliko.) c) Davščina v deskah. »Gemain laden viertl ains« služijo: Juniker, Petersilnik, Naberžnik/ Stopičnik, Podlesnik in Pferferl; polovico tega (»viertl halb ains«) pa Laurenci, Ulrik »undterm holz« in Jakob; slednji ima dati tudi še 13 kom. »podnstukhladen«. č) Seznam žag in mlinov, od katerih se, — kakor pravi urbar, — do sedaj sicer ni nič plačevalo,-vnaprej pa se ima od vodne pravice (»vom Wasserfall«) letno dajati, ka- kor se bode poljubilo graščaku, ali deske (»ladndienst«) ali pa v denarju; in sicer plačujejo od svojih žag »gmain ladn ain halbs viertl«: Gregor Welliger, Melhior Stermbšlak (!), Cenci Kogelnik, Lenart Lipuš »unditerm Dorf«, Melhior Patuečnik, Florian Dvornik, Vid Riečnik, Maitej Vidumšek, Gregor Star-dien, Valentin Robnik, Juri Lapečnik in Gregor Ladinik, vsi podložniki vuzeniškega. vlastelinstva, potem Tomaž Vrunčko, podložnik Wolfa Sigmunda von Gaissruck, Ožbald Vabek v Vuhredu, podložnik marnberškega samostana, Urban Prohart, podložnik Friderika von Hollneck ter Martin Vrek, Blaž Kuplen in Juri Pušnik, vsi trije (podložniki Sigmunda »des Eybeswalders«. »Gmain ladn viertlains« pa dajejo: Zemlak v Vuhredu, podložnik samostana v Marnbergu, Bernhard v Vuhredu, podložnik Friderika Hollneck, Andrej Isak, podložnik Sigmunda Ivniškega in Juri Stopar, podložnik cerkve v Vuzenici. d) Tlaka ribniških podložnikov je bila v tem, da so morali iztrebiti pašnik, če je zarastel s košovjem, izkopati repo in jo s polja spraviti v grad; dalje so morali popravljati pote h gradu, ako jih je dež izpral; potem so morali zvoniti ves tesan les, deske, late in slično, kar se je potrebovalo za vzdrževanje grada, in dati tudi vse potrebno za eden grajski most. e) Svobodnjaki (»Freyholde«), ki so se nahajali tisti čas v vuzeniškem vlastelinstvu: Ahac Schneider, Lipuš Zimermain, Cenci Strohschneider, Urban Schuester, Juri Weber, Valentin Schneider, Jakob pri Primožu »zu Vistalz« (?), Klement pri Dojeru, Ulrik Zimerman pri Slurniku, Jakob Schneider pri Podigeršniku, Juri Rader — Vrekov brat, Gregor — Smonikov brat in Boštjan, starega Mukšuša sin, — daje vsak »frey-. reht« 2 p. (Kakor vidimo iz imen, so to mendla sami obrtniki: krojač, tesair, čevljar, tkalec, kolar i. t. d.) Ad 7. Desetine. Velika desetina: pod Sv. Danijelom, pri Sv. Janezu, pri Sv. Primožu, »ans Geptirg«, v Trbonjah, .Dravčah, Vuhredu, Sekožni in na trškem polju v Vuzenici se mora zvoziti, kar se pridela v ravnini, v snopih v grad ter se tam zmlati, namreč iz Trbonj, Dravč, Vuhreda, Sekožni in iz trga Vuzenice. Tri dele dobi graščak, en del pa cerkev v Vuzenici. Kar pa se tiče podložnikov v hribih »und so mit der Ari gepaut wird«, se mora (žito) zmlatiti pri podložnikih in dobi graščak dva dela, en del pa gre župniku v Vuzenici, in sicer od pšenioe, rži, ovsa in ajde. Sledijo potem imena teh podložnikov in sicer je: 22 imen podložnikov samostana v Marenbergu 20 » » graščine vuzeniške, 10 » » župnije v Vuzenici, 15 » » Reinprehta pl. Gleinz, 8 » » Sigmunda pl. Ivniškega, 4 » » Henrika pl. Ivniškega, 22 » » Friderika pl. Hollneck, 5 » » Hansa Wiischl Edhnanssitz, 4 » »•>- Eufemije pl. Wildenstein, 1 (Goller) podložnik samostana v Št. Paulu in 1 (Tratnik) podložnik »des von Sipesdorf«, 2 podložnima župnije Sv. Martina pri Slov. gradcu, 1 podložnik bolnice v Slovenjgradcu, 2 podložnika (Mcžnar in Tueher) cerkve sv. Danijela in 1 podložnik (Karbel) cerkve sv. Janeza nad Dravčanii. Naslednjih pet podložnikov je dajalo celo desetino vuzeniški graščini: Pobernik, Lebič, Kaiser, Bernhard in Samlo. Desetina pri Sv. Lenartu nad Marenbergom na Radiju se je morala pri podložnikih zmlatiti in je dobil dva dela dekan v Dravogradu, en del grad v Vuzenici, in sicer od pšenice, rži, ovsa in ajde; to desetino je dajalo 35 podložnikov zgoraj navedenih gosposk. Mala desetina pri Sv. Antonu (»i m M o s c h e i n i g k h«) se je morala zmlatiti pri podložnikih in je dobil: eden del grad v Vuzenici, eden del gospod »von Wildenstain am Ratnperghof zu Marnberg« in eden del župnik v Vuzenici; sledi 34 imen podložnikov raznih, večinoma že zgoraj navedenih gosposk. Desetina v Gornji in Spodnji G o rt i ni se je dajala letno v snopih; dva dela je dobil graščak v Vuzenici, en del pa dekan v Dravogradu. Sledi 13 imen podložnikov v Gornji in 9 v Spodnji Gortini. Desetina v Slovenjgraški dolini se je pobirala od 31 kmetov tiste doline, ki so bili vsi v Šmartinski župniji in podložniki raznh gosposk; dajalo se je od pšenice, ovsa in ajde, ter je dobil dva snopa graščak vuzeniški, enega pa Šmartinski župnik. Pripomba: ti podložniki so morali tudi odrajtati namesto prosa, bera, boba (!) »und dergleichen T r a i d t« (!) od ene kmetije vršnik en škaf ovsa. Od desetine v Ribnici se dajeta dva dela vuzeniškemu graščaku, tretji pa župniku istotam. Sledi 62 imen podložnikov, od teh je 60 podložnikov vuzeniškega vlastelinstva. V vasi Ribnica se imenujejo: Poderžnik, Dvornikh, Mačnik, Jelen, Welliger, Valentin Janže, Knez, Liebšnik, Končnik, Šatur, Petrej, Schwaiger, Lah, Pičko in Kristan. Desetino od prosa v Gortini daje 9 tamkajšnjih podložnikov. Letino v ovsu (»Landgerichtshabern«) daje 89 podložnikov raznih gosposk, in sicer in relutoi po 1, 3 ali 6 le eden plača 7 ft in eden 8 ft-. Sledijo davščine treh uradov v SI. goricah. Ad 8. a) Urad v Kranjah. Tu je bilo 23 podložnikov, ki so dajali poleg zem. davka še natura-lije, in sicer kokoši 1—4, ovsa 1—4 korce (»Gorz«), »Pergviertl« 6—12, in »Leiiterungsachterl« 6—12. b) T1 a k a. Ti podložniki so morali že od nekdaj obdelati vinograd, grozdje sprešati in spraviti vino v sode (» . . . seind von alters her schuldig, den hofweingarten daselbst am Kranachperg mit aller arbeit zu robaten bis in die Vasser«.) Tudi so morali prazne sode, »sovill man davon zu Pau-weingarten, auch Zinsmost und Perkrecht bedarf«, zvoziti od župana (»suppan« = upravnik) na Plaču v Kranje, potem so morali tudi spraviti »den Pauwein, Zinsmost und Perkrecht« v Ivnik. Ad 9. a) Urad na Plaču, kjer se reče v Podgradu(Podigrac), je imel 9 podložnikov, katerih vsaki je dajal poleg davka tudi naturalije v nekoliko višji meri kakor v Kranjah, in zraven tega še vsaki »Khuchlgelt« v znesku od 12 {)do 06 ft. b) Tlaka. Teh 9 podložnikov je moralo prazne sode (»alles lar Astach«), kolikor se jih potrebuje v Kranjah in na Plaču, zvoziti od župana v Cirknici na Plač; tudi so morali spraviti vso davščino v vinu, kar je nad 8 sodov, v Arvež. Ad 10. a) Urad v Cirknici ob Pesnici. Tu je bilo 13 podložnikov, ki so dajali poleg davka v denarju še po 1—4 kokoši in 5—40 jajc. b) T1 a k a. Ti podložniki so bili dolžni, prazno posodo, kolikor se je je potrebovalo v Kranjah in na Plaču, zvoziti iz Maribora do župana v Cirknici, 8 sodov vina (kar je davščine), pa še iz Cirknice do Arveža. Ad 11. Vinska davščina (»Perkhrechteinkhumben«). V Kranjah je plačevalo 41 kmetov te davščine po 1—8 ft, v Podigradcu je plačevalo 32 kmetov te davščine po 1—6 ft, v srednji Kresnici (»in der mittern Grassnitz«) tudi 32 kmetov po 2—32 ft, in razen tega dajejo tudi še nekaj vina in natura. Ad 12. Način žitne in vinske dajatve pri vuzeniški graščini. Pri vuzeniški graščini se je uporabljala za zrnje posebna mera, škaf, (»Schafl genannt«), po katerem se je plačevala vsa dača (»alles rinnig und schwar Zinns«), tudi desetina od žita »sambt dem Landgerichtsfutter«; tak škaf je držal zvrhan 25 starih kanglic (»alter Tischmasskhandln«.) Mera za vino, po kateri se je dajalo v K r a n j a h in na P1 a č u, je dr* žala 24 kanglic stare mere, ter se je na vsaki »pergviertl« dajalo še eden »Leiiterungsachterl«, ki odgovarja dvema kanglicama. Potem ponovi pisec urbarja še enkrat, da drži v Kranjah eden »Perg-viertl« 24 kanglic, »und jedes R e c h t e r 1 (menda napačno pisano za Achterl) drauf zwo Tischkhandl altes Mass«. Vedrica (»das Eimerl«) v P o d i g r a d c u je merila 8 kanglic in izčistnine (? »Leuterungsachterl«) se je dajalo poldrugo kanglico, v Cirknici pa je držala vedrica 12 kanglic, »das Achterl drauf« pa dve kanglici stare mere. Ad 13. Odnos rednih letnih dohodkov v denarju in naturalijah. Tržani v Vuzenici so plačevali vsega 17 fl 2 p 2 0-. Podložniki v slovenskem, sakavskem in ribniškem uradu — izvzemši dva upravnika — v gotovini (»t r u k h e n Geld-dienst«) 222 fl 6 8- 10 (S. Pšenice vuzeniški škaf 1, rži vuzeniških škafov 157. Vsak tak zvrhan škaf je meril 25 kanglic; na graške") četrtinke ali čebre, katerih eden je imel 48 kanglic, preračunano da to 81 čebrov, 37 kanglic. Ovsa vuz. škafov 131, vsak zvrhan po 25 kanglic; če se jih preračuna na običajno (»gehauste«) graško mero, čebre, ki merijo po 64 kanglic, potem to iznese 51 čebrov, 11 kanglic. Prašičev (»frischling«) 51 kom. jagnjet (»lemper«) 42 kom. navadnih sirov (»gmaine Khas«) 835 kom. boljših sirov (»Eierkhas«) 34 kom. svinjskih plečet (»Schuldtern«) 118 kom. svinjskih stegen (»Khrumppan«) 37 kom. kokoši (»hiener«) 253 kom. jajc (»Ayr«) 2860 kom. Letina v ovsu (»Landgerichtshabern«), katero so dajali podložniki vuzeniške in drugih gosposk, je znašala 124 škafov, kar odgovarja graški meri 48 čebrov, 28 kanglic. 6) Zanimivo je, zakaj pisec te domače mere preračuna v graško mero. Nadvojvoda Karol II. (1564—1580) je namreč izdal v letih 1570 do 1578 celo vrsto generalij (naredb), v katerih strogo zapoveduje, da se ima v celi Štajerski uporabljati edinole graške mere, sicer 20 cekinov kazni. In ta urbar je sestavljen — na podlagi onega Iz leta 1570 —, osem let po zadnji nareidlbi, 1. 1586, torej je bilo zelo riskantno, take stvari radi uporabljanja drugih mer zapisati v urbar. — Graške votle mere (za tekočine) so bile: 1 čeber (vedrica) = 4 osmičke (Achterl = 80 kanglic)s 1 štrtinjak = 5 velikih ali 10 malih čebrov (1 mali čeber = 60 1 = 2 osinički), 1 osmička = 20 četrtink; štrtinjak je imel torej 400 četrtink = 600 1. Obširneje o merah tega časa glej: »Ig. Schrotter: Die alten steirischen Langen-und Hohlmasse«, Graz 1858, 73 stranij in 3 tabele. Poleg tega se je plačevalo za ta oves kot deželsko sodni davek še v denarju 1 fl 4 p 26 Trije uradi v Slov. Goricah v denarju 61 fl 6 § 7^ ft. Pšenice 8'A meric (»gorz«), ki so jo pa v zadnjih letih plačevali merico po 20 krajcarjev, pri čemer naj tudi naprej ostane 2 fl 6 (J 20 ft Ovsa 85 meric, vsaka po 10 kr. 14 fl 1 p 10 ft Kokoši 133 kom., vsaka po 3 kr. 6 fl 5 p 6 ft Jajc 488 kom., 10 za en kr. 6 p 15 ft Dača v vinu na Plaču 8^ štrtinjeka, v Kranjah 54 vinskih meric (»Pergviertl«), povrh izčistnine eno osmičko (»ain Leiiterungsachterl«), ki meri 2 kanglici, to znaša 1404 kanglice in 4 graške štrti-njake ter 124 kanglic, vsega skupaj pa 12 štrtinjekov, 4^ čebrov manje 4 kanglice. Dače v vinu v Kranjah se je dajalo 127 vinskih meric, in toliko osmičk izčistnine; vinska merica je imela 24 in osmička 2 kanglici. VPodigradcuseje dobilo 119 čebrov in toliko osmičk; čeber je meril 8, osmička (izčistnine) pa VA kanglice. V C i r k n i c i se je dobilo 66^ čebrov, istotoliko osmičk. Ta čeber je meril 12 in osmička 2 kanglici, — znaša to vse skupaj 5363 kanglic, po 320 na en štrtinjek, (torej 1 kanglica blizu 2 litra), iznese 16 štrtinjekov in 243 kanglic; zraven tega še »Pergkhphening und Vorleg-gelt« 2 ft 8 p jn polovico čebra ovsa graške ali Upniške mere, ki se je dajala poleg vinske dače. Ad 14. Druge posesti. Grad »Ober-Saldenhofen« je imel še naslednja zemljišča: a) Travnik v Ribnici, velik 5—6 dni košnje; se je kosilo le enkrat na leto. b) Travnik poleg župnišča v Vuzenici, prilično za 8 dni košnje, je do-našal seno in otavo. c) Pri gradu sta bila dva vrta za zelje in repo. č) Velik gozd v Ribnici. d) Mali gozd, ki se mu pravi Pogorevc. e) Paša poleg grada za nekoliko glav živine.7) f) Planina (»Albn«) je v Ribnici: tja ženejo podložniki vsako leto go- vedo in konje past. Plača se za to pašo od komada »nacli Glegen-hait«. g) Grajski vinograd je »am Kranachperg«, poleg pa mali gozd. Od tega se ne plačuje ne desetina ne vinska dača. 7) Pašnik pri D. M. na Kamnu. Ad 15. Ribištvo. V starem, leta 1496 reformiranem urbarju se poroča, da spada k vuzeniški graščini nekaj ribiške pravice v Dravi in v Ribnici; pa tam ni naznačeno, kje se začne in kako daleč se razteza. Krištof Kolnic (komisar) popisuje v vlogi od 28. novembra 1570 to ribištvo tako-le: Na Dravi se ribištvo začenja pri prvem potočku, ki se steka (vzhodno) poleg Puhenštaina v Dravo, potem po Dravi do izliva Cerkvenice (nad trgom Vuzenico), odtod ob obmirju trga Vuzenice nizdol do kamna, ki je pod cerkvico Naše ljube Gospe (na Kamnu) na neki njivi, ki je last dedičev Sigmunda Ivniškega; v ta kamen je vsekanih nekoliko križev. Od tega kamena naprej po Dravi do potoka Spodnje Velke. Onstran Drave spada ribištvo pod vuzeniško graščino od potoka, ki se izliva pri Pongra-cu Kaiseru8) pod Muto v Dravo, odtod po Dravi gor do Gornje Velke pod Klavžami,9) kjer meji Štajerska na Koroško. »Nachdem aber durch die jiingstgewesten Beiitungskommissarien diser Merrschaft vermog Irer den 18. Dcz. des 84igisten jars eingebrach-ter Relation die Vischerey an der Traa mit Puechenstain und Miirnberg ainstails strittig befunden, so wierdet sich disorths der Innhaber bemel-ter Herrschaft gleichwoll dessen, so Er von rechtswegen befuegt, zu be-tragen und selbe sovill sich gebtihrt, handhaben wissen.« K tej graščini je spadal tudi Reka potok (»Trafiner Pach«) od izvirka pod slovenjgraškim sedlom pa do Drave, približno dobre pol milje hoda. C e r k v e n i c a je spadala istotako sem od izvirka »undter dem Schober (?!)« do izliva v Dravo, tudi dobre pol milje hoda. V u h r e š č i c a, od izvirka pod Črnim vrhom do izliva v Dravo, dobro miljo hoda. — V teh treh potokih nima drugi nihče pravice ribiti. Potok V e 1 k a pri Breznu je od izvirka pri treh jezerih na Ribniški planini pa do izliva, dobro miljo hoda dolg, delita si ribiško pravico na pol vuzeniški graščak in šentpavelski opat (šentlovrenški urad). Ad 16. Lov (»Reissgejaid«). Lovci v vuzeniški deželski sodniji in v mutskem uradu so se morali vsako leto imenoma popisati; ti sicer od lova niso plačevali nič, a kar so vlovili, so morali prinesti v grad »und denselben fang in nachvolgend anslag zu geben schudig sein.« Pozneje pa je dostavljeno: »Doch was den Wildpoam auf Rot- und Schwarzwild anlangt, gleichfalls die Reh-pokh und Reh,« (na strani popravek: »correctura ist vermug des Herrn Leonharden von Kolniz in gefertigter Khaufverschreibung beschehen«, in e) Med Bučinekom in Turnerjem. ") Danes Morenhof. ta korektura je: »Reh, Hasen, Feldwiltprat, Fux, Wolf und dergleichen«), to si je pri tej graščini in pri uradu na Muti pridržal in izvzel prodajalec sam (nadvojvoda). Sledijo takse za divjačino, ki nam kažejo, kakšna zverjad se je še takrat potikala po pohorskih gozdovih. Od medveda (»ain Tazpern«) 4 p od volka (»ain Wolf«) 1 fl od risa (»ain Lux«) 1 H od velike divje svinje (»ain grosses Wildschwein«) 4 p od srednje divje svinje (»ain miters Wildschwein«) 2 p 20 ft od prasca (»ain Frischling«) 2 p od srnjaka (»ain Rehpockh«) 2 p od srne (»ain Reh«) 1 P 18 ft od lisice (»ain Fux«) 1 P 2 ft od zajca (»ain Hasn«) 12 ft od boljše kune (»ain Fiechtmader«) 2 p 20 ft od navadne kune (»ain Puechmader«) 2 p od veverice (»ain Aichhorn«) 3 ft Divja perutnina (»Federwiltprat«) od divjega petelina (»ain Waldhaan« ) 1 P 18 ft od divje kure (»ain Waldhenn«) 1 P 2 ft (»ain Prambhenn«) 1 P 2 od jerebice (»ain Haselhuen«) 8 ft od 1 velikega ptiča (»ain grosser Vogl«) 1 ^ od 3 malih ptičev (»drey khlain Vogl«) 1 ^ Ad 17. Meje deželnega sodišča. Ta del iz vuzeniškega urbarja je že dobesedno objavljen v »Beitrage« letnik XXXVII—XL, stran 505—507; omenim naj tukaj le, da se v splošnem krijejo meje nekdajnega dež. sodišča v Vuzenici z mejami vuze-niške pražupnije, oziroma z današnjo dekanijsko mejo; to je ves del današnjega marnberškega okraja južno od Drave, — na Muti pa oni del med Bistrico in gorskim grebenom, večji del občine Sv. Primož nad Muto. Ad IS1. Razno. 1. »Gejaid«. Na planini, ki ji pravijo Krumpah in ki je dobre pol milje hoda dolga in četrt milje široka, spada lov vsaki dve leti vuzeniški graščini, tretje leto pa Andreju von Mettnitz auf Limberg, drugemu pa nikomur. 2. Pripominja se, da glasom vloge komisarjev z dne 18. decembra 1584 ni le meja deželskega sodišča, ampak tudi ribiška pravica na nekaterih mestih sporna, »wie sich dann desswegen mit der Confin bey der Herrschaft Seldenhofen und Weitensteiner Landtgericht . . . .«, naprej pa manjka, — najbrže, da se je treba sporazumeti.10) 3. Istotako je tudi z gradom Puhenstajnskim radi obmirja in ribištva, potem z uradom slovenjgraškim (menda manjka »nekatere točke sporne«), nadalje so zmešnjave (»halten allerley irrungen«) med uradom na Muti in graščino v Marnbergu, tudi z Ivniško, istotako z Limbergom radi planine Krumpah, — (in sedaj previdno zopet pristavi prejšnjo klavzulo), da se bode graščak Vuzenice in urada na Muti onega, kar mu že od nekdaj po pravici gre, sam vedel prav držati. 1. »Stopence«. Ob cesti Ptujska gora-Rogatec leži občina in župnija »Stoperce«. Ta jezikoslovna pokveka se rabi že čez sto let in danes celo uradno, ker še ni nihče opozoril na popačenost te oblike. Zakrivili so pa menda ta nestvor tamošnji prebivalci sami, ker slišiš v njihovem govoru vedno nekak polglasni »r«. Če koga vprašaš, od kod da je ali kam da gre, boš čul »iz Stoprnc« ali »v Stopernce«, ako imaš dober sluh za nežnosti ljudske govorice. Da je pa oblika »Stopence« edino pravilna in tudi prvotna, zato imamo dvoje prič. V srednjeveških listinah so pisali »Stamphendorf« in »Stamphern« (1. 1440), ker so po takratni navadi (ali razvadi) v nemških pisarnah slovensko »stopo« preoblikovali v nemški »Stamphe, Stampfe«, in so dobili tako označene nemške oblike tega krajevnega imena. Drugi dokaz donaša Kiiidcrmann v svojem: »Repertorium der steier-markischen Geschichte, Geographic itd.« (Gratz 1792). On navaja tam dvakrat »Stopenzen« (pri članku »Rohitsch«). To ime stoji v nekem starem aktu, iz katerega zvemo, da je bila samostojna kaplanija »St. Anton bei Stopenzen« takrat priklopljena Rogaški dekaniji. Take stope so stale ob Skralskem potoku in je dal tam phati proso, ajdo ali ječmen, kdor se ni maral ukvarjati s hišno stopo. — V bližini ob Dravinji (pri Makolah) imamo tudi naselbino »Stopno«, katerega imena pa niso nikdar ponemčili, kajti že 1. 1265 so ga pisali »Stopendorf«. — Iz vsega je razvidno, da so v tem okolišu bile stope ob tekoči vodi nekaka krajevna posebnost, in da je bilo to tudi merodajno za poimenovanje do-tičnih naselbin. 10) Vse te sporne točke so se pozneje res potom vlade obravnavale in Uredile ^ tozadevni akti so še vsi v arhivu deželne vlade v Gradcu; io njih poročam pozneje enkrat posebej, obenem pa tudi o razlikah med tem in prejšnjimi urbarji. Krajevni imeni Stopence in Tezno. Na slovenskem ozemlju je sličnih krajevnih imen še več, kakor: Stopce, Stopče, Stopnik, Stopiče. Umestno bi bilo, da veliko županstvo take ugotovitve tudi uvaža in vse napačne oblike krajevnih imen v svojem področju uradno popravi, odnosno, da dobe občine povsod pravico rabiti svoje zgodovinsko ime. 2. »Tezno«. Jezikovni temelj tega krajevnega imena je bil dolgo zagoneten, ker tudi razne oblike v starih listinah, kakor »Dechsen, Toyssen« (1265) in »bey derii Thesen« (1. 1493) niso nudile nikake jasnosti. Še le pozneje smo prišli temu imenu na bližjo pomensko sled, ko smo čitali v zakonu »Poljičke republike« v 40. poglavju (Kapituli od popaše«) naslednji odstavek: »I ovoj je zakon, da se nejma puščati živina po tuili tezih, gdi more ščetu učiniti. Ako li se najde živo u tegu, gdi čini ščetu, ovo je zakon: najprvo živina velika, ča su goveda i koni i tovarci, gdi se najdu u vinogradu zimi, ali kada nije u grozdje, tada svaka glava plača dinar, a živna drobna dužna je svaka glava bolanjču.«1) Toda tu so še zopet nastali pomisleki o pristnem pomenu, kajti Hrvati rabijo danes vsekakor še izraze »teg, tezi« za o b d e 1 a n o z e m 1 j o kakor gospodarsko letino v obče, in je tudi pri nas beseda »teg« znana za žitno polje in »težak« za delavca na polju; pa to ne more biti pravi svojedobni pomen, ker bi bilo nesmiselno, ako bi moral kateri-sibodi zakon prepovedati spuščanje živine na njive, ker je taka prepoved radi velike škode samaobsebi umevna. — K točnejšemu pojmovanju nam je pripomogel šele štajersko-nemški jezikovni zaklad.2) V starejših nemških listinah se rabi mnogokrat beseda »Tese« in »Tose« za naš gaj. Zemljiščna knjiga graščine Limbuš (pri Mariboru) omenja n. pr. pri 1. 1680, da šteje k veleposestvu lepa tezaalibrezovgaj (»die Herrschaft hat ain schone Tese oder Piirkhwaldt«), in na drugem mestu, da je tam gajič ali teza (»ein klein Gestreiss oder Tese«).'). Nadalje čitamo v patentu z dne 1. aprila 1732, da je prepovedano loviti ptice na tezah (»Der Voglfang auf denen Tesen ist eingestellt«), in iz listine iz 1. 1683. razvidimo celo pravi značaj takih tez, kajti ta omeni, da je nekoč iz ora-nice postala teza (»ein Ackher so ein Tese geworden«). Nadzorniketa- *) Mesič, Polljički Statut, Arkiv za jugoslav. povjestnicu, V., 225. Zagreb. — Najstarejše besedilo tega zakona1 je ohranjeno iz I. 1400. — »Poljica« je krajina ob morju med Omižem in Spljitom v Dalmaciji. — Tej republiki so napravili Francozi 1. 1810. konec. — Posebnega tolmačenja navedeni odstavek ne zahteva, ker razume Slovenec vsako slovansko besedilo tem bolje, čim starejše je. — »Bolanjča«, pravilneje »polan-•ča« =r pol dinara. 2) Unger-Khull, Steirischer Wortschatz. — Graz, 1903. ') Grundbuch der Herrschaft Lembach, 1680, fOl. 8. (Deželni arhiv v Gradcu). *) Giiltaufsandung«n d. steirm. Landesarchivs. kih tez so imenovali »Tesenjager«6) ali »Tesenmeister.") Istotako je bil v rabi izraz »Vogeltese« za gaj, kjer so lovili ptice-pevke.7) Vsemu temu odgovarja naše »Tezno« kot skupinski izraz za več »tez« še danes. Na vojaškem vežbališču je še vedno mnogo gajev in tam stoji še danes lovska hiša, kjer je stanoval omenjeni »Tesenjager«, kar je za sedanje razmere drugače nerazumljivo. — Brezdvomno je bil pri nas nekdaj samostojen in vzporeden izraz »teg, teza, teze« za g a j v širši rabi, toda zgubil se je pozneje v ljudski govorici. Edini spomin se je ohranil še v današnji naselbini »Tezno«, katera je pa še le pred kakimi 15. leti postala samostojna občina in ni bilo v starejši dobi tam — razen lovske — sploh nobene hiše.8) Če strnemo vse zgodovinske podatke končnoveljavno v kratko opredelbo, so torej »teze« bili gaji med njivami v ravnini, kateri so služili posestniku tudi kot pašniki. Iz besedila Poljičkega zakona moramo nadalje sklepati, da te »teze« niso bile občinska last in radi tega tudi ni bilo dovoljeno tja spuščati1 tuje živine ali k r i ž e m pasti, kakor pravijo v tukajšnjih krajih. Take »teze« so nastale navadno tam med njivami, kjer ni bila zemlja posebno ugodna za oranje. Tak del se je opustil in se je tam zaplodilo samo raznovrstno grmičje ali drevje. Mariborske »teze« so n. pr. izredno prodnate. D. 2 u n k o v i č. Psevdonim B. E. v Pisanicah. Dr. Nikolaj O m e r s a. V XVI. letniku »Časopisa« sem na strani 49. pod črto opomnil, da je v 3. letniku Pisanic objavljena pesem »Amynt na oči svoje Elmire« Zoisova in da si moramo podpis ali psevdonim B. E. tolmačiti z imenom Baron Edelstein. Naslov barona Zoisa se je namreč glasil: Sigmund Zois, Freiherr von Edelstein. Drju Er. Kidriču se zdi moja domneva neverjetna, kajti, v Slov. bijogr. leksikonu o Feliksu Devu in njegovih sodelavcih, meni, da je B. E. menda le urednikov psevdonim. Zdi se mi potrebno, da svojo domnevo nekoliko utemeljim. Ko sem pred leti iskal gradivo za neko razpravo o prebujenju slovenskega slovstva ob koncu 18. stoletja, so mi prišli v ljubljanskem mu- 5) Frohnleiten, Vicedom-Reit 1661, fol. 49. — (Deželni arhiv v Gradcu). ") Protokolle d. Marktes Judenburg, 1671, fol. 32. — (Deželni arhiv v Gradcu). 7) Fleckh, Oststeirisches Idiotikon. — (Rokopis v deželnem arhivu v Gradcu). *) Ljudstvo govori pravilno: »grem na Tezno« in tudi Nemci pravijo: »ich gehe auf die Tesen«. Oblika; »grem v Tezno«, katero v npvejši dobi često čitamo v časopisih, je napačna. zcju v roko štirje zvezki slovstvenih beležk, ki si jih je zapisoval baron Erberg. V drugi zvezek (str. 10—16) si je prepisal iz Ljubljanskega tednika (Lalbacher Wochenblatt) članek »Historische Fragmente iiber die krainische Poesie«, ki poroča med drugim tudi o sodelavcih pri Pisanicah. Ker je članek za poznavanje tedanjih slovstvenih razmer zelo zanimiv in ga dosedaj še nihče ni objavil, ne uporabil, ga priobčujem v celoti, kakor sem ga prepisal; zamenjal sem le tedanji pravopis s sedaj običajnim. Kein einziges Lied, das der Slave aus seinen Ursitzen nach Krain brachte, hat sich bis auf unsere Zeiten erhalten. Haben die Slaven vielleicht nicht lauter Lieder heidnisehen Inhaltes gehabt, so mogen die christlichen Missionare docli immerhin eifrig genug gewesen sein, sie samt alien iibrigen, dessen des Heidentums in die Vergessenheit zu bringen. Aber hatten sie sich aucli erhalten, so wurden sie jetzt gewiB f tir das Olir minder wohl klingen, denn die Sprache ist seit der Einwanderungsperiode viel singbarer geworden, ein Vorzug, den sie vielleicht ihrer nachsten Nachbarin der ita-lienischen, der singbarsten aller europalschen Sprachen, groBen-teils verdanken mag. Wohl haben sich unter dem Landvolke hin und wieder manehe munteren Scholien erhalten, die aber gewiB viel jtinger sind. Ein der altesten bekannten Volkslieder ist das von dem Turnier zwischen den Rittern Lamberg und Pegam, welches mit einer deutschen Uebersetzung zu Laibach im Jahre 1807 ersehien. — Die Reformationsperiode scheint der krainisehen Dichtkunst nicht die giinstigste gewesen sein, obsehon zu glauben ist, daB in Manlius Druckerei krainische Lieder gedruckt wurden. Bis jetzt ist nichts davon bekannt. — Die krainische Dichtkunst lebte erst mit der zweiten Hiilfte des vorigen Jahrhunderts und mit dem An-tritte des jetzigen auf. Am Schlusse des sechziger Dezenniums er-schienen bei Eger 67 geistliche Lieder, die nur ihrer auBeren Form nach Poesien sind. Es sind meistens Leichengesange, die in ver-schiedenen Qegenden des Landes gesungen wurden. Sie sind we-der in namlichen Jahren, nociT alle von einem Verfasser gesehrie-ben. Man kann ihnen auch weder Verdienst der Sprache noch der Aesthetik beilegen. Indes hat durch die haufigen Auflagen dieser 69 Lieder das Volk seine Liebe zum Gesange bewahrt. — Mit den Jahren 1780 und 1781 machte der Augustiner Pat. Marcus durch ein paar kleine Almanache den ersten bekannten Versuch zur welt-lichen Poesie. Aber hieran hatte er den geringsten Anteil. Die ein-zelnen Gedichte dazu lieferten ihm Baron Sigmund Zois, Graf Edling, Vodnik und Pat. Damascenus. Man siclit in diesen Gc-dichten das unreife Haschen nach ciner gewissen Erhabenheit und das Dringen nach dem Purismus der Sprache. — Aber bald darauf brachte Linhart Thalien ein Opfer. Er iiberarbeitete zuerst das Lust-spiel eines Ungenannten »Die Feldmiihle« unter dem Titel: Zupanova Micka. Das Stuck wurde von einer Privatgesellschaft auf-gefiihrt und erhielt den ungeteiltsten Beifall des Publikums. Es wurde gedruckt und in kurzer Zeit war die ganze Auflage vergrif-fen. Dann. iiberarbeitete er von Beaumarchais die »Hochzeit Figaros« unter dem Titel: Ta veseli dan al Matiček se ženi. Audi dies Stiick wurde gedruckt und sclir bald ganz vergriffen. — In den Jahren 1797—801 gab Prof. Vodnik zu dem krainerischen Kalender und zur Zeitung verschiedene kleine Gedichte, die er dann sam-melte und anno 1806 unter dem Titel Pesme za pokušino lieraus-gab. Die in den Annalen der osterr. Literatur im Maihefte 1808 cr-schienene Rezension legt ilinen klassischen Wert bei. Im Sommer 1808 fing Vodnik Kotzebues deutsche KleinsUidter zu iiberarbeiten und bearbeitete sehr gliicklich zwei Akte, aber dann legte er das Stiick wieder auf die Seite. Moge er es doch vollenden! — Im Jahre 1803 iiberarbeitete Barth. Kopitar Kotzebues Hahnenschlag unter dem Titel: Tinček. Es war eine kleine, sehr niedliche Oper und wurde im Sommer des namlichen Jalires auf dem Theater zu Lai-bacli von einer Kindergesellschaft aufgefiihrt. Schade, dali der Ver-fasser sein Manuskript, von dem nur eine einzige Abschrift vor-handen war, so wenig achtete, er lies es in den Handen der Kinder, unter denen es gar verloren wurde. — Im Jahre 1801 gab ein ge-wisser Paul Knobel in Krainburg 8 Lieder heraus, deren niedere Zotten aber ein osterreichischer Rezensent mit der wohlverdienten Verachtung nach Hause wies. Es hat Leute gegeben, die den Namen Paul Knobel f tir einen fingierten Namen hielten, was er gar nicht ist. Paul Knobel war auf einem Dorfe bei Krainburg Schulmeister und hat seit dem November 1808 den namlichen Dienst in Weixelburg. — Johann Primitz, ein sehr talentvoller und fleitfiger Jiingling, ge-genwartig Horer der Redite zu Gratz, iibersetzte Aesops Fabeln aus dem Griechischen. Das Manuskript liegt zur Revision bei Vodnik. Primitz iibersetzte aucli das deutsche Volkslied von Claudius, die Poststationen des Lebens, welches gedruckt wurde. — Mochte doch nach diesen Vorarbeiten in der Poesie, die in der letzten Periode ganz ruhmlich sind, nicht wieder eine lange Pause eintreten! To poročilo je bilo spisano nekako ob začetku 1809. leta. Med De-vovimi sodelavci se imenuje tudi baron Žiga Zois. Leta 1809. je baron Zois še živel, njegovo ime je bilo v Ljubljani najbolj znano in vse prosvetno delo je bilo osredotočeno krog njega. Nimamo vzroka, da bi dvomili o resničnosti poročevalčevih besed, ki je bil, kakor kaže vsebina članka, zelo natančno poučen o slovstvenem delu in načrtih sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev. Amintova pesem na oči Elmire, ki jo pripisujem Zoisu, je edina erotična pesem v Pisanicah. Znani nam pesniki, ki so priobčevali svoje pesmi v Pisanicah: Pohlin, Dev, Mihelič in Naglič, so bili duhovniki. Pri strogih moraličnih načelih, ki so tedaj vladala med našo duhovščino, ni misliti, da bi kdo od njih spesnil pesem ljubezenske vsebine. Nasprotno je o baronu Zoisu znano, da je kot gojenec plemiške akademije v Reggiju zlagal italijanske sonete in madrigale in da je pozneje potujočim italijanskim opernim pevkam prevajal njih kuplete v slovenščino, da so presenečale Ljubljančane z odra z domačo besedo1). Gladek jezik, spretna verzifikacija, umetna oblika kitic, po čemer ta pesem vse v Pisanicah priobčene pesmi nadkriljuje, svedočijo, da je imel oni, ki je zložil Amintovo pesem, izredno tanek sluh za blago-glasnost besede in močno razvit čut za lepoto oblike. Poleg tega je spesnjena Amintova pesem v slogu pastirske idilike v kiticah, ki močno spominjajo na italijanski madrigal. Mislim, da nisem na napačnem potu, ako spričo psevdonima B. E. in navedenih dejstev domnevam, da je Amintovo pesem zložil v tistih časih v jezikoslovnem in leposlovnem oziru najbolj izobražen mož med Slovenci — baron Žiga Zois. Verjetno je, da jo je spesnil v mladosti v italijanskem jeziku in jo nato za Pisanice prevedel v slovenščino. Z Amintovo pesmijo in njenim avtorjem sta v tesni zvezi še dve pesmi, ki se nahajata v rokopisih Pisanic za 1. 1782. in 1783. To sta »Stanovitnost« in »Sončna roža na svojega nekedanjega dobrotnika«1). Obe sta zloženi v kiticah, ki so slične onim v Amintovi pesmi, le da so stihi ob koncu različno razporejeni. Prva je zelo neroden odgovor na Amintovo pesem, v drugi pa prosi Sončna roža dobrotno Sonce: Moje sonce! povej meni: Kaj de je žalilu te, Sem mordej jest v' pesmi eni __Pejla srd si? — Oh v' kaj zeni? ') Prof. Richter, SJgmund Zois, Freyherr v. Edelstein. 1820. Str. 7. — Dr. Iv: Prijatelj, Narodno gledališče. ') Dr. Stanko Šlebinger, Četrti zvezek Devovih »Pisanic«. Ponatis iz »Izvestja c. kr. II. drž. gimnaizije v Ljubljani v šolskem letu 1904/1905«. Str. 26 in 10. Povej! in' odžali me. Je povš, al' je pepelnica Greh moj bila, in krivica? Zložil jo je Damascen Dev. Pismo, ki ga je pisal baron Zois 4. aprila 1794. leta Valentinu Vodniku, nam svedoči, da je Zois z Devom osebno občeval. Bil pa je Zois znan filantrop in gotovo je podpiral ubogega pevca, ki je, kakor pravi Pohlin, »morbis podagrae, chiragrae, calculi et tabis miseriis afflictus, vires morborum versificando leviabat«; sosebno, ko je sam v tistih letih že bolehal na protinu. In kakor se je Dev v drugem letniku Pisanic ponižno zahvalil grofu Edlingu, da »En Kniž1) se vreden st'ri, si mujo perzadeti, Tu, kar sem krulil jest, od Jožefa zapejti«; tako se je hotel kot urednik s »Stanovitnostjo« oddolžiti baronu Zoisu, ker je priobčil Amintovo pesem v Pisanicah. Pa ravno ta pesem je dala povod, da se je razmerje med plemenitim dobrotnikom in bolnim pevcem ohladilo in ne basen o protinu in polžu »Putigram inu en povš« ali po Gottfriedu Benjaminu Hankeju posneta zabavljica »Pudelball«, katero je najbrže Dev naperil proti ravno tedaj po benečanskih impresarjih, Zoisu dobrodošlih gostih, v Ljubljano prinešenim redutam2). Zakaj, ko je sestavljal Dev rokopis za leto 1783., je sprejel vanj vse ostale pesmi iz prejšnjega letnika (1782.), izpustil je edino »Stanovitnost«. # * * Še nekaj o Tinčku Petelinčku. V Vodnikovem rokopisu se nahaja verzificirani sklep Tinčka Petelinčka v dveh zapisih. Slovstveni zgodovinarji so zato sklepali, da je Tinčka prevedel Valentin Vodnik. To splošno mnenje je popravil dr. I. Prijatelj v zgoraj omenjenem članku o Narodnem gledališču, rekoč: »Samo še neko otroško igrico je bil Zoisu v veselje spravil Kopitar, učitelj Zoisovih nečakov, 1. 1803. na oder«. Besede drja Prijatlja potrjuje tudi naše poročilo iz 1. 1809. Igro samo je prevedel Kopitar, ob koncu pa je vsekakor na željo barona Zoisa dodal Vodnik še nekaj verzov, ki so jih igralci po tedanji šegi zapeli, da se je predstava s tem večjim efektom zaključila. Te verze je sprejel Vodnik v zbirko svojih pesmi, kjer so se nam ohranili; dočim so Ko-pitarjev rokopis igralci raznesli in porazgubili. Kniž pomeni literata in ne kneza, kakor je to besedo napačno interpretiral F. Levstik v Vodnikovi pesmi »Kraynske Modrine žaluvanje nad smertjo Marie Terezije«. a) A. Dimitz, Geschichte Krains. IV, 227. Prispevek k »Sprotuletni Vijolici". Al. Turk — Ptuj. G. Fran Košar, davčni nadupravitelj v Ptuju, hrani med knjigami svojega pokojnega tasta dr. Ivana Petovarja (* 2. 8. 1824 na Pavlovskcm vrhu, t 8. 5. 1901. kot odvetnik v Ormožu) sešitek (19.5X16 cm) brez ovitka, vsebujoč na 20 straneh 6 pesmi v rokopisu brez vsakega podpisa in brez letnice. Ker je prva izmed pesmi posvečena profesorju dr. R. G. Puffu, druga profesorju verouka Juriju Matjašiču — obe z akro-stihom — in se na treh mestih omenja Vijolica, »Vijolica« in vijolično cvetje, bo njih avtor eden izmed treh pesnikov »Sprotuletne Vijolice«, mariborskega dijaškega lista iz 1. 1846.') Po narodnem,- slovanskem navdušenju, ki veje iz njih, pesmi lahko prisodimo duševnemu očetu in najbolj domoljubnemu pesniku »Sprotuletne Vijolice« Mihaelu Golobu (* 29. 9. 1829. pri Svetinjah); za njega govori poleg dejstva, da se je sešitek ohranil pri njegovem ožjem rojaku Petovarju, tudi pisava, ki, v rabi z in s za z ter s in f za s sicer nedosledna, očituje iste karakteristične poteze, kakor jih ima »drugi, nekoliko popravljeni«, 1. 1847. od Goloba v dosledni Gajici prepisani, Razlagu poklonjen izvod »Sprotuletne Vijolice«, samo da je pesmi tega sešitka pisala mlajša, okornejša roka2). Čas nastanka pesmi bomo radi pisave in grafike pomaknili nazaj v 1. 1845., ta čas zahtevata tudi posmrtnica Krcmplu, ki je umrl 21. 12. 1844., in naslov tretje pesmi »Želenje k novemu letu«. »Sprotuletna Vijolica« bi bila potemtakem izhajala ne v 1. 1846., ampak v šolskem letu 1845./46. — V oblikovnem oziru je zanimiva šesta pesem »Karanje Slovencev«, neke vrste glosa z osemvrstičnim mottom in osmimi osem-vrstičnimi kiticami! Pesmi slovejo: DAROVANJE GOSPODI DOKTORI. Odičenemu Štajerske ženile pev'cu Gospodu Dtor RUDOLF GUSTAV PUFF darovali njegovi slovenski vučenci. Dobro vole k' Tebi se podamo Gliih kak vertrrar TOže si sasždi, O prijazni vučenik Ti naš U' svojoj gn,ojnoj gredi vupajoč K' deli čemo it' pa kod nesnamo S'njimi veselit' gospoda v' gradi: Ti nam sam to svetlo luč k'coj daš Tak mi tud' sadimo den' no noč O Te pros'mo nam ipomoč podeli Ahi dla ]e bj hteli Slovenec prosi Radi bomo k'coj šli no veseli. . vijolico njeg'vo sdignot' k' nosi. Radovolno sliši to želenje , , . , „„ . *„i!,„„ U'kaži nam ti pravi pot k. ««"• tak ml. e"e im0 Daj nam tvojo Ti vsigdar smilenje " y'soj stiski, ia ne hodi mimo Od nas tiraj teškočo povsod bo te našo zmetno delo Lehko bo te našo naprejvsetje cvelo te vsigdar veselo. Friško nam prineslo dela cvetje. ') Fr. K,otnik: »Sprotuletna Vijolica« ... v ČZN XV. 1919, 114—126. Primerjaj tudi, kar poroča dr. Fr.,llešič v LZ 1904, 178—181. 2) Dr. Fr. Kotniku, ki mi je v svrho primerjanja pisave posodil svoj izvod »Sprotuletne Vijolice«, hvala! Professori veronaukov. — Ja sakaj bi mi tak v' strahi trepetali U' našem deli tak caglivo vsi se bali Radi bod'te, i, veseli moji brati I radujte se, kak prav slovenska mati Mamo en'ga, keri kak nagodna senca Ako nam je vroče, jazno ohladi Takega prijat'la, Samega Slovenca. Ja ta k' njemu naš broj slavski perbeži Ah! da litcl bi nam nesreče vse odbiti Še kak dober oča gorvset Slave nas Ino nam vu ftiški lubo priskočiti Cemo k' njemu sdignot' naš proseči glas Visoko vučeni častiti Gospod! Njim O Slavni! čemo se vsigdar sročiti Ah! le Oni nam bi hteli podeliti Svojo milost, ako nje mi vredni so. Prijatelno či do vseli našo delo Radost ncisrečna nžs obvenci te I podnesli bomo mi vsigdar veselo Jakost truda velko, i nesreče vse Ar te bode se sercnost vu nas vužgala Te nas nade salpustila pev'ska moč Enkrat bode nam lep' fetva sad podala Lubav vekšo v' našem serci vužgajoc Na moje slovenske brate. — Gor - slovenci! Gor Slovenci! nebo se nam odpre Puno sladke radosti sa nas Kero se s' mogočnim stebrom podpre Kam bi mogli hitit v'saki čas. Kero nam Slovencom se prikaže Samo nam — si čul Slovenski brat Neisbrojno nam dobrot podaže Nell resen — ta ja ideš rad? Kaj je toto nebo ti me baraš Gde je toti glasoviti kraj Gde nam ti tak slo veselje talaš Gde je gde je on veseli raj? Ti ga v' rokah maš le prav pomlšli Ti ja v' njega stopiš, či le češ Ta od nas 'do samo tisti prišli Keri njega vredni so — sdal veš. Da pa prav ti bratec odgovorim No pokažem tebi tisti ralj. Ino laži noter no natorim Tak čem sraveinti povedat sdai: Nebo. kero vijolično cvetje Nam podaja Slžvjanom vsigdar Tote je ja našo naprejvsetje r Kero bliska kak en suneni žar. Toto verte mi, je nebo našo Kero nam veselja tolko da V' toto hodmo brati mi na pašo Toto sa nas friško cvetje ma Ah — kaj sačnem noro jas berbrati Se isvišat s' našim veselj6m Leliko hiti ono se saiprati Lehko s'ruši nebo večni grom Tak viteško brati se bojujte Saj naj jakši ino drag vam dar Lepo si ga kinčte — pa ne vujte Rože si sasadte kak vertnar. Ono de ja močno fploh ostalo Či junačko 'te na brambo šli Pred učenikom de kaj valalo Č' te Slav'sko moč pokasat htli. Ja ipokažte, kaj [te bili vredni Nasledniki jakih Slavov bit Keri v' serčnosti so bili prednl Kerih rod na veke je častit. Ja Slove,neov rod je pres števila Gdo je nje še gda prebroit' snal Ah! da le bi njim s'jedinost bila Nebi nje en drug' — pod jarem gnal. Eden rod se drugem proti stavi Eden sosed drugega čerti Goričan Dolanci gerdo pravi Kaj je on Slavjanov roda ni. Jž kak bf te mogli — rod slovenski Mi kaj dobrega si naprejvset? Či nam takih špot, od vsili naj grenski Samih nam od bratov je nairedt. Meni pa ker 'kol'ga ste vi roda Glih prijetni brati vsigdar ste Gorje meni! či bom hudo s6da Ja te slavne ludstva vse. Tak 'li' brati dragi smenom bod'te ČemO ml se lubo s'družit v'kup Veršte v'kraj od Tebe gerde špote To 'de nam kak močni [talni ftup. Gor Slovenci! našo moč pokažmo Vsigdar stalno v'kup sjedinjeni Ja sa našo »Vijolico« stražmo Kaj njo nado (vergli) vetri [pomladni]; Brati, tak' II bistro mi priskočte S' pesmami častiti slavni rod Kupo vincai Slavskega natočte Tak te vi segurni koder g6d.. Žaluvanje po Krempl'ni Slovenskemi dogodivšinopišcL Kaj si smert ti jesna stor'Ia Nam Slovencom žalostnim NaS'ga si pisača v'mor'la Vnesla našo diko s'njim. Da bi dobil te jas v'roko Nigdar nebi te [pultil Vergel v' morje te globoko Da bi val' te tam šalil. Ja sagvišno smo mi tožni Slavi sdaj sapuščeni Ker'mi smo bli pred podložn! V' serci ino v' mislih vsi. Toti dragi več ne biva S' naše srede vun je vset. Tam vu miri že počiva Htel je dar sa delo met. Tebi blo je resen sveta 2e zadosti praznega Nam pa moč je sadai odvseta Sgubli smo prijatela Ti si Slave sagovoril Lubo nas obimil vse Sam si Tebi diko ftoril Naša hvala sviša te. Tvoje pesme nedoseče Sdignejo sa te sdai joč I, lubesni tvoje žgeče Kažejo nam velko moč. Ja sakaj si nas tak rano Drage tebi, sapultil Mi smo ludstvo sdai obdano Od zalesti ino sil. Gdo bo sa Slavjanske rode Lubesnivo se gor vsel Gdo več prijatelno bodb Kaj sa nje v'činiti htel. Ti prerano v' grob si išel Več dočak'li smo od te Ar, da enkrat le bi prišel Gledat, kak nam hudo gre. Ne mogoče, te dosvati Več si grobal skopegd Žalostimo se kak mati Mertvega se sinekd. PuTti tedaj k tebi priti Hvalo od Slovencov nas. Pusti vse is serca v'piti Pusti ktebi sdignot glas: Mirno spi vu' tvojem grobi Slavov nepozableni Kader neba Angel trobi Prišli k' tebi bomo mi. Bomo s' toboj se s'druzili-Tebi venec pletll tam Ga na glavo posadili O! dobrotnik Slavom nam. Karanje Slovencov. Ker poznati nečeš rod S'kerga šel si v' sveta luč Tak ti je pravični sodi: Nemaš serca nemaš pluč V' tniici mogel bi živet Ne si vreden sunca žar Nečeš domovine met: Ti izdavcc si vsigdar. Nebi rad, pa morem deno Jas povedat vsim nasoč Žlak vu serci me je geno Kres vas Slave mislejoč Kaj? češ bit Slovenec pristni Šegam našim si suprot Pred se od gnusobe s'čistni Keir posn atJ nečeš rod. Či ti prideš v' družbo Nemcov Ne govoriš nič od nas Či spotnen'jo se Slovencov Neprijetni ti je glas. Ti podaš se v' tako društvo Ode ti pijcš grenki žuč Da te sram je svati lukfctvo S'kerga šel siv' sveta 1 u č] Či te drugi osmejijo Da od Slavov roda si Majo tebe sa norčijo Nič ne vupaš gučat ti Zakaj se ne zagovoriš Ako žali se tvoj rod Či si taki špot sam storiš Tak ti je pravični sod. Neki. sebe sam ne sposna K' Nemcom 011 ta perleti Reče: [:ali nesreča grozna:] Da SloverlCe 011 čerti. Teško daš Slavjanoni hvalo Tak nesramni je tvoj guč Slav! ker Slavi delaš žalo Nemaš serca, nemaš p 1 uč]. Leži še bi zaterpeli Drugih nam narejen špot Da med nami nebi meti Takih ker si so suprot. Eden ovciga sovraži V' serci nemre ga terpet Slav, ker Slavi jezo praži Vtmici mogel bi živet. Ne je vreden da Slavjanske Hranijo ga ženkice V' kraje mogel bi se stranske O11 stirat' na veke vse. O prevzetnik ti nesrečni Ne zaslužiš doma dar Bivaj ti vu temi večni Nesi vreden sunca ž a r]. Idi Slav ti k vsim narodom Verži tvoj na nje pogleid Bivši tak tam z' ostrim sodom Bil od sveta večno v'zet. Ludstva vse dom rade majo Vse veseli kak vigrod Samo Slav! od tebe znajo: Nečeš domovine met. Kaj bi tedaj mogel djati Slavi! nam sovražniki Sakaj te slovenska mati Z' trudom velkim fploh redi Ti za njo ja skerbl nemaš Ne ljubezni — božji dar Scrd za njo si v' serce vlevaš Ti izdavecsi vsigdar. Nekaj pripomb k članku: Herman Jurij in njegova gimnazija pri Sv. Tomažu. (Časopis XXI. 131.) Na podlagi tomaževske župnijske kronike je spopolniti sledeče: 1. Učitelj Jurija Hermana se je imenoval Tomaž Perger, ne Pur-ger, in je to ime še sedaj ohranjeno pri njegovih potomcih-sorodnikih. 2. Razen tam navedenih učencev Jurija Hermana so še v kroniki zaznamovani sledeči: Simonič Jožef. Narodil se je v Moravcih pri Malinedelji dne 27. febr. 1812 ter je bil v Gradcu posvečen dne 31. julija 1840. Umrl je kot župnik v Kleku (Kloch) pri Radgoni dne 11. jun. 1871. Krajnc P. Barnaba, minorit, rojen pri Sv. Tomažu 12. jan. 1812, posvečen 1. avg. 1841 ter umrl na Dunaju 13. dec. 1860. Goričan P. Samuel, kapucin, rojen v Savcih pri Sv. Tomažu 27. jul. 1815, prišel na gimnazijo v Varaždin 1. 1830., na Reki dovršil študije, tamkaj deloval kot kapucin in umrl kot gvardijan v Karlopagu 4. apr. 1854. Obran P. Albin, rojen na Runču, je bil 1. 1843. kot frančiščkan v mašnika posvečen ter je umrl na Ogrskem. Simonič Janez Aleksander, roj. v Ivanjkovcih pri Svetinjah 3. maja 1823, je bil v Gradcu posvečen dne 31. Jul. 1850 ter umrl kot de- ficijent pri Kapeli dne 11. avg. 1892. D u h Jožef od Sv. Trojice v Slov. gor. je moral gimnazijo zapustiti, ker so mu stariši umrli; postal je potem mizar ter se 1. 1840. priženil v župnijo Sv. Lovrenca v Slov. gor., kjer je umrl 27. nov. 1886. Za grob Jurija Hermana se ne ve, ker je bil že večkrat prekopan, sicer bi se mu gotovo postavil spomenik. SV. TOMAŽ, ... _ .... M. Zemljlč. Bratovščina splavarjev v Vuzenici. Župnijski arhiv v Vuzenici hrani poleg »flosarske« mašne ustanove tudi zapiske ceha splavarjev (blagajniška knjiga, — udnina članov) in ci-nast vrč iz leta 1829. Že za turških vojn so bili vuzeniški splavarji daleč znani'), nedvomno so imeli že tudi takrat tu bratovščino ali ceh, naj-brže s posebnimi štatuti, ki so se pa izgubili. Iz omenjene knjige, ki se začenja z letom 1776., posnamemo, da se je ta bratovščina delila v mojstre, izmed katerih so izvolili predstojnika in namestnika (»Obervorsteher«, »Untervorsteher«), potem v hlapce-po-magače (»Knechte«) in brate in sestre — podporne člane. L. 1776. je bil ') Olj Muchar: Gesch v. St>rmk!VIII., str. 400 naprej. predstojnik Joaliim Andrej Diettinger in namestnik Nikolaj Kaiser, mojstrov je bilo 57, hlapcev 27, bratov in sester 20. Kakor se da sklepati iz imen mojstrov, je bil ta ceh splavarjev za ves teritorij takratne deželske sodnije vuzeniške (odgovarja današnjemu obsegu dekanije vuzeniške). Koliko se je plačevalo članarine, iz zapiskov ni razvidno, ker je za vsako leto le označba »dt« = dedit. Nov seznam članov je bil sestavljen (v isti knjigi) 1. 1800.; predstojnik Janez Ertler, namestnik Janez Pahernig, navedenih je mnogo imen, ni pa razvidno, kateri so bili mojstri, kateri hlapci in kateri podporni člani. Leta 1812. nahajamo kot predstojnika Štefana Urbana, namestnika Jakoba Ašnika, članov, mojstrov, hlapcev in bratov je bilo 133, sester pa 32. Plačevali so članarine po 9 ali 12 ali 15 kr. do 36 kr., sestre pa pod-pornine 4 kr., od 1. 1815. pa 6 kr. Občni zbori so bili menda novembra, ker pravi napis nad seznamom za leta 1812—19: »Verzeichnis uiber die vom 8. November 1812 bis En-de Jahr 1819 bei dieser im landesfiirstl. Markte Saildenhofen bestehen-den Flosser-Brudcrschaft einverleibten«, istotako pri seznamu za dobo 1820—1829 (od 5. novembra). Točno je razvidno stanje posameznih skupin tega ceha v dobi od 1829—35. Predstojnik je bil Anton Pachernig (p. d. Brodnik), ki je daroval ali dal napraviti za ceh cinast vrč. Ta drži 2.5 1, ima kljun in pod njim vgravirano ime »Anton Pochernig«, na pokrovu pa je letnica 1829 in vgravirana ladja. Predstojnikov namestnik je bil Lovrenc Koširl (p. d. Vutej), mojstrov je vpisanih 31, ki so plačevali udnine 8 kr., hlapcev in bratov 128, so plačevali članarine 4 kr. letno, sester pa ni. (Anton Pachernig je bil predstojnik do svoje smrti 1. 1866.) Za tem je bil predstojnik Gašpar Grabner, zadnji pa Simon flolbl (p. d. Rus), ki je umrl 24. nov. 1914, — ž njim pa je menda za vedno — zaspala tudi ta bratovščina, ki ima v cerkvi tudi svoj lestenc (srednjega) iz Slom-šekovih časov. Pri nadžup. cerkvi so tudi listine, ki se tičejo mašne ustanove spla-varske zadruge. Ustanovna listina se glasi: Ich Joachim Dlettingeir und Niclaus Kayser als Zunftmeister zu Saldenhofen bezaigen hiemit, dass gleichbesagte Flosserzunft ain Capital per 125 fl [: so bereits schon Kraft Schuldbriefs unterm Dato Graz den 1 May 1772 bey der Landschaft in Steyer ad fructificandum angelegt wordlen :] der Pfarr Kirchen s. Nicolai zu Saldenhofen so gestalt gestiftet habe, auf das alljShrlich und zu ewigen Zeiten in Festo s. Nicolai ein gesungenes Amtt fiir die annoch lebende, dann infra oetavam omnium Sanctorum ein Seelenamt fiir die bereits verstorbene Flqsser, und endlichen hiernachst aucJi intra anni decursum vier hI. Prtvat Messen fiir obbcsagte sowohl lebendige als verstorbene FlOsser von denem daselbstigen Herren Curaten verrichtet werden sollen. Urkund' dessen ist unseT Fertigung Saldenhofen den 6. Dezembris 1772. Kolek 15 kr. pečat: v sredi v ovalu štajerski panter, okoli razni okraski, zgoraj črke Joachim Diettinger derzeit Zunft-melster der Flosserzunft zu Salden-hofen als Zeug und als von obbe-riihrten Lesens und Schreibcns un-kiindigen Niklaus Kayser erbetener I. A. — D. (Joachim Andreas Diettinger) Fertiger. To listino je goriški nadškof Kari Mihael Attems potrdil dne 2. julija 1773 in odločil sledeče: i>. . . Nos dietam fundationem laudantes acceptantes et approbantes auetoritate nostra ordinaria volumus atque decernimus, ut pro quolibet sacro cantato Kr 45, pro privatis singulis Kr 30, organistae et cantori Kr 30, residuum vero de censu inde pro-fiuente ecclesiae arehiparoehiali praefatae cedere debcat.« Obe listini je potrdila cesarica Marija Terezija v Gradcu 3. nov. 1773 z novo listino, ki se je izdala v treh izvodih: enega za cerkev v Vuzenici, enega za splavarsko zadrugo v Vuzenici in enega za dvorni arhiv. Na tej listini je velik državni pečat in štirje nečitljivi podpisi. Ko je denar izgubil na vrednosti, so seveda bili tudi prejemki zmanjšani in maše reducirane, — danes pa ni ne denarja, ne obligacije, tudi ta dohodek nadžupnije je (poleg drugih ustanov) usahnil kot žrtev svetovne vojne. Kritične pripombe k tekstu Hrenovega memoriala o zgodovini reformaciji* na Slovenskem. Odkar sem izprevid'el, da dobe katoliške reformacije in restavracije na Slovenskem do zdaj še nihče ni obdelal s tak/) ljubeznijo in kritiko, kakršno po vsej pravici zasluži, sem se začel natančnejše zanimati za podrobnosti te dobe, predvsem seveda za moža, ki stoji v njenem ospredju, škofa Tomaža Hrena. Čisto naravno je, da so mi pri tem zanimainju rokopisi in zapiski Tomaža Hrena posebno dobrodošli in tembolj dragoceni, čim manj so pristopni, oziroma čim manj je upati, da bi jih kdo zopet želel videti in čitati v avtografu. V tem oziru je zlasti zanimiv Hrenov Memoriale o zgodovini reformacije na Slovenskem, ki se nahaja v semeniški knjižnici v Ljubljani in ki je po svoji zunanjosti, v prvi vrsti po svoji bledi ali pobledeli pisavi pač za malokoga vabljiv. Na kake težkoče zadene pri čitanju tega Hrenovega koncepta človek, ki mu manjka paleografske naobrazbe, najbolj očitno dokazuje Hicingcr, ki je z njim seznanil javnost v Mittheilungcn des hist. Vereins f. Krain 1864, 1—3. Fr. Kidrič, ki je prvi primerjal Hicingerjev tekst s Hrenoviffr ?£ivtografom (glej Časopis za zgodovino in narodopisje XIX (1924) 20—24), je popolnoma pravilno ugotovil, da je Hicingerjev tekst kritično neraben. Ko je opazil veliko razliko med obema tekstoma, Si je zastavil vpra- Jos. Mravljak Slovstvo Sanje, zakaj si je Hicinger za svojo objavo prikrojil metodo, ki se rrtora brezpogojno obsojati. Ko sem nedavno tudi jaz primerjal oba teksta, sem postavil drugo vprašanje, ki se mi zdi stvari veliko bližje, namreč, ali' je Hicinger sploh hotel prirediti izdajo teksta. Iz okvira, v katerem nam Hicinger podaja svoj tekst, sledi po mojem mnenju, da Hicinger ni nameraval prirediti izdaje teksta, temveč le izvleček, ki je seveda zeilo dobeseden in zelo obširen in ki bi ga lahko bolje imenovali redakcijo. Hicinger namreč podaja tekst pod naslovom: Ausziige aus den Handschriften der Seminarsbibliothek zu Laibach (1. c. str. 1.), zaključuje pa tekst z opombo: Vor-steliende N o t i z e n (torej ne: tekst)... riihren ihrem I n h a 11 e (torej ne po besedilu) nach vom Bischofe Thomas Chron her und sind von dessen eigener Hand gesdlirieben... (1. c. str. 3.). Na ta način je treba sodbo o metodi Hicingerjeve »izdaje« orrtiliti, dasi na drugi strani tudi Hicingerjevega latinskega izvlečka ali redakcije ni mogoče hvaliti. Hvaležni moramo biti Kidriču, ki je izdal (1. c.) Hrenov memorial; njegova izdaja je .potemtakem prva izdaja. Obenem nam je obljubil, da bo še ugotovil vire Hrenovega memoriala 'in določili vrednost teh doneskov za zgodovini reformacije na Slovenskem. Historično vrednost Hrenovega memoriala, v kjolikor prihaja v poštev za biografijo Primoža Trubarja, je že analiziral v svojem »Ogrodju za biografijo Primoža Trubarja« (Razprave, iizd. Znanstveno društvo v Lj. I (1923). Ker po Kidričevi objavi najbrž ne bo kdo tako kmalu poskrbel nove izdaje, upam. da se mi ne bo štelo v zlo, oziroma, da storim uslugo, če opozorim na napake, ki se v tej objavi še vedno nahajajo. Pri naštevanju mest se držim Kidričevih tehničnih oznak. Pogreški, ki se nahajajo tudi v Hicingerjevem tekstu, so sledeči: b 2 laicus tunc fuit — pravilno: laicus tamen fuit; f 3 uti proferebant — prav.: uti praeferebant; i 6 quos ex publico — prav.: quos etiam ex publiko; i 7 aluerunt et gregem catholicam — et se ne nahaja v avtografu; objekt gregem catholicam se v rokopisu (ki je koncept) nahaja že zgoraj i) 4, zato ga je po današnjih konvencionalnih znakih dejati v oglati oklepaj, dočini se naj okrogli oklepaj rabi za avtorjeve paren-teze, za izdajateljeve dodatke pa ostri oklepaj, tedaj prav.: aluorunt, [gregem cathpli-camj miserum; i 4 Deredingen (Hicinger ima Deriding) — prav.: Der/dingen; pai- it**" rochiam optimam — prav.: paroehiam opimam; j 5 ailiis praedicantibus, concivibus — prav.: aliiis praedicantibus omnibus; k 6 provincialium — prav.: projntialium. u Novi pogreški so: f 4 Decipitur hoc novilter caesar — prav.: Declpitur hoc nomine caesar (Hren se izraza hoc nomine = zaradi tega poslužuje tudi sicer n. pr. Vol. II. Primi Pontificalium [v škofijskem arhivu v Lj.] str. 210: »Nulli dubium esse potest nos omnes... festinare... ad! aliam civitatem ac patriain melforem ... Ouo nomine decet in carne positos . . . meminisse . . ."); K 9 in hoc defections — prav.; in hac de-feetione; j 10 quibus viros et pestem Lutheri — prav.: quibus virus et pestem Lutherl: 1 2 praediycantiis — prav.: praedigcantiis (tudi) v Vol. II. Prilmi Pontif. str. 91. piše Hren čisto jasno: Praedigkantios); m 2 ut — prav.: uti; m 3 oglati oklepaj je gotovo tiskovna pomota; n 5 dte ea re — prav: (tudi Hicinger) ea de re: n 6 emandata —I prav.: (tudii Hicinger) demandata; r 4 praedicator — prav.: praedicans; c 6 Bartholej — to ime čitam jaz brez vprašaja, na listu B desna polovica 2 str. čitanko namreč v razporedu kapiteljske seje isto ime brez h: Bartolej: p 3 namesto Moller čitam jaz molles; končno čitam pri letnicah f 8, m 4, 5 za anno — anno etc. Dr. 'Jos. Turk. Dr. Marian Sidaritsch: Geographie des bauerlichen Siedlungswesens Im e^emaligen" Herzogtum Steiermark Graz 1925. (Str. 83. z 2 prilogama in 5 skicami.) Po metodičnem uvodu preide pisatelj na sliko selišč, ki jo podaja na temelju indi-kacijske skice iz 1. 1823. Na tiip selišča vplivata morfologija zemlje in zgodovina. Pri nas prevladuje vpliv morfologije; očrt zgodovinskih viplivov tvori šibki del sicer klasične, pregledne knjige. Geografijo selišč, pri kateri stopa v ospredje njih hor.icontalna, ploščinska in vertikalna razširjenost, d'eli Sidaritsch v 3 dele: v geografijo parcelacije posameznih posestev, oblike selišč jn oblike kmetskih dvorcev. Geografija parcelacije posestev: 1. Parcele1 celega selišča se vrstijo v dve protivni nebesni strani. Razdeljene so povprečno v večje kose, na katerih poseduje vsak posestnik en del (Gewannflur). Ta tip parcelacije je razvit v ravninah: Apaška kotlina, Mursko in Ptujsko polje, Dravska dolina južno od Marenberga, Savinjska dolina in Posavje. 2. Parcele enega posestva leže v dolgi progi ena poleg druge, in sicer na eni strani dvorca njive, na drugi travniki, pašniki, gozdovi (Streiifengewann-flur). Dravska dolina severno Marenberga in Ptujsko polje v sredi med Slovensko Bistrico in Ptujem. 3. Zaselška parcelacija (Weilerflur). Parcele enega posestva leže mešano, medsebojno ločene v območju gotovih kultur, kot gozd, polje, travnik, pašnik. Ves vzhod Slov. Štajerske od črte Radgona—Sv. Lenart—Maribor—Slov. Bistrica— Vitanje—Braslovče—Vransko—Celje—Laško—Trbovlje, razen ravnin in ozemlja nad 500 m absolutne višine. Nadalje okolica Šoštanja, Slovenjgradca ter ozemlje med Dravogradom in Marembergom. 4. Viničarije: Vinograd leži na. splčnem pobočju, pod njim pa travnik, njiva ali gozd, vse skupaj kot del oddaljenega posestva. Haloze, Slov. gorice, vzhodnjh pobočje Pohorja in ozemlje med Orlico, Sotlo in Posavjcm. 5. Samotna posestva (Einodflur): a) Posestvo tvori sklenjeno ploskev, na sredi katere' stoji dvorec. Zahodno 'od zaselške parcelacije v višini nad 500 m ter v ozemlju zaselške parcelacije nad imenovano višino, b) Posestvo sestoji iz ploskve zadaj za hišo (Strei-feneinodflur). Lajteršperk, Hardek, Vodranci. c) Posestvjo* sestoji iz ploskve okoli dvorca, poleg tega pa še iz parcel v kosu, ki je razdeljen med več lastnikov. Ščav-nica, Nasova, Jurski dol. 6. DominikaJna posest. Višji deli Savinjskih planin, Bohorja, Orlice in Pcb/orja, v manjših kosih Slov. gorice in Ptujsko polje. Povprečna velikost posestva na Slovenskem Štajerskem je 13% orala. Največja posestva so v okolišu Št. Lovrenca (58), najmanjša okoli Brežic (3% orala). Splošno so največja posestva v gorovju, najmanjša v vinarskih krajih. Mejamed tipi je ostra, pestro mešano pa je glede tipov ozemlje okoli Brežic. Morfologija sel išč (Siedlungsformen u. ihrei Verbreitung): 1. Samotni dvorec je skupina posllopij na enem posestvu, ki leži kolikor toliko oddaljen od selišča na sosednjem posestvu bivajočega človeka. Ž njim se druži skupina dvorcev (Einzelhofgrup-pe), kjer leži skupaj več dvorcev na meji posestev. Pri nas je samotnj dvorec, kot tudi zaselška parcelacija izšel iz delitve posestev. Samotni dvorec je združen z višjimi deli zaselške parcelacie in s samotnim posestvom. 2. Viničarije (Kettensiedlung des Wein-baugebietes) tvorijo' zvezo od samotnega dvorca k zaselku. Zidanica za zidanico se vrsti po grebenih. Haloze, Slov. gorice v meridijonalnem pasu vzhodno od črte Sv. Lenart—Ptuj, med Ljutomerom, Sv. Bolfenkom jn Sv. Lenartc(n ter južno od! Radgone med Murskim poljem in Ščavnico. 3. Zaselek je selišče, ki sestoji iz do 10 dvorcev, ki se nahajajo bljzu skupaj, toda v neredni razvrstitvi. Zaselki, kjer stoje dvorci precej oddaljeni eden od drugega, so redki, n. pr. Krajna brda pri Sevnici. Razširjen jei v ozemlju zaselške parcelacije, vendar pa je v najnižjih legah izpodirjnjen od zaselške- vasi, v najvišjih pa od samotnega dvorca. Zaselki svoje virste so oni, ki so se razvili okoli cerkve, predvsem župne. Pred sto leti še cerkev sama z enim ali dvema dvot-cema, danes zaselek: Št. Vjd pri Sloveiijgradcu, mnogo krajev okoli Konjic in Šoštanja, Negova, Sv. Benedikt, Svečina in Pernica v Slov. goricah, Anopec, Pleterje, Sromlje, Pišece, Kapele in Dobova v brežiškem okolišu. Večji zaselek je 4. zaselška vas (Hauien-dorf); za njo je značilna posameznost, nesklenjenost dvorcev, n. pr. dolina Ščavnice, Pesnice, cj|moška in slovenjebistriška okolica. Spremlja jo zaselška parcelacija v najnižjih legah; pa tudi kolonizacjjski tip ravnin podi 1.: Središče, Veržej, Pušenci, Fran-kovci, Moškanjci ter Loče in Pesje pri Brežicah. Primer, kjer se je Tazvjla1 vas izj cerkve preko zaselka, so Ruše. 5. Podolžna vas (Langsdbrf). Značilna jo ena vrsta hiš. Pristova pri Ljutomeru, Studenci, Spodnje in Gornje Pobrežje. Pojavlja se v parcelaciji pod 1.: Gornje Ptujsko polje, Savinjska dolina. 6. Vas (Platzdorf). Dvorci so neredno zgrajeni okoli prc%tora »na vasi«, Bezovica severno od Celja, Pokoše, Oigljenšak Videž, Gornje Laže pri Slov. Bistrici, Selce pri Sevnici, kraji okoli Planine ter Šmarja pri Jelšah, Golobinjek jn Polje ob SotJi. Vas je vezana na zaselško parcelacijo^ Posebni tip vasi, okrogle in brezlike, imamo na koncih dolin kot zagatne vasi jn pa stran od cest. Prcskersdorf, Črnce v Apaški kotlini, Buničani in Slaptinci na Murskem polju, Gornje Svino in Metava v Slov. goricah. Spodnje in Gornje Prebukovje, Lušečka vas, Češnjevec in Dražja vas pri Slov. Bistrici, Sp. Hoče in Gorica na Dravskem polju, Slakova pri Zrečah, Gcjfcnje Selce, Nova cerkev, Sp. Hudinja in Teharje pri Celju, T/rnava, Latkova in Grajska vas v Savinjski dolini, Lažišče, Sv. Peter pri Z'jdanem mostu, Zigarski vrh, Mrzfo polje in Planinska ves v goratem Posavju, Sedlarjevo ob Sotli. Pravihiejše oblike kaže Cven, kjer so dvorci na eni strani ceste, na drugi ribnik; Segovci: dvorci se vrste ravno ob soseskinem pašniku. Prostor na vasi kaže trikotno obljkj: Branovci, Sp. Poljskava, Rogoza, Šinarjeta, Župečja vas, Sagojiči; trapecasto. Draženci, Sp. Hajdina, Hotinja vas; pravokotno: Skoke in Razgj:w pri Slov. Bistrici. Če se cesta razširi, se poveča ploščjnski prostor »na vasi«: Apače na Dravskem polju. Zadnji podtipi vasi so sorodni mestni vasi (StraBendorf). 7. Krožne vasi (Runddorf), katerih značilnost je ta, da so vsa poslopja obrnjena s čelno stranjo proti elipsastemu prostoru na vasi, na SI. Štajerskem niso izrazito razvite. Kot se omenjeni podtipi vasi približujejo mestni vasi, tako se vrsta zagatnih vasi približuje krožni vasi: Sekbžen pri Marenbergu, Zabljek pri Slov. Bistrici, Rihtarovci, Jamna, Krapje, Krištanci, Sa-linci, Noršinci, Babinci. Nadalje Prvenci, Mezgovci, Sp. Velovlek in Dornava. Edina krožna vas s Zepovci v Apaški kotlini. Medtem, ko nastanejo mesta na prometno važnih točkah, je za kmetska seljšča važna dosega vseh parcel posestva. Položaj na višinah kmetska seljšča razkrije in jim vsled gospodarske šibkosti ne nudi sigurne varnosti. Obrambni jarki vasj kot pri Noršincjh in Babincih pri Ljutomeru so redkost. Kmetsko selišče varuje skrita lega. Kot taka so razširjena po dolinskih ravninah jn na terasah; pod terasami so Dobova, Slovenska Gorca, Grabe, Frankovci in Obrežje. Manjša selišča nastanejo na mestih, kjer so terase močno erodirane: Pušincj in Loperšiče. Polni selišč so robovi dolin. Pri predjornih dolinah imamo seljšča tam, kjer se dolina razširi, oziroma v stranski doling: Blanca. Sklenjene vrste selišč imamo samo v ravnini. Edjno v položnem gričevju imamp na hrbtih vasi: Kapele, Češnjevec. Kcjnci dolin so redno poseljeni, pobočja pa radi plazov malo. V glinastem ozemlju so robovi dblin neposeljenj. Prelazno selišče je Paka. Samotni dvorci sami pa se nahajajo na malih planotah, redkeje na pobočjih. Bistvenih izprememb v tločrtu selišč pd 100 letih ni. Nov pojav so skupine malih hiš pri mestjh in kolodvorih. Moriotogiia kmetskih dvorcev (Hofformen). 1. Dvorec, pri katerem so poslopja postavljena med seboj v neredu, naslanjajoča se na hiše ali gospodarsko ,poslopje. Vse ozemlje, razen Savinjske doline, Ptujskega polja in Slov. gorje vzhodno od črte Radgona— Dupljek. 2. Pjbslopja so eno poleg dlrugega v pravokotni medsebojni zvezii. 3. Gospodarsko poslopje stoji pravokotno na strani hiše; drugih poslopij ni. Tipa 2., 3. sta mešana v ozemlju vzhodno od krajev: Gornji Ivanjci, Negova, Osek, Sekožen, An-drenci, Čagona, Biš, Bišečki vrh, Selce, Jjršovei, Vumpoh, Starše, Šmarjeta, KrčoVjna, Grajena, Zg. in Sp. Breg, Spuhla, Boro'vci, Prvenci Sobetincj, Meretinci, Mala ves, Gajovci, Zavrče. 4. Hiša meji na cesto s čelno stranjo, gospbdarsko poslopje je ali prl-zidano hiši ali stoji z njo vzporedno ali pravokotno: Apaška kotlina, Gornje Ptujsko polje, zlasti na črti Strasgojnci—Apače; na Sp. Ptujskem polju Zabovci, Markovci, N^va ves, Bukovci, Stojnci; Savinjska dolina med Celjem in Polzelo ter Mostec, Mihajlo-vec in Loč pri Brežicah. Mesta, kjer razpravlja pisatelj o izvoru tipov, kažejo slabost sicer dobre knjige. Medtem, ko je Sidaritsch pri geografskem očrtu znanstvenik-, ki nam poda pregledno sliko za celo bivšo Štajersko, postane pri zgodovinskih razmotrivanjih žurnalist. Knjiga kliče Slovence na antropogect'rafski in etnološki študij Slov. Štajerske. Fr. Baš. Gabriel Majcen: Kratka zgodovina Maribora. Maribor 1926. Str. 113, Cirtlova knjižnica XXI. zvezek. G. prof. Majcen je podal javnosti kratko zgodovino Maribora, spisano v obliki kronike, za katero je našel vzgled v Puffovem »Mariboru«. Del, ki obravnava mariborsko zgodovino do srede 19. stol., nosi ta značaj tudi v slogu, v zadnji dobi se omejli le na naštevanje idbgodkoiv. Splošno je mnenje, da je bila taka knjiga res potrebna. Znanstveno se zveže s tem takoj vprašanje, koliko materijala je imel avtor na razpolago, koliko ga je zbral, kako uporabil literaturo in v kaki ^bliki nam je končno podal mariborsko zgodovino. Pri materijalu je gotjovo naletel na (precejšnjo sušo; kajti preddel, znanstveno obdelanega materijala za to nam še manjka. Pa tudi tega, kar imamo, ni avtor izrabil. Pogrešamo Kosa i. dr., ki so objavljali zbrani materijal v ČZN, ki med viri sploh ni naveden, istotako ne »Beitrage«. Ravnotako ni izrabljen materijal v graškein muzeju, maitcrijah, ki je še danes last mariborske občine in katerega je obdelal Luschin) v, Ebengreuth, nadalje Schlosserjev spis Marburg a/d Drau 1789 v Deutsche Rundschau fur Geographie 1913/14 H. 10. Tudi niso izrabljeni akti, ki se nahajaj® na mariborskem magistratu, fz tega sledi nemožnost ocenitve Majcenovega dela, kontrola Puffa in nepopolnost Kratke zgodovine Maribora glede dejstev, razvoja in historičnih slik. V knjigi je uporabljena literatura, ki pa ni navedena. N. pr.: str. 35. Trgovske zveze Maribora z Dubrovnikom. T p je povzeto ali popularno po, Kovačiču ali strokovno po Kosu. Med viri ne najdemo ne enega ne drugega. Odstavek o Krčevini str. 13. nas spominja na Kovačiča. Med deli novejše literature pogrešanih n. pr. Pilrchegger: Gesch. v. Steicrmark. Gotha 1920, edino splošno delo, po katerem bi si avtor lahko ustvaril vidike za svoje delo. Tudi Kovačičeya knjiga »Slovenska Štajerska jn Prekmurje« je izšla že o Veliki noči 1926 im bi jo bilo treba navesti med viri. Izostala so tudi Zahnova »Miscellanea«, kjer. je vendar precej podatkov o Mariboru. Oceno knjige zopet otežkoča neznanstveno citiranje virov; viri pa so zopet ali gradiva (Kos, Zahn; o Kosu dVomimi, da bi.se uporabljal), ki zahteva sistematičnega dela, ali zastareli, ki rabijo ponovne presoje na temelju gradiva (Mtichar, Pein-lich, Puff), ali pa skrajno nesigurni (Schmutz; leto izdajp:J, 1822 in ne 1922.). Vidik, s katerega nam g. .Majcen razvija dogodku, je preozek. .Škoda, da si je pisatelj vzel za podlago in vzgled Puffa in ne Pircheggerja v Gesch. Pettaus Im Mittelalter, (Ptuj 1904, Izvestje gimn.; nadaljevanje 1906.). — Druge vzglede mu nudijo: »Trg Središče«, »Nadžupnija Sv. Križa« i. dr. Knjižica ima preveč kroni-kalni značaj ter so važnejši mariborski dogodki nanizani nemetodično, časovno pt> stoletjih brez notranje organične zveze. Radi preozkega vidika imamo pred seboj kroniko dogodkov, ne pa slike Maribbra v gotovih dobah. Marsikaj bi bilo treba spopolniti. Opisovanje Poštele zahteva n. pr. nujno navedbo historičnega fakta, da je bronasta doba doba večjih političnih tvorb (Šišid, Weber) in pa, da je značilnost ilirskih selišč ravno lega na višinah (Jireček). Ali: Velika Karantanija se pri nas ne m'ore očrtati brez nove kolonizacije poleg prejšnje karolinške (med mnogimi Kovačič, Pirchegger); babenberška in habsburška ekspanzija na jug in temu vzporedni porast Maribora, obenem pa razvoj gospodarstva; razmerje med mestom in okolico n. pr. v 18. stol. (akti mariborskega magistrata), ki vpliva tudi pozneje v 19. stol. na narodnostne odnošaje. Liberalizem — konservaiti-zem In (gdspodarsko nasprotje med mestom in deželo, to je že v letih 65—67 razburkalo narodnosti, 1. 1870. pbmeni samo končni prelom. Kot mejnik v razmerju med Nemci in Slovenci v Mariboru smatram izstop dr. Dominkuša iz mestnega občinskega sveta, katerega osvetljuje Dominkuševo izstopno pismo in »SI. Gosp.« letnik I., št. 6. Pismo je pisano v gotici, le romanske tujke so latinske in se nahaja med akti na mariborskem magistratu. Navajam ga doslovno v latinici, z vsemi pravopisnimi napakami^ 1097. 1867. Loblicher GemeindeausschuB! Die Entwicklung eines Volkes zum geistigen und und (pomota v pismu!) mate-riiellen Culturleben ist nur auf nationaler Grundlage moglich. Die RicMigkeit dieses Sazes ist langst von der gebildeten Welt anerkannt, nur Unverstand und maskirte Herrschsucht bestreiten denselben. Konnte iiber die Richtig-keit dieses Axioms noch ein Zweifel bestehen, so miiBte eira Blick in die Geschichte der Vergangenheit und unsere Tage selben beseitigen. Die Slovenen befinden sich diesfalls in keiner Ausnahmslage gegeniiber den anderen Volkern. Es wiirde mich zu weit fiihren, alle Anwiirfe Wie man ihrem Stre-ben macht, zu widerlegen,, dieselben sind meist zu hohl, als daB cs dessen noch be-stonders bediirfte. Die ungehemmte Entwicklung der Nationalitat ist als Grundbedingung jedes frefheitlichen Fortschrittes, als das vitalste Interesse der slovenischen Nazion zum mindesten ivon einein groBen Theile der unabhangigen Intelligenz derselben, anerkannt. Das ist eben der Gang der bewegenden Ideen im Volkerleben. Wer fiir eine solche berechtigte Idee kein< VerstandniB hat, sich derselben ent-gegenstellt urad! die Pulsadern der heiligsten Interessen einer Nation zu unterbinden trachtet, der ist gewiB kein Freund dieser Nation und nimmefmehr berufen, audi nur einen Theil derselben zu leiten. Gestiitzt auf diese Grundsaze, konnte ich es nicht im wohlverstandenen Interesse der Stadtgemeinde gelegen erachten, daB die Reprasentanz, ungeachtet dem Ein-flufie der Stadt schon durch das Gesez die WaJil von circa 30 Mitgliedern in die Be-zirksvertretung gesichert erschien, sich veranlaBt sah noch iiberdieB zur BeinfluBung der Wahlen der 10 Vertreter aus den Landgemeinden ein Comite zu Folge Gemeinde-beschlusses (?!) zum einzigen Zweke, das nationale Element aus der Bezirks Vertre-tung zu verdrangen. Nach meiner AuffaBung ware so vielmehr im Interesse des friedlichen Beisam-menwohnens beider NationalitSten1 gewiB ohne Gefahr einer Schadigung des deutscheni bereits durch 30 Mitglieder vertretenen Elements gelegen gewesen, bei der Wahl der 10 Vertreter aus den Landgemeinden das slovenische Element geradezu zu begiin-stigen. Aus diesen Motiven rechtfcrtigt sich das in deT Bezirksvertretung Angelegenheit in meinem Namen vor meiner Abreise nach Graz nur in den Grundziigen besproehene Wahischrciben von selbst. DaR der Irrthum die Stadt zale keine Bezirksk)osten, in guten Olauben in selbes aufgenommen wurde, bedarf wohl kcines Beweises, denn kcin ver-niinftiger Menscli wird sich im offentlichen Lcben einem so gewissen Dcsavoyez aus-setzen. Da mir jedoch in der lezten Sizung von Seite des Herrn Biirgermeister der Vor-wurf gemacht wurde, dalj ich durch mein Vorgehcn die interessen der Stadtgemeindc schadigle, da ich aus der Haltung der weit iiberwiegenden Majoritat des geehrten Aussclnisse den SchluB Ziehen mull, dali meine Ansdhauungen mit der gegenwartig bei meincn stadtischen Wahlern herrschenden nicht im Einklage (manjka n) sind, fiilile ich mich verpflichtet aus diescr geelirten Korperschaft, der anzugchoren ich mir stets zur Ehre gercchnet habe auszuscheiden und mein Mandat als GemeindeausschuB zuriick zu legen. Ich kann hiebti die Hoffnung nicht unterdriicken, daB, wenn die Stiirme, die jezt unser theures Vaterland durchtoben, sich gelegt haben werden, und wenn die gegen-wartige unnatiirliche Erbitterung der Gemiithcr einer ruhigen Auffassung gewichen sein wird, auoh meine heutigen Gegner idem redlichen W/ollen und der zu jedwedem Opfer bereiten Uiberzeugungstrcue, die jezt durch Verleumdung getriibte Achtung nicht werden versagen konnen; — es wird sich die Uiberzeugung Bahn brechen, daB die Interessen der Stadtgemeinde sich ganz gut mit dem personlichen Streben fiir die moglichste Entwicklung der slovenischen Nationalist vereinen lasscn. Bis dahin hoffe ich wieder in die Lage zu kommen, meine geringen Krafte mit der bislherigen Freudigkeit dem Dienste der Gemeinde, an deren Wohl ich stets den innigsten Antheil nehmen wcrde, zu weihen. Marburg am 7. Marz 1867. Dr. Ferdinand Dominkuš, m. p. Komite, o katerem govori D., je »odbor 7. mestnih zastopnikov, da zato skrbijo, da se sami jihovi ljudi tudi kakor okrajni zastopniki izvolijo« (SJov. Gospodar, I., št. 6.). Ta odbor je razposlal v imenu D. agitacijske listke na okoliške župane, da na5 volijo od komiteja predlagane župane. Na listkih je stalo med drugim, da mesto ne plačuje nobenih okrajnih stroškov, katere pa je ono v listin i plačevalo. Zupan je vsled tega nastopil proti D., češ, da škoduje mestu in zagovarja deželane. D. je odvrnil, da ni v interesu mesta vtikati se v zadeve kmetskih občin. Da se pa podobni konflikti odstranijo, se je v navedenem pismu odpovedal mestu odbornika. (SI. Gospodar I, št. 6.) Navcdel sem to pismo, da se uvidi, kako se lahko iz temeljnih virov pridobi milje, duh časa; in to v tem primeru duh let šestdesetih, sedemdesetih, ki je čisto drugi kot danes in kateri knjigi manjka, kljub razpoložljivim virom. Glede podrobnosti se omejim samo na nekatere. Flavia Solva ni ilirskega izvora (str. 5), ampak rimskega (Schmidt); o mariborskih rimskih napisih govori točno Prc-merstein. Tretja cesta iz juga v Flavijo Solvo je zaenkrat le še Ferkova domneva: »Von W.-Feistritz hin gegen Flavium Solvense (habe ich sie noclr nicht erforseht (Mitt. d. h. Ver. Stmk. H. 41 p. 222), sigurni sta samo cesti iz Poctovija (Prim. Kovačiča!) Ker se omenja upravna razdelitev rimskega ozemlja, naselitev Slovencev, Ljudevita Posavskega, nastopi vprašanje, zakaj ni vpoštevana Spodnja Panonija Pribine in Koclja, ki je vključevala tudi mariborski okoliš (Hauptmann). Da so bili gospodje Spodnje marke mejni grofje, dokazuje »marchicomes Aribo« ok. 1. 1000., neznano je samo, zakaj se Bernard ne imenuje kot tak (Pircliegger); s tem postane brezpredmetno dokazovanje, da je bil Bernard mejni grof (str. 11, 12). Možno je sicer, da je šele Bernard ustanovil grad na Piramidi, ampak oblika Piramide, kot oblika tipičnega »gradišča« dovoljuje verjetnejšo domnevo, da je utrdba na piramidi starejša, kakor n. pr. Hengist-burg. Začetek mesta pa je, ker se je razvilo v marki, brezpogojno odvisen odi kolonizacije vzhodnih velikokarantanskih pokrajin; kakb si naj drugače razlagamo od Schlos-serja dokazane bavarske kmetije nai Koroški cesti? Glede obzidja Maribora govorim na cfrugem mestu. Tu samo nekaj: Že v karolinški dobi imamo na vzlibdnokarantanskih tleh utrdbe s palisadami, okopi, jarki, lesenimi stolpi. Začetkom 12. stol. se pojavljajo zidane utrdbe, gradovi. Pri zgodovini Ptuja, najstarejšega našega mesta — civitas — imamo listino, po kateri dobi Ptuj obzidje sredi 13. stoletja. Ptuj in Maribor sta bila pod različnimi gospodi. Iz političnih vidikov zato po analogiji na istočasno utrditev Maribora ne moremo sklepati. Maribor je okoli 1. 1200. še oppidum, utrjena vas. V burnih časih po smrti Friderika Bojevitega pa okoličani iz gmotnih razlogov niso mogli biti pritegnjeni k utrditvi nove civitas, ker slo njihove dajatve rabili menjajoči se gospodje v vojaške svrhe in pa, ker ti iz političnih razlogov niso mogli pritiskati ravno v tem času na gospodarsko slabo stoječega okloličaina. S sigurnostjo lahko sklepamo na utrdiL tev Maribora takoj po 1. 1300. iz virov, ki nam poročajo o veliki gradbeni delavnosti v mestu, na temelju izboljšanja gmotnega položaja, na osnovi denarnega gospodarstva in iz smernic habsburške zunanje politike, ki se ravno v tej dobi usmeri proti Koroški •n Kranjski, kot nekdaj babenbcrška, vsled česar zadobi Maribor ponovno svoj pomen kot mostišče, ki je moralo biti utrjeno. Zapadni zid ne drži iz dveh razlogov. Prvič nimamo nikjer dokazanega stolpa pri severnem koncu dravskega mostu. Podatki o Kamenolijevem stolpu nam kažejo, kakšen je bil ta stolp v prvi polovici 19. stoletja. Radi tega in pai vsled večkratnih prezidav obzidja jih ne smcrr^> uporabiti za 13. stoletje. Podobno nas viri ne navajajo k razširjanju mestnega obzidja, analogno onemu severno in vzhodno nemških mest, ker govori gospodarski položaj — propad — že v 15. in 16. stoletju proti temu. Obhod iz 1. 1671. (str. 61, 62) dobi pravnozgodovinsko važnost za mestjo začetkom 19. stoletja v sporu Mariborčanov s Pekrčani in Radvanjci za pohorske gozdtove, ki nI omenjen, a je gospodarsko za Maribor silno važen. (Akti mar. mag.) Ukinitev upravne svotyede za čaisa Franca I. (str. 76.) je samo logična posSedica okrnitve gospodarske* samostojnosti mesta za časa Karla VI., ki je odvzela mestu 5/3 mitnine za zgradbo ceste Dunaj—Trst. (Akti mar. mag.) Neresnična je opomba na str. 48, da je mariborska župnija od 1. 1506. spadala v krško škofijo. Bila je t. 1. le inkorporirana krški škofiji, t. j. krški škof je bil za pravo župnik in je dobival župnijske dohodke ter mesto sebe imel v Mariboru vikarja. V upravnem oziru pa je Maribor ostal pod solnograško nadškofijo tja do nove razmejitve škofij pod Jožefom II. Odstavek glede Karadžordža je deloma netočen. Nejasno je omenjen umik avstrijske armade v juniju 1918. Trumbič je zastopal v Ženevi Jugoslovanski odbor. Glede krajevnih imen moramo Slovenci rabiti imena Beljak, Celovec, Radgona, Gradec in Dunaj, ker so ta imena pregloboko udomačena v našem izražanju. Če si tudi mi prisvojimo nemška imena Graz, Wien i. t. d., ne bodb vendar Nemci nikdar opustili svojega poimenovanja) Marburg, Pettau, Cilli i. t. d. V kljub raznim ned'ostatkom knjigo priporočamo s pripombo, da b,o končno in celotno sliko mariborske zgodovine omogočilo šele kritično obravnavanje in objavljanje arhivnega materijala. Fr. Baš. Savinjske Alpe. Urodiil F ran Kocbek. Spomenica. Ob svoji tridesetletnici izdala Savinjska podružnica SPD Celje 1926. Založila Goričar & Leskovšek v Celju. Cena vezani )snjtgi 120 Din. Str. 306, vel. 8. — Knjiga je lepo opremljena in ima 52 slik v tekstu (posnetki planin in planinskih naprav, obrisi, slike oseb i. dr.) in obsežno planinsko panoramo »Pogled z Mokrice na osrednjo skupino Savinjskih Alp«. Dokaj poguma in podjetnosti je bilo treba, da, se je sestavilo in izdalo tako obsežno knjižno delo. Računati pa je, da bodo posebno domačini posegli po knjigi, ko spoznajo, da dobi v njej' vsakdo kaj za svojo osdbo zanimivega. Knjiga namreč nikakor ni enostaven in enovrsten planinski spis, morda opis Savinjskih Alp v obliki planinskih vodnikov, ampak hoče zbrati in nam nuditi čim več zanimivosti o vseh prikaznih in pojavih pri pokrajini, rastlinstvu, živalstvu, prebivalstvu in njega zgodovini ter običajih, vse v okviru teh Alp. Dobili smo zbornik — v načrtih zasnovan, skoraj kot monografija — o Savinjskih Alpah, kakor ga o drugih naših planinah, izvzemši Koprivnikovo »Pohorje«, nimamo. Največ prostora, nad polovico knjige, zavzema- kajpada pravi planinski ded. Tu je bil, gosp. Kocbek ne le urednik, ampak je sam pisatelj in je rešil pozabnlnsti, kar je kot planinski pionir nad' 30 let storil, doživel, opazoval, zbral, študiral. Vidi se, da ima snovi v preobilju; izbiral je In otdlbiral, a bilo mu je težko, kaj izpuščati, ker mu je vse prirastlo k srcu; kritičen motrilec bi marsikako podrobnost, posebno te prehodnega in zasebnega interesa, izločil za privatni dnevnik, to in ono povedal v zaokroženeji in krajši obliki, a kdo ve? Baš zasebne malenkosti morejo postati motrilcu poznejših let tipične. Naj se sicer to presoja kakorkoli, to velja o knjigi, da dobimo v njej s točnimi viri in podatki vse podrobnosti o planinstvu v Savinjskih Alpah. V tej zvezi je tudi natančen životopis očeta planinstva v teh planinah, prof. dr. Frisdhaufa. fzven planinstva so strokovni spisi o andotnem živalstvu, o rastlinstvu (to je posneto po Hayeku), o podzemeljskih jamah, o krajevni zgodovini (ta posnetek po A. Stegenšeku ni dovolj1 pregleden), o stari noši v Solčavi (spisal Jos. Lekšc). Zadnji del knjige zavzemajo pristno zbrani podatki o življenju in narodnih običajih zlasti v Solčavi, lepo število narodnih pripovedk in pravljic ter nazadnje praktičen krajepis, kjer so umeščeni tudi majhni zgodovinski podatki. Kraje- in narodopisni del seveda ne rmore biti popolen; tudi se narodopis omejuje skoraj le na Solčavo, dočim se dobi še doka! zanimivega i drugod. Kdo tudi naj pričakuje ali zahteva v taki knjigi v tem pogledu popolnosti? Hvaležni moramo biti1 uredniku, v tem slučaju tudi zbiratelju, da si je tekom desetletij nabral že toliko gradiva, ki bi brez njega morda ostalo sploh pozabljeno. — Da ima urednik smisel za znanstvene potrefbe, kaže k|nnčni sestavek v knjigi: zbirka hišnih imen, dasi je zbirka le neznatna — ne vemo, zakaj je zbiratelj šel mimo množice zanimivih domačih in tujih imen. Najvaižnejši del knjige za vsakega, ki se bo hotel sam poučiti o katerikoli plati Savinjskih Alp ter njih bitju in žitju, pa je vsestranska in točna, o izredni trudoljubl-Vjosti pričajoča zbirka slovstvenih virov za vsako panogo. Na 8 straneh majhnega in tesnega tiska je g. Kocbek zbr^l s točnimi citati te vire, kakor jih je pazno zbiral vsa leta. Pa tudi pod črto v tekstu so viri za dotični predmet citirani; to je treba tem bolj pohvalili, ker so slovenske knjige v tem pogledu mnogokrat zelo površne. — Zelo pa pogrešamo pri knjigi tako pestre vsebine abecednega kazala, vsaj imen, če že ne snovi. Iz zunanjega razloga pozdravimo knjigo tudi zato, ker se bJo ž njo vendar enkrat za vselej udomačila edino (jezikoslovno in po narečju) pravilna oblika Savi-11 j a (kakor Dravinja, Hudinja, Mislinja), v gornji dolini z naglasom na -a, pa takisto z mehkim -n (t. j. -nj). Savnja, točno: Sauna, kakor tam govorijo: kuhnja (kuhinja). — Takisto naj se p r a vlil i n/o piše, po knjigi, Grintaveci (ne pa napačno Grinto-vecj — Dr. Jos. Tominšek. Dr. Dragotln Lončar, Politično življenje Slovencev. V Ljifiljani, 1921. Izdala in; založila »Slovenska Matica«. Str. 177, vel. 8. — To je predelana in pomnožena druga izdaja dr. Lončarjevega spisa, istega naslova, ki je kot tehtna brošura izšel leta 1906. Z novo izdajo smo dobili Slovenci z vzorno točnostjo sestavljeno ročno knjigo o političnem razvoju našega naroda od tistega dne, ko je prvikrat javno in zavedno nastopil pred svetom, to je izza ustanovitve Vodnikovih »Ljubljanskih Novic« (4. januarja 1797), do tedaj, ko smo Slovenci res postali političen narod in nam je, kakor pravi dr. Lončar na str. 129, »zgodovina odredila nalogo, da pokažemo, ali smo zmožni največje človeške umetnosti: vladati sami sebe«, namreč do 1. decembra 1918, do ujedinjenja s Srbi in Hrvati, ter do 6. januarja 1919, ko se je razglasil manifest regenta Aleksandra narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev. S skrbno vestnostjo zasleduje dr. Lončar v tej 1201etni dobi vse količkaj važne pojave v postanku in razvoju političnega mišljenja in udejstvovanja Slovencev na političnem polju. Misli in doijodke presoja povsod po lastnem študiju virov in nam nudi brez vsakega krasoslovja kratko in krepko začrtane obrise dejstev in resnične profile oseb. S svojo osebo t. j. sodbo, ne stopa nikjer v ospredje; vendar opazimo v vsaki vrsti njegovo stvarno poučenost in samostojno bistijost, ko veže dogodke in nastop oseb v notranjo celoto pragmatičnosti. Zavedamo se, da imamo v vseli trditvah zanesljivega in opreznega voditelja. Zaupamo mu tem rajši, ker ne kaže niti sence agitatorstva; nasprotno: V dragocenem zadnjem delu svoje knjige nam je zbral gromado virov in pripomočkov, iz katerih je črpal on in ki iz njih naj črpamo i mi. Tu iman^o pred seboj lepo naštete vse naše politične časopise, časnike, spise, ki se tičejo njegove snovi, pa tudi vse osebe, ki so in kar so prispevale za našo politično zgodovir/). Ta del knjige, v našem slovstvu edini te vrste, je s svojimi stotinami pregledno urejenih podatkov prava zakladnica, pristna) pomoč v sili za vsakega raziskovalca. Ze zahvalr^ost zal veliki trud zbiranja tega materijala in pravičnost zahteva, da smo na tem mestu vsaj na splošno omenili dr. Lončairjevo knjigo, ki se je vsa ta leta izdatno rabila, ne da bi se bila v knjištvu omenila. Dr. Josip Tominšek. Celeja antiqua et nova. Izdaja v sliki in besedi Martin Pere, radira umetniški slikar A. F. Seebacher. Celje 1926. Delo, ki bo ojbsegalo več zvezkov, a le malo izvodbv (100), poveličuje v slikali preteklost Celja in izhaja v samozaložbi izdajatelja ter je predvsem namenjeno ljubiteljem celjskih starožitnosti. Prvi zvezek je dotiskan in obsega 12 slik-radirank, ki predstavljajo ponajveč pri-godbe iz legende o svetem Maksimilijanu, baje celjskem rojaku in mučeniku iz Dioklecijanove dobe. V »Maksimiljanovi mapi«, kakor bi smeli prvi zvezek nazvati. si sledijo: sv. Maksimilijana mladostna leta, sv. Maksimilijan osvobodi sužnje in obdaruje ubožce, sv. Maksimilijan in rimski sodnik, sv. Maksimilijan v Martovem templju, sv. Maksimilijana zadnja pot, sv. Maksimilijana pogreb, cerkev sv. Maksimilijana, ka- pelica sv. 'Maksimilijana s čudodelnim studencem, sen cesarja Friderika 111. v Celju; izven tega kroga so le tri slike, rekonstrukcije po slikairjevem zamisleku in sicer: Claudia Celeia, Forum Celeianum in starokrščanska bazilika, ki je stala na prostoru današnjega poštnega poslopja. Slike pojasnjujejo legende, ki so zbrane v posebnem, lično opremljenem zvezku istega formata kakor radiranke. Z ljubeznijo In zanosom ustvarja to delo bolj pesnik in umetnik, kakor zgodovinar; naravni posnetki se vrstijo s prividnimi prizori, kot si jih je zamislil umetnik. Sike so na splošno doibre, le osebe so preveč okorne in jim manjka potrebnega izraza. Kljub temu — vale, Claudiai Celeia, »druga Troja«, »rojstno mesto« sv. Maksimilijana in kraj mogočnih Celjanov v tem odelu, kot se nam tu kažeš, si že in še kot an-tiqua vredna, da dobiš vsaj 100 odjemalcev, ljubiteljev tvoje prošlbsti. K. Prijatelj. Geramb dr. Viktor, Volkskunde der Steiermark. 10. zvezek serije Heimatskunde der Steiermark. ki ga izdaja dr. Walter Semetkowski. Schulwissenschaftlicher Ver'ag flaase, Wien, Leipzig, Prag. Vel. 8, 72 strani, 4 karte in 46 slik. Celotno zbirko namerava Semetkowski izdati v 19. zvezkih, izmed katerih jih je nekaj že izšlo. Zgornje Štajersko bo obdelal dr. Julius Mayer, Srednje Štajersko dr, Andr. Aigner, »Drauland« isti, inž. Grengg bo izvršil generalno karto'v merilu! 1 : 400.001), oris štajerske deželne zgodovine s prazgodovinskim in arheološkim uvodom bo podal dr. H. Pirchegger, prof. dr. J. Stiny bo spisal geologijo in mineralogijo. Dr. Robert Klein je spisal »Stcirische Welturkunde«, rastlinstvo bo obdelal dr. Lud'wig Lammermayer, živalstvo dr. Adolf Meixner, narodopisje je spisal dr. Geramb, narečja bo obdelal dr. L. Rein, kmetijstvo inž. Rrnst Hamann, les dr. Rudolf Jugoviz, obrt, industrijo in trgovino dr. Wilh. Taucher, vodne moči inž. Herman Grengg, literaturo, narodno pesništvo ln ljudske igre prof. dr. K. Polheim, glasbo dr. Cornelius PreiB, umetnost dr. Walter Semetkowski, zadnji zvezek (19.) pa bo obsegal »Anleitung zur heimatlichen Beobachtung und Forschung«, ki ga bo spisal dr. Rudolf Freis. Gerambova knjiga obsega ta poglavja: I. Begriff und Ziele der Volkskunde. II. Siedelung, Haus und Hof. V tem poglavju govori tudi o slov. krajevnih imenih. III. Vom Volkstiimlichen Geriit. IV. Nahrung und Lebensweise. V. Volksitracht. VI. Volksglaube. VII. Sitte und Brauch. VIII. Volksdich-tung. IX. Verzeichnis des wichtigsten einfiihrend'en und steirisehen Schrifttums (literatura k posameznim poglavjem.) Na koncu je I. Karte der Verteilung der Flurtypen im ehemaligen Herzogtum Steiermark nach dem Stamde von 1821—1825. Izdelal jo je Marian Sidaritsch. 2. Karte der Verteiilung der Siedlungstypen im ehemaligen Herzogtum Steiermark auf Grund der Landesafunalhme von 1821—1825. Izdelal isti. Merilo obeh 1 : 750.000. Obe sta kolorirani. Nato sledita še dVe nekolorirami, ini sicer: Karte der Verbreitung der Platzorte und vcrwandten Typen in Steiermark (1821—1825). Merilo 1 : 1,600.000 ter Karte der Verteilung der Hofformen in Steiermark nach dem' Stande von 1821—1825 v istem merilu. Nekatere teh publikacij bodo tudi našemu domoznanstvu dobro služile.*) *) Opomba uredništva. V Av-striji izhajajoče publikacije se dosledno in s čudovito vnemo pečajo s spodnještajerškimi zadevami. To se opaža v najrazličnejših panogah: v zgodovini in zemljepisju, v narodopisju, prirodopisju in geologiji, v nar. gospodarstvu in političnih spisih. Vse to ima nemško-politični propagadni namen: svet hočejo prepričati, zlasti odločilne kroge v Nemčiji, da je bivša Štajerska nedeljiva celota ter da se v slučaju priklopitve Avstrije k Nemčiji mora pritegniti vsaj tudi mariborsko okrožje. Središče cele akcije jo v Gradcu. Stvar je zelo resna in opozarjamo naše kroge na to, dal ne bo nekega dne prepozno in da ne doživimoi enakega razočaranja kakor pri koroškem plebiscitu. S kako natančnostjo se tam obdeluje domoznanstvo, pri nas enaka podjetja najdejo le gluha ušesa tako v občinstvu kakor pri državnih oblastih. Da je znanje moč, vedo ceniti nasprotniki bolj ko mi. Fr. Kotnik. Društveni glasnik. Zgodovinsko društvo. 12. odborova seja je bila 5. junija, 13. 22. septembra, 14. 1. decembra 1926. Obravnavale so se na njih razne tekoče zadeve. 1. Denarne zadeve: Zadnji obrok državne podpore je bil izplačan. Za 1926/7 leto pa se je podpora znižala na polovico, t. j. na 15.000 Din. — Število članov je vet ali manj stalno, od novega leta jih je 11 vstopilo na novo, 12 pa jih je izstopilo, ozir. umrlo. - Pisateljske nagrade so se zvišale na 500 Din za tisk. polo. 2. Publikacije. Za 1926 je izdalo društvo le 1 zvezek Časopisa (z 10 tisk. polarni), zato pa so dobili člani brezplačno Kazalo k dosedanjim 20 letnikom. Izšla je razen tega v 1000 iztisih Kovačičeva knjiga »Ljutomer«; tiskarski stroški zanjo znašajo 38.000 Din; del te vsote je pokrit z raznimi darili v znesku 14.410 Din, predvsem z volilom pok. dekana Ozmeca. Izdal se je tudi ponaitis »Ljudske medicine med koroškimi Slovenci«, in sicer kot 1. zvezek »Narodopisne knjižnice«; določila se mu je cena 10 Din. Obravnavali so se razni prispevki za novi letnik »Časopisa« in se deloma zavrnili, deloma sprejeli. 3. A r h i v i n k n j i ž n i c a. Prošnji, da se društvu izroči mestni arhiv mariborski, je mestna občina) ugodila, vendar si je pridržala lastnilnskjo pravico. Arhivalije bo društvo prevzelo, ko izdela prof. Baš o njih seznam. — Josip Mravljak v Vuzenici je da-oval 60 specijalk severnoital. in slovenskega ozemlja ter 2 odtisa grbov Vuzeniških gospodov; poslal je razen tega 1 bokal in knjigo vuzeniških splavarjev. Vuzeniški dekan Pivec je podaril listino Gallenhofske graščine iz leta 1628. — V knjižnici se je kreiralo mesto knjižničarja, ki ga je mestna občina podelila društvenemu tajniku, prof. Glaserju. 4. Miklošičeva s 1 a v n os t. »Zgodovinsko društvo« je pričelo akcijo za Miklošičev spomenik, najprej le za spominsko ploščo na rojstni hiši, a ljutomerski rojaki so se odločli za pravi spomenik v trgu. Prispevke je nabiralo županstvo v Ljutomeru in »Zgodovinsko društvo«. Odkritje se je vršilo ob skrajno neugodnem vremenu dnet 8. avgusta 1926. Slavnost je otvoril v imenu pripravljalnega odbora gitnn. ravnat, in podpredsednik »Zg. dr.« dr. Josip Tominšek, s pozdravnim nagovorom te-le vsebine: »Dragi ro- jaki, slavna društva, ugledni zastopniki oblasti ter znanstvenih, slovstvenih, sploh prosvetnih zavodov in združitev, odlični strokovnjaki vseh prosvetnih vrsti Čast mi je, Vas vse v tem lepem, vzajemnem krogu, ki ga ljubeznivo obdaja kolobar znamenitega Ljutomerskega trga, srčno pozdraviti v imenu pripravljalnega odbora in kot zastopnik »Zgodovinskega društva« v Mariboru. Majhen je slovenski narod — to slišimo vedno — manjše so Slovenske gorice, majhna je jPrlekija, ni velik Vaš Ljutomer, a težko je najti ozemlje, kjer bi na takti( tesnem prostoru se porodilo toliko število odličnih, pomembnih mož; ne samo ;pO številu so bili znameniti, ampak tudi po kakovosti, po višini zmožnosti. Kar vsaka vas, vsako selo, vsak grič se more ponašati z njimi; p njih govori domača iti/ svetovna zgodovina. Najznamenitejši med znamenitimi pa je dr. F r ain Miklošič, največji slavist, morda) sploh največji jezikoslovec 19. stoletja. Njegova slava je svetovna že nad 50 let in bo ostala trajna vse čase. Že ob sedemdesetletnici njegovega rojstva (1883), se mu je klanjal stari in novi) svet, Evropa z Azijo in Ameriko. Dospelo mu je tega leta tudi odlikovanje iz Beogradla, red sv. Save I. vrste. Miklošičeva slaiva ni slava, ki se vsled kakega enkratnega ali krattyidobnega^ večkrat slučajnega čina razglasi med svetom — danes se razglasi, jutri pa se že prične pozabljati. Ne! Miklošičeva slava je slava učenjaka, ki je svoj silni talent, podarjen mu od Boga, posvetil pol stoletja izključno svoji vedi, odippvedajoč se vsem drugim težnjam, talent, ki lej učenjaka uspojsobil, da je usitvaril dela, ki bodo ostalai za vse čase temelj njih stroke, kartpr se morajo in bodb morali zatekati vsi nasledniki te vede, ki je: slovansko jezikoslovje im jezikoslove sploh. Ni in ne bo znanstvene knjižnice na'; svetu, ki bi ne imela, ako hoče zadostiti najnujnejšim potrebam — Miklošičevih del na slojih policah. Taka slava, slava učenjaka je trajna, ona tudi najtrajnejše proslavi narod; tako je Miklošič proslavil Slovence in Vaš Ljutomer. Je pa prva lastnost pravega učenjaka, znanstvenika: skromnost. Kdo je bil skromnejši nego Miklošič? Kaj je bila njemu taikozvana posvetna čast? Ko bi ga mogli vabiti na današnjo slavnost, bi se opravičil z ljubeznivim pismom na milo domovino, kakor je to storil 2. septembra 1883. — Vendar! Njemu je res pristojalo, da ni pričakoval časti in hlepel po nji. A hvaležnemu človeštvu je pristojalo, da ga je častilo in ga1 odlikovalo z vsemi častmi, ter Vaša, naša dolžnost je, da ga častimj), da osvežujemo spomin nanj, ki naj ostane svež tudi med! širšimi krogi, katerih ne privede študij k Miklošičevim' učenim spisom. To zahteva narodna hvaležnost. Ljutomer, Prleki se zavedajo te dolžnosti, l.ela 1863. ste ob tisočletnici slavili Cirila in Metodija, začetnika slovanskega ipisma; leta 1868. ste Vi1 priredili prvi slovenski »ta|bor«. Bil je ta tabor zahvala slovenskemu ljudstvu, da je sl(ozi stoletja vztrajalo kot narod, proti vsem protivnikom. In baš Vi ste bili v to poklicani, Vi prva in zadnja straža nasproti tujemu navalu, Vi, ki ste morali rmeti fronto obrnjeno na dve strani, ki ste zdržali napade Obrov, Ogrov, Turkov, napade Krucov (leta 1704. so Vam zažgali trg!) in nemčurjev za seboj in med sebpj. Leta 1883. ste proslavljali Miklošiča — značilno: on je odkril dobo sv. Cirila in Me-todija, on je budil leta 1848. našo narodnlo zavest in on je uvrstil slovanske jezike kot enakovredne; v svetovnost. Niste se vdali, ker ste bili Miklošičevi . . . Niste mogli praznovati leta 1913. stoletnice njegovega rojstva, niti leta 1916. petindvajsetletnicc njegove smrti (umrl je leta 1891); med seb^»j ste še imeli narodne nasprotnike, ki so zabranjevali Vaš razmah. Danes ste svobodni in nastopate in govorite svobodno. Iz ust pravega strokovnjaka boste zdaj slišali, kaj in kak je bil Miklošič. V imenu odbora pa h' koncu izrekam zalivalo vsem, ki so danes tu sem prispeli v Miklošičevem duhu in v znamenju naroda Prlekov, ki todl prebiva. Zahvala bodi izrečena trgu Ljutomer u in njega dičnemu županu dr. Stoja n u, tržanom in tržankam, društvom, šoli. Vaš trg je vedno (izza leta 1265.) varoval pravice in ugled. Hvala Vam, ki ste dospeli iz g o r i c in dolinic, Tebi, narod, ki si zrasel na vulkanskih tleli — pred tisočletji so tu bruhali ogenj ognjeniki — i Vi ste narod ognjevit! Hvala Vam očetom, ki ste z velikimi žrtvami pošiljali nadarjene sinove ven v svet, se učit in napredovat. Hvala (Vam materam, ki ste rodile krepke sinove in ste si pritrgavale vse, da ste jpmogle otrokom do napredka, jim z ljubeznijo omilile dom. Hvala Tebi, mladina! Imej tu vzor velikega moža, rojaka, sina preproste hiše, ki se je z umom, ki mu ga je dala priroda, in z delom, ki si ga je izbral za življensko nalogo, dvignil do svetovne slave. Mladina, ne ponašaj se: »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!« — slovenska kri ni Tvoja zasluga — temveč: biti vrl slovenski delavec, z drevesom ali s peresotai, ter slovenski poštenjak in zvest rodu in domu: taki bodimo vsi, to bodi Tvoj ponos! Tako dosežeš tudi Ti svoje zasluge, zaslužiš svojo slavjo. Kes, ni mogoče staviti vsakemu spomenike, kakor nebo ne more biti posejano zdržema z zvezdami. A vsak ima svoj spomenik v svojem srcu: zavest, da sem storil dobrega), kar sem znal In mogel! In trdno stoji skupni spomenik pred sodbo — naroda! In q Slovenskih goricah velja sodba ta: Skozi stoletja ste stali neomajni, v vseh bojih in nezgodah. Slovenske Gorice so ostale slovenske, ker niste pripustili, da 'bi ne bile slovenske! Kakor tudi Slovenci nismo pripustili, da bi ne bili Slovenci. Vztrajali ste in smo doslej, vztrajamo tudi za) naprej!« Slavnostni govornik vseuč. prof. dr. Rajko Nahtigal je v izbranih besedah orisal slavljenčevo življenje, delo in njegov pomen (prim. LZ 1926, 561), nakar je ljutomerski župani dr. Stojan prevzel spomenik v varstvo. Nameravana ljudska veselica je radi dežja morala izostati, pač pa se je vršil popoldne banket, na katerem so se vrstili razni nagovori. Natančneje je o slavnosti porlpčalo dnevno časopisje. Muzejsko društvo v Ptuju. (Poročilo o društvenem delu od občnega zbora dne 3. junija 1925 do 27. maja 1926.) Na občnem zboru dne 27. maja 1926 je podal predsednik dr. Fr. Kotnik sledeče poročilo: Glavno delo Muzejskega društva je v zadnji poslovni dobi bilo osredbtačeno okpli izdaje knjige »P o e t o v i j a«, ki jo je poklonil dr. M. Abramič društvu ob tridesetletnici in ki jo je v slovenskem jeziku priredil prof. Anton Sovrč. Obema naj bo izrečena še enkrat naša iskrena zahvala. Tudi Arheološkemu institutu na Dunaju, ki je pospeševal izdajo ter prepustil mnogo klišejev v uporabo, gre naša zahvala. Vsled izdaje smo prišli v težek gmotni položaj, iz katerega so nas rešili vsi ptujski denarni zavodi z enoletnim brezobrestnim posojilom. V prihodnje pa upamo na državno pomoč. Kritika je knjigo lepo ocenila in povdairjala, da smo se z njo povzpeli nad navadna pro-vincijaJlna znanstvena društva. Izdaji naj bi sledil še srednji in novi veki Društvo beleži s smrtjo častnega člana in ustanovitelja ptujskega muzeja, profesorja Franca Ferka bridko izgubo. Ohranilo mu bo vedno časten spomin. Gledati moramo, da stare kulturne institucije ne propadejo, ampak procviitaijo. S tem deltam bomo najboljše vršili svoje poslanstva na severu naše države. Ker je glavno delo bilo posvečeno izdaji knjige, je drugo nekako zaostalo. Društvo ima precej obsežno, še neurejeno knjižnico. V lanskih počitnicah jo je uredil gosp. Smo-dič po posameznih strokah in po abecednem redu avtorjev. Treba je napraviti še temeljni zapisnik in zapisnik na listkih. S 4 starimi slikami smo se udeležili razstave portretnega slikarstva od 16. stoletja do danes, ki se je vršila koncem avgusta in začetkom septembra v Ljubljani. V imenu društva je razstavo posetil podpredsednik V. Skrabar. — Pred! kratkim so odkrili v Lancovi vasi rimski sarkjpfag. Ogledala sta si ga V. Skrabar in A. Sovrč. To je navaden sarkofag iz haloškega kamna žilavca. Učiteljiščnik Smodič je zasledil v novi vasi pri Ptuju tkzv. »Burgfriedstein« s 6 letnicami. Kamen je sedaj shranjen v lapidariju. Pri Jagičevi proslavi v Varaždinu in pri otvoritvi varaždinskcga muzeja sta društvo zastopala odbornika ravnatelj dr. Josip Komljalnec in okr. sodnik dr. Vladimir Travner. — Za Miklošičev spomenik v Ljutomeru smo prispevali 100 Din. M u z e j so obiskale tekom poslbvne dobe razne šole, n. pr. osnovna šola vurber-ška, meščanska šola iz Vojnika, dekliška obrtna iz Maribora in razne okoliške. Dne 2. V. so posetili mesto in muzej slovenski časnikarji, nato »Ognjišče«, društvo slov. arhitektov akademikov iz Ljubljane (Plečnikova šola), ob ipriliki občnega zbora gozdarskega društva, tudi slov. gozdarji. Prostori v muzeju so nedostatni, posebno trpi kulturno-historlčna in narodopisna zbirka. P o m n oži t e v z b i r k. 1. Fosilna riba iz Šmarja pri Jelšah. Daroval veleposestnik Amand Graner. 2. Ze imenovani Burgfriedstein. 3. Posnetek rimskega mladeniča (arheologi imenujejo izvirnik »caput Kartinum«), člana julijsko-klavdijske rodbine. 4. Star pečat mestne župnije v Ptuju, rimski in drugi novci. Daroval g. vikar Cilenšek. 5. Beneški novec iz 17. stoletja in rimske novce je daroval ravnatelj jeklame na Ravnah, inž. Lorberau. 6. Relief neke dame, baje žene prof. Gaupmannab ki je stanoval v sedanji kapucinski hiši. Gaupmannovo delo. Pbdarili kapucini. Arhiv je pridobil od hčerke profes. Tuška, gospe Ljubice Miklan korespondenco prof. Tuška z Janežičem. Erjavcem in drugimi slovstveniki. Nekaj letakov izza kortvškega plebiscita je podaril učitelj Albin Stritar. Predavanja: 1. Vseučiliški asistent dr. Rudolf Kolarič oi slovenskem jeziku in njega vzhodno-štajerskih narečjih. 2. Profesor Janko Glaser o Antonu Aškercu. 3. 23. IV. 1926 vseuč. profesor dr. Strzygowski o azijski umetnosti. 4. Dr. Stele o umetnostnih spomenikih ptujskega mesta (28. V. 1926). Z zahvailo vsem odbornikom in drugim sotrudnikom je predsednik zaključil svoje poročilo. V odbor so bili izvoljeni: 1. Dr. Fr. Kotnik, predsednik. 2. V. Skrabar, podpredsednik. 3. Dr. VI. Travner, tajnik. 4. Prof. Fran Alič, blagajnik. 5. Gimn. ravnatelj dr. Jos. Komiljanec. 6. Prof. Ladislav Mlaker. 7. Profesor Anton Sovre. Občino zastopajo v društvu: 8. Dr. Ivan Fermevc. 9. Vinko Šerona in 10. P. Pirich. Za namestnike so izvoljeni bančni ravnatelj Matevžič, prof. Stiplovšek in šolski vodja Uroš Peček. Muzejsko društvo v Mariboru. Meseca februarja 1926 izvoljeni odbor je imel v istem letu v vsem pet odborovih sej, v katerih so se reševale tekbče zadeve, ponajveč ponudbe za nakup muzejskih predmetov in pa sprememba društvenih pravil. Dne 28. novembra se je vršil izredni občni zbor, ki je v marsičem spremenil društvena pravila, ki so se potem vložila na veliko županstvo v odobrenje. Odbor je obenem podal začasno poročilo o društvenem delovanju, ker društveno leto se sklene šele 31. decembra. Udov je sicer društvo 1926 pridobilo precej več, vendar izdatki znatno prekašajo dohodke in jih je bilo mogoče pokriti le s prihranki prejšnjih let. Ugotovilo se je tudi, da sedanji muzejski prostori ne zadostujejo več za primerno razstavitev muzejskili predmetov, zlasti slik in plastičnih umetnin. Soglasno se je sprejela resolucija, naj se odbor obrne z novo prošnjo na mestno občino, da poslopje dvigne še za eno nadstropje. Pri odkritju Strossmajerjevega spomenika 7. novembra 1926 je društvo zastopal društveni predsednik prof. Kovačič. Leta 1926. je bilo doi 28. novembra v muzejski katalog vpisanih na novo 87 objektov. Med temi je mnogo bankovcev raznih držav, ki jih je muzej dobil od sodnije ali od drugod. Med važnejšimi predmeti so omeniti naslednja darila, oziroma nakupi: Gosp. sod. svetnik Niko Vrabl: 4 paleontoioške okamenine iz Dravskega polja. Gosp. Krepek v Mariboru spominski kolajni slov. tabora v Vižmarjih 17./5. 1859 in v Vipavi 29/6 1870. Gosp. Ivan Mravljak v Vuzenici bokal vuzeniške splavarske zadruge iz 1. 1829.; odtisek grba vuzeniškiSi in marenberških gospodov. Gosp. Šprager v Beltincih, prekmurski gostovanjski bosman. Gosp. Gartner, župnik na Planini, dve sliki nai steklo in nastavek baročnega okvira. Gospa dr. Lipoldova črno žensko jopico. Ga. Zabovnik posodila žametni moški telovnik. Gosp. Jurko, župnik v Starem trgu pri Slov. gr., srebern ruski rubelj carice Ka--tarine II. in spominski kolajni slov. tabora v Žalcu 1868 in Sevnici 1869. Gosp. Alojzij Senčar v Mariboru s srebrom okovano pištolo iz Macedonije. Gosp. I. Malgaj par bakrenih rimskih novcev, najdenih na Rifniku pri Sv. Juriju ob južni železnici. Gosp. Štef. Pivec, dekan v Vuzenici, starinsko stensko uro iz Podčetrtka. Nakupilo je društvo 1926 bokal nekdanje mariborske sodarske zadruge, narejen v 17. stoletju, popravljen v 19. stoletju, staro stensko uro in pri Selnici ob Dravi najden bakrorez z grškim napisom in prizorom obleganja neke trdnjave. Iz nekdanje mariborske židovske sinagoge se je v muzej prepeljala gotska kon-soia, baza nekega stebra in nekaj drugih kamenov. Vsem darovateljem iskrena zahvala! Uredništvo je sprejelo: (od 1. januarja do 15. decembra 1926). Ljubljanski Zvon 1926, zv. 6—12. Sarski, Dr. Krek, Jugoslovan. Ponatis iz »Kmetskega Lista«. Ljubljana 1926. Spisanie na B'lgarskata Akademija na naukite. Kuj. XXXIII. Miletič L., Sedmo-gradskite B'lgari I tčhnljat' ezik'. Sofija 1926. Ivan' Evstratiev' Gešov'. Izd. Bolgarska Akademija. Sofija 1926. Čas. Ur. dr. Fr. Lukman, dr. Jos. Mai, dr. Fr. Stele. L. XX. (1925/26) zv. 6. L. XXI. (1926/27) zv. 1. Cesky Časopis Historleky. Izdaj. Jos. Pekaf. Ročn. XXXII. (1926) seš. 2. Praga 1926. Laskaris Mihailo, Vizantiske princeze ii srednjevekovnoj Srbiji. Beograd- Ljubljana 1926. Str. 138. Zbornik za umetnostno zgodovino. Uredn. dr. Iz. Cankar. L. VI. zv. 2, 3. Ljubljana 1926. Atti della Accademia scientifica Veneto—Trentino—Istriano. Ser. III., vol. 16. Pa-dova 1926. Ciiasnik zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini. XXXVII. 1925. Urednik Vladislav Skarid. Letopis u a b'lgarskata Akademija na naukite. VII., 1923/24; Vlili., 1924/25. Sofija 1926. S'dinenija na Mitropolit' Kliment' Trnovski. Tom I. Povesti, razkazi i drami. Sofija 1926. Izid. Bolgarska Akademija. Spomenl na Atanasa T. Hlev. Izd. Bolgarska Akademija. Sofija 1926. Slavia. Časopis pro slovanskou filoiogii. Ur. O. Hujer, M. Murkta. Ročn. V., seš. I. Praga 1926. Pere Martin, Anton Janscha, erster k. k. Lehrer der Bienenziicht iu VVien. Biogra-phisohc Skizze zum hundertfunfzigjahrigcn Jubilatim seiner »Vollstandigen Lelire von der Bienenzucht« (1775 1925). Pere Martin, Celeja antiqua et nova. V sliki in besedi. Zv. I. Celje 1926. Eisner Paul, Volkslleder der Slawen. Bibliographisches Institut. Stein Arthur, Romische Reiehsbeamte der Provinz Thracia. Sarajevo 1920. Leipzig. Premrou Miroslav, Visita Apostolica del Nunzio di Graz Gio. Battlsta Salvago a Gorlzia 1608. Gorizia 1926. Premrou Miroslav, Serie documentata dei veseovi tricstlni del secoli XV.—XVIII. Trieste 1926. Bedekovič Vjekoslav, Povjest župe sv. Barbare u Bedekovščlni. Samobor, 1926. Strmšek dr. P., Qrozje v jugoslovanski narodni epiki. Izdala Jugoslovanska Akademija znanosti i umjetnosti. Zagreb 1921. V zalogi .X se dobi: I XVII. po 10 Din; i- tnik 1. XI., XII. zv. i, XIII. n so pošli. XVIII. letnik 30 Din, XIX. XXI. letnik po 40 Din. i, i. oddel., I. zv.: Krajevm Zgodovinska knjižnica, II. oddel.: Prazgodovinske Izkopine. t 2 Din Janežlčeva Slovnica. Spisal Gabrijel Majcen k petdesetletnici »Slovenske slovnice Antona Janežiča, 2 Dirt. Dr. Matija Prelog. Spisal dr. Karol Verstovšek. Cena 2 Din. ič: T iepis in zgodovina. Ikoš i i K o v a č i č: 10 Din.« Kragelj Josip: Tolminski opravllnlk. 2 Din. rekel j d r. K arol ,,k i 3. Str. 1 139. Vsi trije snopiči skupaj 23 Dir - \ " ........ n sri za Broš. za ude »Zg. dr.« 50 Din, za neude 60 Din, po pošti 3 Din več. Kazalo za II. I—XX Časopisi! 30 Din. t Košir P.- M b d e r n d o r f e r V škltni Slovenci. 10 Din. Ljudska medicina med koro- Nujna prošnja. ■ Za l. 1926 so dobili udje 10 tiskanih pol Časopisa« in povrh še Ka alo ((>'■ ■ pol) za 20 letnik >\ Ča opisa«. Za borih 40 i )in bi tudi gmotno najbolj? stoj« e iitei trno podj« tje ne moglo dati večjega darila. Na platnic ih lan k« I tnik i smo pro >ili, naj st nam vendar pošlje udnina 40 Din. Priložili smo tudi položnice. Vkljub temu je Še na dolgu nad polovico Med tem ko naši drugodržavni sosedi v (iradcu izdajajo sijajno opremljene knjige o naši zemlji Iti zgodovini, odtegujejo domačini domačemu društvu Še celo borno udnino! Ali nam bodo res morali Nemci v Avstriji obdelovati našo zgodovino? Upamo, da vendar dobimo udnino preteklo in za novo leto. -S lipravnižtvo »Časopisa«.