PODLISTEK. Presenečenja. (Konec.) Smith" je vstal, vzel klobuki in Šel žvižgaje po Broadway. Cez Betrt ure se je vrnil. ToBno ob 6. uri so zapiistili vsi uslužbenci banko. Smehljaje je zrl Mr. Goldon za njimi, v duhu zaklical je Še ,,Na svidenje", ko je stopil pred njega nek mož kakor kak dufa, ,,Govoril bi rad z Mr. Smithoin." ,,Mi je prav žal; uradne ure so proB, pridite jutri zjutraj zopet," ,,Jutri nimam Basa; a rad bi bil vložil Se nekaj denarja." ,,Ta denar lahko .vzamemo Se seboj," mislil si je blagajnik Mr. Goldon. ,,Vstopite torej." .Tujec mu je sledil v govorno sobo. ,,Prosim, pokliBite Mr, Smitha," Mr. Smith in Mr. Turner vstopila sta oba hkrati. Slednji se je jezil, ker so bili moteni. ,Jaz moram z vlakom odpotovati," zašepetal je Goldonu. ,,Potrpi le kaki dve miRuti," tolažil je Goldoru ,,S Bim Vam morera služiti?" vprašal je uradpo Smith. •. ,,Ste li Vi direktor te bapke?" »Da," ,,In ta dva gospoda?" _ ,,Drugi direktor Mr. T.urper in naS blagajpik Mr. Goldon," ,,Potem vas, gospodje, v imenu postay,e aretujem." Glasen žvižg, in v trenotku sta bila dva konstablerja v banki.. ,,Jaz sem policijski uradnik, tu moja legitimacija," podal jo je Mr. Smithu, ki jo je v kratkem vpogledu vrnil. ,,3az zaplenim vse, poslovpe knjige kakor tudi blagajno, in vas sedaj prosim, da izroBite kljuBe." Obenem je potegnil samokres iz žepa. Isto sta storila spremljevalca. ,,Neposkušajte nikakega upora; gre se za življenje." Nemo so stali zloBipci pred uradnikom. Goldon do cela potrt, Turner bled ko zid, Smith navidezno ves prestraSen. ,,Cesa nas dolže?" vprašal ]e s tihim glasom. ,,Goljufije in poneverjepja — naprej, Hilken, Stellens, uklenite jih." Sleparji se niso upali upirati. Bežati ni bilo veB mogoBe, kajti konstablerji bi bili brez usmiljenja streljali. V trenotku sta ležala Turner in Goldon na tleh in blla uklenjena. ,,Hilken, Viostanete tu kotstraža, Vi, Mr.Smith, greste z menoj, da odprete blagajno." Uradnik in Smith Sla sta v sobo, kjer je stala blagajpa; SteHens jima je sledil. Sklonjen korakal je Smith za uradnikoma, dokler je mislil, da ga tovariša vidita; potem pa se je zravnal in veselja so se zaiskrile njegove oBi. ,,To ste izvrstno napravili, Šerif. Takoj Vam izplafiam 50.000 dolarjev." ,,Dobro, kaj pa zaBnemo z ostalima dvema?" ,,Vtaknite vsakemu robec v usta; potem jih pa pustite ležati.. Vse trdo zapremo; no, zjutraj bodo Basfrite tovariše že našli." Med tem je Smith odprl blagajno in je zaBel spravljati vrednostne papirje in bankovce v pripravljeni kovBeg. ,,Tu imate 50.000 dolarjev," dejal je k šerifu in mui poraolil pest bankovcev. Željno je stegnil ta roko, a ne po bankovcih, paB pa po roki direktorjevi, katero je stisnil z železno moBio. ,,Lopov," zagrmel je, ,,v lastni zanjki si se vjel. Vedi, da sem pravi policijski uradnik, in ta denar bomo povrnili pravim lastnikom.. Moji spremljevalci so pravi konstablerji. Od Basa do Basa prihaiam v take gostilnice, kjer se zbirajo zloBinci in kjer sem znan pod imenom Šerif. Mislijo, da prihajam iz zapora, ako me vBasih po par mesecev ni tam. Navidezno sem se dal že dvakrat zapreti. Samo gostilnlBar in jaz veva za to skrivnost in marsikaj se mi je na ta naBin že posreBilo. Marsikakemu zlocincu sem prišel na sled. T,ako tudi vam, lopovi; in stotine osleparjenih revežev mi bode hValežnih,. Stelfens, naprej!" Mr. Smith je postajal med uradnikovim govorom bolj in bolj bled, dokler se ni zgrudil in se dal brez najmanjšega upora okleniti, Cez Betrt ure je bil s svojima tovarišema že na potu v policijsko jeBo. iTurner in Goldon sta bila prav izven sebe; nista mogla razumeti, kako bi bilo vse to prišlo. Direktor in ,,starešina" Smith pa je Škripal z zobmi in rnislil na psa, ki je držal kos mesa v gobcu; gledajoB pa na svojo lastno podobo v vodi, hotel je pograbiti še drugi kos, in tako še svojega izgubil....