FRANC KRIŽNAR: KOGOJEVI DNEVI 1980-1994 - 15 let V letu 1994 je ta glasbena manifestacija v Kanalu ob Soči praznovala 15-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je Prosvetno društvo »Soča" v Kanalu ob Soči izdalo spremno publikacijo, ki jo je s sodelavci napisal in uredil muzikolog Franc Križ- nar, stalni sodelavec Loških razgledov. V brošuri je bil objavljen tudi aktualen intervju z Marijanom Gabrijelčičem, »očetom« Kogojevih ^dnevov v Kanalu, sicer pa že nekaj desetletij škofjeloškim rojakom. Brošuro (tretjo zaporedno knjigo F. Križnarja) je ocenil muzikolog Cvetko Budkovič. Vprašamo se, zakaj občudovalci Kogo jeve glasbe že 15 let pripravljajo kon certe njemu na čast in slovenskemu rodu v ponos. Tako kot je težko definirati, kaj je umetnost, si glasbeni psihologi priza devajo pojasniti, kaj je nadarjenost, ki se v glasbi nemalokrat pojavi v zgodnji mladosti. Na pomoč kličejo prirojene in pridobljene klice človekove biti, sestav ljajo teste, iščejo faktorje. Njihove ugo tovitve pa so zlasti pri izrazifi uspešnosti ali genialnosti neprepričljive in ne zado voljujejo niti njih samih. Nadarjenost se pojavlja nenačrtno, muhavo izbira sub jekte, izmika se logiki in znanstvenim predvidevanjem. Kogoju je bila dana, a jo, je moral gojiti, hraniti s pridnostjo. Rasel je na Primorskem, v Kanalu ob Soči. Pogrešal je materino in očetovo ljubezen, družinske sreče4 ni poznal. V tem pogledu mu je bil pravo nasprotje W. A. Mozart, ki sta ga oče in mati v Salzburgu obkrožala z zvočnimi vtisi, s petjem, z igro na violini in čembalu. In zgodilo se je, česar ne more pojasniti nobena glasbena psihologija, vsaj ne v popolni luči; med četrtim in petim letom jima je zvočno bogastvo vračal, s konča nimi šestimi leti ju je razveselil s kratko skladbico.-Kogoj takih dobrot s področja dojemanja glasbenih vrednot v teh letih ni bil deležen. Do vstopa v trirazredno osnovno šolo (1903) v Kanalu niso dovolj pojasnjeni njegovi glasbeni začetki. Šolo je vodil nadučitelj in organist Alojzij Verč. Ko je bil sprejet na gimnazijo v Gorici, se je 15-letni fantič že ukvarjal z literaturo, igral je na klavir, harmonij in orgle. Ker sta živela v istem mestu, sta se gotovo srečala z Josipom Michlom, Dvofakovim učencem na praškem kon- servatoriju in ustanoviteljem glasbene šole v Gorici (1902). Prav tam je pouče val teoretične predmete tudi absolvent dunajskega konservatorija Emil Komel. Naslovna stran brošure 315 Ko je Kogoj obiskoval gimnazijo, je bival v Alojzijevišču in za tem v Malem seme nišču. Pri muziciranju v teh dveh zavo dih sta mu pomagala Ivan Kokošar in Komel. Vodil je pevski zbor, znan je bil kot pianist, organist, menda je tudi kom- poniral. Ni pa smel obiskovati opernih predstav. Ko je končal 4. razred gimna zije, je avgusta 1911 obiskoval v Marija- nišču v Ljubljani cerkvenoglasbeni te čaj. Leta 1913 je prvič nastopil v Gorici, v Trgovskem domu kot spremljevalec na klavirju in dirigent mešanega pevskega zbora, izvajali so tudi njegove skladbe. Ko je dopolnil 21 let, se je pojavil na Dunaju in končal 1. letnik na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost, naslednje leto pa kontrapunkt pri Schre- kerju. Isti profesor ga je poučeval klavir. Ko se je vpisal na kompozicijo, je imel za seboj že lepo število skladb. Leta 1917 je iz Akademije izstopil in se po kratkem bivanju v Ljubljani, kjer ni dobil službe, ponovno vrnil na Dunaj. Tu je poslušal Schonberga na seminarju za kompozicijo in instrumentacijo. Nato je v Ljubljani poučeval glasbeno zgodo vino in harmonijo na šoli Glasbene ma tice, sodeloval je pri koncertih. V samo založbi je izšlo več Kogojevih del, pisal je kritike. Zadrževal se je tudi v Gorici in Trstu. Tu je Srečko Kumar izvedel na klavirju njegovo Fugo v g-molu; krstil je Largo za klavir šolo. Leta 1922 je Kumar v Skednju pri Trstu organiziral glasbeno šolo. V okviru te zasebne glas- benoizobraževalne ustanove so sodelo vali glasbeniki in pesniki s Primorske. Na glasbenih večerih so nastopali piani sti Gita Bortolotti, Karmela Kosovel, violinista Mirko Logar in Karlo Sancin, skladatelj in violinist Karlo Pahor, zbo- rovodkinja in skladateljica Breda Šček, pesniki in pisatelji Stane Kosovel, Al bert in Karlo Širok in drugi. Avrelija Sancinova je interpretirala Kogojeve Is trske motive in Sprehod po zimi. Na koncertih je tudi sam skladatelj na kla virju improviziral. Kot kritik je med drugim ocenil glasbeni večer Kluba mla dih in skladbe takrat še mladega Matije Bravničarja. Leta 1924 je prvič dirigiral v ljubljanski Operi. Stanko Vurnik je v Slovencu opozoril na Kogojev ustvar jalni vrh, na opero Črne maske (1926). Pozornost sta zbudila violinist Rupel in pianistka Zarnikova, ki sta izvedla nje gov Andante. Njegova življenjska pot se je končala tragično. Umrl je na Bokalcah 25. februarja 1956. Četudi je bilo dosedanje izvajanje nag njeno na Kogojevo mladost, izobraževa nje, izvajalno in ocenjevalno dejavnost, je vzrasla njegova umetniška moč in rodila plodove na ustvarjalnem področ ju, kjer je zablestel s poduhovljenim, novim, sodobnim glasbenim jezikom, s kleno, strnjeno in dopovedno sprejem ljivo govorico, a tudi s pretresljivo in originalno sugestivnostjo. Ni čudno, da je zbudil z njo zanimanje in občudovanje poslušalcev, tudi mladih, ki so se odloči li, da bo deležnih njegove izpovedi čim več ljubiteljev glasbe, ne glede na sta rost, izobrazbo, stan ali ideološko us merjenost. Prava, dobra in umetniško utemeljena glasba je namenjena človeku in njegovi potrebi po nadaljnjem očlove- čevanju. Občudovalci Kogojeve glasbe - organizatorji želijo prikazati ob njej tudi glasbo njegove in novejše generacije ustvarjalcev in s tem dokazati svetu, da je glasba sposobna oblikovati in preobli kovati človekovo duhovno podobo, ali kot je dejal Shakespeare: »Človek, ki nima v sebi muzike... je zrel za izdajo, za razboj in hlimbo... nanj se zanesti ni.« Pobudo za Kogojeve dneve je dal pri morski rojak iz Anhovega, član pro gramskih svetov, skladatelj, kritik in organizator Marijan Gabrijelčič. Od za četka je predsednik programskega sveta in umetniški vodja, dirigent z veliko prakso in ugledom Anton Nanut. Rezul tate 15-letnega delovanja je z znan stveno natačnostjo strnil v brošuri »Ko gojevi dnevi« Franc Križnar, magister glasbene znanosti, glasbeni urednik na Radiu Slovenija. Vzorno je prikazan ce- 316 lotni program, h kateremu so tehnično prispevali lokalni glasbeni ljubitelji. Glasbene prireditve so v Kanalu ob Soči (redno), s koncerti gostujejo v Novi Go rici, Monfalconeju, Ljubljani, Tolminu, Portorožu... Udeleženci so poslušali 94 koncertov. 6 dramskih predstav. 8 veče rov poezije in glasbe, trikrat so se srečali kulturni delavci Primorske. Zvrstilo se je 15 slavnostnih govornikov, uglednih kulturnih delavcev z vseh umetnostnih področij. Glasbeniki so izvedli dela 25 slovenskih skladateljev, od teh je bilo 79 krstnih izvedb srednje in mlade genera cije. Število skladateljev in izvajanih skladb je primerljivo s Festivalom so dobne komorne glasbe v Radencih, Kon certnim ateljejem Društva slovenskih skladateljev, z nekdanjo Jugoslovansko glasbeno tribuno v Opatiji ali Glasbenim bienalom v Zagrebu. Poleg Nanuta so dirigirali še Marko Munih, dr. Mirko Cuderman,... V brošuri je Franc Križnar objavil za vsako leto posebej in na drobno izdelan Kogojev življenjepis. Poleg tega navaja Kogojev opus v izvedbah glasbenih umetnikov pevcev, pevk in instrumenta- listov, tudi tiste, ki so bili prvič izvajani. Kogojevo glasbo so izvajale radijske po staje v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, v Lizboni. Imenovani muzikolog je zbral in zapisal izvirna Kogojeva dela po obli kah in letih nastanka. Navedeni so pev ski zbori vseh zvrst, vključno mladinski in otroški, samospevi, opera Črne maske, Suita za orkester, komorna dela, skladbe za klavir, violino, orgle in skladbe brez znane zasedbe. V poglavju »Marij Kogoj - njegov ustvarjalni čas« so predstav ljeni njegovi sopotniki iz drugih umet nostnih disciplin, slikarji, kritiki, pisate lji, pesniki iz ekspresionističnega stil nega obdobja, tudi kiparji in arhitekti: Križnar primerja sodobne slovenske, hr vaške in srbske skladatelje z evropsko in svetovno znanimi in z njihovimi teh nično kompozicijskimi in slogovnimi opredelitvami. Z več strani je zanimiv Križnarjev intervju s profesorjem Gabrijelčičem. Govor je o njegovem delovanju pri Glas beni mladini Slovenije in reviji Glasbene mladine, o prireditvah na Zemonu, sode lovanju pri Loških umetniških utripih in Kogojevih dnevih v Kanalu. K začet nim glasbenim utrinkom je Gabrijelčiču mnogo prispeval njegov profesor na tol minskem učiteljišču Makso Pirnik. Že takrat ga je navduševal za študij Kogo jevega kompozicijskega stavka. Danes ugotavlja, da je Kogojeva glasba sila strnjena, primerja jo s Škrjančevim in Osterčevim kompozicijskim stavkom. Kogojev je v umetniškem credu izrazito ekspresionističen. Takega je tudi Osterc vcepljal svojim študentom, ki so radi obiskovali njegova predavanja. Ob nje govih novitetah je bilo potrebno tudi vzgajati publiko. Škerjanc pa je kompo- niral bliže impresionističnemu stilu, tako da je Gabrijelčič sprva segel bolj po Osterčevih kompozicijskih nagibih, a je njegov kompozicijski stavek tudi s te strani bledel in je iskal nove načine. Ugotavlja, da bodo mladi slovenski mu- ziki še naprej odkrivali Kogoja kot umetnika, podobno kot Francozi Debus- syja. Na prireditvah so bila poleg Kogojevih del redno prisotna tudi dela slovenske starejše, srednje in najnovejše generacije skladateljev raznih usmeritev. Med spraševalcem Križnarjem in vprašancem Gabrijelčičem je bil govor tudi o doseda njih in bodočih programskih zasnovah. Pri izboru najboljših del je Gabrijelčiču mnogo svetoval dirigent Anton Nanut. Na vprašanje, kako da so na Kogojevih dnevih največ izvajana Gabrijelčičeva dela, je sogovornik dejal, da je ta prisot nost prisilno poudarjena in da ni realizi ral niti polovico naročil. V splošnem so Kogojevi dnevi že doslej opravili po membno glasbenoizobraževalno vlogo. Domačini in gostje lažje sprejemajo Ko gojevo in glasbo sodobnih skladateljev. Za naprej bo potrebno ob vzornih učnih urah pripraviti koncerte za primorske osnovne in srednje šole, v Kanalu od- 317 preti Kogojevo spominsko sobo. za mlade študente glasbe uresničiti Kogo jeve štipendije in za odlična, izjemna glasbena dela njegove nagrade. Organi zatorjem želimo za ambiciozno zasno vane načrte veliko uspehov, za doseda nja prizadevanja in dosežke pa iskrene čestitke. Brošura prinaša ob koncu povzetek v italijanščini (Riassunto) v prevodu An gele Tomanič. sliko skladateljev iz leta 1989, kazalo in sklepno misel avtorja Franca Križnarja. (Intervju je nastal 22. julija 1994.) Cvetko Budkovič 318