ZANIMIVOSTIZapomni si! — Wlik polž potrebuje go vetja od Luno. ki pluva pozueje po ™ devet dni, da napravi pot 1 km. — Na nebu visoko nad narai, potein so to raz- zemtji jo okrog 25,000 zelišč, ki morejo liko v velikosti povzročile samo naše oti, služiti Ijudem za hrano. — Dimnik. ki kajti mesec sam prav nif »*• nienja svoje je visok 53 id, se lehko pri močnem vctru proslornine. — Prav tako se naui vidi _ na^ne za 2 in pol dm. no da bi se porušil. i^redmet, ki leži podolgoma pred nami, ¦ — Najstarejšo vas so našli ufcnjaki na "M Angleškem: haju je stala vas že pred vef i ' ~"i ^¦^^h^h^^m I kot 3(K)0 leti. — Dobro rejen psiček pla- ^^^^^^ ^^^^^^^^^H V duje lehko 4 do 6 teduov. — Najbolj ^^^^^^^k ^^^ ^H razširjen jezik je kitaj^ki, kcr ga govori ^^^^^^^^k W V 400 milijonov ljudi. — NajstarejSi Človek ^^^^^^^^P ¦ ¦ na svetit je HBletni Turek Ahmed Bali ^^^^^^^V K M T Cari^radu. ^^^^^^^m ^^ ^fl Našc oko nas vara. Gotovo ste /c vsi, ^^^^^ ^^^^^^^^^ moji prijatrlji, slišali tn ali tani kako besedn o optični (svetlobni) prevari. To 1 je prevara na^ega ofcsa: oko nas vara. kot pravimo. Takili prevar srečamo v doljši od tistega, ki leži pošev. pa feprav vsakdfliijem življpnju nremnog-o. nc da sta oba enake velikosti. Taki in onaki bi se jili rai sami /avedali. Če ta ali oni primeri so vidni tudi na slikah tu pred trdi, da je oko edino » a svetu. ki iiami. SVika 1. kaže dva kroga. od ka- se nanj zares lehko zanesemo. mu mirno terih sc nam svetlejši vidi vecji od reciie. da se zelo moti. — Če se nam n. pr. frnepa. Pa sta vendar oba rnako velika. A pravkar vzišla luna na obzorju vidi mno- Kdor iif verjarnc naj ju premeri! — Prav ¦ | . I tako je pri 2. s 1 i k i. Oba izmed srednjih ton. Kajne, kolika dobrota in sreča za , krogov imata enak premer. Prevaro po- človeštvo bi bila, če bi bilo vse resnično, j vzročijo tu zunanji krogi, ki srednja dva zdravo in dobro, kar se natisne! obkrožajo. — In kaj mislite o obeh Največ papirja izdelajo v Ameriki. kvadratih v 3. sliki? Ali sta enaka? Pravijo, da več ko 50% vseh papirnih Prav gotovo bo vsak rekel, da je tisti, potrebščin. V Evropi je v tem pogledu na ki je povprek črtan, širši. Toda — pre- prvem mestu Anglija, ki izdela 650.000 ton; merite ju! — Tudi vse tri črte v 4. s 1 i k i za njo pride Nemčija (460.000 ton). so enake! — Pri 5. sliki se vidi pokonč- V tehničnem pogledu, če imamo pred na tanjša črta daljša od povprečne, ki je očmi kakovost ali kvaliteto papirja, pred- debelejša, čeprav sta zopet obe enako njači najbrž Nemčija, ki proizvaja naj- dolgi! — In v sliki 6.: Kaj je večje: finejše vrste. Toda to ni prva in najbistve- višina tegale klobuka ali širina krajev nejša stvar, ampak to, kar na papir pride, pri istem klobtiku? Najprej ocenitc s kar se nanj tiska ali piše ali slika. prostim očesom, nato pa zmerite z rav- 36 milijonskih mest je danes na naši nilom. To boste presenečeni! zcmlii- V njih prebiva 80 milijonov ljudi, Papir je potrpež.jiv. Koliko lepega, ^^^^1^/^^ tolazljivega, veselega. srecnega posreduje ^h JJ^ zastopana samo z dvema indonaiapapirljiidein! Toda, kdo ne ve, Jmestoma8 (Berlin inP Hamburg). Vsa kohko hudega, umazanega, laznivega, Avstralija premore komaj nekaj več pre- brezvernega in celo Bogu sovraznega bivalcev kot Berlin in Hamburg, dasi ima spravijo ljudje na papir, ki postane tako tudi dve milijOnslci mesti. Obseg mest najvecji pohujsevalec, zapeljivec m zlob- narašča osobito na Vzhodu: samo v po- než. Ali pa veste, koliko papirja pride krajinah mongolskega plemena naštejemo vsako leto iz tvornic po vsem svetu? Nič 13 mest z več ko milijon ljudi. Najmanj manj ko 15 milijonov ton. (Ena tona je obljudena je Afrika, saj premore samo 1000 kg.) In od te velikanske množine se eno mesto, ki se šteje med milijonska, porabi samo za razne časopise 6 milijonov in sicer Kairo. '< . - 30