JANUAR 1988, ŠTEVILKA 1, LETO XXII __________ _____ IMP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani odbora za obveščanje sozda IMP so: Ladislav Abraham, Anka Brezec, Aleš Fujan, Bojan Germovšek, Dušan Hočevar, Vinko Jager, Dragica Janežič, Jože Kovač (predsednik), Biserka Lazar, Marija Leskovar, Joži Pipp, Majda Slapar, Silva Škoda, Tomaž Štrakl, Helga Volk, Primož Zupančič, Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa Ustanovljeno novo podjetje IMP in plinski predpisi Učinkovita naložba!? Delo na standardih Na decembrski seji delavskega sveta sozda so delegati podrpli Ustanovitev novega mešanega podjetja v Avstriji. Resda sklep ni bil sprejet brez pripomb, saj so delegati zastavili nekaj vprašanj okrog rizika, vendar te pripombe niso bistveno vplivale na sprejem odločitve. Podrobnejšo informacijo o ustanovitvi novega podjetja in pogojih ustanovitve je podal vodja projekta inž. Janez Miklavc. Poudaril je, da je ustanovitev mešanega podjetja IMP Metalla bila podprta z ustreznim proizvodnim programom, ki pa ni popolnoma zaživel. IMP je v ustanovitvi tega podjetja videl predvsem večje možnosti tržnega in denarnega delovanja in povezovanja s tujimi trgi. To se je udražalo skozi oskrbovanje delovnih organizacij s surovinami, preko sklepanja kooperacijskih pogodb, kot pri sklepanju ostalih trgovskih poslov, kjer je Metali zalagal sredstva za plačila pred bančno izvedenim plačilom. poro pri vseh ustreznih institucijah. Na tej osnovi je bil potrjen po samoupravni poti, ko je elaborat o družbenoekonomski upravičenosti proizvodnje zavornih oblog sprejel delavski svet Inženiringa, ki je bil v tem času še pristojen za tovrstne odločitve glede na zunanjetrgovinsko registracijo v sozdu. Zagotovljena so bila tudi potrebna dinarska sredstva. Neizpolnjene obveze Čeprav je tovrstna dejavnost Metalla bila učinkovita in je še učinkovita, vseeno IMP ni izpolnil vseh gospodarskih obveznosti do avstrijske Koroške. Po teh dogovorih naj bi zagotovil zaposlitev 15 do 20-tim delavcem, predvsem slovenskim Korošcem. V Metallu pa je trenutno Zaposlenih le 5 delavcev v prototipni proizvodnji. V vseh letih od ustanovitve Metalla so v IMP-ju tekla prizadevanja za prenos ustreznega proizvodnega programa, vendar je bilo premalo interesa in volje, da bi to uresničili. Tudi proizvodnja chil-lerjev, s katero so računali, bo Potekala v Itaku. Vse to je narekovalo pospešeno iskanje novega programa. Pred približno poldrugim letom se je začel postopek za pripravo proizvodnje brezazbestnih zavornih oblog. Omenili smo že, da je temu botrovalo na eni strani tudi to, da znotraj IMP-ja ni bilo moč najti ustreznega programa. Po drugi strani pa se je na osnovi povezovanja s Kemijo — Impex v tem programu združila kovinska in kemijska dejavnost. Ta program je v celoti podprla tudi Gospodarska zbornica Slovenije tudi zaradi povezovanja z zasebnim sektorjem, ki v tem primeru prispeva tehnologijo. Program ni nov, ampak, kot je poudaril uvodničar, daje v zadnjih 20-tih letih ugodne poslovne rezultate. Temu ustrezna naj bi bila tudi gospodarska uspešnost investicije, kar potrjujejo tudi izračuni v elaboratu, saj znaša interna stopnja donosnosti 29,53 neto sedanja vrednost pa 16,216.873 avstrijskih šilingov. Zaposlenih pa bo 20 novih delavcev. V Avstriji so bila pridobljčna tudi vsa strokovna mnenja za začetek proizvodnje. Zataknilo se je le zaradi pritožbe, zaradi strahu pred onesnaževanjem okolja. To je bil tudi povod, da se je program preselil na drugo lokacijo in sicer v občino Borovlje. Torej to je povod za ustanovitev novega podjetja, ki je potegnilo za seboj nekatere pozitivne učinke. Namreč v boroveljski občini vlada velika nezaposlenost, zaradi propada državne industrije pred leti. V industrijski coni je več kot polovica praznega prostora. Podprt program Kot smo že omenili, je nov program doživel popolno pod- Novo podjetje se imenuje Secar. Osnovni kapital znaša milijon avstrijskih šilingov, od tega predstavlja osnovna vloga Metalla 700.000 šilingov, vloga družabnika Helmutha Schandla pa 300.000 šilingov. V okviru novega podjetja bosta potekala proizvodnja in trženje rezervnih ' delov in drugih potrebščin za vse vrste vozil. J. Votek Računalništvo Auto CAD Team delavcev elektro stroke, v katerem sodeluje 8 strokovnjakov *z sozda IMP in ki deluje v okviru Izobraževalnega centra, je decembra pripravil in izvedel izobraževalno akcijo o uporabi računalnika v konstrukcijskem delu. Celodnevnega seminarja, ki ga je v°dil Jure Špiler, zunanji sodelavec MICRO ADA, se je udeležilo 32 IMP-jevih delavcev. organizaciji, zato ima smisel ljudi šolati šele tedaj, ko je to osvojeno. Tomaž Jevšnikar iz Elektro-monterja: »Autocad lahko zaživi le, če se bo kompletna slovenska pro-jektiva modernizirala — to je, če bodo vsi od arhitekta, gradbenika, strojnika in električarja upo- Udeleženci seminarja Udeležencem seminarja je Predstavil ogled video filma ^uto CAD, opis programskega Paketa Auto CAD, praktične Primere uporabe Auto CAD, Preglede ukazov Auto CAD, dodatne možnosti za Auto ČAD, dodatne aplikacije za Auto CAD, ogled video filma Auto CAD, programiranje NC strojev z Auto CAD, krmiljenje strojev z osebnim računalnikom, računalniško konstruiranje (okrogla miza), ogled video Mma^ipJJJjgunalniška grafika. 0 JmU]učku <«Siinarja so v Izo-brsp ntru anketirali udeležence seminarja z namenom, da bi na osnovi mnenj, zbranih z anketo, čimbolj kvalitetno pripravili in organizirali izobraževalne akcije za delavce z omenjenega področja. Udeleženci seminarja so v anketi izrazili, da želijo več navodil za spremembo organizacije razvoja in proizvodnje. Seznanili bi se radi z izkušnjami drugih organizacij na tem področju. Miran Poljšak iz Klima montaže meni, da uvajanje takega sistema pomeni določene organizacijske spremembe v delovni rahljali enak autocad paket. (To )• C ? O 3433 h A velja za projektivo). Če elektro projektant že od arhitekta in strojnika ne bo dobil izdelane podlage v autocadu, je to potem zelo draga investicija, ker zahteva prerisovanje predlog (tloris) tudi določen čas. Zato mislim, da bi moral iti IMP v širšo družbeno akcijo, da bi to zadevo poenotili na projektantskem področju. Kratkoročno gledano pa je verjetno v tem trenutku autocad zelo draga investicija za tako majhen projektivni biro, kot ga imamo v Elektromonterju.« M. P. Splošno je znano, da s področja plinske tehnike nimamo domače zakonske regulative. Obstoja le nekaj pravilnikov in standardov za nekatera ozko specializirana področja oz. proizvode s področja plina. V večini primerov se zato uporabljajo tudi predpisi (DVGW, TGL, NEN, itd.), različno glede na namen in glede na področje, kar pomeni neracionalno gradnjo in vzdrževanje plinskih naprav ter neekonomično eksploatacijo plina. Na iniciativo »Zavoda za gas« pri »Inštitutu zaštite od požara — Sarajevo« in ob polni podpori in v sodelovanju Zveznega zavoda za standardizacijo ter z nekaterimi delovnimi organizacijami je že v letu 1986 začela z delom komisija za pripravo in izdelavo domačih predpisov in standardov. Komisijo vodi dr. dipl. ing. Demal Peljto, sestavljajo pa jo člani, ki so jih imenovale delovne organizacije iz vseh republik razen iz Črne gore in Makedonije. Delovne organizacije — proizvajalci plinske opreme ali distributerji plina so podpisale samoupravni sporazum in se obvezale združevati sredstva v sklad, iz katerega bodo financirani avtorji — izdelovalci predpisov. Sporazum so podpisale septembra letos tudi IMP-jeve delovne organizacije in sicer: iz DO IKO TOZD ITAK, iz DO LIVAR TOZD TA, DO MONTAŽA MARIBOR, DO OV in iz DO IZIP TOZD INŽENIRING, za koordinacijo pa skrbi TOZD MARKETING. V sredini decembra je bila podpisana pogodba, s katero so se omenjeni ozdi obvezali, da bodo do 30. 4. 1988 izdelali osnutke za predpise za proizvode: medprirobnične centrične lopute, predgrelnike plina, vrata čistilnih in predajnih plinskih postaj, napisne ploščice za označevanje plinovodov, elektroizo-lacijske kose za vgradnjo v jeklene plinovode, izolacijske kose za hišne priključke. Kaj je vodilo IMP, da sodeluje v akciji? Intenzivna programska usmeritev IMP na področje energe- tike pomeni tudi nadaljevanje proizvodnje in razvoj proizvodov za distribucijo in uporabo plina. Trdimo lahko, da bo na domačem trgu prostor, le za tistega proizvajalca, katerega izdelki bodo ustrezali domačim normativom in predpisom. Zavedati se namreč moramo, da se pojavljajo konkurenčni proizvajalci plinskih naprav, izdelanih po raznih tujih predpisih. Zato želimo biti avtorji ali vsaj recenzenti osnutkov predpisov za proizvode iz našega proizvodnega programa, kar nam je s prej omenjenim sporazumom omogočeno. Kot avtorji bomo seveda osnutke predpisov skušali čim bolj približati tistim tujim predpisom, po katerih so proizvodi IMP-ja izdelani. Avtorji naj bi poznali čim več regulative, ki obravnava nek proizvod, zbrane iz zahodnih in vzhodnih dežel, spoznali bi različne pristope k problemu in aplicirali dobre strani. Osnova jim bo v praksi do sedaj sprejet in preizkušen tuji predpis (najpogosteje zahodnonemški), ki bo tako modificiran, da bo sprejemljiv tudi za domačo zakonodajno, družbeno in siceršnjo ureditev. Nedvomno so avtorji pred zahtevno nalogo, posebej še, ker se s to vrsto dela srečujejo prvič in, ker ga bodo opravljali poleg vsakodnevnih opravil. Delo, katerega učinki so na kratek rok težko merljivi, je za IMP-jeve ozde zelo pomembno in zato avtorji potrebujejo polno podporo. Zlato Murn Kdo dela nered v redu Zamašene žile Na Vojkovi 58 se je na dovo- železno oblačilo, da bi si ohranil znih poteh zamašil promet. Saj borno življenje, je prava džungla! Železen oklep Menda se nikakor ne morejo bi moral človek imeti, ko gre pes ; imeti, ko gre pes dogovoriti, kdo je dolžan pos- Daj naravi, kar je njenega po teh zametanih poteh. Na nobenem odpadu ni toliko nere- da. Samo trepetajoč se oziraš i in kdaj bo počilo: naokrog, kje ali bo to tedaj, ko se bosta sre- čala dva tovornjaka na preozki vijugasti zamašeni žili, ali tedaj, praviti svojo navlako s poti — niti Klimatovci, niti v Klima montaži se ne zmenijo, da bi napravili red vsak pri sebi. Ko bo nekaj žrtev, bodo pa dejali: saj usodi ni moč ubežati. Pa ko bo prišel tovornjaku naproti viličar, ali pa bo treščilo, ko bo zmešala ves ta nered še kakšna limuzina in se bo vmes zapletel še ubogi pešec, ki se ni odel v bomo kalupirali naprej po sta-i tudi. irnosti manj med nami? Pa še varnost- , . 1 j«1 bo, po čigavi nemarnosti, nekaj manj med nami? Pa š nega inženirja imajo! M.P. Št ra j k Po krajšem zatišju je spet pljusknilo. Težko je reči, da so povod za to vladni ukrepi, čeprav je val štrajkov udaril neposredno po sprejetih ukrepih. Uradne razlage teh pojavov so si v nekaterih primerih različne, vendar v veliki večini dokaj ohlapne. Brez podrobnejše analize zahtev, ki jih pogosto povzamemo s slabimi osebnimi dohodki in z neupravičenostjo zahtev, pa se v teh primerih le odpira nova razsežnost štrajkovnega vala. V preteklem letu tudi naš sistem ni bil povsem imun do teh pojavov. Nekateri obrobni valovi pa naj bi se ga dotaknili tudi v tem zadnjem prednovoletnem valu štrajkov, vendar ti vali le niso bili tako močni, »da se jih ne bi dalo preprečiti. « Torej, na kaj opozarjajo ti štrajki? Očitno so odraz zaostritve konfliktnega stanja, ki nastane med delavci in oblastno strukturo. Pri oblastni strukturi mislimo na to na mikro in makro ravni. Skratka s padanjem življenjskega standarda se začne zaostrovati odnos med delavci in vodstvom organizacije, kot oblastno strukturo, ki je v prvi vrsti in najprej tudi odgovorno za neposreden položaj delavca oz. njegovo blagostanje oz. neblagosta-nje. Sama organizacijska shema in institut moči in vpliva ne dopuščata, da bi delavec razreševal konflikt po institucionalni poti in prek organizacije, ki naj bi ga zaščitila — torej sindikata. To je povsem razumljivo, saj že sam položaj družbeno političnih organizacij in njihova povsem marginalna vloga jasno kažeta na to. Sindikat v teh hudih časih postaja vse manj avtentična organizacija delavca. Tega namreč vse manj zanima krompir in jabolko po sindikalni ceni za ozimnico, to namreč ne razrešuje njegovih eksistenčnih problemov, kot ga ne zanimajo sindikalne športne igre, ki se odražajo na reprezentativni ravni izbrancev, ampak ga zanima zaščita njegovega položaja. Morda so ravno izražene nezaupnice sindikalnim vodstvom v zadnjem času dovolj zgovoren dokaz za to. Namreč ta vodstva vse preveč delujejo na že prej omenjeni ravni formalizacije neformalne moči in vpliva vodstev, ki so v večini primerov še zmeraj politično (»oblastno«) determinirana. Zato je, rekli bi lahko razumljivo iskanje rešitev delavcev izven »delovnega okolja« - torej v določeni politizaciji svojih problemov. Vse to jasno kaže, kot je zapisal eden od avtorjev, da sindikat caplja za dogodki in izgublja iniciativo in, če k temu dodamo še prej omenjeno obrobnost vprašanj, s katerimi se ukvarja, potem so »nezaupnice« razumljive. V tem sklopu se postavlja tudi vprašanje legitimnosti in upravičenosti nekaterih odločitev in ukrepov, ki so bili sprejeti mimo volje »baze« oz. na hrbet delavcev. Skratka, če že toliko proklamiramo rezultate dela, upravičeno zahtevajo tudi te rezultate dela, zato jih, če jih ustvarijo, tudi dobijo. Zato je upravičena trditev, če zadevo osvetlimo na globalni ravni, dr. Svetlika, da se po nestrinjanju slovenske skupščine in delegatov v zvezni skupščini z vladnimi ukrepi upravičeno zastavlja vprašanje zaupnice slovenski vladi, ki uresničuje sprejete ukrepe tudi za ceno neupravičene delitve dohodka. J. VOTEK Ukrepi in gospodarjenje Ukrepi dušijo Poslovno leto 1987 je za nami. Tako kot za marsikatero organizacijo je bilo tudi za delovno organizacijo Livar to leto leto najrazličnejšega prilagajanja, primerjanja, usklajevanja. Priče smo bili: skokoviti rasti inflacije, ki se je po nekaterih statističnih podatkih približala številki 200; številnim prekinitvam dela, skratka vsakodnevnemu zaostrovanju gospodarskega položaja. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Livarja Andrejem Rodetom. Delovna organizacija Livar je kljub najrazličnejšim težavam v prvih devetih mesecih dosegla zadovoljive rezultate v primerjavi z jugoslovanskimi livarnami, ko se le-te nahajajo v težavnih razmerah. »V mesecu novembru 1987 je bil sprejet protiinflacijski program, ki je s svojimi spremljajočimi interventnimi ukrepi prinesel spremembe zlasti na področju cen, deviznih tečajev, skupne in splošne porabe. Ocene in izračuni zisovih ukrepov, ki zadevajo poslovanje Livarja, kažejo, da se bodo stroški poslovanja v tozdu LSNL zvišali za 47 odstotkov, tozdu TA za 35 odstotkov, v tozdu LBK pa za 42 odstotkov. Na tako stanje vpliva predvsem približno 61-odstotno povečanje cen surovin in 71-odstotno povečanje cen električne energije, pa zamrznitev cen naših izdelkov, kajti po odloku zisa za cene odlitkov sive in modularne litine ter barvnih kovin lahko povečajo do 35 odstotkov, medtem ko se cene proizvodov Tovarne armatur lahko povečajo do 25 odstotkov.« Na poslovanje Livarja, ki kot je znano, izvozi prek 30 odstotkov svoje proizvodnje, bo pozitivno vplivala sprememba tečaja tujih valut. »Pravilna je ugotovitev, da so vladni protiinflacijski ukrepi močno povečali stroške poslovanja. Že sedaj je jasno, da rasti' stroškov glede na zamrznitev cen s še tako drastičnimi notranjimi ukrepi v Livarju ne bomo mogli pokriti, zato bo to vplivalo na zmanjšanje dohodka. Livar se namreč nahaja v kovinsko predelovalni panogi, ki je vsa pod pritiskom sprejetih ukrepov. Mislim, da bodo analize, ki se delajo na različnih ravneh, pokazale, da kovinsko predelovalni kompleks ne bo mogel, v kolikor ne pride do sprememb, zagotoviti niti najosnovnejše reprodukcij ske sposobnosti. Poslovanja delovne organizacije Livar ukrepi zisa do konca leta 1987 niso bistveno prizadeli glede na to, da smo imeli zagotovljeno ugodno strukturo proizvodnje. Vse negativne posledice bodo vidne proti koncu prvega trimesečja letošnjega leta.« Pomanjkljiva organizacija dela, porast stroškov poslovanja, zaloge, tendenca rasti režijskega kadra, na drugi strani pa znižanje vseh vrst stroškov, zmanjšanje oziroma opustitev dejavnosti, ki niso neobhodno potrebne, zaustavitev zaposlovanja, stalno in intenzivno izobra- ževanje lastnega kadra, triodstotno povečanje realne stopnje rasti proizvodnje, povečanje realnih osebnih dohodkov skladno z doseženimi rezultati gospodarjenja; vse to so ugotovitve poslovanja Livarjevih temeljnih organizacij v devetih mesecih 1987 in konkretni cilji — zapisani v smernicah in kasneje v planu za leto 1988, o katerih so govorili na sejah delavskih svetov konec meseca novembra 1987, prvi delovni dan v decembru in v začetku januarja 88. Zanima nas, kje po vašem mnenju obstajajo bistvene rezerve za izboljšanje poslovanja, kajti na povečanje cen ni mogoče računati? »Mislim, da je v Livarju mogoče delno omiliti negativne vplive sprejetih ukrepov samo z zmanjševanjem vseh vrst stroškov, pri tem imam v mislih povečanje produktivnosti ob manjši porabi surovin in energije, manjši udeležbi živega dela na enoto proizvoda in zmanjšanju vseh vrst porabe. Osnova za tako razmišljanje je vsekakor na novo instalirana livarska oprema, ki omogoča ob vsestranski in celoviti angažiranosti dosedanjih kadrovskih potencialov izpeljavo zastavljenih ciljev. V Tovarni armatur smo že predčasno izvedli prestrukturiranje proizvodnje v smislu akumu-lativnejših programov, vendar je prodaja glede na predvideno investicijo v tej temeljni organizaciji premajhna. Zato smo pripravili program, v katerem je posebej opredeljen način večjega plasmaja na jugoslovanskem tržišču. Posebno pozornost je treba nameniti nabavni funkciji in to v smislu omilitve negativnih vplivov, ki nastajajo zaradi zalog, tako, da z našimi dobavitelji repromaterialov dosežemo dogovore o čim krajših dobavnih rokih.« Delavski sveti so na zadnjih sejah v novembru in decembru potrdili projekcije osnovnih kategorij poslovanja za leto 1988. Na osnovi teh so strokovne službe pripravile predloge planov kljub temu, da konkretni pogoji poslovanja za leto 1988 še niso znani, kajti obstaja še precej neznank. Zato bi želeli, da opredelite osnovne smeri Livarjeve poslovne politike za letošnje leto. »V sprejetih smernicah in pri oblikovanju predlogov planov temeljnih organizacij za leto 1988 smo skušali čim realneje, pri tem pa upoštevajoč sedanjo gospodarsko situacijo, opredeliti smeri poslovanja za letošnje leto, čeprav nam do danes veliko elementov, ki so pomembni za načrtovanje poslovne politike, ni bilo jasnih. V mislih imam resolucijo, v kateri smo pričakovali, da bodo te neznanke pojasnjene in natančno opredeljene, žal pa ni tako. Že danes je namreč jasno, da bodo rezultati Livarja slabši kot v letu 1987. Možnosti, ki se nam ponujajo, so v še bolj intenzivnem nastopanju na zunanjem tržišču, seveda če bodo uresničene obljube, zapisane in izrečene ob sprejemu protiinflacijskega programa. Poleg tega smatramo, da moramo v Livarju zaustaviti zaposlovanje, kajti znotraj kolektiva vidimo dovolj rezerv tako v neposredni proizvodnji, kot režiji. Potrebno je le izvesti določene organizacijske spremembe in s tem prerazporediti ter aktivirati kadre, vse s ciljem doseganja zastavljenih nalog. Dodatno bomo zaposlovali samo tiste nujne višje in visoko strokovno kreativne kadre, ki bodo pripomogli k hitrejši realizaciji načrtovane poslovne politike.« Delovna organizacija Livar je v letu 1987 izvozila preko 30 odstotkov svoje proizvodnje na zahod, povečala pa je tudi izvoz na vzhod. Temeljna organizacija LSNL, kot največji izvoznik, pa je zadnje mesece leta 1987 izvozila približno 50 odstotkov svoje proizvodnje. Zato bodo po ocenah poslovanja izvozni načrti za leto 1987 krepko preseženi. Znano je tudi dejstvo, da je Livar na tem področju na prvem mestu v sozdu IMP, zato nas zanima, kakšni izgledi obstajajo na področju izvoza v letu 1988? »Izvoz je v Livarju pomembna kategorija. V smernicah plana za leto 1988 predvidevamo na ravni celotne delovne organizacije izvoziti za okoli 12 milijonov ameriških dolarjev. Številka je realna, če vemo, da se trenutno nahajamo v zaključni fazi pogovorov z našimi inozemskimi partnerji glede podpisa pogodb za leto 1988. Smatramo, da bodo pomembno vlogo pri realizaciji predvsem konvertibilnega izvoza, ki poteka v glavnem prek kooperacijske pogodbe IMP METALL, imele tiste temeljne organizacije in službe na ravni sozda IMP, ki so zadolžene za koordinacijo in tak način zunanjetrgovinskega poslovanja. Klirinški del izvoza verjetno v letu 1988 ne bo dosegel višine leto-šnjega^če ne bomo uspeli pridobiti dodatnih poslov. To pa je tudi ena od prvenstvenih nalog, ki smo si jo naložili.« Na koncu pa še naslednje: na zadnjih sejah delavskih svetov tozda ste večkrat poudarili, da se mora celotna delovna organizacija tako organizirati, da bo l os hitro spreminjajočim se tržnim zahtevam. V mislih imam tudi trditev, navedeno v analizi poslovanja za devet mesecev leta 1987, v kateri je napisano, Po koroškem Slovencu da bo potrebno razmisliti o bodoči organiziranosti Livarja. Zato bi vas prosil, da to malo komentirate ali se pri tem misli tudi na statusno' spremembo sedanje organiziranosti delovne organizacije Livar. Arbitraža Imenovani arbitri »Naloga vseh zaposlenih v Livarju, kot je bilo že večkrat povedano, je, da izpolnimo načrtovane cilje delovne organizacije, opredeljene v planskih dokumentih in poslovni politiki. Na ta način se bomo izognili težavam, v katerih se nahaja prenekatera organizacija združenega dela in dosegli nadaljni razvoj celotne DO LIVAR. Pri tem ugotavljamo, da sedanja organiziranost mnogokrat predstavlja oviro za hitro odzivanje na vplive okolja. V kolikor se bo pokazalo, da ta organiziranost (tudi statusna) zavira nadaljni razvoj in realizacijo načrtovanih ciljev, oziroma hromi fleksibilnost, zmanjšuje možnost nadaljne investicijske sposobnosti delovne organizacije in tudi posega v sedanjo reprodukcijsko povezanost, bo nujno, da celotnemu kolektivu predlagamo tudi statusno spremembo sedanje organiziranosti delovne organizacije Livar.« I. MUNIH Na 9. redni seji delavskega sveta sozda, ki je bila 10. novembra, f delegati na podlagi 74. člena samoupravnega sporazuma o združil1 v sozd IMP imenovali še naslednje arbitre v notranjo arbitražo sozd« , Vilija Semoliča iz delovne niča iz Livarjevega tozda LBws skupnosti Interne banke, Mirana Poljšaka iz Klima montaže, Marjana Križana iz Montaže Maribor, Pavla Petruja iz Kli-mine delovne skupnosti, Vilija Bertoleta iz tozda Industrijska proizvodnja, Toneta Kralja iz Kliminega tozda Montažna proizvodnja, Silvestra Urha iz Klimata, Staneta Kovačiča iz Panonije, Bojana Skalarja iz Bliska, Nevenko Goreč iz delovne skupnosti Livar, Darko Štrukelj iz Livarjevega tozda LSNL, Antona Jaicoša iz Livarjevega tozda TA, Rinalda Sta- Andreja Omejca iz Livarjeve^ 1 tozda VIPO, Francko Osredki I iz Tena, Adolfa Prašnikarja 11 Dvigala, Zvonka Mikuliča iz Is« I Zlatka Kumšeta iz Avtomatiki 1 Dušana Malija iz tozda Črpalki I Ivana Bolko iz Itaka, Vilija Žal1 bij a iz Skipa, Romana Dermelj; 1 iz Inženiringa, Nika Rehoriča f 1 Tehnomonta, Alojza Štruclja *■ Projektivnega biroja, pa Magd1 ^ Čolnar iz Alchroma. Za predsednika Notranje arb' traže so imenovali Goreč iz Livarja. Alenk ‘ Mi Poslovanje Metalla Presegli načrte Priznanja v DS SOZD Ko so bila že vsa slavljenja v IMP-ju za nami, so prišli na vrsto še jubilanti iz delovne skupnosti sozda, da še njim podelijo priznanja za zvestobo IMP-ju. Devet delavcev je 29. decembra prejelo priznanje za 10 let dela v IMP-ju. Priznanja sta jim po kratkem govoru in čestitkah Uroša Koržeta, pomočnika generalnega direktorja sozda, podelila predsednik IO sindikata delovne skupnosti in Uroš Korže. M. P. V prvih desetih mesecih je Metali ustvaril 259,411.494 šilingov prometa. Ta obsega kooperacije, tranzitne posle, dobave za projekte v tujini in trgovine. Na tem področju je torej opazen stalen napredek. Nekoliko drugače je s proizvodnjo, kjer po besedah inž. Rudija Ceršaka še vedno ostajajo pri opravljanju maloserijskih uslug, ki pa ne zagotavljajo povečanja delovnih mest, gotovosti in donosnosti te dejavnosti. V avstrijskih razmerah je potrebno ustvariti na zaposlenega milijon šilingov realizacije, da bi lahko pokrili vse stroške vezane na takšno pro- i bul1 : 3 vlij5 izvodnjo. V prvih devetih meS< I cih so ustvarili komaj 4 milijon 1 šilingov od načrtovanih 6,4 mit 1 jona. Zato bo v letošnjem let) ’ potrebno nameniti več pozorm 1 sti ustreznemu proizvodnem1 1 programu, ki bo omogočil povf 1 Čanje zaposlenih in goto'1 1 poslovanje. Kar se likvidno«' ’ tiče, se je položaj v zadnje«! ’ času nekoliko popravil, saj se | neplačana realizacija zmanjšal« Sicer pa celotna realizacija ! IMP Metall-Chemi v prvih dev« tih mesecih znaša okrog 27l milijonov šilingov, v načrtu t 1 celo leto pa je 316 milijon®1 šilingov. ji Jubilanti v Eku V Eku so 18. decembra pode- pozdravil predsednik konferenc* lili priznanja desetim jubilantom sindikata Andrej Zafred; glavf (osmim za deset let dela v IMP- govornik na podelitvi priznan ju, enemu za dvajset, pa enemu pa je bil direktor IMP-ja Vilbal1 za 30 let dela). Jubilante je Brglez. Fakturirana realizacija 1987 » 000 din - NOVBffiffi DO m Letni plan 11 nes. noveaber Izvršitev noveaber 11 aes.87 11 nes.86 Indeks izvršitve let.pl pl.11 a pl.novea. 87/86 1. ov 11,015,127 10,070,089 867,576 1,289,443 10,699,909 4,921,219 97 106 149 211 2. KM 6,115,000 5,447,833 623,837 531,798 5,263,081 2,641,444 86 97 85 3. MK 6,219,700 5,541,753 635,031 621,802 5,446,018 2,761,414 88 98 98 i 4. W 13,225,000 11,459,200 1,567,800 1,211,252 11,034,090 5,225,416 83 96 77 21> 5. PMI 5,375,800 4,712,900 619,700 627,465 3,812,790 1,842,464 71 81 101 20 5.1. IB 275,800 243,000 30,600 36,120 209,028 238,171 76 86 118 D 5.2. PR0J 500,000 440,400 55,500 49,390 356,369 205,086 71 81 89 lil 5.3. EKO 4,600,000 4,029,500. 533,600 541,954 3,247,393 1,399,204 71 81 102 21) 6. EM 9,747,000 8,823,000 904,000 702,805 9,947,894 5,754,477 102 113 78 iil brez izvoza 8,800,000 7,965,000 816,000 701,066 8,822,032 5,370,233 100 111 86 161 7. DVIG 3,954,400 3,579,564 366,565 616,766 3,370,987 1,532,704 85 94 168 231 8. TEM 5,300,000 4,742,156 544,355 507,233 4,846,119 2,174,692 91 102 93 221 9. TRIKOM 4,350,000 3,900,000 450,000 506,644 4,649,670 2,056,521 107 119 113 22 10. ISO 4,447,150 4,065,400 350,400 391,872 3,964,536 2,092,837 89 98 112 11 11. KLIMAT 9,000,000 7,740,000 1,360,000 873,582 6,790,217 3,957,580 75 88 64 Im 12. TI0 5,940,000 5,337,152 613,735 728,907 5,777,547 2,734,527 97 108 119 21 13. PANONIJA 14,359,446 13,015,063 1,593,000 1,221,919 11,615,777 5,925,715 81 89 77 1* 13.4. BLISK 3,578,872 3,183,963 425,000 425,634 2,937,328 1,457,454 82 92 100 261 13.5. KMP 10,780,574 9,831,100 1,168,000 796,285 8,678,448 4,468,261 81 88 68 f 14. IK0 27,000,000 24,618,000 2,765,000 3,049,163 25,305,210 13,376,473 94 103 110 16 14.6. AVTOMATIKA 10,400,000 9,464,000 1,144,000 1,048,815 9,403,606 4,632,544 90 99 92 26 14.7. ČRPALKE 7,800,000 7,332,000 702,000 1,120,454 8,577,668 4,288,497 110 117 160 20 14.8. ITAK 3,900,000 3,510,000 429,000 452,104 3,737,480 2,087,883 96 106 105 11 14.9. SKIP 4,900,000 4,312,000 490,000 427,791 3,586,455 2,367,554 73 83 87 Jj8| 15. LIVAR 18,776,575 17,173,080 1,900,000 2,591,571 18,457,004 7,972,616 98 107 136 132 15.10. LSNL 10,895,205 10,100,000 1,080,000 1,682,570 11,170,964 4,355,775 103 111 156 256 15.11. TA 3,798,770 3,351,480 448,000 370,494 3,285,554 1,674,098 86 98 83 196 15.12. VIPO 2,017,000 1,858,000 159,000 273,052 2,033,123 850,727 101 109 172 239 15.13. LBK 2,065,600 1,863,600 213,000 265,454 1,967,362 1,092,017 95 106 125 181 16. KLIMA 14,065,589 12,411,799 1,653,790 1,408,517 11,942,626 7,867,222 85 96 85 M 16.14. IP 9,072,290 7,995,700 1,076,590 958,684 7,667,920 5,065,716 85 96 89 151 16,15, MP 4,993,299 4,416,099 577,200 449,833 4,274,706 2,801,506 86 97 78 151 17. IZIP 9,150,893 8,216,200 784,700 1,108,602 9,607,518 3,594,718 105 117 141 261 17.16. IN! 2,149,060 1,964,400 169,300 556,987 3,577,927 525,205 166 182 329 661 17.17. MARK 1,352,433 1,236,500 106,600 119,528 1,137,373 644,582 84 92 112 116 17.18. PB 1,730,000 1,555,500 159,200 67,176 1,168,541 775,303 68 75 42 151 17.19. TESNO« 1,800,000 1,614,800 169,600 ■ 116,951 1,452,892 694,806 81 90 69 26) 17.20. ALC8 2,119,400 1,845,000 180,000 247,959 2,270,784 954,822 107 123 138 231 - CK 546,103 500,200 43,000 92,499 546,278 230,141 100 109 215 211 - SD 81,637 73,900 6,400 10,860 81,967 33,699 100 111 170 26) - PD 290,428 282,428 8,000 (7321 147,193 121,849 51 52 -9 121 IMP 168,959,848 151,709,717 17,656,889 18,091,967 153,306,431 76,817,731 91 f jB "i - Milko Kenda komercialni direktor v Klimatu Inovatorji in razvijalci v Panoniji Kriza — iskanje novih poti 0 h Ni v moji navadi, da bi predstavljal, ali delal portrete novo imenovanih, postavljenih ali izvoljenih direktorjev ali funkcionarjev. Tovr-3K stno delo, ki so mi ga nalagali šefi v prejšnjih službah, je vzbudilo v eg Hieni precejšen upor. Vendar izhoda ni bilo, za ta ljubi kruhek je bilo Iki Potrebno tudi kakšno požreti in opraviti vkalupljen pogovor s tem ali j i onim novim funkcionarjem na občini. Začelo se je po navadi s tem, Is* kaj ste, čeprav je bila tu potrebna dokajšnja doza zadržanosti, saj ik< vemo s kakšnimi kadri imamo pogosto opravka. Predvsem je bil pro-lkt blem, da jih ne bi spravili v zadrego. Tudi pogovor, ki je sedaj pred 'a' vami, mi je bil na nek način svetovan. Vendar, preden sem se zanj elj; odločil, sem poskušal najti vsebinski okvir, da ne bi vsa zadeva izzve-a i Oela v prazno, a 't gji Izhodišče za pogovor sploh ni bilo težko definirati, saj vemo, rh da je Klimat v zadnjem času nW Zašel v določeno krizo, kar se nenazadnje negativno odraža j l (udi v njegovem trenutnem finančnem položaju. Hkrati je doživel za kolektiv njegovih razsežnosti dokaj velik kadrovski rez, saj je prišlo do zamenjave nji ljudi na ključnih vodilnih in vodstvenih mestih. Po drugi strani e st Pa so opazni tudi nekateri prion nieri negativne selekcije strani! kovnega kadra. Torej dovolj leti velik izziv, da pogovor ni izzve-■j\C nel strogo protokolarno. Hkrati ;rn je treba priznati, da inž. Milko >vc Kenda — novi komercialni diet' rektor Klimata ni tovrsten sogo-osk vornik, ki bi pristal zgolj in samo jeli v teh okvirih. eif »Omenili ste krizo Klimata, alf meni se zdi povsem normalno, 3 ■' da ima organizacija svoje vzponi ne in padce. Toda ob tem se mi 2r, zdi povsem normalno, da izkori-2] sti vsak svoj padec ali krizo za noj iskanje novih kakovostnejših jv Poti, ki se morajo odraziti v ponovni utrditvi na trgu, čeprav so krizna obdobja pri nas boleča, pa ne toliko zaradi notranje nesposobnosti organizacij, ampak zaradi negotovega makroekonomskega stanja, ki se odraža v zapiranju trga v posamezne mikroenote. Po mojem mnenju smo mi nekoliko zaspali in se nismo dovolj prožno prilagajali nastalemu položaju na domačem tržišču. Pa tudi obdelava trga se mi zdi, ni bila dovolj tudi zad- 18. brumaire Branka Mikuliča Bogomir Kovač Mesec dni po sprejemu (proti)inflacijskega programa postaja — nJ,m nejevernežem jasno, da je ZIS mimogrede opravil pravi »državni udar« v gospodarskem življenju Jugoslavije. S svojimi interventnimi ukrepi Za odpravo cenovnih disparitet pri tečaju dinarja, tekoči porabi in s svojo prerazdelitveno politiko je, kot že nekajkrat dosedaj, jugoslovansko gospodarstvo namesto v stabilizacijo pripeljal do roba zloma. Razlika med zadnjo in prejšnjimi »šok terapijami« Mikuličeve vlade je v »temeljitosti« njenih ukrepov in v zmanjšanju manevrske sposobnosti gospodarstva, da še nadalje amortizira destruktivne ukrepe svoje centralne vlade. Trenutno ni izpolnjena nobena od predpostavk učinkovitega boja proti inflaciji iz vladnega programa: a) še vedno ne vemo za način reprogramiranja zunanjih dolgov in odpravljanje razlogov za nastajanje notranjih zadolžitev (ali refinanciranje ali odpis notranjega dolga); b) še vedno ni spremenjena devizna zakonodaja (zastoj v izvozu) in zakon o celotnem dohodku (zastoj v financiranju družbenih dejavnosti, poslabšane in neprimerljive bilance uspeha . . .), c) še vedno niso operacionalizirani cilji in sredstva za vodenje ekonomske politike v naslednjem letu (Resolucija 1988). Vlada danes povsem nesramežljivo priznava, da za novembrski paket ukrepov (t.i. »črni ponedeljek«) ni imela natančnih ekonometričnih izračunov ali vsaj napravljenih družbenih računov oz. splošnih bilanc sredstev ob spremenjenih parametrih gospodarjenja. Nasprotno, kvantifikacija njenih ukrepov je rezultat, kot pravijo vladni možje, političnoekonomskih kompromisov in zahtev federalnih enot oz. paradoksalnega kupoprodajnega skupščinskega glasovanja, ki je bilo v vseh pogledih cvet dosedanjih dometov samoupravne demokracije (kaže, da je politično prostituiranje vlade in delegatov edini vidik »socialističnega trga« in »ekonomskih zakonitosti«). Resolucija ekonomskega razvoja za 1988. leto je bila napravljena v starem slogu jugoslovanskega establishmenta: namesto konkretizacije protiinflacijskega programa stoji sramežljivo skromna in notorno optimistična kvantifikacija, namesto konkretnih sredstev in ciljev ekonomske politike najdemo neoprijemljivo prepisovanje splošnih opredelitev in več kot 250 obljub in priseganj (podobno smo štiri leta prepisovali in prisegali na splošne opredelitve stabilizacijskega programa). Razen natančne opredelitve državnega proračuna, s katerim je ZIS pohitel in izdatno poskrbel zase in za svoje politične dušebrižnike, ni nikakršnih oprijemljivih stališč o nadaljnji odpravi (popravi) cenovnih disparitet (tokrat gre za »organizirano« reševanje »potopljenih« iz prve runde), o izvozni politiki (politika deviznega tečaja, izvozne spodbude . . .), o kreditnomo-netarni politiki (obrestni meri . . .), fiskalni politiki in podobno. Prav tako vlada v resoluciji dokazuje, da ne pozna ekonomske politike po odmrznitvi junija 1988, kar so poslovni subjekti pričakovali s posebnim zanimanjem. Tako so ostale napovedi in pričakovanja za leto 1988 deljena: prvih šest mesecev vlada očitno želi nadaljevati z »organiziranim« uničevanjem jugoslovanskega gospodarstva (pričakovati je vrsto dodatnih kratkoročnih interventnih ukrepov ali celo podpaketov), druga polovica leta pa bo najverjetneje v znamenju prelomnih ekonomskih (inflacijski boom) in političnih (izredno stanje?!) pretresov jugoslovanske družbe. Na tem mestu lahko namesto političnoekonomskega uma stopa zgolj domišljijskost komunistične astrologije in analitičnost stare psihoanalize. Zdi se, da se jugoslovanska družbena kriza vse bolj kristalizira. Ples v rdečih maskah postopoma razkriva različne strategije razcepljene politične oblasti, znotraj katerih se povsem udobno in razpoznavno umešča tudi »racionalna iracionalnost« vladne ekonomske politike. Ustvarjanje gospodarskega kaosa (v imenu stabilizacijske politike), zaostrovanje nacionalnih nasprotij (v imenu obrednega bratstva in enotnosti), politična in ideološka diferenciacija (vimenupartijske politično idejne enotnosti in partijskega »demokratičnega centralizma«), centralizacija in monopolizacija političnoeko-nomske partijske moči (v imenu nove socialistične demokracije m dozdevne obrambe revolucije), naraščajoča notranja in zunanja vojaška ogroženost (v imenu večje družbene vloge JLA) ... so postopni koraki totalizacije Političnega konservativizma in njegove razrešitve v splošni totalitarnosti jugoslovanske družbe. Politični procesi v Srbiji, zamenjava I. Stamboliča z upokojenim šefom generalštaba P. Gračaninom so za zdaj zgolj politična metafora, ki pa razkriva povsem realne razsežnosti političnih ciljev različnih Stalinoševičev in domete novega »realnega socializma« jugoslovanskih barv. Demokratično krilo znotraj partije še vedno zmotno upa. da sp »nekateri tokrat šli predaleč«, namesto da bi se, tudi za ceno lastnega političnega tveganja rizičnosti, polotili nasprotnega političnega podjetništva in se zoperstavili naraščajoči nevarnosti z desne. Morda je to tista točka, kjer bi se lahko ustvarjalno srečali zunajpartijska in znotrajpartijska alternativa, zagotovo pa je to mesto, kjer morajo partijski demokrati poiskati politično koalicijo v Jugoslaviji in izven nje (demokratična evropska javnost in mednarodne ekonomske in politične institucije). Časi za kakršnekoli klice k razumu so prešli, potrebna je politična akcija z libertarno demokratičnimi cilji. kakovostna. Toda tu ne mislim, da je bila služba nesposobna obdelati trg, ali zbirati informacije s trga, ne, osnovni vzrok moramo pripisati preveliki administrativni obremenitvi službe, ki pa jo ne pogojuje samo notranja organizacija. Če za primer vzameva prodajo, sta se dva človeka ukvarjala z administrativnimi opravili, ki so jih zahtevali vsakodnevni posli. V tem smislu so bili načrtovani že nekateri koraki k poenostavitvi tega dela, ki ga bomo tudi uresničili z uvedbo računalniške obdelave po novem letu. S tem bomo pridobili vsaj enega človeka za delo na terenu.« Glede na vašo neobremenjenost s preteklostjo delovne organizacije, pa tudi z vzroki za sedanje težave, kje vidite izhod iz krize? Seveda ob tem ne smeva zanemariti vse te pozitivne premike, ki so bili v organizaciji storjeni od posodobitve proizvodnje do velikih vlaganj v razvojno raziskovalno opremo? »Poglejte, mi smo zašli v določene težave, ki ste jih omenili, predvsem zaradi neustreznih cen nekaterih naših izdelkov, katere je spremljal za 12 odstotkov povečan obseg proizvodnje in prevelike zaloge ter slednjič tudi nespoštovanja dobavnih rokov. To bo imelo določene posledice, vendar mislim, da se lahko popravimo z boljšo notranjo organizacijo in večjo doslednostjo spoštovanja zahtev kupca. Največji problem pa so bili vsekakor sončni kolektorji, kjer smo zamudili prodajno sezono in imeli težave z vračanjem cen, kar se pozna v poslovnem učinku. Kljub uvedbi nočne izmene v mesecu aprilu nismo uspeli zadovoljiti potreb trga v poletnih mesecih, sedaj pa trgovina ni pripravljena sprejemati blaga na zaloge_in bremeniti sama sebe. Tu smo torej potegnili krajši konec, ko moramo sami pristajati na določene ugodnosti za kupca, ki pa so lahko za nas izredno drage.« Kaj pa ostali del proizvodnje? »Če postaviva pod drobnogled našo proizvodnjo, potem vidiva, da smo mi organizacija, ki ima v svoji sestavi proizvodnjo klima-tov, ventilatorjev in menjalnikov, kar v svetu ni praksa. To nas postavlja v določen prednostni položaj, saj lahko proizvodnjo prilagajamo trgu, odvisno od povpraševanja. Mislim, da bo našo učinkovitost povečala tudi možnost računalniško podprtega izbora posameznih proizvodnih programov. Sedaj že deluje program za izbor ventilatorjev, pripravljamo pa ga še za menjalnike in klimate. Prvega že tudi uspešno prodajamo v tujini.« Tuji trgi, ali so ti realnost ali utopija? »Mi stno na tujih trgih bolje rečeno na švedskem tržišču prisotni že nekaj časa. Vendar to ne sme biti naš cilj. Naš cilj je prodor na ostali del zahodnega tržišča. To pa je dolgotrajen proces, v katerega pa je potrebno veliko vlagati, da lahko prideš do določenih rezultatov. No, naš cilj pa ne morejo biti samo zahodna tržišča, za nas je enako zanimiv tako vzhod, kot tudi tretji svet. V tem trenutku lahko že govorimo o desetih možnostih prodaje naših izdelkov. Odpirajo se nam tudi možnosti za kooperacijsko proizvodnjo na vzhodu, kar bi pomenilo poleg prodaje izdelka tudi prodajo znanja. Dogovarjamo se tudi z eno ameriško firmo, s katero bi lahko podpisali zastopniško pogodbo za zastopanje na ameriškem trgu.« Sedaj pa končajva s tem, kjer bi po nekih okvirih morala začeti, kaj vas je pravzaprav pripeljalo v Klimat, glede na to, da ste prej bili v Smeltu? »Odgovor bo sila kratek, mislim, da je 10-letna doba pri Kje je organizacijski nesmi sel ali neproduktivnost? Ob bežnem pregledu sozdovih odlikovancev smo zasledili tudi ime Pavla Švende, vodilnega tehnologa iz Panonije. Na seznamu odlikovancev je bilo namreč zapisano, da mu je priznanje namenjeno za inovativno dejavnost. Ko smo se prebili do njega, da bi zvedeli kaj več o tej aktivnosti in konkretnih dosežkih, se je naš pogovor zasukal v povsem drugo smer. Vendar se nismo oddaljili od bistva, to je od inovativne dejavnosti, ki pa smo jo razširili in se pogovarjali o celotnem proizvodnem procesu od zasnove do končnega izdelka. Po mnenju Pavla Švende te dejavnosti namreč ni moč obravnavati ločeno ali vsak del za sebe. Živeti z izdelkom »Inovativno dejavnost, če se že o njej pogovarjava, pogojuje okolje na eni in odnos do tovarne ali izdelka na drugi strani.« Podobno je tudi z razvojem, ki je v bistvu odvisen od kakovostne informacije z vseh strani, je pribil Franc Toplak, strojni tehnik iz razvojnega oddelka kmetijske mehanizacije, ki je delal na razvoju nove Panonijine sejalnice skupaj z inž. Jožetom Cifram. Za učinkovito delovanje ka. Prej je na primer spremljalo obračalnik 300 nalogov, sedaj pa jih je samo 50. Resda smo sedaj spremenili tudi proizvodnjo, prej so to bile serije po 1000 komadov, danes pa ta izdelek delamo v ciklusih po 100 ali pa manj komadov. Navidezno, morda ta podatek kaže na podražitev proizvodnje, vendar če ga postavimo v primerjavo s prejšnjim, nam že to kaže na določen kakovosten premik. Namreč takšna proizvodnja veže sedaj v navadi. Sicer taka pot ni novost za razviti svet, saj je tam to ustaljena praksa. Sejalnica je namreč stroj, ki so ga v Panoniji razvili skupaj z italijanskim partnerjem po temeljiti predhodni obdelavi trga in zahtev na trgu. Preden je prišlo do razvoja, je tudi partner temeljito obdelal tržišče, zbral vse informacije o kakovosti sejalnic, ki so sedaj na trgu in šele zatem je prišlo do razvoja. Na osnovi kakovostnih informacij se je začelo delo v razvojnem oddelku. Kot nam je povedal Franc Toplak, je to verjetno prvi izdelek, ki so ga tako zahtevnega uspeli razviti v tako kratkem času, saj je bil prototip razvit že v štirih mesecih. Zatem so se lotili odprave napak in v bistvu celoten izdelek osvojili v šestih mesecih, kar pa je za naše razmere izredno kratko obdobje. To je odraz učinkovitosti, ki Franc Toplak in Pavel Švenda vsega tega pa so potrebni ustrezni organizacijski prijemi. V Panoniji so bili v zadnjem času narejeni veliki premiki na vseh področjih, ki so potegnili za seboj nekaj prihrankov. »Za nas je že inovacija zmanjšanje števila spremljevalnih dokumentov (nalogov) — vzemimo na primer obračalnik, ki smo ga v zadnjem času zelo racionalizirali. To pa je potegnilo za seboj racionalizacijo na področju dokumentacije in režijsko razbremenitev izdel- ia pri 3. Ce eni organizacija dolga doba. Ge človek ne želi, da bi otopel, mora zamenjati okolje. Torej so me k temu vodili povsem osebni vzgibi po nadaljnji kreativnosti. j. Votek Vodik energetski vir Na vodik strokovnjaki gledajo kot na obetajoč energetski vir. Pošiljanje vodika po cevovodu 500—600 km daleč je desetkrat cenejše kot prenos elektrike z daljnovodi. Le 5 odstotkov dodatka vodika k bencinu za 20 odstotkov poveča učinek motorja in desetkrat zmanjša emisijo rakotvornih spojin v izpušnih plinih. Znanstveniki so se najprej trudili, da bi pridobivali vodik z elektrolizo vode. Toda ta postopek je predrag. Sovjetski znanstveniki pa so razvili novo, ceneno tehnologijo za pridobivanje vodika iz žveplovodika (H2S). Trdijo, da pridobivanje vodika na ta način zahteva nekajkrat manjšo količino energije, ima pa še to prednost, da v postopku pridobijo tudi žveplo. Postopek poteka tako: žveplo-vodik vodijo skozi močno elektromagnetno polje. To povzroči razpad molekul na vodik in žveplo. Do razpada pride, ko notranja temperatura vsake molekule doseže več 1000 stopinj Celzija. Žveplovodik se pojavlja skupaj z nafto in zemeljskim plinom. Čim globlje ležijo podzemna nahajališča nafte m plina, tem večja je količina žveplovih spojin v njih. Plin iz globokih nahajališč lahko vsebuje tudi do 25 odstotkov žveplovodika. Predstavljena tehnologija omogoča široko uporabo vodika kot energetskega vira. Priredil: Rado Škraba nase manj zalog repromateriala, veže manj skladiščnih prostorov.« je nadaljeval Švenda. Tak način organizacije ali kot to imenujejo v Panoniji uvajanje sklopne tehnologije,, ima vse prednosti, tako v ekonomskem, kot tudi v proizvodnem smislu. Nekaj je prav gotovo res, takšna organizacija zahteva povsem drugačen pristop do dela na vseh ravneh, tudi pri delavcih. V bistvu postajajo vsi členi v tej verigi kreativni. Takšen pristop je najbolj nenavaden za delavce v proizvodnji, ki so bili do sedaj vajeni velikih serij in enostavnih operacij, ki so jih opravljali v proizvodnem procesu. Tu pa je morda problem »osvojitve« izdelka, prejšnja oblika je izdelek odtujila od delavca, sedaj pa je ravno obratno, naj bi mu ga ponovno približala in postavila delavca v kreativno vlogo. V bistvu se postavlja delavec sedaj v drugačen odnos do izdelka, sedaj bi moral svoje delo najprej sam za seboj kontrolirati, šele za tem je tu kontrola mojstra in institucionalne kontrole. Temu pa se je izredno težko prilagoditi, kajti pri velikih serijah sta bili omenjeni stopnji kontrole odločilni. Ne nazadnje se slabša kakovost ali napake niso tako izrazito odražale, kot se pri sedanjem načinu izdelave končnega izdelka. Nedvomno pa je takšen prijem kljub vsem težavam ugodnejši od prejšnjega, zato je tudi pričakovati še več izboljšav na samih izdelkih in izredno gibljivost pri izboljševanju funkcij izdelka tudi^ v času same proizvodnje. Informacija pogoj učinkovitosti Ko se dotaknemo informacije in jo postavimo v zvezo s Pano-nijino proizvodnjo, se moramo povrniti nekoliko nazaj v čas, ko so razvijali sejalnico. Pavel Švenda pravi, da je to izdelek, ki je pomenil začetek spreminjanja miselnosti v proizvodnji, in ki je povezal vse člene v verigi, kakor smo že zapisali. Franc Toplak nam je povedal, da so začeli izdelek razvijati po, nekoliko drugačni poti, kot je bilo to do jo zahteva tržišče, če hočeš biti z izdelkom uspešen. S celovitim pristopom je Panoniji uspelo priti do vrhunskega izdelka, ki zadovoljuje evropske zahteve. Nenazadnje bi to lahko bil odraz ali bolje rečeno začetek spreminjanja neke miselnosti. Namreč zaključek, do katerega smo prišli skozi naše kramljanje, se je ponudil sam po sebi. Ni problem v učinkovitosti ali neučinkovitosti razvojne službe. Problem se zastavlja na ravni neinformiranosti in nerazvitosti marketinške funkcije. Namreč pri nas še zmeraj vse preveč tavamo na ravni komercialne aktivnosti, ki obsega nabavo in prodajo, vendar že pri prodaji nastopajo določeni problemi, če ne razpolagaš z informacijami s tržišča. Preprosto dejstvo je, kot sta ugotavljala naša sogovornika, da v današnjem času, ne glede na to s kakšnim novim izdelkom se ubadaš, razpolagaš le z 10 odstotki konstantnih informacij, ostalo pa so vse neznanke, ki pa jih je potrebno predhodno proučiti in se na osnovi njih dokopati tudi do določenih spoznanj, ki služijo kot osnova, da si kakovostnejši od konkurence. Tu pa je tudi rentabilnost razvoja nekega izdelka. Dokler pa naša marketinška ali komercialna služba ne bo sposobna delovati na tej ravni, dotlej bo verjetno tudi vprašljiva učinkovitost in konkurenčnost naših izdelkov na zahtevnih trgih. Na koncu povejmo le to, da naša sedanja praksa raziskave trga, če to lahko sploh imenujemo, nastopa, ko smo določen izdelek razvili. V bistvu prihajamo s takimi nesmisli v položaj, ko se ravno zaradi tovrstnih organizacijskih nesmislov razvoj pojavi kot neproduktivna in režijsko neučinkovita dejavnost, ki je sama sebi namen. Če se sedaj povrnemo k prej omenjeni sejalnici, pa je na zelo preprostem primeru, ki je bil organiziran in voden po nekoliko drugačnih kriterijih, kot so naši, možno videti ravno nekaj obratnega. Učinkovitost tega dela ali ljudi se kar naenkrat zelo poveča. J. Votek JANUAR 1988 Razmišljanje Informacijska logika proizvodnje in upravljanja I Pot V inovativni IMP Nove tehnologije in okolje Nadaljnji razvoj in usoda vsake delovne organizacije v naših težavnih gospodarskih pogojih sta odvisna predvsem od vodilnega kadra, ki ima in mora imeti moč in vpliv, da organizacijo stalno prilagaja novim razmeram. V ugodnih gospodarskih okoliščinah so uspevali slabi in dobri kadri. Resnična sposobnost in učinkovitost kadra pa se bo pokazala zdaj, ko se je nujno treba fleksibilno organizirati, kar zahteva sedanja dinamika razvoja, ki mora temeljiti na prodornem trženju in poslovanju. ' Ni pa dovolj le verbalna pripravljenost vodstev za spremembe. Nujno so potrebne dejanske operacionalno izdelane ideje in programi za sodobnejše učinkovito poslovanje. Tako lahko le vodstvo v svoji delovni organizaciji s svojo močjo in vplivom Ustvarja klimo in stimulativno vzdušje, v katerem bodo vsi zaposleni začeli ne le bolj disciplinirano delati, temveč tudi misliti, kako bi delovni proces izboljšali. To bi bil premik v aktiviranju razpoložljivih človeških potencialov, katerim bi s tem omogočili njihov razvoj. Osnovno izhodišče za tak pristop je v sami naravi človeka, ki ima potrebo po ustvarjalnem sodelovanju, afirmaciji lastne osebnosti pred seboj in pred drugimi ter samouresničevanju. Zopet pa smo pri ustvarjanju pogojev, ki sprostijo te potrebe, da se lahko realizirajo. V bistvu tudi pri nas zaposleni zmorejo in hočejo delati več in pametneje. To se že neposredno kaže v tistih delovnih organizacijah, ki so sodobno in učinkovito organizirane, v katerih vsi zaposleni dobro delajo, disciplino in red pa je čutiti na vsakem koraku in tudi pripadnost organizaciji. Pridobitev najširšega kroga zaposlenih za miselno, aktivno ustvarjalno sodelovanje hkrati prispeva v smeri eliminiranja pravice do neodgovornosti in pasivnosti, ki je najpogostejša ovira za boljše rezultate. Obenem pa je tudi začetna stopnja na poti od inventivne dejavnosti do inovativne družbe, za katero se je opredelila ZKS. (ZBORNIK: POT V INOVATIVNO DRUŽBO, KOMUNIST, Lj. 1984) Cilj inovativne družbe po tej opredelitvi je velika razširjenost in povsod sprejeta inovativnost poslovanja. V taki družbi bi neprestano in povsod iskali in uvajali smiselne novosti. S tem naj bi dosegli stalnost v aktiviranju in obnavljanju znanja z novim, rutiniranost in naklonjenost staremu bi bila le izjema. Nedvomno je pot iz današnjih razmer v eksistenčno nujno inovativno družbo zelo zahtevna in bo peljala skozi več vmesnih stopenj. Na tej poti, kot že sedaj kaže, bodo nekateri kolektivi omagali. In morda ne tisti, ki imajo v tem trenutku naj večje težave, ker bodo uredili svoje vrste in krenili naprej. Tudi v kolektivih oziroma delovnih organizacijah, ki zdaj še niso v težavah, morajo dejansko kaj storiti, kajti tudi za njih je zdajšnja kriza prava in morda zadnja priložnost, saj je eden od pomembnih vzrokov, da nekatere organizacije še niso v krizi, ne v boljši organiziranosti, temveč le v tem, da je njihova proizvodna tehnologija nezahtevna. Zaradi tega dejstva pa ni opravičljivo ohranjati status quo, ker je ta orientacija zelo škodljiva in nevarna. Stalne spremembe so potrebne kljub temu, da v delovni organizaciji rušijo socialni mir. Gre predvsem za organizacijske tehnološke in interesne spremembe. METODE MNOŽIČNE INOVATIVNE DEJAVNOSTI Metod aktiviranja in ustvarjalnega sodelovanja zaposlenih za reševanje različnih problemov je več. Lahko se istočasno uporabljajo v isti delovni organizaciji. Ne glede na blokade, ki pri nas otežkočajo inovativnost in ustvarjalnost, je dejstvo, da te metode v nekaterih delovnih organizacijah uspešno uporabljajo in žanjejo dobre rezultate (Inles Ribnica, Iskra Ljubljana, Kolinska Ljubljana, Gorenje Velenje itd.). Med drugim v praksi ugotavljajo, da te metode v veliki meri ugodno učinkujejo na pripadnost organizaciji, večji delovni disciplini, boljšemu delu, večji odgovornosti in boljšemu gospodarjenju. Vsaka od teh metod se je izkazala za koristno in uporabno. Nekatere bomo našteli: »Analiza vrednosti« uporabna predvsem za reševanje problemov neposredne proizvodnje, »USOMID« za ustvarjanje vpogleda in reda in za inovira-nje, »REFA« za ustvarjanje vpogleda in reda, Sistemski inženiring za reševanje problemov, »Projekti za izboljšanje poslovanja« in »krožki pripravnikov.« podobno delo. Vsi so aktivni pri ugotavljanju in reševanju problemov, ki so vezani na delovni proces, v katerem delajo in ga poznajo. Delajo na sestankih, sestajajo se redno in prostovoljno, da sistematično ugotavljajo, analizirajo in rešujejo probleme iz delovnega procesa, ki ga dobro poznajo. Člani krožka izmed sebe izberejo vodjo, ki sklicuje in vodi sestanke, ter se v imenu krožka pogovarja z vodstvom organizacijske enote, s strokovnimi službami in pospeševalcem. Pospeševalec pa je glavni organizator dejavnosti v delovni organizaciji. Organizira krožke in sodelavce pridobiva za sodelovanje v krožkih. Poskrbi, da se realizirajo predlogi rešitev problemov, ki jih krožki predlagajo. Trudi se za premagovanje odporov in predsodkov sodelavcev, vodstvenih, vodilnih in strokovnih delavcev. Dober pospeševalec je v bistvu ključ do uspešnega delovanja krožkov v posamezni delovni organizaciji, kjer je gonilna sila in vsestranski pomočnik in svetovalec krožkom, dokler se ne uveljavijo s svojim delom. Za to delo se mora sam odločiti. Pomembno je, da ima ustrezne lastnosti za delo z ljudmi, zanimanje za krožke in seveda mora biti prepričan v idejo o krožkih. Naloge pospeševanja mu morajo biti zaupane v okviru redne delovne organizacije. KROŽKI ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE so pri nas delovna metoda množične inovativne dejavnosti pri iskanju poti do boljše proizvodnje, boljših proizvodov in boljšega dela in poslovanja. Podobni so japonskim krožkom kontrole kakovosti, ki so se razširili po vsem svetu in so pripomogli k prodoru Japonske na svetovno tržišče. V krožku za izboljšanje proizvodnje sodeluje skupina 5 — 12 delavcev, ki opravljajo Namen te, zelo okvirne informacije o KROŽKIH ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE je v predlogu, da bi začeli tudi v okviru IMP-j a s to metodo uveljavljati množično inovativno vzdušje, oziroma mobilizirati čim več zaposlenih za inovacijsko prizadevanje. Tendenca po ohranjanju starih navad in načina poslovanja — s predsodki na raznih nivojih so in verjetno bodo bistvena ovira za spoznanje, da je korak naprej na dolgi poti v inovativno družbo nujen. Ne glede na to pa je treba začeti z deblokadami in mobilizacijo. Vodstvenim in vodilnim v delovnih organizacijah IMP-ja, ki so morda že ustrezno inovacijsko naravnani, lahko organiziramo brezplačno predstavitev te metode. Že pred tem pa lahko dobijo bolj podrobne informacije o krožkih za izboljšanje proizvodnje in o možnostih in okvirnih pogoj ih usposablj anj a pospeševalcev pri avtorju tega zapisa oziroma uredništvu IMP Glasnika. Iz: KROŽKI ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE Priročnik za uvajanje dejavnosti ČGP Delo — TOZD Gospodarski vestnik Ljubljana 1985 EMIL SMREKAR Alternativni viri energije Sistem toplotnih črpalk V turističnem kraju Izlake je investitor leta 1986 adaptiral obstoječi hotel »Medijske toplice«. Zmogljivost hotela je 76 ležišč in restavracija z 200 sedeži. Adaptirani hotel je I. faza gradnje toplic, II. faza bo zgrajena v letu 1987—1988 in zajema zaprti bazen s pripadajočimi prostori. Pri hotelu je v rovu naraven izvir termalne vode, ki služi za bazen in vrtina VI z zmogljivostjo 15—16 litrov na sekundo termalne vode za toplotne črpalke. Voda je pitna, neagresivna, s temperaturo 23,7 stopinj Celzija. virov toplote (kurilno olje, premog), ki onesnažujejo okolje. ZNAČILNOSTI IZVEDENEGA SISTEMA TOPLOTNIH ČRPALK SO NASLEDNJE: POTREBNA TOPLOTNA ENERGIJA ZA OSKRBO POTROŠNIKOV - Ogrevanje objekta toplotna računska moč 0 = 197 temperaturni sistem 66/55 minimalni zunanji temperaturi KW C pri -20 C - Ogrevanje sanitarne 9000 1/dan temperatura Ogrevanje in prezračevanje objektov toplotna računska moč 0 = 339 KW temperaturni sistem 65/55 °C pri minimalni zunanji temperaturi -20 °C Ogrevanje sanitarne 18000 l/dan temperatura <30 45°C Projektna dokumentacija za sistem toplotnih črpalk je bila izdelana 1985 za I. in II. fazo gradnje. Pri projektiranju je upoštevana faznost gradnje, tako, da za II. fazo niso potrebne predelave. Hotel (I. faza) obratuje od oktobra 1985. KONCEPT OSKRBE S TOPLOTNO ENERGIJO Proizvodnja toplote je izvedena z monovalentnim pogonom toplotnih črpalk — voda in izkoriščanjem toplote termalne vode. Pri monova-lentnem pogonu ne potrebujemo 1. Zmogljivost toplotnih črpalk je bistveno manjša od seštevka potrebne moči potrošnikov, kar smo dosegli z: - upoštevanjem odstopanja dejansko potrebne toplotne moči za ogrevanje objektov od računske po veljavnih standardih, - alternativnim ogrevanjem objekta ali sanitarne vode, - instaliranjem akumulacije sanitarne vode. 2. Upoštevani so vsi ukrepi za čim manjšo porabo električne energije, kot so: - ogrevanje sanitarne vode v nočnem času, ko je električni tok cenejši (II. tarifa) (alternativno obratovanje in akumulacija) - regulacija temperature dovodne grelne vode v odvisnosti od zunanje temperature od 30 do 65 stopinj Celzija, - regulacija z dvobrzinskimi motorji kompresorjev, - zaporedna vezava toplotnih črpalk. Nove tehnologije ali nova tehnologija, vseeno kako se izrazimo, gre za pojem, ki nam je blizu in daleč hkrati. Vse pogosteje operiramo z njim, ne da bi vedeli, kakšna je njegova vsebina, oziroma kakšne so njegove posledice. Nedavno je potekala konferenca raziskovalnega komiteja za sociologijo regionalnega in urbanega razvoja pri mednarodnem sociološkem združenju o tehnologiji, prestrukturiranju ter urbanem in regionalnem razvoju v Dubrovniku. V tem našem zapisu ne mislimo problema ali pojma nove tehnologije socio-ligizirati, ampak je naš namen osvetliti razmerje med družbenimi procesi in odnosi. Namreč prostor kot določena fizična in materialna antiteta predstavlja oviro za različne oblike družbenega komuniciranja, tehnologija pa na različne načine zmanjšuje in preoblikuje pomen »prostorske ovire« v procesih družbene in sistemske integracije, kot ugotavlja P. Gantar v svojem zapisu v Dnevniku. S tega vidika pristopa k osvetlitvi specifičnosti novih oz. visokih tehnologij. Castels navaja dve značilnosti novega vala tehnoloških inovacij, ki jih ne smemo prezreti. Prvič: predmet tehnoloških odkritij in tudi njihova aplikacija je informacija. Mikroelektronika se ukvarja s »procesiranjem« in delno tudi z »generiran-jem« informacij. Drugič: Nove tehnologije so procesno usmerjene in niso toliko usmerjene v proizvod. Zato visoka tehnologija ni posebna tehnika temveč oblika produkcije in organizacije, ki lahko vpliva na vsa področja dejavnosti, transformira njihove postopke, povečuje produktivnost ali izboljšuje delovanje, tako da omogoča boljše poznavanje samih procesov proizvodnje. Značilnosti novih tehnologij imata pomembne implikacije za prostorske strukture. L nova informacijska logika proizvodnje in upravljanja ustvarja nove prostore proizvodnje, ki se tradicionalno razlikujejo od tradicionalnih industrijskih struktur in slednje tudi pomembno preoblikujejo; 2. nove tehnologije, ki neposredno vplivajo na načine dela in življenja, težijo k spremembam urbanih form in so učinki novih tehnologij posredovani s širšimi družbenimi in ekonomskimi procesi, ki jih uokvirjajo. (npr. v ZDA premestitev težišča nove idnustrializacije s severovzhoda na jug, kar je pripomoglo k premostitvi strukturne ekonomske krize kapitalizma v ZDA). Kot ugotavlja skupina avtorjev, imamo opraviti s prostori tokov, ne pa več s prostori lokacij. Na tej ravni se zavzemajo za uvedbo novega kategorialnega aparata, ki naj bi pojasnil, kaj se dogaja. Mlinar predlaga koncept, ki temelji na »dialektiki individualizacije in socializacije«. To naj bi pomenilo vse večjo avtonomijo posamezniku in hkrati njegovo vse večjo vključenost v širši socialni sistem. Vse večji je razkorak med urbano formo, ki temelji na industrijski paradigmi (npr. trajnost in stabilnost industrijskih lokacij) je najbolj v krizi v ZDA. Nove komunikacijske tehnologije omogočajo industriji večjo fleksibilnost in dekoncentracijo proizvodnih obratov, ne da bi pri tem dekoncentrirali manegerske, tržne in finančne funkcije. V nasprotju z ZDA pa v ZRN ugotavljajo, da procesi uvajanja novih tehnologij ne potekajo tako hitro, kot so pričakovali, je bolj usmerjen v proizvodnjo kot v urade in ima nasprotujoče si učinke: na eni strani povečuje brezposelnost, na drugi pa bogati ponudbo delovnih mest. Npr. zahodno-nemška tekstilna industrija, ki je bila obsojena na propad, je na osnovi novih tehnologij doživela svoj preporod. Na eni strani ima možnost masovne proizvodnje, na drugi pa individualizacijo (design in kakovost). Verjetno bi v Sloveniji, ki ima razmeroma močno razvito industrijo, prav v tej smeri dosegli največje učinke uvajanja novih tehnologij. Vprašanje, ki se nadalje zastavlja, je prostorska razmestitev nove industrije. Če se povrnemo v ZDA, vidimo, da je ameriški kapitalizem v sedemde-setih letih doživljal veliko struk- turno krizo, nove tehnologije pa so ga potegnile iz krize in obenem temeljito spremenile njegovo socialno in ekonomsko podobo. Strokovnjaki so to poimenovali kot prehod iz for-dizma kot načina produkcije in regulacije k fleksibilni akumulaciji in novim oblikam ekonomske konkurence. Fordizem označuje proizvodnjo na tekočih trakovih, kot način regulacije pa označuje režim potrošnje, ki relativno dobro zaščiteno in plačano delovno silo veže na delovno mesto. Nove tehnolo- gije pa s svojo fleksibilnostjo ukinjajo povezavo med načinom produkcije in regulacije. 1,1 Po ugotovitvah raziskovalcev st so predvsem trije dejavniki, kis* vplivajo na visoko tehnologijo: u' a) bližina univerz, ki zagotav- '• ljajo visoko izobraženo delovno silo in raziskovalne zmogljivosti; J b) bližina vojaških baz in nap' J rav, saj je prav ta sektor eden od | glavnih kupcev visoke tehnolo- j gije in c) obstoj sindikalno neorganiziranega delavstva, ki je za nizko mezdo in ob socialni J nezaščitenosti priprav licu opravljati vsakršno rutinsko § delo. V bistvu je to v ZDA pri- | peljalo do socialne polarizacije | med nizko plačanimi in nezaščitenimi delavci in razmeroma obsežno skupino dobro plačanih strokovnjakov. In če se ozremo še na razmerja med populistično politiko, 1 sredstvi komuniciranja in glo- 1 balno družbeno integracijo, pri- 1 demo po mnenju Habermasa do f. sistematično motene komunikacije. Ukinjena je lokalnost kot I temelj politične mobilizacije od spodaj navzgor, kar je pripeljalo do pasivizacije in bistvene okr- li nitve sfere javnosti. In kje so v omejitve novih tehnologij? To k so analizirali na primeru Sili' d cijske doline, katere kriza kljub n vsem urbanim protislovjem ifl & družbenim stroškom ne izvira iz. č njenega notranjega razvoja, c marveč iz omajanega zaupanja V ši nove tehnologije in industrije k informacijskih tehnologij. Kriza d ne izvira iz povečane konkur ši renčne sposobnosti tujih tehnor n logij. Namreč njena moč je V p sposobnosti tehnološke inova- s cije, tako da lahko ostane v igri fc samo, če bo povečala stopnjo s rasti tehnoloških inovacij.Tu pa I se v Silicijski dolini zastavljajo omejitve družbenega konzerva- p tivizma. Kar dejansko zavira [ tehnološki razvoj v tem z območju, je aplikacijska vrz«( u med potencialno uporabo infor- s: macijske tehnologije in dejansko, o uporabo, kakor jo nakazujejo organizacije in institucije. V n bistvu je nastal problem, da sek- č; torji, ki so sprožili informacijska k tehnološko revolucijo, so tudi d naj večja ovira za njen nadaljnji n razvoj. ,jinujv vi Pri nas pa si lahko zastavim)? ži vprašanje, kaj se dogaja z s družbo in regionalnim razvojen^ p> če ne pride do uvajanja novih tehnologij. >/ s< Po Dnevniku priredili" S J. Votek / ___________________,iiQ>lsj lj 3. Zagotovljeni so dobri pogoji obratovanja in s tem daljša življenjska doba kompresorjev z: OGREVANJE VODE SANITARNE KONCEPT OSKRBE S TOPLOT- i NO VODO - regulacijo, ki zagotavlja čim daljše obratovanje pri nižjh vrtljajih ’ '■ ;in d - vgradnja akumulatorja grelne vode in s sistemom regulacije vklopov in izklopov kompresorjev. Termostat T4 ali časovna ura (če želimo dopolniti delno izpraznjene akumulatorje) vklopi ustrezno število stopenj toplotnih črpalk. Toplotne črpalke izklopi termostat T5 (akumulacija je polna) ali časovna ura (časovna omejitev trajanja delovanja). OGREVANJE OBJEKTA Temperatura grelne vode Tl in potrebna temperatura grelne vode TS v odvisnosti od zunanje temperature sta vodilo za vklapljanje števila stopenj toplotnih črpalk. Če je T1TS. Toplotne črpalke potem delujejo v isti stopnji (brez preklapljanja) dokler se temperatura vode T2 ne poviša (poln akumulator). Pri T2 = T3 At (nastavljivo) se izklopijo vse stopnje toplotnih črpalk. Ko se akumulator izprazni, se zmanjša temperatura Tl in se ciklus ponovi. BIVALENTNI SISTEM TOPLOTNIH ČRPALK ZA RADIATOR-SKO OGREVANJE OBJEKTOV Trije stanovanjski bloki ih dom ostarelih ljudi v Izlakah so bili do leta 1986 ogrevani s skupno kotlarno na lahko kurilno olje. Instalirana toplotna moč kotlarne je 1395 KW. Ogrevanje objektov je toplovodno s temperaturo grelne vode 90/70 stopinj Celzija. Instalirana toplotna moč radiatorskega ogrevanja je 1156 KW. V neposredni bližini kotlarne obstoja vrtina V3, iz katere s prostim izlivom izteka 42 l/s termalne vode. Voda je pitna, neagresivna, s temperaturo 25,6 stopinj Celzija. SHEMA POSTROJENJA Leta 1985 se je investitor zaradi ib velikih težav pri oskrbi z gorivom in ni pri pokrivanju stroškov za ogrevanj6 odločil za izgradnjo alternativnega g„ vira toplotne energije - sistema Sj, toplotnih črpalk. sa Izdelan je bil bivalenten energij vij ski sistem, ki ga sestavljajo obstoj^ (g kotlarna in lahko kurilno olje tet ta toplotne črpalke voda - voda z izko-riščanjem razpoložljive toplote ter- -j. malne vode. ',r rj Obratovanje kotlov ali toplotna) m črpalk je alternativno. Zaradi obsto-, . ječega ogrevalnega sistema 90/70 L stopinj Celzija je bilo predvideno j_v obratovanje toplotnih črpalk pri višjih zunanjih temperaturah od' • stopinj Celzija, obstoječe kotlarn6 jjj; pa pri nižjih od - 5 stopinj Celzija, jj delovanje celotnega sistema j6 ™ popolnoma avtomatsko. > j Po obratovalnih izkušnjah 3' toplotne črpalke pokrivajo potrebe ^ po toploti do zunanje temperatur6 cca - 10 stopinj Celzija. Regulacija delovanja toplbfnih L črpalk je stopenjska (8 stopenj) > e odvisnosti od temperature povratn? ^ grelne vode Tl in zunanje tempera,- -vode iz J ture. Temperatura grelne kondenzatorjev je vedno približno v , uri BfVlne % enaka minimalni temperaturi grem6 vode, ki je potrebna za ogrevaj6/ U Princip vklapljanja stopenj je 'op0" 'ti malen z ozirom na porabo elektron6 J" iših DoeoieVmfra- energije in čimboljših pogojeV'6bra- ^ tovanja kompresorjev (720 min1): ‘ Vklapljanje in izklapljanje stopenj je predvideno s časovnimi zakasni- ^ tvami, ki odgovarjajo času, ki j® zj. »j potreben, da zazna tipalo v povratku J spremembo temperature vode. u Pri nižjih zunanjih temperaturah ■ od -10 stopinj Celzija se avtomat' - 'Tisi >at sko izklopijo toplotne črpalke, vklp-pijo se grelci in kotli prevzame]0 ^ oskrbo s toplotno energijo. VLADO JAMA p° Izobraževanje Investicije St j o Peta stopnja ioit V Klima montaži se 15 kvalificiranih delavcev izobražuje ob delu "a peti zahtevnostni stopnji usmerjenega izobraževanja za smer cev ^ojni tehnik — energetik. Izobraževanje poteka prek Tehnične ki krojne šole in po njenem verificiranem programu v okviru Delavske ijo: u*iiverze. Predavanja so štirikrat tedensko po 3 do 4 ure po iav- Zaključku rednega dela v Klima montažini sejni sobi na Vojkovi 58. nja, pa tudi boljše delovno mesto in pa zato, ker me je delovna organizacija predlagala za šolanje. Črpalke se preoblačijo Kar malo potožil je: »Nisem vedel, da bo tako naporno, saj V tozdu Črpalke so se v začetku decembra lotili razširitve in modernizacije proizvodnje. Ta investicija, ki jo nameravajo v 1. fazi zaključiti v letošnjem marcu, jim bo omogočila uresničiti dolgoročne planske naloge — to je povečati fizični obseg proizvodnje, razširiti proizvodni program, povečati izvoz, omogočiti delavcem normalne delovne pogoje, zagotoviti varno delo ter požarno varnost, kot to zahtevajo predpisi. Sil Udeleženci izobraževanja S šolanjem so začeli marca kf' letos in ga bodo zaključili pred-s° vidoma marca 1989. Z delavci, To ki se tako izobražujejo, je lili' delovna _ organizacija Klima i. ^pntaža sklenila pogodbo o V1 šolanju ob delu, v kateri je dolo-i iz. ceno, da jim delovna organiza-ja, cija plača šolnino in omogoči studijski dopust. Za vsak izpit, K' ga delavec opravlja prvič, uobi dva dni dopusta. To je prvi študij te vrste, ki ga je Klima uiontaža organizirala v svojih Prostorih prav zaradi specifičnosti montažne dejavnosti (gradbišča po Sloveniji in širom Jugoslavije, pa tudi zunaj naših meja: Pa Irak...). Delavci so v začetku pokazali Precej zanimanja za ta študij. Delovna organizacija pa je pred začetkom šolanja izbrala najbolj ustrezne slušatelje. Povprečna starost šolajočih delavcev je okoli 30 let. Zanimalo nas je, kakšni motivi so učence vodili pri odlo-;k- Čanju za študij, kajti ni vseeno, kfl kakšni so vzgibi, ki ženejo ufe delavca na izpopolnjevanje zna-ajl nja pa tudi delovni organizaciji ' Veliko pomeni, da delavci težijo no žit čim večjim znanjem. z Ura je bila natanko štiri *ki Popoldne, ko so delavci — it Učenci sedli v Klima montažini >■ sejni sobi k pouku angleščine. ih- ---------------------------------- Sami razmeroma mladi fantje -uka željni so se zazrli vame, ki sem jih čakala. »Kaj, dobili smo součenko?« Ne, ne, le pogledat in malo povprašat, pa fotografirat sem vas prišla za IMP-jev Glasnik,« sem jim pojasnila. Pa je nekaterim spomin le ušel v tiste dni pred nekaj leti, ko sem jih prišla še učence v gospodarstvu slikat v učilnico nekdanjega domžalskega dijaškega doma in se z njimi pogovarjat prav tako za naš Glasnik o življenju, delu v Dijaškem domu in sta kar dva povzdignila glas: »Bomo tudi kdaj kakšne slike dobili?« »Boste, če boste lepi na sliki,« sem jim obljubila. Potem pa so bile težave, ker se profesorica, ki je velikodušno odstopila nekaj njihovega dragocenega pouka za pogovor z njenimi učenci, ni strinjala, da fotografiram tudi njo. Pa so se učenci zavzeli, da hočejo imeti tudi njo na fotografiji. Tako je fotografiranje šlo brez težav. Na vprašanje, zakaj so se odločili za dopolnilno šolanje, mi je Edo Drgan, specialist v delavnici za proizvodnjo elementov za klimatske naprave kar odkritosrčno razkril: »Odločil sem se za to šolanje zaradi tega, ker me stvari zanimajo in ker bi rad pridobil še nekaj zna- mi vzame ves prosti čas po službi. Pred izpiti pa se je treba učiti tudi ob sobotah in nedeljah. Največji problem je v tem, da že dolgo nisem bil v šoli in je zato potrebno obnoviti vse osnovno znanje. Profesorji na izpitih zahtevajo precej znanja. Program je precej skrčen, zato je težko osvojiti vso snov na predavanjih in je treba študirati tudi doma. Voljo do učenja imam in upam, da bom uspel.« Tudi Josip Siladi, vodilni monter pravi, da se je odločil za šolo zato, da se bo kaj naučil, ker so dobri pogoji za šolanje, pa zato, da bo v firmi napredoval. »Šolanje zahteva precej truda in je naporno tudi zato, ker smo starejši, pa se nismo več navajeni učiti,« potarna Siladi. Tudi Josipa Hrvatiča je gnala v šolo želja po znanju zato, da bi se česa naučil in zaradi napredovanja v firmi. Čeprav se mu zdi šolanje naporno, misli vztrajati. Boris Bučar, tehnolog 3 je invalid. V delovni organizaciji so ga zato prekvalificirali. Ker mu za ta dela in naloge, ki jih sedaj opravlja, manjka diploma, je moral ponovno v šolske klopi, da si bo pridobil znanje, ki se zahteva za opravljanje tega dela. MARIJA PRIMC V prenovljenih prostorih bo tozd lahko količinsko povečal proizvodnjo za sto odstotkov. Seveda pa bo to povečanje mogoče realizirati potem, ko bo izpeljana celotna investicija, kar je pa tudi pogojeno s povpraševanjem na trgu. V tozdu so izdelali elaborat o izvedbi, razširitvi in modernizaciji proizvodnje s predračunsko vrednostjo v višini 7 milijard dinarjev. Elaborat zajema vsa najnujnejša gradbeno obrtniška dela ter nakup opreme v taki meri, da bi lahko z najmanjšimi stroški realizirali planske naloge. Zaradi pomanjkanja denarja so se v tozdu odločili, da bodo začeli s 1. fazo izvedbe elaborata, ki naj bi po predračunski vrednosti stala 2 milijardi dinarjev. Za to ceno naj bi opravili adaptacijo v osrednjem proizvodnem objektu in uredili skladišča vnetljivih snovi. Poleg tega pa bodo nakupili tudi opremo za proizvodnjo, razvoj in kontrolo. V letu 1987 so iz tega, kar so predvideli z elaboratom, že kupili opremo v vrednosti 600 milijnov dinarjev, ob koncu leta, ko smo jih obiskali, pa so pričakovali, da bodo dobili še namenski stroj z numeričnim krmiljenjem v vrednosti 440 milijonov dinarjev. Kaj vse bodo do marca, ko bodo začeli delati v prenovljenih prostorih, naredili od načrtovane investicije? Zamenjali bodo tlake, ki so zelo uničeni in higiensko oporečni. Tla bodo na novo zabetonirali in premazali z epoxi premazom. S tem bodo omogočili kvalitetnejše čiščenje in vzdrževanje tal. Opravili bodo sanacijo na kanalizaciji meteornih vod, ki so jim ob obilnejših padavinah povzročile poplave v tovarni. Uredili bodo garderobne prostore za razdelilnico hrane, ki jo je zahteval sanitarni inšpektor. Sredi decembra so finiširali dela v skladišču vnetljivih snovi, ki bo ustrezalo vsem predpisom varstva pred požarom. Uredili bodo tudi prostor za prototipna merjenja za trajnostne preizkuse črpalk in drsnih tesnil, kar so sedaj opravljali v utesnjenem prostoru na površini 20 kvadratnih metrov. 1. fazi predvideli tiste najnujnejše stroje, ki bodo zamenjali iztrošeno opremo. Doslej so že nabavili večvretenski vrtalni stroj, polavtomatsko krožno žago, itd. Gradbena dela izvaja IMOS tozd Stavbenik. IMP-jeve delovne organizacije OV, Elek-tromonter in Klima montaža pa bodo opravile instalacijska dela za vodo, elektriko, ogrevanje in prezračevanje. Vrednost gradbeno obrtniških in instalacijskih del - to je vred- Črpalke pred novo podobo S povečanjem proizvodnih površin za 125 odstotkov bo mogoče urediti proizvodne linije, ki bodo upravljane z računalniškim spremljanjem (CAM). V oddelku montaže črpalk bodo pridobili 120 kvadratnih metrov površine, kjer bo urejena montažna linija za nove črpalke tipa GHN-20. Montaža bo opremljena z avtomatskimi vijačniki ter z računalniško izhodno kontrolo črpalk. Oddelek drsnih tesnil se bo iz dosedanjih prostorov preselil v trikrat večje prenovljene prostore, v katerih bo urejeno prezračevanje tako, da se bodo delovni pogoji zelo izboljšali. Prenovljene prostore bo dobila tudi služba kontrole kvalitete, ki je imela doslej na razpolago le 30 kvadratnih metrov prostora. Z ureditvijo merilnice bodo omogočili kvalitetnejše delo kontrolorjev. Povečali bodo skladiščne prostore in tako odpravili dosedanje večkratno prestavljanje materiala zaradi prostorske stiske in ukinili skladiščenje na odprtem prostoru, kar je v proizvodnji povzročalo veliko problemov in vplivalo tudi na kvaliteto izdelave črpalk. Pri nabavi strojne opreme so v nost 1. faze gradnje bo znašala 800 milijonov dinarjev. Denar bodo za ta namen zagotovili iz naslednjih virov: lastna sredstva tozda, združena sredstva sozda in združena sredstva zunaj sozda IMP (vlaganja kupcev). Ker morajo adaptacijo uskladiti s proizvodnjo, ki mora obenem nemoteno potekati, bo investicija izvedena v dveh delih in sicer bodo v prvem delu opravili 1. fazo, kar je približno 70 odstotkov del, v drugem pa ostalih 30 dostotkov. 2. faza investicije je predvidena od marca do oktobra letos. V tej fazi načrtujejo nabavo opreme, ureditev lakirnice in polnilnice viličarjev. Kakšne so težave pri gradnji? Zaradi slabega vzdrževanja v preteklih letih, so povedali v tozdu Črpalke, bo potrebno zamenjati nekatere instalacije. Poleg tega pa se pojavljajo nepredvidena dela, ki jih ugotovijo šele pri rušenju obstoječih konstrukcij, tal, sten in instalacij. V času adaptacije je zaradi prostorske stiske delno motena proizvodnja (prah, hrup). MARIJA PRIMC ek -sbloV SJ Izkoriščanje odpadne toplote lT- TOi'lv iluniis ni mo/ Livar in prezračevanje V letu 1984 je delovna organizacija LIVAR — Viktor'Kolesa v Ivančni Sorici (cca 30 km iz Ljubljane) sklenila rekonstruirati in modernizirati livarno Slve in nodulame litine ter povečati svoje zmogljivosti. Zato smo se že v ej_ Samem začetku vključili v raziskave obstoječe tehnologije in poizkusili najti e različnih odpadnih energij, ki bi se lahko še tehnično ekonomsko uprar" fer i!#® izkoriščale. L. -,-pO LIVAR je pred rekonstruk-[15 cito • - Hkrati obratujeta na različnih temperaturnih nivojih. Osnovne projektne parametre hladilnih sistemov smo tako definirali na naslednji način: stolpom, če prva dve ne ohladita dovolj hladilne vode. Elektropeči so paralelno priklopljene na hladilno vodo. Sistem za izkoriščanje odpadne toplote v Livarjevi livarni je začel poizkusno obratovati poleti 1986. V enoletnem obratovanju je pokazal veliko zanesljivost obratovanja. Prihranek energije zaradi težav z merilniki toplote še ni bil natančno ugotovljen, vendar nam podatek, da je Cbjekt livarne Skvpna toplotna moč ogreval P (KW) Vrsta ogreval Tenp. režim ra Zinanja rač. tenperatura <°c) aneks 184 radiatorji 90/70 - 20 priprava peska 650 toplozračno ogre- 56/25 « - 20 vanje brusilni ca 630 toplozračno ogre- Sb,. .. a: vanje *upaj 1 464 / / / | ;:do 1. Parametri hladilnega sistema za temperaturni režim 45/65 °C imela proizvodnjo približno m S-000 ton odlitkov letno. Povečana t0-; Kapaciteta pa naj bi bila na 25.600 -id l0n Pistv letno. Obenem pa naj bi se rioj Setveno povečal delež proizvodnje pri Kvalitetnejše nodulame litine name--5 )fp sedaj pretežno sive litine. ne (lavama je oskrbovana z nasled- jš" !\!jt(u energenti (po vrstnem redu kdmprimiranim zrakom tekočim naftnim plinom (j V predhodni analizi smo ugotovili. UM a : f’---------- V ua, so največji potenciali odpadne Pnaw«:': . i____ I nuj > veji puiciiciuu ns lilvrgfjc koncentrirani pri: , -a) *• Kupolkah cca 5500 MW h/letno ti Hlajenju elektro peči cca 4500 MW h/letno Tljfjajenju kompresorjev /jim.. cca 800 MW h/letno U.Hlajenju in čiščenju odlitkov jriihi cca 740 MW h/letno spitali viri odpadnih toplot so Ntanj pomembni in smo jih v obravnavi zanemarili. Pri tej analizi je še zelo pomembno omeniti, da skupna poraba ener-Jhje za ogrevanje (brez sanitarne °Ple vode) v LIVAR-ju znaša okoli ah n§50 MW h/letno. Livarna ima za it- “Srevanje instalirano kotlarno na o- ,aoko kurilno olje skupne moči 5,83 jo in z letno porabo kurilnega olja 11?84) 208.000 litrov. Obratuje pa le oel od skupno 4,6 MW instaliranih A Porabnikov, ker je prezračevanje livarne (cca 2 MW) zaradi velike porabe izključeno. Glede na načine izkoriščanja zgoraj ugotovljenih potencialov, možno sti realizacije zaradi razpoložljivih finančnih sredstev, dosegljivosti potrebne opreme na domačem trgu, postopnega perspektivnega opuščanja kupolnih peči in nakupa nove elektro peči smo ugotovili, da je najsmotrnejše pristopiti k izkoriščanju toplote od hlajenja elektro peči in kompresorjev za ogrevanje tovarne. V načrtu rekonstrukcije sta bila nakup in instaliranje nove talilne električne peči, s čimer je bila postavljena zahteva za ureditev hladilnega sistema. Leta 1985 smo zato izdelali idejni projekt popolnoma novega centralnega hladilnega sistema za elektropeči, v katerega smo v naj-večji možni meri skušali vklopiti tudi že majhni obstoječi hladilni sistem. Kapaciteto novega hladilnega sistema smo definirali na osnovi skupnih potreb po hlajenju, ki pri elektropečeh znesejo približno 20 odstotkov električne priključne moči. Težave smo imeli pri poenotenju obratovalnih parametrov hladilnega sistema. Izkazalo se je, da večji del hlajenja lahko zagotovimo s temperaturnim režimom hladilne vode 45/65 stopinj Celzija, toda hlajenje kondenzatorjev elektro peči. hidravličnih agregatov in krmilnih sklopov je zahtevalo nižje temperature hladilne vode (35/42 stopinj Celzija.) Ta zaključek nam je narekoval izdelavo dveh hladilnih sistemov, ki Vrsta naprave Talilna peč Talilna peč Beonrtnr Livna peč Sopst tip TIMC 5 NFTGe 50p0 MTCe 10/300 RGD 3/200 proizvajalec BBC JUKER JUTKER JVMR hladilna noč P(KW) 674 337 116 47 1174* pretek hladilne vode G(m /h) 29 14 5 2 50 padec tlaka p(bar) 3 3 3 3 / Klima naprave, ki do eedaj niso obratovale, amo rekonstruirali. Iz prikazanih tabel amo nato koncipirali hladilni sistem : *♦ Nazivno hladilno moč sistema amo povečali zaradi rezerve za bodoče porabnike na 1,375 MW. 2, Parametri hladilnega sistema za temperaturni režim 35/42 °C Vrata naprava | Talilna peč Hl tj, štiridesetletni jubilej, za kar n'1 iskreno čestitam in mu želim šu-veliko srečanj s svojimi sodela' re ci.« yi di pogovorimo o zadevah, ki jih nisem omenil, pa tudi da spregovorimo o tem, kako se sploh imamo. Želim vam prijetno počutje, v novem letu pa vam in vašim svojcem voščim obilo zdravja, sreče, zadovoljstva, da !. s 1 Izvirnost .M Dame se držijo Kljub uspehom je letošnje jubilejno leto tudi za IMP sorazmerno težko. Investicijska dejavnost upada, konkurenčni boj je vse hujši. Tudi prodaja investicijske opreme naglo upada, kar se najbolj odraža predvsem na področju klimatizacije. Nekatere organizacije vztrajno lezejo v rdeče številke, kar Andra Foršnarič: »Vsako leto se udeležujem srečanj upokojencev. V 14 letih, kolikor časa sem upokojenka, nisem manjkala na nobenem srečanju. Rada pridem na ta srečanja, da pokramljam z nekdanjimi sodelavci. Sedaj je malo težje dobiti stik z vsemi, ko jih je vsako leto več.« nepripravljen in je določene ukrepe sprejel že lani, ko je posloval izredno uspešno. Zato ocenjujemo, da bomo krizno prihodnje leto premagali in bomo v drugi polovici že beležili rast v večini organizacij. Prestrukturiranje gospodarstva poteka tudi v IMP. Montažna dejavnost se v strukturi zmanj- Jože Gašperšič upokojenec z Razvoja: »Srečanje mi je bilo všeč. To je lepa priložnost, da se srečamo nekdanji sodelavci, pa se kaj pogovorimo. Sozd se je lepo izkazal s pozornostjo. Tudi pogostili so nas dobro. Skratka, vse je bilo v redu. Prav bi pa bilo, da bi bilo ozvočenje, ker smo premalo slišali petje pevskega zbo- Tone Štrus, upokojenec Oveja: I »Zame je zelo pomembno, dt se dobimo skupaj stari znanci: sodelavci, ki smo se v tistih časih, ko smo bili dejavni v firmi. zelf> trudili. Nihče od nas ni vprašal ali bodo plačane nadure. Z dušo in s srcem smo bili za podjetje, M se je razvijalo. Vsi, ki smo se decembra udeležili srečanja, smo bili zadovoljni, z obdarovanjem in z organizacij jo. Dokler bo obstajala možnost, naj bi nam firma namenila en dcif' v letu, da se bomo srečali, saj,’ nam je to v zadoščenje za nagi minulo delo. Veliko željo sem imel oglasiti Si po mikrofonu in se zahvaliti vodstvu IMP-ja za vso to pozornosti ki nam jo je IMP izkazal na tern srečanju. Namesto tedaj, pa sedaj' v Glasniku: Prisrčna hvala zt lepo pripravljeno srečanje in zi pozornost do nas.« Valilnica v Ježincih Tretja bolnišnica O piščancih smo lahko v minulem letu veliko prebrali. Morda je nenavadno, da so bile ravno te, v svojem začetnem razvojnem obdobju, puhaste živalce pogosto deležne takšne medijske pozornosti. Nedvomno je k temu prispevala naša kriza, ki vse bolj zaradi visokih cen odpravlja z jedilnika tudi to še do nedavna dostopno vrsto mesa najširšim množicam. Veliko bolj pa se je vrtelo vse okrog njih, ko so odkrili razvpito afero Agrocomerca in spravili za zapahe velikokla-duške gospodarske prestopnike in »kontrarevolucionarje». Takrat je namreč ta industrijska čreda piščancev ostala brez hrane in še kako potrebne toplote, kar jo je spravilo s tega sveta ne da bi se pojavila na krožnikih v takšni ali drugačni obliki. Naš namen seveda ni, da bi sedaj razpravljali o Agrocomercu in njegovih malverzacijah, toda o piščancih bomo vseeno razpredali toda v nekoliko drugačni obliki. V začetku prejšnjega meseca smo se namreč mudili na enem od gradbišč, kjer so delavci koprske Montaže zaključevali strojnoinstalacij-ska dela. Valilnica v Ježinovcih spada pod perutninarski kombinat Neverke. Objekt je financiran delno iz sredstev za nerazvita območja, ki jih združujejo tudi izvajalci del. Sicer pa je izvajalec gradbenih del Kraški zidar. Vrednost investicijskih del za strojne instalacije je 390 milijonov dinarjev. Tako, čeprav v jedru tega zapisa nismo opletali okrog piščancev, je vseeno to jedro odraz pozitivnih dogajanj vsaj v enem primeru okrog piščancev. Pa ne samo zaradi afer in mahinacij, ampak se z njimi in ne samo z njimi pač pa s kmetijci sploh ne dogaja nič kaj dobrega. Višje sile že tako igrajo, da ubogi kmetijci niti plesati več ne morejo. Vrbanski plato V sl 11 ni Bogatena podtalnica Zaradi večanja števila mariborskih vodnih potrošnikov, so se morali v Mariboru spopasti z reševanjem vodnega problema. Da bi prebivalcem zagotovili dovolj zdrave pitne vode, bodo na Vrban-skem platoju, kjer so bili že doslej vodnjaki, iz katerih se je napajalo s pitno vodo celotno levo obrežje Drave, zgradili napravo za pripravo vode za umetno bogatenje podtalnice. Priprav na gradnjo te naprave so se lotili na osnovi študije o novem zajetju, ki jo je izdelal Inštitut za zdravstveno hidrotehniko Ljubljana pri fakulteti AGG Ljubljana. J. Votek Koprčani pravijo temu gradbišču kar tretja bolnišnica, s x itero imajo opravka v zadnjem času. Nekoliko čudno zveni to -naključnemu obiskovalcu, kot smo po navadi v teh primerih mi novinarji. Ko pa ti vse skupaj podrobneje razložijo, ti je takoj jasno. Vodja projekta Drago Rupnik je takole zagovarjal to trditev: »V zadnjem času smo delali na dveh bolnišnicah in sicer izolski in postonjski. Če gledamo na tehnično zahtevnost tega gradbišča in namembnost objekta, potem lahko govorimo kar o tretji bolnišnici.« Pa ne, da bi mislili, da smo o tej tretji bolnišnici začeli pisati ravno o pi- Valilnica od daleč Objekt bo tipsko unikat zaradi specifične kakovosti podtalnice, ki jo v prvi fazi ne bo potrebno čistiti. Vsi tehnološki postopki za čiščenje vode zagotavljajo želj eno visoko stopnjo kakovosti pitne vode tudi v primeru poslabšanja kvalitete vode v črpališču na Mariborskem otoku. Celoten sistem bogatenja podtalnice na Vrbanskem platoju je sestavljen iz treh bistvenih elementov: - črpanja obrežnega dravskega filtra na Mariborskem otoku in transport po cevovodu do terase ob Vinarskem potoku; - naprave za predčiščenje vode pred ponikanjem; - razvoda prečiščenje vode in ponikanje. Čelotna naprava bo v končni fazi priklopljena na mariborski kih s Stavbarjem usklajujejf roke izvajanja gradbenih det posebno tistih, ki jih izvajaj1' skupno. I Predvidevajo, da bodo zač«1 montažo instalacij marca leto' ^ Glede dobavnih rokov oprerfl bodo najbrže problemi samo> 3 Litostrojevimi črpalkami, *■ 4 ir5 ščancih in da je naš odnos tako podcenjevalen do bolnišnic. Že prej smo omenili tehnološko zahtevnost, ta namreč opravičuje prej omenjene trditve. Valilnica piščancev je izredno zahteven objekt, ki zahteva izredno natančno in brezhibno delovanje predvsem strojnih instalacij. Nerazvito območje Tega, da tako zahtevnega dela 5iii Kotlovnica ne bi zmogli, se ne bojijo, nam je omenil direktor Zorko Cerkvenik. Kajti danes ni več problem narediti, to ve danes vsak. Zato to ne pomeni posebnega problema, kvečjemu izziv, je pa res, da si želimo še več takih gradbišč. Delo na platoju vodovod in na štiri obstoječe negativne vodnjake na Vrbanskem platoju. Na ta način se bo povečala zmogljivost oskrbovanja vode za celotno območje Maribora na levem bregu Drave. Investicijska pripravljalna dela za investitorja Vodovod Maribor je opravil Komunalni inženiring Maribor (KIM), ki bo tudi nadzoroval gradnjo. Celotni objekt čistilne naprave je prevzel mariborski Stavbar. PMI kot Stavbarjev podizvajalec bo montiral strojne in elektro instalacije ter dobavil vso potrebno opremo, ki je le delno uvožena. IMP--jevi so lamelni vsedalniki, druga oprema pa je iz Ekovega standardnega programa. V sedanji fazi IMP-jevci intenzivno dobavljajo ves potrebni material, monterji pa na gradbišču spremljajo gradbena dela na ta način, da vgrajujejo vse elemente, ki se morajo vbetonirati na objektu. IMP-jevci v stalnih sti- katere je enoletni rok. Lotili J e se akcije za skrajšanje tega roki r Naši mariborski IMP-jeV‘ s menijo, da bo objekt zelo zahte r ven glede na zahteve o neprc ® pustnosti sten rezervoarjev. 0 J IMP-ja bodo izvajali dela na tel objektu ptujski Eko, ljubljansl f OV, Inženirski biroji pa koord1 nirajo in vodijo gradnjo. Vodj1 gradbišča bosta Marjan Ules' ^ Jože Stipetič iz Eka. j j. Vrednost IMP-jevih del b približno 580 milijonov dinarje' Projektno dokumentacijo $ i gradbeni del in hidromehansk 2 opremo je izdelal celjski Niti elektro projekte pa Teh. PC 3 jekt Rij eka. Zaključek del 1. faze gradflj' te čistilne naprave je predvide1 j 31. julija letos. Od tedaj b* 2 objekt normalno obratoval. drugi fazi, ki jo načrtujejo, pa i1 mišljeno obogatenje z ozono' 4 in avtomatične vodenje naprav6 MARIJA PRIM Program KOS sozda IMF Koordinacijski odbor sindikata Mh IMP Ljubljana bo v začetku mj Mhodnjega leta pripravil letno in ” !°Wno konferenco, zato je prav, da f'i Pred zaključkom mandata pripravo predlog programa dela za "slednje obdobje in podamo tudi pfedlog finančnega načrta KCS za le‘o 1988. Program dela objavljamo v Gla-z namenom, da bi čimširšemu ^ogu IMP-jevih delavcev omogočili i 'Opravo in pripravo predlogov za Mjše delo sozdovega sindikata. 1. Naše delo v prihodnjem letu ; : l*l°ra biti usmerjeno na spremljanje 8°spodarske in politične situacije v "'dih. delovnih organizacijah in So*du, saj lahko v vseh teh sredinah ... hedvidevarno, da bo delo še težavni J1 ®ejše, kot je bilo v prejšnjem man-zdr' “atnem obdobju. rja1 2. Koordinacijski odbor mora reČ? Podpirati položaj in neposreden inte-desC,e$ delavca pri odločanju v samo-• . j; "pravnih organih ter preko delegacij J ^ VSeh lihiiL '1 h ihihm-it.L imu ■ n mili- - vseh oblikah delegatskega in poli-10 ... Potega življenja. r P1 3. V samoupravnih aktih moramo m 51 Uvelj»viti sistem delitve po delu in ela'-r*zultatih gospodarjenja za izboljšale delovnih in življenjskih razmer delavcev. , 4. S spodbujanjem množične "•ventivne dejavnosti in iskanjem lovih možnosti za boljše gospodarje-“■ "je moramo povečati produktivnost mc£ ®ela, izboljšati kvaliteto proizvodov zelo usul tem ustvarjati pogoje za prodajo *8ših izdelkov v tujini. „ 5- Socialna varnost delavcev v U\i *ozdih, ki poslujejo z izgubo, je P°oiemben vidik delavčevega mate-, nalnega položaja in njihovih družin, le le zato se moramo zavzemati za združe-' l' Vanje sredstev in večjo socialno var-MCh nost teh delavcev. '°s' 6. Spremljati in organizirati ui-i nioramo razprave kvartalnih, pollet-'7' "jh in letnih rezultatov gospodarje-hL'! dja in ostalih pomembnih dokumentov za doseganje skupno dogovorje-11 s( Oih ciljev sozda. ." 7. Letne in zimske športne igre osU ?pzda IMP se z večanjem števila DO Slr‘jo in postajajo vse množičnejše, zdaj saj trenutno združujejo športnike iz tS DO iz 10 slovenskih mest. Pri organizaciji letnih iger bomo tudi v Prihodnjem letu organizirali kolesar-’ ■ i?! m?raton in s tem predstavili sozd •MP še širšemu krogu ljudi v Slove-0*ji in tudi zunaj nje. 8. Delo na področju kultumo-timetniške dejavnosti je organizirano v KUD IMP Ljubljana, planinci ■ delujejo v okviru svojega društva. Podpirali bomo programe dela obeh J društev, ujel de PREDLOG FINANČNEGA ajaj' PLANA ZA LETO 1988 ačer Organizacija športnih e t0: iger 12.500.000 din Jj Kulturno srečanje delavcev re ■ gradbeništva 1.000.000 din 110 “• Kulturno društvo 4.000.000 din 1 ’• Planinsko društvo 1.000.000 din *• Nepredvideno 300.000 din Skupaj 18.800.000 din , . Ta planirana sredstva se združu-|Jejo v okviru celotne sestavljene § organizacij e. | Planirana sredstva za posamezne akcije, ki pa se ne združujejo: i *■ Dedek Mraz 18.000 din i ^ Dan žena 12.000 din Upokojenci 50.000 din Jubilanti 35.000 din s- Priznanja 35.000 din Izžrebani reševalci Pravilna rešitev nagradne križank v decembrski številki Glasnika IMP j]j j Spacal, jabolko, patent, Aneroit iA ®Parh, renesansa, kri, Isere, NG, št Tideset let IMP, svak, Krpan, Ah N’. s,a> iks, Raka, ris, Bulc, lan, Tampi ihl Je, Matajur, Itaka, obračalka, ari ;prc Menam, KM, Eton, Vrhe, ZG , 0l «dra, Real, Botticeili, Čad, Luandi te? J'al>, kvestor, Jemec, Omiš, T inst Kane, Tacen, Tinkara, Erik, napi ordi An8ara> tast odf ;s f pravilne rešitve križank ?ecembrski številki Glasnika so bi I U 'žrebam: Denarne nagrade: l) h !' Simona Pečar, DS Izip, 8000 dii . ’■ Iva Špraih, DO Klima montaži '*'vli 7.000 din Pt? 3. Viktor Fras, Montaža Maribor dni1: •ide': i b‘ Knjižne nagrade: U Avbelj Anton, Dvigalo Peter Pirc, Projektivni biro J- Bojan Kozar, Mengeš, Mlakar-paJ jeva 56 nO? ’. Todorovič Nedeljko, Klima montaža Strmecki Tea, Miklavž, Novoro-goška 20 •av« INfl RAZPIS Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve IMP DO Montaža Koper objavlja na podlagi določila 51. in 52. člena pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb NATEČAJ za uveljavljanje pravic na osnovi meril za dodelitev stanovanjskih posojil po cit. pravilniku. Razpisujemo posojila iz sredstev sklada skupne porabe za koriščenje v letu 1988. Podatki o masi Razpoložljivih stanovanjskih sredstev in možnosti koriščenja vezanih sredstev na banki bodo objavljeni na oglasnih deskah na sedežu DO v Kopru in sedežih enot v Izoli, N. Gorici in Postojni in to takoj po sprejetju zaključnega računa za leto 1987. Delavci — kandidati, ki želijo uveljavljati svoje pravice v tem natečaju, morajo vložiti prijave v splošno kadrovski sektor DO Montaža Koper najkasneje 30 dni po tej objavi in to na posebnih obrazcih, ki jih dobijo na sedežu DO Montaža Koper in v enotah: Izola, N. Gorica in Postojna. Prijave morajo vsebovati: 1. Za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše: a) kupoprodajno pogodbo ali potrdilo o rezervaciji b) potrdilo o premoženjskem stanju (dobi se ga na občini stalnega bivališča) c) potrdilo o osebnem dohodku delavčevega zakonca za leto 1987 d) dokazilo o namenskem varčevanju. 2. Za gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja: a) gradbeno dovoljenje b) zemljiško-knjižni izpisek c) potrdilo o premoženjskem stanju d) potrdilo o osebnem dohodku zakonca za leto 1987 e) dokazilo o namenskem varčevanju. 3. Za adaptacijo ali rekonstrukcijo hiše — stanovanja: a) gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del b) dokazilo o lastništvu c) izjavo lastnika stanovanjske hiše ali stanovanja, da dovoli nameravana dela, kadar delavec ni sam lastnik. d) predračun izvedbe del e) potrdilo o premoženjskem stanju D potrdilo o osebnem dohodku zakonca za leto 1987 g) dokazilo o namenskem varčevanju, kadar gre za večja dela. 4. Za nakup stare stanovanjske hiše ali stanovanja: a) pogodbo o nakupu, overovljeno na sodišču z dokazilom o namenski porabi kupnine za novo stanovanjsko enoto b) potrdilo o premoženjskem stanju c) potrdilo o osebnem dohodku zakonca za leto 1987 d) dokazilo o namenskem varčevanju. Natečaj bo zaključen 20. febr. Udeleženci, ki ne bodo predložili 1988. Prijave v tem roku sprejema zahtevanih dokazil, ne bodo upošte-splošno kadrovski sektor DO na vani. posebnih obrazcih. Prijave se lahko Ta natečaj se objavi v Glasniku vložijo tudi po pošti na naslov IMP in na oglasnih deskah na sedežu delovne organizacije v Kopru, ulica DO in enotah: v Izoli, N. ‘Gorici in 15. maja št. 21. Postojni. NAGRADNI KVIZ PRAVILA: 1. Kviza se lahko udeležijo delavci, upokojenci in štipendisti sozda IMP. 2. Vsak lahko v vsakem kolu sodeluje samo z enim nagradnim kuponom. 3. Velja samo originalni kupon iz Glasnika. 4. Kupon lahko oddaste v poseben nabiralnik v uredništvu Glasnika ali ga pošljete po pošti. 5. Zadnji rok za oddajo kupona je do 1. v mesecu; za delavce oddaljenih tozdov, upokojencev, štipendiste velja tudi datum poštnega žiga. 6. V finalnem žrebanju bodo upoštevani vsi pravilno izpolnjeni kuponi iz vseh kol. 7. Med izžrebance bomo razdelili tri nagrade v višini 30.000 dinarjev. 8. Kviz bo trajal 6 kol. Glavna nagrada, za katero se potegujejo udeleženci kviza v vseh šestih kolih, je vikend paket za 2 osebi na Vojskem. VPRAŠANJA Ime in priimek: Tozd DO 1. Napišite, kdaj (leto) je bila izvedena združitev livarne IMP Ljubljane m Livarne iz Ivančne Gorice. Kako se je takrat imen vala livarna v Ivančni gorici? 2. Na fotografiji je izdelek enega od naših tozdov. Napišite, kako se imenuje in kateri tozd ga izdeluje. 3. V okviru IMP deluje tudi Kulturno umetniško društvo. Napišite kdaj je bilo to društvo ustanovljeno (leto) in kdo je predsednik društva. Pravilni odgovori iz prejšnjega kola: 1. Maj 1967 2. Motoma škropilnica, DO Panonija 3. Franc Florjančič, Alojz Medic, Nada Radovič, vsi O V V 2. kolu kviza je bila podeljena samo 1. nagrada. Dobil jo je Bernik Milan, IKO - Črpalke. NAGRADNI'KUPON: 3-KOLO Upokojenci 40 let zvestobe Na srečanju upokojencev v Ljubljani se nas je zbralo okoli 250. Kar kakšnih petdeset pa jih je manjkalo. Pogled na prazne stole ob pogrnjenih mizah je bil kar malo ganljiv. Le kje so ti -nekdaj delovni člani kolektiva IMP? Ko smo praznovali 40 letnico prehojene poti uspehov in težav v IMP-ju, je precej manj rok zaploskalo ob čestitki in želji, ki so nam jo izrekli za leto 1988. Prijetno za nas, poleg ostalega, je bilo tudi to, kar so nam namenili kolektivi za Novo leto — to je edicija fotografij in besedila ob 10-letnici ustanovitve Planinskega društva IMP. Ko sem vprašal Nandeta - Oča, ali naj kaj spregovorim o včlanjevanju v Planinsko društvo, je odgovoril: »Že tako je dosti reklame«. Res, kar človek vidi v neki tiskani izdaji, je močnejše od besed. Zdaj je na nas, kako bomo izkoristili tako nazoren prikaz možnosti zdrave rekreacije. Za vajo se priključite planincem na kakšni planinski poti. Če vam bo všeč, se brez težav lahko vpišete v Planinsko društvo. Važno je, da se odločite. Če je Planinsko društvo pokazalo do vas pozornost, je prav, da se odzovete. Fran Vodnik Popravek Pri objavi seznama dobitnikov sozdovih priznanj za leto 1987 je v januarski številki Glasnika prišlo do napake in sicer, da je Mihelič Justina prejela priznanje za posebne uspehe pri uvajanju sodobnih metod za znanstvene, organizacijske in tehnološke dosežke. Pravilno: Justina Mihelič je prejela priznanje za izjemno uspešno in prizadevno delo. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Glasnik je tudi vaš časopis! Sodelujte! Telefon uredništva: (061) 321-043 Kje si čas? Malo je ljudi, ki jih odlikuje zvestoba. Le redke s to čednostjo najdemo tudi v IMP-ju. Po proslavi 40-letnice IMP-ja se nam je oglasil Ivan Erjavec iz PMI-ja Maribor, ki je že skoraj 40 let IMP-jevec. Potožil nam je, da kljub temu, da tudi on zaključuje 40 let delovne dobe v IMP-ju, ob 40 letnici firme ni bil povabljen na praznovanje. Zato pa ne smemo mi pri Glasniku prezreti njegove dolgoletne zvestobe IMP-ju. Poiskali smo ga v Eku in se z njim pogovarjali o njegovem dolgoletnem delu od njegovih začetkov do danes. Julija leta 1948 se je zaposlil v Mestnih obrtnih delavnicah v Ptuju, iz katerega je zrasel sedanji IMP Maribor tozd Eko Ptuj. Ko se je leta 1985 Ekovo računovodstvo pripojilo k PMI-jevi delovni skupnosti skupnih služb, pa je v to delovno skupnost prešlo tudi blagajniško delo, ki ga on opravlja že vsa leta. Kako ste začeli? »Pri zasebniku v Ptuju sem se izučil za kleparja. Leta 1947 sem na terenskem delu zgubil desno roko in tako postal invalid. Ker nisem mogel več opravljati kleparskega dela, sem se leta 1948 zaposlil v Mestnih obrtnih delavnicah v Ptuju, kjer sem najprej do leta 1952 opravljal delo kurirja — inkasanta, potem pa so me sprejeli za blagajnika podjetja in to delo še sedaj opravljam.« Kdaj je bilo v firmi po materialni plati najboljše? »Najboljši časi so bili tedaj, ko smo bili še v Mestnih obrtnih delavnicah. Za delavce pa je bilo najbolje poskrbljeno okoli leta 1962 do približno leta 1984, ko smo imeli še lastno kuhinjo, kjer je bila sveža in dobra hrana. Za dopuste pa je bilo najbolje urejeno okoli leta 1970.« Poljaki na usposabljanju Decembra je Panonijin servis obiskala osemčlanska ekipa s Poljske, kamor Panonija izvaža svoje kosilnice, škropilnice, ki so potrebne servisiranja. Poljaki, ki so bili dva delovnika v Panonijinem servisu, so se seznanili z delom strojev, da bodo lahko potem opravljali servise na Poljskem. Posnetek je narejen ob ogledu strojev v Panoniji. frku Redkokdo se lahko tako kot on pohvali, da v vseh 40 letih dela niti enkrat ni zamudil službe, v bolniški pa je bil samo enkrat — to je okoli leta 1953, ko je bil zaradi ekcema v bolnišnici. Ste bili dejavni tudi družbenopolitično? »Vsa leta do 1985 sem bil sindikalni blagajnik, blagajnik samopomoči pa sem še sedaj. V teh kriznih časih ljudje čedalje pogosteje segajo po tej vrsti posojila, ki je brezobrestno. Zdaj je možno dobiti 100.000 dinarjev na 10 mesečno odplačilo. Ta mesec smo imeli kar 30 prosilcev. Posojilo pa dobi lahko samo 8 delavcev. Prednost imajo tisti, ki so dalj časa člani samopomoči — to je tisti, ki imajo v tem skladu največ denarja.« Ali ste bili za svoje vestno delo kdaj posebej nagrajeni? »Pred nekaj leti sem dobil srebrni znak sindikata, leta 1983 pa državno odlikovanje Red dela s srebrnim vencem, ki mi ga je podelilo predsedstvo SFRJ z ukazom številka 54.« Kaj pa s športom ste se kdaj ukvarjali? »V okviru PMI-ja sem se udeleževal športnih srečanj, na katerih sem tekmoval v kegljanju. Pred nekaj leti sem bil na športnem srečanju v Livarju v Ivančni gorici v skupni uvrstitvi PMI-jeve ekipe na L mestu. Že vrsto let kegljam tudi pri športnem društvu Borec.« Kako čutite Zisove ukrepe? »Te bom občutil potem, ko se bom upokojil — torej že marca letos.« Kakšni so vaši načrti za upokojensko življenje? »Poiskal si bom kakšno zanimivo področje dela, da bom zapolnil dolgčas. Glavna moja naloga in hobi mi bosta obdelovanje vrta. Za rekreacijo pa bom kegljal pri športnem društvu Borec.« Marija Primc Panonija izdeluje rezervne dele za šivalne stroje za sosednjo tovarno Muro m za zahodnonemško firmo Schuberts Sazler. Posnetek oddelka za izdelavo omenjenih rezervnih delov. frku Zahvale Ob smrti mojega očeta Antona Zajca se iskreno zahvaljujem sodelavcem in OOS tozda Tehnomont za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. sin Franc Zajc Ob smrti drage mame se obe s hčerko prav lepo zahvaljujeva mojim sodelavcem iz delovne skupnosti Ika, pa izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata za cvetje, za denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo mame in babice na zadnji poti. hčerka Fani in vnukinja Saša Vagaja Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem Montaže Koper za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujem vsem, ki ste mojega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Avguštin Boh Ob izugubi mojega očeta Antona Jeraja se lepo zahvaljujem sindikalni organizaciji Tena za denarno pomoč, še posebej pa sodelavcem za spremljanje na njegovi zadnji poti. hčerka Olga Ob izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem za izkazano sožalje in denarno pomoč sodelavcem in sindikatu DO Telekom. Aslani Meta Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem OOS OV za darovano cvetje, sodelavcem pa za izrečena sožalja. Jankovič Ljerka Zimski pohodi Zimski pohodi v sezoni 1987/88 so že v teku. Za nami je že tretji zimski pohod. Pohodov so se udeležili tudi planinci PD IMP Ljubljana. Res je, da so vsi trije pohodi minili brez snega, zato je bila tudi udeležba precej večja kot navadno. Zaradi masovnosti so pohodi organizirani tako, da poti varujejo gorski reševalci, alpinisti, milica in pripadniki JLA ne glede na vremenske razmere. Na pohode prihajajo šolska mladina, mlajši in starejši planinci ter drugi udeleženci, ki le malokdaj hodijo v hribe ali na pohode. Vsi niso pripravljeni za večje napore, zato je varovanje nujno. Pohodi PD IMP v februarju V soboto, 6. februarja 1988 bo druga etapa poti »Po poti spominov in tovarištva« občine Domžale. Pot nas bo vodila s Trojan do Moravč. Zbrali se bomo pod uro pred železniško postajo ob 6. uri 25 minut. Avtobus s perona 15 bo odpeljal ob 6. uri 35 minut. Vodja izleta bo Robert Kastelic. Na vsakoletni tradicionalni pohod na Stol se bomo podali v soboto, 20. februarja 1988. Zbrali se bomo pod uro na železniški postaji ob 3. uri 45 minut. Pravočasno si nabavite povratne vozovnice do Žirovnice. Pohod na Stol zahteva popolno zimsko opremo. Vodja pohoda bo Marjan Požar. Zdravko Nastran OBVESTILO Proslava IMP-jevega jubileja (40-letnice) je že zdavnaj za nami. Tistih, ki so bili na prireditvi neposredno prisotni, je bilo nekaj čez 800. Komaj dobra desetina vseh IMP-jev-cev. Vsi tisti, ki jih proslavitev tega jubileja tako ali drugače zanima, se lahko obrnejo na Institucionalno propagando, ki jo vodi Zdravko Kafol. V tej službi je namreč moč dobiti na posodo VIDEO posnetek s te svečanosti. OBRNITE SE NA ZDRAVKA KAFOLA, tel.: 321-043 Športne igre Odbor za pripravo zimskih športnih iger sklicuje sestanek predstavnikov vseh DO SOZD IMP, ki bo 19.1.1988 ob 10.30 uri v sejni sobi DO Elektromonter na Vojkovi 58 v Ljubljani. Zimski pohodi so organizirani v kraje, kjer so bili med štiriletno NOB boji z okupatorjem, z izjemo tradicionalnega pohoda na Kum. Pohodi so ob vsakem vremenu, zato moramo biti za zimski pohod primerno opremljeni, da se lahko varujemo vremenskih neprilik in nevarnosti, ki nam pretijo. Planinci PD IMP Ljubljana so se udeležili vseh pohodov, tako se tudi izven sezone vključujejo v planinske dejavnosti. S tem dokazujejo, da so pripravljeni sodelovati in ohranjati spomine na težke čase, v katerih so ugašala življenja najboljših sinov naše domovine. Pohod na Tišje ni zahteven, če so zimske razmere ugodne. Na zadnjem pohodu je to tudi bilo. Od starta do cilja je 2 in pol do 3 ure normalne hoje in nato še povratek do avtobusa. Višinska razlika je 550 metrov, kar je manj kot višina Šmarne gore. Prav na takšnih pohodih, ko ne gre za vrhunske dosežke, se pokaže solidarnost in enotnost v borbi proti nepravilnostim, ki nas danes tarejo in dosežejo raven, vredno človekovega življenja. Tudi Javornik nad Črnim vrhom so planinci PD IMP Ljubljana zelo dobro obiskali. K temu je verjetno pripomoglo lepo vreme in želja po dosegu višjih vrhov. (Javornik ima 1249 metrov). Tudi Javornik je bil še brez snežne odeje, zato pa sončen in skoraj pomladen. Čeprav smo bili zgodnji, smo počakali proslavo. Proslava je bila v spomin 47 padlim borcem Gradni- kove brigade, ki so omahnili zaradi izdajstva. V proslavi vsakokrat sodelujejo šole, DPO Idrija, s salvo pa počastijo spomin padlim vojaki iz Ajdovščine. Vsa zahvala in pohvala PD Idrija za skrbno pripravljen program in organizacijo pohoda! Na novoletnem pohodu na Kum 2. januarja 1988 pa je bilo število planincev PD IMP Ljubljana rekordno. Kaj je bilo vzrok za tako številno'udeležbo' si nismo razjasnili. Mogoče je vzrok slabo praznovanje, vreme ali harmonika, ki jo je imel naš Ivan s seboj. Iz Trbovelj smo se podali na Kum (1219 m) skozi Čebulj o dolino. Vreme je bilo sončno, le tu in tam je bila zaplata snega. Odtrgati se je dal tudi že teloh. Tako je izgledalo kot v zgodnji pomladi. V primerjavi z drugim januarjem 1985, ko je bila temperatura minus 22 stopinj Celzija in je bil sneg, je bil današnji pohod pravi užitek. Na letošnjem pohodu je bil tudi predsednik PD IMP Ljubljana Lojze Kosi z ženo Majdo, zato je bilo še bolj veselo.. V sproščeni družbi smo kakšno rekli in tudi zapeli. Harmonikar Ivo je pridno vlekel meh, saj je bilo tako toplo, da mu ni bilo potrebno ogrevati meha in prstov. »Letošnji šesti novoletni pohod na Kum nam bo ostal v lepem spominu«, je ob slovesu dejal naš vodja Robert. Želimo le, da bi bila udeležba naslednje leto prav tako številna, če ne večja kot letos. ZDRAVKO NASTRAN Prašiča obesili Novembrski dan 21. 11.1987 je bil podoben že mnogim dnevom z meglo in puščobnim občutkom in vendar so se planinci PD IMP Ljubljana odpravili na Bohor, da osvojijo višino 1023 m. V planinskem koledarju so datumi za izlete določeni, zato ni nihče spraševal, zakaj ravno danes izlet na Bohor. V prepričanju, da je na Bohorju že nekaj novega snega, čistega zraka in sonca, smo stopili k železniškim prodajalnam vozovnic in kupili vozovnice. Vozovnice za potovanje z vlakom so še vedno precej cenejše kot avtobusne vozovnice, zato potujemo z vlakom, če je le mogoče. Slaba stran potovanja z vlakom pa je ta, da je treba biti najmanj pol ure pred odhodom vlaka na postaji, če hočemo pravočasno dobiti vozovnice. V soboto, 21.11. 1987 pa tudi prodajalke vozovnic niso imele dneva. Vrste so rastle, namesto^ da bi se manjšale, zato se je nervoza bohotila na eni in na drugi strani. Podražitev vozovnic pred enim tednom je naredila še dodatne težave. Če si hotel kupiti vozovnico s popustom za starejše, si moral z dokumentov dokazati starost, sicer popusta ni bilo. To vse pa zahteva čas in krepi slabo voljo. Mi pa smo imeli dobre volje dovolj, da nam slaba ni mogla škodovati. V vlak smo vstopili le nekaj minut pred odhodom. Zadihani smo ugotavljali ali smo vstopili na pravi vlak ali ne. Samo dve minuti je razlike med odhodom prvega in drugega vlaka, oba pa stojita na istem tiru. Imeli smo srečo, da smo pristali v prvem vagonu. Dogodilo se je že, da smo bili premalo budni pri vstopu na vlak in nas je ta šola nekaj naučila. Čeprav je bilo v kupeju hladno, smo se dobro počutili. V Zidanem mostu smo prestopili na vlak za Dobovo. Le šest postaj in že smo izstopili v Brestanici. Še vedno puščobno jesensko vreme nas je nehote spomnilo na najtežje dni tega kraja med NOB. Med NOB so na grad v Brestanici, takrat se je imenoval Rajhenburg, vozili z vlaki in s kamioni zavedne Slovence in cele družine. Tu so otroke ločili od staršev in jih nato ločeno pošiljali v razna koncentracijska taborišča. Sedaj je grad v Brestanici lepo preurejen v muzej, ki spominja na grozote in težke dni slovenske zgodovine. Splača si ga ogledati, toda mi nismo imeli dovolj časa, da bi si ga ogledali. Pogovor in razmišljanje o zgodovini Brestanice nam je prekinil prihod avtobusa. Ta nas je popeljal v 4 km oddaljeno Senovo, od tu naprej pa je bilo potrebno nadaljevati peš in z nahrbtniki na ramenih. Ustavili smo se še v gostišču »Senica«, da bi dobili informacijo o poti in o koči na Bohorju. »V domu na Bohorju so dežurni, ker dom ni redno oskrbovan«, nam je povedala mlada in brhka točajka. Kdo ji ne bi verjel, saj je kar žarela od ljubeznivosti, zato smo se tudi mi lepo zahvalili. Popili smo čaj ali kavo in odšli. Pot nas je usmerila proti Dov-škem. To je ozka dolina, kjer je bila nekoč dobra asfaltna cesta, imenovana Bohorska cesta. Za udoben prevoz bi jo bilo treba prenoviti. Vseeno nas ni oviralo, da ne bi po njej pešačili. Po približno polurni hoji smo v zaselku Goša naleteli na domači praznik. Domači in mesar so imeli le toliko moči, da so prašiču odrezali glavo in ga omavžali. Čakali so mimoidoče, ki bi ga pomagali obesiti na kline. Gospodinja se je tako razveselila, ko nas je zagledala, da je komaj izdavila, kaj bi rada. Malce začudeno smo jo gledali, ko je krilila z rokami in nas klicala na pomoč, nato pa smo le dojeli, za kaj gre. Pet takšnih prašičev bi lahko naenkrat obesili, tako smo zagrabili. Predsednik PD IMP Ljubljana tov. Lojze Kosi pa je kot pripravljen fotoreporter imel takoj aparat v rokah in ta dogodek ovekovečil. Tudi nekateri drugi planinci so si z aparati ta dogodek zabeležili. Tako spontani dogodek ne more biti takoj pozabljen, zato je bil še dolgo v razpravi, čeprav smo prišli že visoko na greben Dobrave. Tudi sonce je posijalo, da se je videlo sosednje hribovje. Še smo lahko pobrali kakšen sadež bogate letine, ko smo šli skozi zaselke. Razkropili smo se po zaselku tako kot cigani, ko pridejo v vas, nato pa smo ponovno iskali pot na Bohor. Nekateri so prišli po lepi vozni cesti, drugi pa so morali plezati, da so prišli na pravo pot. Tudi predsednik PD IMP Lojze Kosi je bil med srečnimi, da je lahko plezal. Vodja pohoda Robert Kastelic se je takoj odločil, da pri plezanju pomagamo z vrvmi in vponkami, da ne bi prišlo do zdrsov ali padcev. Pri reševanju pa smo izgubili vponko. Ko so bili plezalci na varni poti, smo našli tudi vponko, ostalo pa je prepričanje: »Če hočeš na Bohor, moraš plezati.« Obešanje prašiča in koline — vse je bilo pozabljeno, potem je tekla beseda o plezanju, zato nam je dveurna hoja do koče na Bohorju kar hitro minila. Poškodb zaradi dobrega vodenja nismo imeli. Ob sestopu smo se ponovno ustavili v gostišču »Senica« v Sevnici, da bi mladi točajki povedali, da nam je dala slabe informacije o Bohorju, kar pa ji malo zamerimo. Kmalu smo pozabili na to, saj nam je dobra kapljica pregnala utrujenost in slabo voljo. Oča je rekel.: »Piti moramo po pameti, s hrano pa še nobeden ni grunta zapravil.« Družba planincev iz Bohorja se je razživela, saj smo ujeli še zadnje praznovanje Martina, predno smo se odpravili v Ljubljano. Zdravko Nastran Pot po rebrih Že večkrat načrtovani izlet na Čemšeniško planino je bil 12. decembra 1987 organiziran in opravljen v lepem in hladnem dnevu v zadovoljstvo udeležencev. Iz Ljubljane smo se podali z avtobusom do Trojan. Na avtobusni postaji v Ljubljani smo se zaman ozirali, iz katere smeri bo prišel vodja današnjega izleta. Računali smo, da se nam pridruži v Domžalah, Trojanah, pa tudi tu ga nismo videli. V strahu, kako bomo brez njega našli pravo pot s Trojan na Čemšeniško planino, smo izbrali komisijo izmed udeležencev izleta, da nas vodi. Za dobro počutje je navadno potrebna kavica, zato smo najprej zavili na okrepčilo. Kakšne posebne morale nismo potrebovali, saj smo iz ljubljanske megle prišli pod jasno nebo, ki nam je oznanjalo lepo vreme, zato je bila tudi morala na višku. Lahkih nog čeprav mrzlega jutra, smo začeli utirati pot. Dolgo časa pot vodi po asfaltu, ki smo ga imeli polne noge. Šele, ko smo zapustili vas Šentgothard smo se otresli asfalta. Pot zavije na stezo in se začne vzpenjati. Snega je bilo le tu in tam za vzorec, le studenci so bili na severnih straneh okovani v led, da je vse skupaj spominjalo na zimo. Počasi smo se vzpenjali in tako prišli pod Čemšeniško planino na Prvine. Vlečnice na Prvinah so še vse mirovale, ker ni snega. Strmine brez snega pa so vendarle zabavišče mlajših. Celotno pobočje je bilo prekrito z močno slano. Tu je skupina celjske šole našla svoj užitek. Hitro so si iz nahrbtnikov potegnili razne polivinil vrečke ali kaj podobnega, pa hajd po riti v dolino. Če polivinila ni bilo, je prav prišla tudi bunda. Nihče ni pomislil ali bo po drsenju še stric ali teta, samo, da je letelo. Prav veselo jih je bilo gledati, ko v otroški razposajenosti ni nihče pomislil na nesrečo, vsi so se samo veselili. Dom na Čemšeniški planini je bil odprt, čeprav o tem nismo bili najbolj prepričani. Topla soba in zakurjena peč sta nam dajali udobje, ki ga nismo pričakovali. Čeprav je bilo sončno, je bilo vendar bolje pri peči, saj je zunaj kar močno zavijalo okoli oglov. Razgledi so bili nepozabni. Dolino je prekrivala megla, vrhovi pa so se svetili v soncu. Venec slovenskih vršacev od Kamniško-Savinj skih alp, Karavank in Julijcev s Triglavom so bili ogrnjeni s snežno odejo, zato so bili še lepši. Razgledi so bili tako čisti, da se je videl notranjski Snežnik. Še smo posedeli v domu, ki je lepo urejen, topel, s svetom pa ga povezujeta radio in televizija. Na televizijskem sporedu je bil slalom za ženske, zato smo se zadržali nekoliko dlje kot smo vajeni. Tudi birt je imel nekaj koristi od navijačev za Matejo Svet, saj je treba dobro uvrstitev takoj proslaviti. Ob odhodu se nismo mogli takoj pravilno usmeriti. Nekateri bi želeli na Vrhe in nato v Trbovlje. Za to pot bi bilo potrebno nekaj manj kot 5 ur hoje. Drugi so bili za smer Izlake — Zagorje. Ta pot pa zahteva nekaj več kot tri ure hoje. Pot se spušča po sončnih rebrih, da je hoja pravi užitek. Oča je dal oba predloga na glasovanje in zmagala je krajša pot. Če bi hodili po daljši poti, bi nas na poti ujela noč, zato smo odstopili. Veselo smo kramljali in se razgledovali, ko smo se spuščali v dolino, zato nam pot mimo Čemšenika skozi Brezje v Izlake ni delala težav. V Izlakah smo počakali avtobus za Zagorje. 9 kilometrov čistega asfalta, bi bil kar velik zalogaj za utrujene noge. Ker predsednik PD IMP Ljubljana Lojze Kosi ni bil proti temu, da se peljemo, smo počakali avtobus. Z avtobusne postaje Zagorje na žel. postajo Zagorje pa smo kljub temu morali pešačiti, da smo ujeli vlak proti Ljubljani. Takšen je pač vozni red ob sobotah, zato smo se razmeram prilagodili. Na železniški postaji Zagorje smo poplaknili cestni prah in se veseli odpeljali v Ljubljano. ZDRAVKO NASTRAN AFORIZMI DELO IN KRUH Kdor ne dela, naj ne je! Že prav — kaj pa množice brezposelnih?... STARI ČASI Ena značilnosti starih časov je ta, da so v njih ljudje umirali razmeroma mladi. ZAKONODAJA Pri nas imamo toliko zakonskih predpisov, da bi samo njihovih naslovov bilo za debelo enciklopedijo. KAJ POMAGA?! Kaj pomagajo dobri nasveti pametnih, ko pa se neumni po njih ravnajo po svoje?! BOLEZEN Tudi še tako bolan človek bo v čakalnici ambulante našel vsaj nekaj takih, ki mu bojo s svetim prepričanjei zatrjevali, da so neskončni bolj bolni od njega. ZAPUŠČINA Starejše generacije mlajšim namesto blaginje zapuščajo predvsem svoje spomi- ne.. OPTIMIZEM Odslej bomo gotovo bolje gospodariti, kajti slabše kot doslej bržčas ne bomo mogli- PAMET Marje pamet pri nas doma tako draga, da se nam JO bUlj splača uvažati? vini TRAVOL BUKOVNIK. SL EVA MEVŽA GARMER Goveja znal Kijevski VELIKI KNEZ GRIČ RAZUM ČRKI Reka v sv SRBIJI BIBLIJSKI Starec Tirolska reka Pozitive ti I0i4 Mati GRŠKIH BOGOV OUbAHSCE SVETOVALEC PRIPRAVNIKI mesto V Črni GORI MEbBRŽ- PO&ObBA ŽlBOVSk* CErer SESTAVIL Marko Bokalič HRV. SKIA-bATELJ (JAKOV) NAZIV OBLASTNIK V JUbEJI (ponču) BITOLA PTICA Roparica HRV.NAFtn PObJETJE ALBANSKI LENAR BANSKA ISkAH GOZbNI nob OPERni SPEV ŠVICAR. PISATELJ REKA V SZ plavalni OBJEKT prazna BESEbA, Puhlica Moša PlJAtE ritniEna enota Sl.PEVKA (MAIbA) RAZLIČNA Soglasniki GORA V JULIJCIH KOS KAHninE OBLIKA Stebla SRSENAR TETOVO IZGOVOR jOUiU ---—* J-': M ( X s PRIZOR NA: 0BRU _____- HlUfl