9. in 10. junija vsi na velenjski stadion, kjer bomo prisostvovali največji letošnja telesnovzgojni prireditvi OKRAJNEMU ZLETU TifD »Partizan" Ifetektsiti TO V. - ŠTEVILKA 6 IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE VELENJE, 1. JUNIJA 1956 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - I REDNISTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. ŠTEV. 622-T-4 pri N. R. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V CELJU Zaključni račun našega rudnika za poslnvno lete Zaključni račun našega podjetja je 7a nami. Leto 1955 luliko imenujemo eno najuspešnejših let bodisi v pogledu kapitalne izgradnje, ker se je ravno v tem letu napravilo največ za dosego II. faze izgradnje, po kateri naj bi se dosegla kapaciteta 1,5 milijona ton letno. Iz poslovnega poročila kot iz bilance same ter končno iz obračuna dohodka razvidimo vse dogajanje v minulem poilovnem letu, bodisi v tehničnem pogledu ter nadalje iz finančno-komer-cialnega poprišča dela. Osnovni plan je bil postavljen na 1,050.000 ton, to je za 300.000 ton ali za 40 % višji kot pa je bil v poslovnem letu 1954. Proizvedli pa smo 1,116.500 ton, s čimer je bil osnovni plan prekoračen za 66.500 ton, to je za 6,33 %. Razmeroma visoko prekoračenje osnovnega plana rezultira iz uvedbe večjega števila širokih čel, močno intenzivirane nedeljske proizvodnje in povečanja jamskih delovnih učinkov. V poslovnem letu 1955 je rudnik obratoval 320 2/3 dni, od tega 14 1/3 nedeli in državnih praznikov, kar je za dve tretjini več kot v preteklem letu. Od vseh nedelj in državnih praznikov smo obratovali 6 celih dni (3/3), enkrat dvo-tretjinjsko in 23-krat po eno tretjino, torej smo v vsem letu obratovali na 30 nedelj in državnih praznikov. Z nedeljskim obratovanjem smo pridobili 46.610 ton, premoga ali 4,17 % celotne proizvodnje. V primerjavi s prejšnjim letom smo proizvedli 9075 ton nedeljske proizvodnje več. Povprečna mesečna proizvodnja je bila 93,041 ton v primerjavi s 73.625 tonami v preteklem letu, povprečna dnevna proizvodnja pa 3482 ton v primerjavi z 2787 tonami v letu 1954. Od vse dosežene proizvodnje smo pridobili s priprav 49.187 ion, kar je 4,40%, z odkopov pa 1,067.313 ton ali 95,60 %. Odstotek na pripravah pridobljene proizvodnje je na prvi pogled v primerjavi z drugimi rudniki sicer nizek, za naše prilike pa je popolnoma normalen in v celoti vsklajen z odkop-no metodo. Proizvodnja sc je pridobila v glavnem iz 4., 5., 6. in vmesne etaže. Priprava se je v glavnem vršila na 6. in deloma 5. etaži, medtem ko je bila na 4. etaži odkopana. Pade c vrst V letu 1955 smo pridobili: 1954 1955 1955 1954 23.274 ksilita 37.433 ton ali 3,35 % 2,63 300.787 kosovca 297.438 ton ali 26,64 % 34,05 180.051 kock 239.670 ton ah 21,47 % 20,38 206.761 oreha 290.850 ton ali 26,05 % 23,40 172.627 zdroba 251.109 ton ali 22,49 % 19,54 Skupaj 1,116.500 ton ali 100 % Leto Priprava Čisti Kontni Odkop Čisti Kontni Čisti ama Kontni PLC 1954 1.344 1.300 6.242 6.075 3.133 2.989 - 2.108 1955 1.998 1.922 6.537 6.323 3.557 3.406 - 2.426 % 148,28 147,38 104,73 104,08 113,53 113,88 - 115,04 Praktično izobraževanje vodilnega kadra v gospodarskih organizacijah V Ljubljani je ustanovil Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, 27. maja 1954, zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu. Med drugim ta zavod proučuje: — organizacijo in racionalizacijo dela; — pogoje, ki vplivajo na povečanje storilnosti; — metode in sisteme za ocenjevanje in razvrščanje del in delovnih mest; — metodologija in sisteme normiranja, akordiranja in premiranja; — sisteme plačevanja v gospodarstvu, glede na organizacijo dela in storilnost; — primernost in uporabnost varnostnih naprav in osebnih varnostnih sredstev; — prireja predavanja, tečaje, seminarje in razstave. Strokovni kader zavoda ima predvsem nalogo, da na osnovi konkretnih naročil in potreb nudi pomoč gospodarskim organizacijam pri reševanju njihovih problemov. V ta namen sestavlja programe praktične izobrazbe in izpopolnjevanje vodilnega kadra v gospodarskih organizacijah. Zavod še sedaj tesno sodeluje z gospodarskimi organizacijami, zvezo inženirjev in tehnikov LRS, strokovnimi združenji ler podobnimi ustanovami. Sodelovanje je potrebno zato, da s skupnimi silami in izkušnjami odpravljamo nedostatke v gospodarstvu, posebno pa še zaradi kontroliranja rezultatov dela, ki bodo obogatila nam vsem potrebne izkušnje. ■ Metoda praktičnega izbraževanja vodilnega kadra (P. I. V.), se po svetu uporablja že dolgo vrsto let. Prvo pobudo so dali v ZDA leta 1941, zaradi novega kadra, ki je prihajal v industri- Učinek na pripravi se je proti preteklemu letu povečal za 48,2%. To povečanje je pripisati boljši organizaciji dela na pripravah, boljšemu izkoriščanju mehanizacije in končno tudi točneiše-mu kontiranju delavnikov. PLC učinek se je povečal analogno z učinkom jame. Učinek na odkopavanju se je povečal za 4,7 %, kar je posledica boljše organizacije dela in boljši uvežbanosti delavcev na novo odkopno metodo. Učinek jame se je povečal za 13,9 %, kar je posledica povečanja učinka priprave in odkopavanja, poleg tega pa še zboljšanje delovnega procesa ter s tem zmanjšanje vzdrževanja. lama čista 981 Jama mehanizac. 143 lam. investicije 125 jama skupaj Separacija 155 Elektr. stroj, obrat 144 Zunanji obrat 144 Gradbeni obrat 267 Skupaj zunai Kvalitet® 1.249 710 Delavcev skupno 1.959 Stalež V našem podjetju je bilo v letu 1955 zaposlenih povprečno 2.102 delavcev in nameščencev, kar je za 79, ali 9,31 % več kot v preteklem leti!. V številu zaposlenih niso zajeti učenci v gospodarstvu, ki smo jih imeli povprečno 24, torej je znašal skupni povprečni stalež 2.126 zaposlenih. Od tega je bilo: Odstotek jamskih delavcev je znašal 63,76 %, zunanjih pa 36,24 %. Tehničnih nameščencev (ing., teh., mojstrov in pomož. nadzornega osebja) 81 Administrativnih in pomožnih 62 Nameščencev skupno 143 Število nameščencev se je povečalo v glavnem zaradi prevedbe nekaterili srednje kvalificiranih tehničnih uslužbencev iz delavskega v nameščenski stalež. Razmerje med delavci in uslužbenci je ostalo v primerjavi s preteklim letom skoraj neizpremenjeno, in sicer 13,7 delavcev na enega nameščenca proti 13,8 lani. Sortimcnti Kalorična vrednost Vlaga Pepel Ksilit 3,065 40,25 3,86 Kosovec 2,648 43,51 8,22 Kocke 2,644 44,58 7,21 Oreh 2,559 43,99 9,34 Zdrob Prah 2,445 42,22 11,23 Povpreček 2,672 43,31 7,96 Izostanki Izostanki so bili v letu 1955 v primerjavi z letom 1954 naslednji: Torej v primerjavi s preteklim letom mog za posamezne potrošnike drobiti, zaznamujemo velik padec pri kosovcu, Večji odstotek ksilita pa gre predvsem močno pa je porastel odstotek drobnih na račun intenzivnejšega odbiranja na vrst (oreh, zdrob), ker smo morali-pre- separaciji. Učinki Storitve prikazujemo v naslednji primerjalni tabeli 1955-1954. Število izostankov 1954 1955 ali 1954 % 1955 % o) bolniški izost. b) nezg. delavn. 32.408 11.768 30.611 12.155 6,39 2,32 5,28 2,10 c) skupaj boln. izostan. 44 176 42.766 8,71 7,38 d) plač. dopusti e) neptač dop. in ost. opr. izost. 22.094 3.523 28.361 9.212 4,35 0,69 4,89 1,59 f) neopr. izost. 2.124 1.100 0,42 0,19 Skupaj 71.917 81.439 ali 14,17 14,05 Vzorce smo redno pošilajli v analizo Centralnemu rudarskemu laboratoriju v Trbovlje Analize so pokazale, da se sestav in kvaliteta nista bistveno menjala. Zaradi kvalitete ni bilo večjih reklamacij. Higiensko-tehnična zaščita dela lamska reševalna četa razpolaga s 36 izpravnimi izolacijskimi dihalnimi aparati. Reševalna četa se je usposabljala pri rednih tedenskih vajah. Njenih intervencij v poročilnem letu razen manjšega gašenja požara v jami ni bilo potrebno. Tekom leta so se še nadalje uvajala zaščitna sredstva z očali, rokavicami, golenicami ter zaščitnimi oblekami. Stroški polne lastne cene Za proizvodnjo 1,116.500 ton je naše podjetje zabeležilo proizvodnih stroškov 1,323,687.708 din. S posebnim ozirom na uredbo o dajanju premije za znižanje polne lastne cene, o katerem razpravljamo eš pozneje, je vsekakor potrebno, da razvidimo stroške po strukturi cene v letošnjem, kakor tudi v lanskem letu. jo. Metodo so imenovali T. W. I. sistem (Training Within Industry). Preko 2 milijona vodilnega kadra je šlo skozi to metodo. Leta 1949 je prešla v zap. Evropo, posebno se je razširila v Franciji. Pozneje jo je mednarodna organizacija pregledala in priporočila vsem državam. Leta 1953 je prišla metoda v Jugoslavijo. V Zagrebu je bil ustanovljen zvezni center za izobrazbo kadrov. Sedaj se uvaja po vsem svetu in rezultati kažejo, da se bo dobro obnesla. Metoda ni nič senzacionalnega, temveč samo pomaga vsem vodilnim osebam neke gospodarske organizacije, ne glede na hierarhijsko stopnjo, posebno mojstrom, preddelav-cem, da si osvojijo bistvene elemente, ki so potrebni za izboljšanje njih znanja in strokovnosti v — sposobnosti poučevanja osebja; — sposobnosti vzpostavljanja in utrjevanja dobrih socialnih odnosov; — sposobnosti izboljševanja delovne metode. Pri programu »sposobnosti proučevanja« ne gre za katerikoli način izboljšanja poznavanja dela. Ciflj tega programa je, da s pomočjo prakse na hiter toda enostaven način razvije sposobnosti, ki so vodilni osebi potrebne pri proučevanju. S tovarišem Tekavcem sva v Ljubljani predelala del programa praktičnega izbraževanja in sicer sposobnost proučevanja. Kot trenerja bova prenašala metodo na vso vodilno osebje našega podjetja. Tečaji se bodo vršili v skupinah po 8 ljudi. Imeli bomo 5 sestankov po 2 uri v delovnem času. To ne bo nikaka šola, temveč nekak krožek, kjer se bomo pogovarjali med seboj in prav vsi sodelovali v diskusiji. Iz gornje tabele vidimo absolutno znižanje bolniških izostankov, kakor tudi relativno znižanje nezgodnih izostankov. Tudi skupno število vseh bolniških izostankov (bolezni in nezgode) je nižje kot v letu 1954. Plačanih dopustov izkazujemo več kot v preteklem letu, kar rezultira iz cilja izkoristiti čim več plačanih dopustov. Neplačani dopusti in ostali upravičeni izostanki so v primerjavi s preteklim letom močno porastli, kar gre v glavnem na račun orožnih vaj (2719 din) in izrednih sedemdnevnih dopustov (768 dnin). Zabeležujemo veliko znižanje neopr. izost. (od 2124 na 1100), kar je posledica zaostritve discipline v kolektivu in intenzivnega politično-vzgojnega dela sindikalne organizacije. Tudi nezgodnih primerov smo v letu 1955 zabeležili manj kot v prejšnjem letu. V letu 1955 je bilo 962 nezgodnih primerov od tega v jami 689, v prejšnjem letu pa 1054 od tega v jami 908. Zmanjšanje v rudniškem merilu znaša 8,7 %. V jami pa 24,12 %, kar je pripisati predvsem boljši oskrbi jame z individualnimi zaščitnimi sredstvi in stalnemu šolanju — predvsem novega kadra v HTZ službi. Navedeni rezultati so razveseljivi posebno zato, ker smo tudi v letu 1955 vključili novo nekvalificirano delovno silo, kar ponovno potrjuje rentabilnost individualnih zaščitnih sredstev. Zabeležili smo en smrtni sučaj: Dne 26. 4. 1955 je na progi pri novi separaciji zašla med odbijače tovari-šica Brunšek Jožica. Ena bistvenih potez trenerja je metoda prepričevanja, ne pa diktiranje. Zato bomo vse naše ugotovitve in zaključke pri praktičnih vajah skupno predisku-tirali, vsak bo imel možnost dajati svobodno svoje pripombe, tako da bo vsak zaključek pribit, in da bo vsak prepričan, da je tako in nič drugače. Metoda sicer ne more rešiti prav vseh problemov, pač pa lahko veliko pomaga in sami bomo videli, kako smo \ svoji praksi marsikaj ravnali, kako ps bi, če bi bili upoznani z nekalerili principi te metode. V praksi pomeni ene znati, drugo pa prenašati na drugega. Prepričan sem da bo vsakdo na koncu tečaja prišel do zaključka, da si bc s prijemi te metode mnogo koristil. Najvažnejše pa je, da jo bo v praksi uporabil in tako koristil celemu kolektivu. Ing. Starman Franc Stroškovne vrste: Leto 1954 Leto 1955 Znesek din/t Znesek din/t Proizvodnja: 883.500 ton 1,116.500 ton Jamski les 100,943.918 114,25 127,611.573 114,30 Razstreljivo 80,672.894 91,31 67,144.855 60,14 Smrekov rezan les 4,805.514 5,43 12,597.747 11,28 Krajniki 3,060.505 3,46 5,279.977 4,73 Ostali material 128,724.923 145,70 141,611.369 126,83 Električni tok 45,185.432 51,14 55,007.903 49,27 Para 26,845.534 30,39 27,640.526 24,76 Ostali stroški 16,606.640 18,81 16,654.031 14,92 Družbene obveze: Fond za kadre 6,741.882 6,04 Fond za napred. proizv. 2,576.144 2,31 Obrsf. na obr. sred. 8,799.217 9,96 13,164.211 11,79 Plače delavcev s social. zavarov. 359,213.864 406,58 375,139.131 335,98 Plače namešč. s soc. zavarov. 30,822.180 34,89 36,039.514 32,28 Amortizacija 246,309.910 278,79 297,688.615 266,63 Obresti na osnovna sredstva 142,193.117 160,94 138,790.230 124,31 Polna lastna cena 1,194,183.648 1351,65 1,323,687.708 1185,57 Obračunska kalkulacija premoga nampoleg finančnih pokazateljev prikazuje naslednje dosežene tehnične normative: Poraba jamskega lesa Poraba razstreliva Poraba krajnikov Poraba smrekov, rez. lesa Poraba električnega toka Poraba pare Leto 1954 0,017 m3/tono 0,220 kg/tono 0,285 m/tono 0,003 m3/tono 5,975 kWh/i 0,02 ton/tono Leto 1955 0,016 m3/tono 0,224 kg/tono 0,262 m/tono 0,001 m3/tono 5,289 kWh/t 0,01 ton/tono Primerjajoč strukturo cene in njene elemente v letih 1954 in 1955 vidimo, da se je zlasti dosegel prihranek pri ostalem materialu, razstrelivu in energiji. Najvišji prihranek pa je bil zabeležen zaradi povečanja učinka. Večja proizvodnja zaradi izboljšanja učinka je imela vpliv neposredno tudi na ostale elemente v strukturi cene kot n. pr. na amortizacijo, ki je po edinici mere, to je na tono bila znižana kljub temu, da je vsota amortizacije bila v absolutnem znesku višja v letu 1955 napram letu 1954 na preko 51 milijonov dinarjev. Iz same kalkulacije je torej že razvidno, da so morali biti v letu 1955 povzeti izredno učinkoviti prijemi za znižanje stroškov, ki jih v namen splošne utemeljitve znižanja PLC, ki ga je naše podjetje doseglo in to na osnovni in stranski dejavnosti utemeljujemo z nadaljnjo naslednjo razlago in obrazložitvijo: Za pravilno ocenitev znižanja polne lastne cene v letu 1955 v paraleli z do- seženo PLC v letu 1954 je potrebno prikazati razvoj proizvodnje na Rudniku lignita Velenje v zadnjih letih. Pri tem je treba poudarili, da se je v letu 1954 menjalo odkopno metodo in s lem celotni tehnološki proces eksplo-atacije velenjskega premogovnega slo-jišča. Da moremo ugotoviti vplive spremembe tehnološkega procesa na povečanju proizvodnje in storilnosti moramo na kratko opisati prvotni tehnološki proces. i. Opis prvotnega tehnološkega procesa Eksploatacija sloja premoga je bila do leta 1954 po sfebrno zrušni odkopni metodi in metodi odkopavanja v dolgih stebrih. Prvi način odkopavanja je (Nadaljevanje na 2. strani) Izobraževanje našega delavstva i. Delavsko prosvetno društvo Svoboda Velenje je v sklopu svojega obširnega prosvetnega dela organiziralo in tudi v februarju začelo s prvim obče izobraževalnim tečajem. Tečaj bi se moral pričeti že sredi zime, ni se pa mogel pričeli iz enostavnega razloga, ker ni bilo nobenega prijavljenca, ni bilo nikogar, ki bi si želel razširiti (in povečati) svojo izobrazbo. Ne vemo, ali je bila temu vzrok sramežljivost, priznati, da le še vsega ne znamo ali pa popolna brezbrižnost. Vsekakor bi koristna in lepa zamisel takega tečaja ostala le osnutek, če ne bi posegel vmes delavski svet rudnika, ki je enoglasno sklenil, da morajo imeli bodoči kvalificirani delavci rudnika, poleg strokovnega znanja, tudi primerno občo izobrazbo. DS RLV je smatral, da si mora vsak član kolektiva, ki nima popolne osnovne šole, dopolniti svoje znanje. Rezultat je bil takoj opazen, kar 103 kandidatov se ie prijavilo naenkrat. In vsi so iz rudnika, vsi iz iame. Ne vemo, kje so ostali, saj ni RLV edino veliko podjetje v Velenju, in končno ni jama njega edini obrat, ki bi moral težiti k dvigu znanja svojih članov kolck-tiva. In tako smo začeli. Ne moremo trditi, da ie bil ta začetek brez muk, tako s strani predavateljev, kakor s strani obiskovalcev tečaia. Slednje je bilo treba zopet navaditi na šolske knjige, klopi, predavateljem pa je zadajalo dosti truda, najti pravilno pot do teh svojih odraslih učencev. Ko smo že pri predavateljih, pa še nekaj o njih. Priznati se mora, da ni bilo potrebe po dolo opominih in sklicevanjih na zavest ter nujnost takšnega tečaja, vsi pozvani so se radi odzvali. Vendar je bilo opaziti, da so naši pedagoški delavci, ki so sprva bili pred glavnimi pobudniki tega tečaia, po njegovi končni realizacjii, stopili boli ob stran in zapustili več pedagoškega dela nepedagogom. Sedaj pa še k obiskovalcem tečaja. Od 103 prijavljenih, jih je ostalo po dveh mesecih, ko jc že pol učnih dni za nami, še vedno 85. Nekaj jih je odšlo k vojakom, drugi so pa ugotovili, da vse to že znajo in jim izobrazba ni potrebna. Ostali obiskujejo tečaj več ali manj redno in slede z zanimanjem razlagi predavateljev. Iz svoje srede so izvolili šestčlanski svet, ki sodeluje z vodstvom tečaja pri analizi dosedanjega dela in nadaljnjem planiranju. Kako zelo si žele znanja, naj izpriča samo to, da ie s strani obiskovalcev prišel žc marsikakšen dober predlog, o izpopolnitvi učnega načrta, kakor tudi o načinu njegovega iznašanja. 1i predlogi nikoli ne izražajo teženj po skrčenju programa, za kar navajamo kot primer dejstvo, da si obiskova žele na primer več računstva, dulie globlji poseg v slovstveno zgodovino itd. II. Pu še malo statistike. Srednja starost obiskovalcev znaša ravno 26 let (25,82 let), po letih pa so razvrščeni takole: od 18 do 20 let starih je ti % obiskovalcev, od 20 do 22 let starih je 4 % obiskovalcev, od 22 do 24 let starih je 20 % obiskovalcev, od 24 do 26 let starih je 23 % obiskovalcev, od 26 do 28 let starih je 16 % obiskovalcev, od 28 do 30 let storiti je 10% obiskovalcev, nad 30 let starih pa je 16 % obiskovalcev. Na prvi pogled začudi malo število onih med 20 in 22 letom, čemur p Graditelj* in »Stavbenik« Celje. Po posameznih obiektih in pozicijah znaša vrednost celotnih investicij v letu 1955 kot sledi: 1. Skipovo polnišče din 50,490.991, — 2. Industrijski tiri na N. jašku „ 32,203.014, _ 3. Kurilnica pri N. jašku 5,895.021, _ 4. Kovačnica na Novem jašku „ 31,458.644, — 5. Definitivna separacija ,. 92,255.458, — 6. Glavna trafo-postaja 4,549.266, _ 7. Strojnica na Novem jašku „ 10,572.0)6, _ 8. Skladišče razstreliva — Preloge 16,048.575, _ 9. Cesta k skladišču razstreliva „ 15,639.669, _ 10. Regulacija Lepene in Sopote pri N. i. 3,416.628, — 11. Jamski vodovod „ 36,629.603, — 12. Rekonstrukcija cest „ 55,93 i.436, _ 13. Cestne razsvetljave 15,779.002, _ 14. Dokončavanje stanovanj v Šmartnem „ 157,107 708, — 15. Naselje enodružinskih hišic „ 86,394.151, _ 16. Stanov, petorčki 72, 73, 75, 76 »Stavbenik« Celje 13,519.476, _ 17. Stanov pet. 70, 72 »Gradbenik« Šoštanj 12,101.670, _ 18. Blok 12 stanovanj „ 11,728.430, — 19. Vrtnarija „ 11,327.003, _ 20. Tržnica „ 19,216.296, — 21. Stanov, hiša s trgov., »Gradiš« Šoštanj 7,869.689. _ 22. 2 bloka — 110 stanovanj, »Gradiš« šoštani ,, 39,754.495, — 23. Stolpna stanovanjska hiša 2,108.177, — Oprema: Domača in uvožena oprema z montažo Koeficienti in davek k uvož. opremi, ki se je nabavljala v lastni režiji Študij in raziskovanje: Globinska vrtanja in raziskovanje vode iz rudarskega fonda Ostalo: Zvezno posojilo Projektiranje kapital, izgradnje Provizija in obresti Projektiranje družb, standarda Obresti provizije Celokupna vrednost investicij izvršenih v letu 1955 din 598,503.840, „ 29,604.935, 15,024.060, 14,025.319, 8,843.834, 7,482.726, 398.967, din 1,405,880.149,- Tehnični komentar k posameznim objektom in ostalim investicijam A. ZVEZNI INVESTICIJSKI KREDIT 1. Skipovo polnišče Na tem objektu so se v letu 1955 takoj nadaljevala dela v polnem obsegu ter so bila vsa gradbena dela v glavnem končana do avgusta, tako da se je nato takoj pričelo z montažnimi deli. Vsi jamski prostori razen samega polnišča so se betonirati, samo polnišče pa je obloženo z betonskimi oblikovana. Ta obickt je bil 100 % goto.v, ostala so samo še malenkostna gradbena dela, katera so neposredno navezana na samo montažo strojev ter spadajo zaradi tega pravzaprav k montaži. 2. Industrijski tiri — Novi jašek, razširitev tirnih naprav v Prelogah Zgrajeni so bili 7., 8. in 9. ranžirni tir s pripadajočimi skretnicami. Preuredili smo lovilni tir. Spodnji ustroj je delalo podjetje »Gradiš«. Zgornji ustroj pa podjetje za vzdrževanje prog. Nasipali smo tudi nasip za tire pred kurilnico. 3. Kovačnica V letu 1954' je bil zgrajen samo betonski skelet do venca. V letu 1955 smo objekt v glavnem končali, ostala so še nedovršena elektroinstalaterska in pleskarska dela. Poleg del iz predračuna pa smo zgradili še greznico, zvezni hodnik, kovačnico, mehanično delavnico ter delno planiranje okoli stavbe. Vsa dela je opravilo podjetje »Gradiš«. 4. Definitivna separacija V letu 1954 smo zgradili samo glavni objekt do kote + 8,75 m. V letu 1955 so bili objekti separacije gradbeno do- vršeni tako sama separacija, priključek k izvoznemu stolpu, deponija premoga s transportnimi mostovi, 2 tehtnici. Manjkajo še pleskarska dela, keramična in delno elektro- in vodovodna instalacija. Zgraditi se mora šc tretja tehtnica, urediti deponiiski prostor, tlakovati medtirje. V separaciji je potrebno izdelati cementni estrih na kote 8,75 m. Pri priključku na izvozni stolp je treba še ojačiti stebre stolpa. Gradbena dela ie opravilo podjetje »Gradiš«. 5. Glavna tratopostaja Z gradnjo smo pričeli v letu 1953. V letu 1955 smo izvršili naslednja dela: Postavili smo ograjo, uredili smo prostor okoli postaje in kanalizacijo iste. Uvedli smo vodovod. Zgradili smo glavni kabelski kanal. Dela smo opravili delno v lastni režiji, delno pa podjetje »Stavbenik« iz Celja. 6. Kurilnica na Novem jašku Z gradnjo smo pričeli v oktobru leta 1955. V glavni hali smo zabetonirali samo stebre okvirja brez krovne plošče. Severni in južni prizidek sta bila v grobem gotova s krovno konstrukcijo. Dela smo opravili v lastni režiji. 7. Strojnica na novem jašku Z izkopom gradbene jame smo pričeli konec septembra 1955. Stavba je bila v grobem dograjena s krovno pto-ščo brez pločevinaste kritine. Delo je opravilo podjetje »Gradiš«. (Nadaljevanje na 3. strani) Zaključni račun našega rudnika za poslovno leto 1955 B) OBJEKTI IZ AMORTIZACIJSKEGA FONDA 8. Skladišče razstreliva in kapic Oba objekta sta gotova. V letu 1955 so bila izvršena naslednja dela: Skalni vsek pri skladišču kapic, zaščitni oporni zidovi, ureditev prostora za obračanje kamionov, žična ograja z razsvetljavo, obhodne poti in razna končna dela. Delo je opravilo podjetjfe »Gradiš«. Potrebno je še prestaviti hišo lastnice Poprask Hedvike. Dedelž za rudarska stanovanja Fond 3 din 130,253.682,— 18. Tržnica (Gradbenik Šoštanj) Objekt je zgrajen v letu 1955 od kletnega zidovja dalje do 111. faze. Manjkajo še vsa obrtniška dela razen delno mizarskih. 19, Stanov, hiša s trgovinami (Gradiš Šoštanj) Izvršen samo izkop gradbene jame in delno temelji, ter pripravljalna dela. 9. Cesta k skladišču razstreliva Objekt je gotov. V letu 1955 je bila izvršenu delna utrditev plazovitega terena v vseku, regulacija potoka Ložni-ce, postavitev smernikov in razna očiščevalna dela. Vsa delu ie opravilo podjetje »Gradiš«. 10. Regulacija Lepene in Sopote Z regulacijo Lepene in Sopote smo nadaljevali v leiu 1955 od železniškega mosta proge Novi jašek—Pesje od izliva Sopote v Lepeno ter oba kraka struge Sopote in Lepene od izliva Sopote navzgor. Izvršen je bil samo izkop v dolžini ca. 300 m. Dela smo prekinili zaradi pomanjkanja delovne sile in nerešenega vprašanja preložifve ceste Šoštanj —rudnik. Dela je opravilo podjetje »Gradiš«. 11. Jamski vodovod Izvršen je bil izkop in betoniranje pumparnice pod Rudolfovim jaškom ter izkop in betoniranje zveznega rova med pumparnico in vodnimi jezovi. Na dnevu smo izkopali jarek za vodovodne cevi od Rudolfovega jaška do vodnih rezervoarjev. Vsa dela smo opravili v lastni režiji. 12. Dokončanje stanovanj v Šmartnem — lastna režija Dokončali smo stanovanjske stavbe pričete v 1. 1954, in sicer od skupaj 13 stavb to je 83 stanovanj smo končali 9 stavb ali 44 stanovanj. Za dovršiti je še blok 24 stanovanj in 3 petorčki s ca. 10 % gradbenih in 40 % obrtniških del. 13. Naselje enodružinskih hišic (»Gradi- telj« Celje in lastna režija) Graditi smo pričeli leta 1954. V letu 1955 je bilo dograjenih za vselitev 16 hišic, na ostalih 14 hišic pa manjkajo še deloma pleskarska, slikarska, parketarska in kompletacija vodovoda in elektrika ter zunanja ureditev stavb. 14. Stanovanjski petorčki 72, 73, 75, 76 Gradilo je podjetje »Stavbenik« Celje in dovršilo gradbena dela od 111.—V. faze. Obrtniška dela vršena v lastni režiji. Manjkajo še pleskarska, slikarska, parketarska, kompletacija vodovoda in elektrike ter ureditev okrog stavb. Objekt št. 73 je vseljen. 12. Stanovanjski petorčki 70 in 71 (Gradbenik Šoštanj) V lelu 1955 izvršena vsa dela od III. do V. faze. Objekt 71 vseljen, na objektu 70 pa manjkajo še pleskarska, slikarska, parketarska in komplet, vodovoda in elektrike ter ureditev okrog stavbe. 16. Blok 12 stanovanj (Gradbenik Šoštanj) > Objekt dokončan in vseljen. 17. Vrtnarija (Rastlinjak) (Gradbenik Šoštanj) V lelu 1955 dograjen do III. faze in delno tople grede. Analiza obračuna dohodka v letu 1955 ignita Velenje je dosegel v letu 1955 naslednjo realizirano vred- Rudnik nost: Realizacija premoga din 2.140,455.363,— realiz. jamskih investicijskih objektov v lastni režiji „ 87,120.594,-Vrednost zunanjih gradbenih objektov v lastni režiji „ 278,779.024,— Vrednost realizacije kamnoloma „ 11,822.755,— Vrednost montaže „ 42,553.789,— Vrednost raziskovanja „ 1,522.909,— Neposlovni dohodki „ 30,058.318,— Skupaj 2.592,312.752,- Manj neposlovni izdatki 15,558.067,- Tako, da znaša brutto dohodek 5,127.334,- Korektura za preknjižene izdatke prvo razdobje Ur. I. 26/55 2.582,582.019,- Korigiran brutto dohodek 2.576,754.685,- Realizirani stroški proizvodnje premoga, investicij in kamnoloma pa so znašali kot sledi: Materialni stroški Amortizacija Obresti na osnovna sredstva Zemljarina Prispevek za kadre Prispevek zbornicam Prispevek za napredek proizvodnje Plače Prispevek za soc. zavarovanje__, Skupaj izdatkov din 785,836.139,-„ 297,688.615,- „ 138,790.230,-184.827,-6,741.882,-120.000,- 2,576.144,-„ 337,094.134,- „ 145,192.165,-din 1.714,224.136,- Na ta način je bilo doseženo v letu 1955 brutto dobička din 868,357.883,-. Izredni dobiček Davek zvezni, redni Davek zvezni, izredni Zakonski odbitki: a) bolovanje do 7 dni b) odvojeno življenje c) dodatki prisp. social. zavarov. d) štipendije e) rezervni fond f) fond rud. bog. g) anuitete h) znižanje del. podjetja 20. Bloki 110 stanovanj (Gradiš Šoštanj) Prvi blok zgrajen v grobem do III. etaže s ploščo. Drugi blok zgrajena klet in pritličje. Začetek gradenj v avgustu 1955. 21. Stolpna hiša (Gradiš Šoštanj) Izvršen samo delni izkop gradbene jame. Oprema iz uvoza. V letu 1955 je rudnik uvozil še preostalo opremo za definitivno separacijo in za deponijo premoga od Alpine Montan, manjkajo še samo nekatere malenkosti. Nabavljena in montirana je tudi el. oprema od tvrdke F.lin Wien. Ta oprema je bila tudi montirana. Za glavno trafopostajo je 1 transformator za 2500 kVA 35/6 kV, ter merilna oprema za njo. Za drobilno in sejalno napravo v jami smo uvozili 2 motorja in 1 drobilec. Za črpalko pod novim jaškom se je nabavil 1 motor 350 kW. Za mehanizacijo transporta v jami so se nabavili iskalci železa, da se osigurajo drobilci premoga pred defektom. Tvrdka Siemens iz Nemčije je dobavila elektro-opremo za en sistem štiričelnih odkopov. Za skipov izvoz se je nabavilo: 1 kompresor za 1000 m:l kapacitete. Oprema je prihajala v redu, razen opreme, za katero niso bili pravočasno odprti akreditivi odnosno se ni pravočasno plačalo akontacije. Zaradi deviznih težkoč se bo zakasnilo dokončanje celokupnega objekta za več mesecev. Domača oprema. Od domače opreme smo nabavili razne jamske transporterje v ST Trbovlje, gumijaste trakove pri Sava Kranj, ki pa so zelo slabe kvalitete, kompletno strojno opremo za drobilno in sejalno napravo v jami razen dro-bilcev ter dozirno napravo pri ST Trbovlje. Metalna Maribor nam ie dobavila železno konstrukcijo separacije in mostov pri separaciji ter dva žerjava. Tudi STT Trbovlje so pravočasno dobavile njihov del strojne opreme za separacijo. Nabavili smo črpalke za pitno vodo nad Rdolf. jaškom. Za separacijo sta se nabavili in montirali 2 tehtnici pri Tovarni tehtnic Celje. Pri nabavi domače opreme ni bilo posebnih težav, razen te, da je vzporedno draga napram uvoženi opremi. Obratni krediti. Za odvijanje poslovanja osnovne in postranske dejavnosti, smo imeli v minulem poslovnem letu stalnega obratnega kredita din 162,500.000,- ter dopolnilnega din 44,763.000, — , skupno torej din 207,263.000,—. Ta sredstva so bila za obseg poslovanja pretesna ter smo kljub izredno intenzivni opomi-njevalni službi napram debitorjem imeli vseskozi napeto stanje našega žiro računa. Pri vsakomesečnih vplačilih družbenih obveznosti, so permanentno nastajale težave z plačili nabavljenega materiala. Delež OLO „ 44,143.076,- Delež podjetja „ 70,283.352,- Skupno razdeljeno dobička din 868,357.883,- Dobiček, ki je preostal rudniku v višini „ 70,283.352,- in udeležba na znižanju „ 64,919.729,- Skupno din 135,203.081,- Razdeli se v naslednje svrhe: plače in znižanja „ 34,048.809,- plače iz dela dobička „ 32,734.949,- prispevek za soc. zavarovanje na te plače „ 28,717.016,- sklad za samost. razpolaganje „ 39,702.307,- Skupno razdeljeno din 135,203.081, ton Izvršitev družbenega plana: Družbeni plan podjetja je predvidevalza leto 1955 za vse njegove grane naslednje elemente: Osnovna proizvodnja Dohodek ali realizacija materialnih stroškov amortizacija akumulacije ali presežka dela plače Presežek dela ah akumulacija pa se je razdelilo: Obresti na osnov, sredstva Obresti na obratna sredstva Prispevek za socialno zavarovanje Dobiček 1,050.000,-din 2.536,150.000,-785,205.000,-299,000.000,-„ 1.086,662.000,-365,283.000,- 127,550.000,-10,450.000,-157,072.000,-791,950.000,- Proizvodni plan ie bil postavljen v neizvesnosti doseganja kapacitete novega jaška in težavah nove provizorne separacije. Vendar pa je po prebro-denih težavah in z forsiranim tempom proizvodnje, redne in nedeljske, uspelo doseči končno proizvodnjo v letu 1955 1,116.000 ton ter je bil s tem proizvodni plan dosežen z 106,33%. Analogno lej prekoračitvi proizvodnega plana so bila dosežena tudi višja akumulacija odnosno presežek dela napram plansko predvideni akumulaciji za 11%. Pri tem je pripomniti, da cor-rekcija cene ni upoštevana v realizaciji. V ostalem se je presežek akomu-lacije utemeljil že pri samih ukrepih za znižanje polne lastne cene. Analiza plačilnega fonda V lelu 1955 je v formiranju plačilnega fonda značilna tako imenovana prehodna doba, to je razdobje, ko je še bil uveljavljen stari tarifni pravilnik, to je v našem podjetju od meseca januarja 1955 do vključno aprila 1955. Po uveljavljenju novega tarifnega pravilnika pa je nastopila druga doba. Čeprav so vsi elementi družbenega plana OLO veljali za celo leto, ie za prehodno dobo, to je od L — IV./55 v pogledu izračunavanja dopolnilnih plač iz dobička značilnost Uredbe v tem, da so se lahko za prehodno dobo uporabili instrumenti, ki so veljali za leto 1954 ter so bili v našem primeru nesorazmerno ugodnejši, kot so bili instru- menti v pogledu dopolnilnih plač po družbenem planu OLO Šoštanj, po katerih smo morali obračunati dopolnilne plače za drugo dobo, to je V,—X1I/1955. V našem primeru je bilo nujno potrebno obračunati dopolnilne plače prehodne dobe po elementih, veljavnih za leto 1954, saj je bil tarifni pravilnik višji kot je bil dovoljen skald plač (obračunski) za to dobo. Značilna je razlika obračuna dopolnilnih plač za prehodno dobo I —IV /55. Dočim znašajo dopolnilne plače skupno s socialnim zavarovanjem za čas L—IV./55 po elementih zveznega družbenega plana veljavnih v letu 1954 din 30,988.520,- znašajo dopolnilne plače skupno s socialnim zavarovanjem za isto razdobje po elementih družbenega plana OLO Šoštanj le 9,583.277,- Razlika din 21,405.243,- Za isto razdobje so znašale plače po starem tarifnem pravilniku din + socialno zavarovanje 107,121.298,-46,062.158,- din 153,183.456,- dočim je znašal obračunski skald plač + socialno zavarovanje dovoljen din 95,441.979,-41,040.051,- din 136,482.030,- Po določilih zakona in na podlagi odločbe OLO o instrumentih okrajnega družbenega plana je bil določen dobiček razdeljen kot sledi: Redni dobiček din 718,368.657,- 149,989.226,-359,184.329,-112,491.920,- 8,704.329,-118.000,- 9,027.026,-1,135.600,-1,148.040,-17,367.158,-49,581.642,- 64,919.729,- Ce t)i torei morali obračunati dopolnilne plače prehodne dobe, ko je še veljal stari tarifni pravilnik po elementih OLO Šoštanj, bi ne imeli pokritega niti tarifnega pravilnika, kajti razlika med obrae. dovoljenim skladom plač za čas I, —IV. in med tarifnim pravilnikom za to razdobje znaša din 16,701.426, — , dočim bi nam dopolnilne plače za isto obdobje po elementih leta 1955 dali le vsoto din 9,583.277.-. Zato je uredba predvidela, da se ta razlika pokrije iz deleža dobička OLO, če isti pristane na to pokritje. Uredba tudi nadalje predvideva, da se ta razlika pokrije iz doseženega fonda za somostojno razpolaganje v tem razdobju. Načelna rešitev OLO Celje je bila v tem, da mora naše podjetje pokriti del te razlike, to je din 11,505.038 svobodnega razpolaganja, ustvarjenega v tem razdobju, dočim je za ostalo razliko zmanjšan delež dobička, na katerem pariicipira OLO Celje. S posebnim ozirom na elemente družbenega plana 1955, ki so zelo omejili dopolnile plače iz dobička, je uredba o znižanju polne lastne cene omilila stanje plačilnega fonda. Dejstvo je namreč, da bi same dopolnilne plače iz dobička ne pokrile niti razlike starega tarifnega pravilnika, iz prvih 4 mesecev, niti deputatnega premoga in nadur uslužbencev, ki jih mora podjetje izplačevati iz dopolnilnih plač. Ko pregledujemo tehnične in finanč-no-komercialne rezultate poslovanja v minulem poslovnem letu, moramo ugotoviti, da so bili vseskozi uspešni. Poleg naporov za že prilično visoko proizvodnjo osnovne dejavnosti, pa so veljali ogromni napori v investicijski dejavnosti kapitalne izgradnje, saj je bilo preteklo leto najmočnejše v pogledu same izvedbe investicij, kar se odraža tudi v doslej največji porabi sredstev v 1 letu. Tudi v pogledu družbenega standarda so bili zabeleženi jsti napori, žal pa tu ni bilo toliko sredstev kot bi dejansko bilo potrebno, da bi zmanjšali disproporce v pogledu potrebnega stanovanjskega fonda napram potrebni delovni sili za že dosežene kapacitete podjetja. Vsekakor pričakujemo, da bo v letošnjem poslovnem letu v tej smeri storjenega še več. Rudnik lignita Velenje je dobil nove kvalificirane delavce Silen dvig produkcije, odpiranje novih kapacitet in na zadnje dvig storilnosti, zahtevajo vedno nove, vedno bolj izučene kadre. V skladu s svojimi proizvodnimi nalogami in v skladu s težnjo po dvigu storilnosti, je izvedel rudnik lignita Velenje tečaj za kvalificirane delavce-kopače premoga, prvi ▼ tem letu. Od skoraj 80 kandidatov, ki so bili prijavljeni za sprejemni izpit, pred začetkom tečaja, jih je v decembru leta 1955 opravilo izpit le 28 z uspehom. Smrtna nesreča, bolezen in nezaupanje v samega sebe, so tekom tečaja skrčili to število na 23. Slednji so v dobi od 17. do 20. t. m. opravljali praktične in teoretične izpite, ki naj bi biLi rezultat skoraj štirimesečnega učenja v tečaju in večletnega dela v jami. Od vseh je 21 kandidatov opravilo vse izpite, in to 15 z dobrim uspehom, 5 s prav-dobrim, eden z zadostnim, dva sta pokazala slabo znanje v enem predmetu. Kandidati so pokazali razmeroma dober uspeh in računstva, rudarstva in higiensko-tehnične zaščite ter rudarskega strojeslovja z elektriko; nekoliko slabši so bili v povprečku pri slovenščini, fiziki in pri prvi pomoči, najslabši pa v obvladanju znanja iz zakonodaje in državne ureditve FLRJ in iz blagoznanstva. Za nas je zanimiva izjava člana okrajne izpitne komisije za kvalificirane delavce, ki si je po izpitih ogledal jamo. Po ogledu je izjavil: »Smatram, da so si svojo kvalifikacijo trdo priborili in občudujem fante, da so ob tako težkem delu dobro obvladali tudi teoretični del programa.« Takega mnenja smo tudi mi in zato vsem čestitamo k doseženemu uspehu z željo,da se izkažejo dostojne pridobljeni kvalifikaciji, dostojne častnemu nazivu rudar-kopač. inž. R. E. USPEL KONCERT Komornega moškega zbora iz Celja Dne 5. maja 1956 je v čitalnici DPD Svobode Velenje priredil Komorni moški zbor iz Celja pod vodstvom zborovodje prof. Egona Kuneja nadvse uspel koncert, na katerem je zbor izvajal partizanske, umetne in narodne pesmi. Ker imamo v Velenju le poredkoma priliko slišati zares kvalitetne vokalne nastope, smo zato ta koncert z največjim zadoščenjem poslušali. Bil je res lep umetniški večer slovenske pesmi in želimo si samo to, da bi bile ustvarjene možnosti, da nas moški komorni zbor iz Celja še večkrat obišče. Vsem pevcemt posebno pa požrtvovalnemu pevovodji iskreno čestitamo. R. B. PREKLIC Podpisana preklicujem razne klevete, ki sem jih iznašala o družinah Rihter in Sušeč iz Novega Velenja. Prizadetim se iskreno zahvaljujem, da so odstopili od sodnega pregona. Kotnik Neža, Novo Velenje 57 EEP USPEH NAŠE MLADINE V jeseni lanskega leta se je pri naši »Svobodi« ustanovila folklorna sekcija. S tem je dobila mladina novo poprišče kulturnega dela. Ze takoj ob ustanovitvi se je v sekciji zbralo 30 mladincev in mladink. Na ustanovitvi so delali tov. Mravljakova in naša mladinska organizacija. Sklenili so, da bodo vadili in nastopali, s pristnimi narodnimi plesi, ki jih ima registrirane in znanstveno obdelane Inštitut za narodopisje LRS. Po šestih mesecih vaj so priredili svoj prvi nastop s 13. narodnimi plesi iz področja Štajerske, Kranjske in Bele Krajine. Naše občinstvo je bilo ugodno presenečeno nad lepo in skladno izvajanimi plesi. Zivopisnost ter tempo štajerskih in kranjskih plesov sta se prepletala s turobnostjo in težo belokranjskih kol. Primerna in ustrezna razsvetljava posameznih plesov je še bolj dvignila učinkovitost 'izvajanj. Kot glasbena spremljava pri štajerskih in kranjskih plesih je bil uporabljen mladinski gorenjski kvartet. Belokranjski plesi pa so bili spremljani s harmoniko. Morda bi bilo bolj učinkovito, če bi bili ti plesi spremljani s tamburaši, kar bi bilo bolj pristno. Kvartet je pri prvem nastopu kazal, da še ni vigran, kar je razumljivo. To so mladi gojenci glasbene šole in jim je tako skupno nastopanje nekaj povsem novega. Pred našo publiko so morali ob prvem in drugem nastopu ponavljati nekaj plesov. Seveda je, kot povsod, tudi tukaj najbolj navdušila »metva«. Uspeh, ki ga je žela naša skupina, je bil zanjo nagrada za trud in obenem dokaz, da si naši ljudje želijo videti tudi v bodoče take produkcije. Poudariti se mora, da ima za tak uspeh zasluge tov. Mravljak Branka. Poleg tega, da se pridno udejstvuje tudi pri dramski sekciji, vendar najd* še vedno toliko časa, da obiskuje in-strukcije Inštituta v Ljubljani. Tako je bilo možno vsak ples naštudirati po pristnih koreografskih zabeležkah. Želimo novi sekciji »Svobode«, da bi še tako naprej delala kot je do sedaj in žela še večje uspehe. IMAMO ČASOPISE ZAMAN NA RAZPOLAGO Tisti, ki se zanimajo za dnevne dogodke, se lahko v čitalnici poslužijo najnovejših izdaj »Ljudske pravice«, »Slovenskega poročevalca«, »Ljubljanskega dnevnika«, »Večera« in »Vjes-nika«. Zanimive članke in zgodbe boste našli v: »TT«, »Vjesniku u srijedu«, »Tovarišu«. Smejali se boste pri čitanju »Pavlihe« in »Keremkuha«. Lokalne novice boste zvedeli iz »Celjskega tednika« in »Velenjskega rudarja«. Ljubitelji filma čitajte reviji »Film« in »Novela—Film«. Borci — čitajte mesečnik »Borec«! Politični in sindikalni delavci! Za vas imamo na razpolago »Naše razglede«, »Delavsko enotnosi«, »Komunista«. Igralci, pevci in ostali prosvetni delavci čitajte »Obzornik«, »Sodobna pota« in »Glasilo Svobod«. Planinci! Vsak mesec preberite svoje glasilo »Planinski vestnik«! Športnikom je na razpolago »Polet«. Zene! Vprašanja vzgoje otrok, gospodinjstva, medicine, mode, obravnava list »Naša žena«. Najnovejša ženska moda se najde v modnem listu »Svijet«. Za vsakega nekaj pa bo v revijah »Življenje in tehnika« in »Covjek i prostor«. Ljubitelji knjig čitajte »Glasnrk slovenske matice«! K«čar Franjo: Kaj je z našim Rudarjem Morda naslov ni prav postavljen, vendar pa, naj ostane! Problem bom načel v njegovem bistvu in ga nameravam podati velenjski športni javnosti neolepšanega — lakega kot je. Več stvari je, ki so bistveno vplivale na stagnacijo — skoraj da bi moral reči na nazadovanje, v našem nogometnem klubu, ki si je v Velenju pridobil že mnogo prijateljev, med njimi večji del takili, ki s klubom »živijo in dihajo«, kot pravimo v športu. Smatram, da smo njim an športini javnosti, predvsem pa našerau rudarskemu kolektivu, ki nam je zgradil krasno igrišče ob jezeru in nam s svojimi prispevki omogoča tekmovanje, dolžni podati kaj je z nami in kje so pravi vzroki, da smo izpustili iz rok edinstveno priložnost osvojiti prvenstvo vzhodne slovenske lige in se uvrstiti v tekmovanje slovensko-hrvatske lige. Osnovnih vzrokov za trenutno stanje ni treba iskati daleč. Ležijo v moštvu samem, oziroma bolj določeno, v pomanjkanju globoke klubske zavesti, požrtvovalnosti in discipline večine igralcev prvega moštva. Vem, da bo la z ničemer olepšana in odkrita trdilev vzbudila pri prizadetih tovariših nekoliko »hude krvi« ali celo užalienosti, tem bolj ker sem jo napisal za javnost jaz, ki sem — vsaj na papirju — najbolj odgovoren za napredek našega prvega moštva. Vsi pametni tovariši pa, ki ljubijo našega Rudarja, mi bodo nedvomno dali prav. Kriv pa sem v toliko, da problema nisem načel že prej. Prepričan sem, da bi javno mnenje in v določenem smislu energična reakcija vseh ljubiteljev športa le dali misliti tistim članom ligaškega moštva našega Rudarja, ki se ne zavedajo, da je ludi šporlno udejstvova-nje družbeno delo ter da je osnovna dolžnost vsakega člana naše socialistične skupnosti po svojih močeh in sposobnostih doprinesti k vsestranski poživitvi in uspešnem razvoju našega ctružbenega življenja. Nogomet je kolektivna igra, v kateri ima vsak sodelujočih igralcev ločno določeno mesto in vlogo, ki jo mora dosledno izpolniti, če hoče, da bo moštvo kot kolektiv uspešno. Poleg tega mora moštvo, torej vseh enajst igralcev, tvoriti homogeno celoto, katere deli so vigrani kot mehanizem dobre ure. Pogoj za to pa je popolna telesna vzdržljivost in gibčnost (kondieija), ki pa jo skupno z vsemi ostalimi, zelo pestrimi, elementi nogometne igre lahko pridobimo le z rednim in do skrajnosti discipliniranim treningom, ki se ga morajo brezpogojno udeleževati vsi igralci. Brez kolektivnega posečania treningov iri visoke, samozavestne discipline ni mogoče niti misliti na dvig kvaliu in na trajne — ne slučajne — uspehe in napredek moštva, oziroma kluba. Kako pa je v našem Rudarju? Kratko povedano — prokleto žalostno! Povprečno so se udeleževali treningov po štirje igralci prvega moštva! (S tem so mišljeni stalni člani ligaške ekipe brez mladih kandidatov, ki jiti bomo začeli vključevati takoj po končanem prvenstvu.) To dejstvo je porazno in tudi za površnega poznavalca nogometa ne potrebuje nobenega komentarja. jasno je, da v takili okoliščinah nihče, ludi najboljši trener, ne bi mogel storiti ničesar drugega kot odstopiti, ker je nemogoče, da bi prevzel kakršno koli odgovornost za uspeh moštva, ki mu je zaupano. To mi je dejal tudi naš najboljši slovenski trener tov. Pišek v privatnem razgovoru ob priliki svojega zadnjega bivanja v Velenju. Ustaviti se hočem nekoliko pri dejstvih, ki jih osebno smatram kot vzroke temu stanju. Naši igralci so čisti amaterji ter večinoma fizični delavci, ki jih že redno vsakdanje delo na deloviščih razmeroma utrudi. Potrebno pa je absolvirati še vsak teden vsaj po dva težka treninga in v nedeljo odigrati tekmo, ki zahteva telesno in duševno celega človeka, ker pač drugače ni mogoče računati na uspeh. Vsak mlad človek se sme v soboto zvečer poveseliti ter zaplesati, kar nogometaš ne sme. Najkasneje ob desetih mora biti v postelji, če se hoče izogniti nevarnosti, da bi prihodnji dan na tekmi zatajil in s tem prevzel nase odgovornost za moreui-ten neuspeh moštva. In tako je deset mesecev v letu. Nedvomno so to velike žrtve — posebno še za tovariše z družinami — in treba je mnogo visoke socialistične zavesti, samodiscipline in ljubezni do kluba za vsakogar, ki jih prevzame. Prepričan sem, da manjka našim igralcem prav lega, da igrajo nogomet vse preveč v svojo osebno zabavo, to se pravi kadar se jim ljubi, in da svojih osebnih teženj ne podrejajo interesom kolektiva, Io je kluba in če hočete vse naše športne javnosti, ki upravičeno želi, da bi bil naš Rudar močno, disciplinirano in homogeno moštvo, ki bi tudi na športnem polju ustvarilo našemu rudarskemu kolektivu tisti ugled, ki ga le-ta uživa kot eden najuspešnejših delovnih kolektivov v domovini. Odbor je — žal nekoliko pozno — podvzel potrebne korake za individualno vzgojo in »obdelavo« posameznih igralcev, vendar ugotavljam, da neka- teri tovariši, ki so bili /a to zadolženi, svojo nalogo izvršujejo prav slabo ali pa sploh ne. Nedvomno je tudi tukaj mnogo krivde za obstoječe stanje. Igralci, ki bi jim klub moral bili druga družina, se čutijo osamljene in prepuščene vsak sebi, kar je vzrok, da se odtujujejo ne le odboru, ampak tudi drug drugemu. Na la način se ustvarja disharmonična celola v kateri se fantje poznajo komajda nekoliko bolje kot po imenu, kar seveda vnaprej izključuje vsak uspeh, ki so mu pogoj vsi prej našteti elementi. Torej na kratko — nujno je, da se tudi ves odbor brez izjeme zaveda svojih odgovornih dolžnosti in da jih dosledno izvršuje. Premalo je, če delajo v odboru trije, pa tudi štirje tovariši od devetih — posebno v tako kritični situaciji kot je trenutno v našem klubu. Oji-bor je in mora biti tisti, ki stori vse, da se igralcem treningi omogočijo, pa tudi, da se jili igralci redno udeležujejo. Nenehno je lreba iskati novih prijemov in načinov za dosego tega cilja ter v stalnem osebnem kontaktu s fanti proučevati vse težave in okoliščine, ki povzročajo te težave ter jili energično odpravljati. V individualnih razpravah in na skupnih sestankih, ki naj bi bili čimbolj pogosti, je treba igralce vzgajati v dobre člane kluba s posebnim težiščem na politični vzgoji, ker politično izdelan igralec bo nedvomno discipliniran in bo imel vse kvalitete, ki so potrebne dobremu športniku v naši socialistični domovini. Sedaj pa še nekaj besed o treningih in naši velenjski nogometni publiki. Na več mestih v članku sem omenil, da so treningi — poleg psiholoških priprav in borbenosti — eden najvažnejših osnovnih elementov slehernega uspeha v športu sploh. Treningi morajo biti strogo načrtni in dosledno izvedeni ter za določeno časovno razdobje že vnaprej pripravljeni. Po vsaki tekmi je na prvem treningu (oziroma pred njim) treba izvršiti podrobno analizo igre, igralcev, napak in dobrih potez na pretekli tekmi in nato poleg rednega programa zapažene napake pri posameznih igralcih z individualnim delom odpravljati. Po zadnjem treningu v tednu (v petek) pa je nujno z vsemi igralci podrobno obdelati taktični načrt in posebne napotke za nedeljsko tekmo. To pa je mogoče le, če so navzoči vsi igralci z rezervami vred. Kako pa je pri nas? Doslej smo lahko analizirali le po eni sami tekmi, in sicer z Bratstvom v Hrastniku, ko je bilo navzočih rekordno število oseml!) igralcev. Sicer pa se treningov udeležujejo — kot sem že prej omenil — povprečno po štirje igralci Da je pri takem stanju vnaprej izključena vsaka načrtnost vigravanja, analize, učenja taktike in izmenjave misli, mora biti vsakomur jasno. Da pa je pri takem stanju tudi vsak uspeh le slučajen in da v nobenem primeru — niti proti najšibkejšemu nasprotniku — nanj ni mogoče vnaprej računati, je menda tudi razumljivo. K temu bi bilo treba omeniti še »malenkost«, da je Rudar v pretekli zimski sezoni izgubil 5 igralcev L moštva, torej praktično polovico ekipe, kar brez težkih prefresljajev ne bi mogel preživeti niti mnogo močnejši klub. Zelo važen de! pestrega mozaika naše krize pa je dejstvo, da smo vsi skupaj v preteklih letih posvečali mnogo premalo pozornosti našemu mladinskemu moštvu in pionirjem ter s tem ustvarili za ligaškim moštvom, ki mu je bila posvečana vsa naša skrb, praznino, ki je v doglednem času tudi z najbolj for-siranimi ukrepi in prijemi ne bo mogoče zamašiti. Nismo si ustvarili rezervoarja iz katerega bi v kritičnih obdobjih mogli črpati naraščaj za izpade v ligaški ekipi. To se nam sedaj maščuje. Po mojem osebnem mnenju, ki bi ga pa v tem primeru moral osvojiti vsak naš športnik in športni funkcionar, je v interesu ugleda kluba, da se ne udeležimo konkurence v izredno močni slo-vensko-hrvatski ligi z našim sedanjim moštvom — mislim le z enajstimi kolikor toliko izkušenimi igralci — brez enakovredne rezerve in poroštva, da se bodo fantje v vsem pokoravali trdi tre-nažni in klubski disciplini. Prepričan sem, da bi v lej konkurenci pod trenutnimi pogoji odigrali vlogo, ki nikakor ne bi bila v skladu z našim dosedanjim ugledom. Vsekakor je bolje, da se še kako leto borimo za čim častnejše mesto v I. slovenski ligi, storimo med tem časom vse za vzgojo naših mladincev in pionirjev, nato pa začnemo resno razmišljati o prehodu v višji razred s kvalitetno dobro in številčno dovolj močno ekipo, ki bo posedovala tudi ostale kvalitete, o katerih sem dovolj govoril v tem članku. Prepričan sem, da bomo le tako dosegali pričakovane, predvsem pa trajne uspehe v našem nogometnem življenju. Sedaj pa nekaj prav kratkih misli o naši športni publiki. Iskreno bi želel, da bi jih prizadeti osvojili kot napotke za bodoče, kar je prav gotovo tudi želja našega odbora in vseh, ki jim ni kultura že skorajda pozabljen, v nc-prozorno meglo zavit pojem. Publika naj za svoje moštvo navija, želimo celo, da fante burno bodri od Življenje v Partizanu je razgibano 2c vsa leta po osvoboditvi je dvorana zadružnega doma v Velenju polna. Ne bi hotel naštevati vseh akademij in nastopov, ki jih je društvo pripravilo. Iz njegovih vrst ie izšlo mnogo dobrih športnikov. Ustanovili so tudi rokometno sekcijo, ki danes zelo uspešno tekmuje v športnem društvu Rudar. Kot povsod drugje, se tudi v Velenju nožna, da ni popolne gimnazije. Dijaki in dijakinje se urijo v telovadnici tja do četrtega razreda gimnazije, potem pa, ko odidejo v višjo šolo, jih pogreša telovadnica, ki jih je vzgajala osem let. Toda kljub vsemu smemo trditi, da je velenjski Partizan opravil svojo vzgojno nalogo. Menda ni lepšega iz-venšolskega izživljanja, kot je zdrava vadba. Zal se tega mnogi danes še ne zavedajo. Mnogi delajo celo obratno. Radi bi vrgli kamen na društvo češ, saj je zanič; v njem ni nobenih uspehov. Da Partizan ne bo mogel nikoli fh nikjer doseči kakih lakih slavnih podvigov kot nogomet, je popolnoma jasno. To tudi ni njegova naloga. Cilj je, ne samo velenjskega Partizana, ampak tudi vseh društev Partizan, nuditi zdravo in vsesfranskoj osnovno vadbo, ki bo pritegnila mladino, da bo ljubila šport. Osnova društva je torej množičnost in prav to bodo morali razumeli tudi tisti, ki pišejo o nedejavnosti velenjskega Partizana. Tako pisanje je celo nevarno, ker hoče podreti tisti mosl med Rudarjem in Partizanom! Tega v Velenju ne bomo dovolili Saj obe organizaciji opravljata enako vredno delo, ki ima isti eili: posredovati mladini zdravo vadbo in šport, ki bo mlade ljudi krepil in hkrati vzgajal. Ne smemo pozabiti, da so lastnosti kot: volia. junaštvo, disciplina, kolektivizem idr. — tiste, ki jih mora imeti vsak zaveden Jugoslovan, takrat, kadar brani meje svoje lepe zemlje. In prav le z vadbo in športom privzgaja-mo mladini. Tesno sodelovanje obeh telesno-vzgojnih organizacij bo rodilo še lepše sadove. Kako je res v velenjskem Partizanu? Tam sedaj redno vadiio: pionirji, pionirke, mladinci, mladinke ter člani. Ze skoraj dva meseca pa obstaja tudi vrsta članic. Vsi se pridno pripravljajo za okrajni fizkulturni zlet, ki bo 9. in 10. junija na stadionu ob Velenjskem jezeru. Kljub mnenju nekaterih o nedelavnosti velenjskega Partizana, bo na velikem zletu nastopalo po sto pionirjev, sto pionirk, sto mladincev in sto mladink. Člani se pripravljajo za simbolično vajo, s kalero bodo nastopili 9. junija /večer na akademiji ob Veleniskem jezeru. Na njej bodo poleg velenjskega Partizana nastopala z izbranimi točkami ostala društva celjskega okraja. Naslednji dan, 10. junija, bo na stadionu glavni nastop. Dopoldne isti dan bo ob 9. uri sprejem gostov na železniški postaji. Nato bo generalka za vse nastopajoče. Popoldne bo povorka na stadion. Ob 15. uri se bo pričel glavni nastop. Poleg zletnili prostih vaj bomo lahko videli talno telovadbo, vaje na orodju in nastop edinic naše vojske. Računajo, da bo nastopalo tri tisoč telovadcev iz vseh predelov celjskega okraja. lasno je, da za tak pester nastop ne bo malo dela. Vse priprave so razdrobili v devet raznih komisij, ki bodo skrbele, da bo potekalo delo v redu. Okrajni zlet v Velenju bo veličastna manifestacija telesnovzgojne dejavnosti v šaleški dolini. V. S. prve do zadnje minute igre, vendar pa absolutno le v okviru spodobnosti, brez raznih »cvetk«, ki jih ni najti v nobenem slovarju, prav pogosto jih pa ču-jemo na našem lepem stadionu. Da ne govorim še o kakih težjih spodrslj (obmetavanje sodnika ali nasprotnika s kamenjem), ki so se tudi že pripetili na našem igrišču. Nedvomno se nam s tem krade ugled in v očeh vsakega tujca meče zelo čudna luč na kulturo našega rudarskega Velenja. V imenu odbora NK Rudarja lahko povem, da smo trdno odločeni v bodoče objaviti v Velenjskem rudarju polna imena povzročiteljev kakršnih koli neredov na našem igrišču ter jih poleg lega še predati v postopek sodniku za prekrške. V spomladanskem delu tekmovanja je opaziti že kar organiziran, frontalni odpor publike proli nekaterim igralcem v moštvu. Res je, da je eden napadalcev v težki krizi. Res pa je tudi, da trenutno razen desnega krila v napadu ne moremo zamenjati nobenega mesta brez tveganih premenjav. Prav tako v obrambi. Izpad poškodovanega Otija Fišerja pomeni za nas trenutno skorajda nerešljiv, vsekakor pa zelo zamotan in težak problem. Zamenjati je treba nekoliko mest in oslabiti vse moštvo, da za silo zakrpamo nastalo vrzel. Tega naša publika ne ve, ali pa ne razume. Namesto, da bi tovariša, ki se nahaja v krizi, ali ki igra na nevajenem mestu, bodrili in mu vlivali samozaupa-nje, je čuti na njegov račun le psovke in porog — četudi gre za najpoštenej-šega športnika. Namesto, da bi mu pu- Celjski grofje no velenjskem odru Dramska skupina naše Svobode je zaključila svojo letošnjo gledališko sezono z zelo uspelo uprizoritvijo Krefto-vih »Celjskih grofov«. ' Režiser je uprizoritev postavil v njeno resnično zgodovinsko obdobje, t. j. prehod iz gotike v renesanso, kar se je odražalo tako v kostumaciji, kot igralski kreaciji, s čemer je drama na svoji zgodovinsko umetniški vrednosti mnogo pridobila, ker je bila do sedaj na večini odrov uprizorjena v čisti gotiki. Uprizoritev je bila scensko, mizan-scensko in tehnično zelo dobro podana, igralsko pa so nekateri že znani igralci celo presenetili. Lik Hermana je podal tov. Tratnik, ki je v svoji vlogi resnično zaživel in kljub že večkratnim nastopom pokazal do sedaj v tolikšni meri nepoznan igralski talent. Zal je imel svoje kretnje mnogokrat preveč zategnjene in narejene. Hermanovo spoznanje, konec 5. dejanja, da je bilo vendarle njegovo življenjsko delo zaman 4 dvostanovanjske hiše v Šoštanju, pare. št. 241 — hiša v izmeri 432 m-\ pripisana zk. vi. št. 400. k. o Šoštanj (do druge polovice lastnik Virb-nik Hedvika). Izklicna cena l,010.7(i5 din. 5. Yi enostanovanjske hiše v Šoštanju, pare. št. 160 — stanovanjska hiša v izmeri 189 m=, pripisana zk. vi. št. 602, k. o. Šoštanj (do druge polovice lastnik Šmon — Eder Natalija). Izklicna cena 254.143 din. 6. V-, dvostanovanjske hiše v Šoštanju, pare. št. 260 — stanovanjska tuša in dvorišče v izmeri 537 m-', pripisana zk. vi. št. 735, k. o. Šoštanj (do druge polovico last Szabo Lucija). Izklicna cena 1,033.240 din. 7. Enostanovanjska hiša v Plešivcu pare. št. 127 — stavbišče v izmeri 141 m2, pripisana tk. vi. št. 70, k. o. Ple-šivec (bivša žaga Senica). Izklicna cena 113.788 din. 8. Enostanovanjska hiša v Plešivcu, pare. št. 126 — stavbišče v izmeri 31 m-, pripisana zk. vi. št. 60 k. o. Ple-šivec. (Bivša last Senica.) Izklicna cena 68.112 din. Javna dražba bo v soboto, dne 16. junija 1956 ob 9. uri dopoldne v prostorih Občinskega ljudskega odbora Šoštanj, soba št. 13, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Vsak na novo prijavljeni zdražiteli mora do pričetka dražbe položiti pri odseku za proračun Obč. LO Soštani varščino v gotovini, v znesku 10 % od izklicne cene. Ob podpisu pogodbe mora kupec položiti pri odseku za proračun Obč. LO Šoštanj najmanj 10 % kupnine, preostali del kupnine pa plačati v enakih mesečnih obrokih v enem letu, če znaša kupnina do 500.000 din oziroma v dveh letih, če kupnina presega 500.000 din. Načelnik oddelka za splošne zadeve in proračun: Jože Brunšek