62. štev. V Ljubljani, nedelja 13. marca 1921. <-o$tmna ,Mm v gotovi... IV. teto. Velja v Ljubljani in po pošti: do leto pol teta . (etn leta . u mcsec . K 3S0— n 180'— » 90 -„ 30 - Za inozemstvo: lo leto i>ol teta. tetri ia mesec K 480-„ 240--„ 120— - 40- Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . . 4 dolarje četrtletno. . 2 dolatia H "lajo iJO po , m sici I mm v.. 55 mm iirok. piostoi za tukiai z K ta večkrai doposl Uredništvo je v T :nbliani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Uprsvništvo je na Maripuero trgu === štev. 8. Teleion štev. 44. — Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio — - Rokopisi se ne vračajo. ..■— Institucija državnih podtajnikov. Iz ustavnega odbora. Beograd, 12. marca. (Izvirno poročilo.) Današnjo sejo ustavnega odbora otvori predsednik dri Nlnčič ob pol 10. Na razpravo pride najprej 8 57, ki govori o Institucij državnih podtajnikov, sedanjih pomočnikov ministra. Z vprašanjem se ie bavtl ožji ustavnj odbor, ki se Je zedinil na ta-le kompromisni predlog: »Pri ministrstvih se po potrebi smejo postavljati državni podtajniki za določen del poslov ali del državne uprave. Državni podtajniki se morejo vzeti Iz parlamenta, ne da bi pri tem izgubili svoj mandat.« Poslanec dr. Markovič predlaga, naj tudi ustavni odbor sprejme ta kompromisni predlog, ki ga je Izdelal pododbor. Poslanec Avramovlč kritizira uradniška Imenovanja in zahteva temeljito revizijo, ker Je danes v službi mnogo uradnikov, ki ne delajo ničesar. Dr Vošnjak se strinja s kompromis- nim predlogom In poudarja potrebo, da pridejo v državno upravo strokovnjaki. — Clen 57 se sprejme nato z večino glasov. Pri debati o členu 68, ki govori o odgovornosti ministrov, Izjavlja minister pravde dr. Trifkovlč, da Je to stvar, ki bi se morala urediti s posebnim zakonom. Predlaga, naj se členu doda še nastopni stavek: »Za škodo, ki lo napravijo ministri v svoll službi, so odgovorni državi.« Clen 58 se nato s pristavkom dr. Triikovlča soglasno sprejme. Z večino glasov se sprejme naposled Se člen 61, k) govori o pravicah ne delokrogu upravnih oblasti, nakar predlaga posl. Vola Velikovič, naj sestavi ustavni odbor svoje poročilo do ponedeljka, ko se zopet sestane plenum konstituante. Obenem naj naprosi, da se mu podaljša rok za delo do konca t m. Oba predloga se sprejmeta. Razprava o pokrajinski upravi. Približevanje Zaiedničarjev in Radicevcev. Beograd, 12. marca. (Izvirno poročilo.) Po sej) ustavnega odbora se sestane zopet ožji odbor, ki nadaljuje razpravo o upravni razdelitvi države. Poslanec Demetrovlč (dem.) Je predlagal sledečo stilizacij*: »Uprava se vrši v kraljevini po okrožjih, okrajih in občinah. Dosedanja okrožja ostanejo. Teritorijalne Izpremembe okrožij kakor tudi ustanavljanje novib upravnih enot sc odrejajo z zakonom po naravnih socialnih In ekonomskih razmerah. izpreme-njcna ali na novo ustanovljena okrožja pa smejo obsegati kvečjemu 600.000 prebivalcev. Na Colo vsakega okrožja se postavi od kralja Imenovani okrožni načelnik, ki po držin nlli organih opravlja državne posle, v okrožju. Pravosodni minister Trllkovlč izjavi, ia bo predlog sprejel, če se glede njega spo-raijmeta poslanca Demetrovič In Šurmin, ki je odpotoval v Zagreb, da se v te] za-4evl posvetuje v Narodnim klubom. Minister Drinkovič zahteva dosedanje zgodovinske pokrajine In so izjavi proti predlogu posl. Demetroviča, Izjavi pa tudi v imenu Radičeve stranke, da je Radič pripravljen sprejeti politični program Nar kluba in priti v Beograd. Zahteva le, da sc v ustavnem odboru sprejme soclaluo-gospo-darski program Radičeve stranke. Dr. Drinkovič iiRotovl, da sc Nar. klub in Radičeva stranka strinjata z večino glede vprašanja monarhije. iU’pi‘blikanec Gjonovič se izjavlja prot! temu. d.” bi se cepila država v pokrajine. Sefa se zaključi tudi danes brez rezultata. LDU Beograd, 11. marca. Radikalni klub Je na svoji današnji seji razpravljal o samoupravnih oblasteh. Klub ostane pri svoji administrativni razdelitvi po občinah, srezih in okrožjih, ki bodo postali večji, kakor so doslej. Oblasti se ustanavljajo samo na gospodarski podlagi in bodo Imele svole skupščine in več pravic,, kakor dosedanje upravne enote. Nemiri v celi Rusiji. Berlin. 12. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Bele Rusije javljajo, da se antiboljševiško gibanje vedno bolj razširja. Pri Minsku se je baje uprlo več rdečili čet. Na Harkov. glavno mesto takozvane sovjetske Ukrajine prodirajo od juga uporniki iz kotline Doneča, od zapada pa ukrajinski ken zaki. Železniška zveza med Kijevom in Hai^kovom je prekinjena. Kodanj, 12. marca. (Izvirno poročilo.) Po vesteh iz Moskve je Ljenin ta strankinem zboru* ki se je vršil te dni. izjavil: »Sedaj ni čas za optimizem. Kronstadtski dogodki kažejo, da mora stranka spremeniti svoje stališče. Dogodki silijo k pazljivosti. Optimistična misel na prehod k mirnemu delu je bila preuranjena. Polo-^ žaj sovjetske republike je zelo težaven. ker so se upi na svetovno revolucijo izjalovili in ker je sovjetska vlada pri prenaglem poskusu, pričeti mirovno gospodarstvo, naredila mnogo usodepolnih napak. LDU Pariz, 11. marca. Po vesteh, ki so dospele iz Kronstadta je bilo mesto trikrat napadeno, pa je odbilo vse tri napade. LDU Varšava, 12. marca. Železničarji Nikolajske proge so se po poročilih iz Helsingforsa priključili protirevoluciji. Oborožena kmetska četa je v Gačini uničila sovražen polk. Po vsej Rusiji se zbirajo kmetske čete in napadajo komuniste. LDU Moskva, 12. marca. Po izjavi nekega znamenitega protirevo lucionarca kronstadtskega gibanja ne vodijo častniki, temveč mornarji. LDU Berlin, 12. marca. »Lokal-anzeiger« priobčuje vsebino brezžične brzojavke, ki jo je prinesla »Morning Post« iz Helsingforsa. Po tci brzojavki bijejo uporniki srdite boje pri Narvi na obeh bregovih Nje-ve. Protirevolucionarci so stavili sovjetskim oblastim v Petrogradu ultimat, ki poteče že danes. Avstrija na londonski konferenci. Antanta obljublja pomoč. .i, 12. marca. Avstrij- sko delegacijo, ki je dospela v spremstvu angleškega poslanika na Dunaju, ministra Lindneyja. včeraj ob 9.20 semkaj, je v Do\verjii pričakoval avstrijski poslanik v Londonu in sek-cijski načelnik dr. Schuller. Na londonskem kolodvoru so delegacijo po-, zdravili zastopniki zunanjega urada ju angleški časnikarji. Odposlanstvo sc je nastanilo v hotelu »Savoya«, kot gost angleške vlade. Danes je bila seja vrhovnega sveta, kateri so prisostvovali zvezni kancelar dr. Mayr in ostali avstrijski delegati. Po izvajanjih kancelarja dr. Mayr-ja je odgovoril Lloyd Oeorge, da so zavezniki pripravljeni, pomagati Avstriji, čeprav so njih lastna bremena izredno težka. Naposled se je na predlog Loucherja sklenilo, da bo komite zavezniških izvedencev proučil želje zveznega kancelarja tekom popoldne, Komite bo proučevanje nadaljeval prihodnji teden in bo uspeh posvetovanj naznanil članom avstrijskega odposlanstva. London, 12. marca. (Izvirno poročilo.) Po zaslišanju avstrijske delegacije se bo najbrže imenovala komisija. k? bo imela nalogo, poročati v osmih dneh zavezniškim vladam o načrtu ustanovitve stalnega komiteja za avstrijsko vprašanje. BEOGRAJSKEGA VIZUMA NI TREBA 1 Beograd, 12. marca. (Izvirno poročilo.) Vest, da se bodo morali vsi petni listi vidirali v notranjem ministrstvu v Beogradu, ne odgovarja resnici. Potni listi se bodo izdajali in vidirali kakor dosedaj. MINISTRSKI SVET. Beograd, 12. marca. (Izvirno poročilo.) Danes ob desetih dopoldne je imel ministrski svet v poslopju kon-stituante sejo. Razpravljali so o vprašanjih odškodnin, ki jih ima dobiti naša država, kakor n. pr. glede živine, ki jo bomo dobili od Nemčije. NOVI KOMANDANT IV. ARMIJE. LDU. Beograd, 12. marca. Za ar-mijskega komandanta v Zagrebu je določen bivši vojni minister general Hadžič, za šeia armijskega generalnega štaba pa polkovnik Nedič, ki je ta posel že prej opravljal. SPORAZUM GLEDE PROMETA NA POSTOJNSKI PROGI. LDU. Beograd, 11. marca. Med našo in italijansko železniško delega-cjjo se je dosegel sporazum glede prometa na postonjski progi. Odslej bodo vsi vlaki redno vozili. PRED NOVO ORIJENTACIJO MADŽARSKE POLITIKE, Budimpešta, 12. marca. (Izvirno poročilo.) Poljedelski minister Szabo bo v pondeljek sprejet od državnega upravnika. V političnih krogih se govori, da bo državnemu upravniku obrazložil nevzdržnost sedanjega položaja in da bo zahteval, naj se sedanja splošna politika izpremeni. Stranka malih poljedelcev želi, da bi grof Albert Apponvi poslal ministrski l)redsednik. Sedanji mnistrski predsednik Teleky je včeraj v klubu svoje stranke izjavil, da bi želel odstopiti. Mogel bi energično vladati, ako bi se strankarske razmere izboljšale. Njega pa ne podpira niti stranka malih poljedelcev, niti krščansko - soci-alcev. Danes je bil po ulicah nalepljen proglas, ki pozivlje prebivalstvo, naj vendar enkrat poneha z besedami in naj preide k delovanju proti destruktivnim listom »Az Est«. »Pesti Naplo««, »Magyar Orszag« in »Vi-lag«. Ta proglas je v zbornici je v zbornici povzročil veliko razburjenje. MADŽARI SNUBIJO NEMČIJO. Berlin. 10. marca. (Izvirno poročilo.) Kakor se poroča, jc madžarska vlada sklenila, poslati odlične ministre in politike v Nemčijo, ki ii v političnih krogih in na merodajnih mestih in v časopisju delovali na to, da Nemčija izjavi vsaj v listih svoj des-interesement glede rešitve Zapadno-madžarskega vprašanja. V berlinskih političnih krogih zatrjujejo, da bodo vsi poizkusi ostali zaman. PRETEPI NA DUNAJSKI UNIVERZI. Dunaj, 12. marca. (Izvimo poročilo.) Na dunajski univerzi Jc danes prišlo ob priliki proslave žrtev marčne revolucije do hudih spopadov, pri katerih Je bilo več dijakov ranjen Hi. Mnogo Sip na vseučlllščncm poslopju je razbitih. Proslavo so priredili socialistični Študentje. Govorili so dr. Oto Bauer, dr Hartman hi dr- Oriinberg. Nacionalistični dijaki so hoteli proslavo preprečiti in so navadil na socialiste, ki so bili v manjšini zato so telefonlčno naposHI v Ross-auerkaserne za pomoč, odkoder Je prišlo približno 200 službe prostih vojakov državne brarobe. Nemško nacionalni dijaki so medtem zasedli dohod k vseučilišču. Ker so vojakom zabranlli, da bi Prišli v univer-zo, le prišlo do razburjenih scen. Šele ko so posl. dr. G*8ckl, dr. Deutseh In Wober Interveniral!, so se kravali končali. Popoldne se mir ni kalil. Rektor univerze Je do nadaljne«a prepovedal politična zborovanja dijakov na univerzi. Posl. dr. Deutseh je v poslanski zbornici v tej zadevi predložil Hišno Interpelacijo ter zagrozil, da bo, ako se bodo taki dogodki ponovili, delavstvo nastopilo za svobodo vseučilišča In da ba (6 tudi našlo prava sredstva ln poti. Vprašanje razdelitve države. Ustavni odbor le načel najdellkartnejše vprašanje ustavnega načrta: razdelitev države v pokrajine. Koliko naj bo pokrajin, kako velike to katere — to so sporna vprašanja, ki se bodo o njih razvile hude razprave. Kajti v njih se kondenzira vsa prav. da o centralizmu ln iederallzmu, o unitarizmu ln separatizmu in kar Je še teh gesel Iz Jugoslovanske ustavne borbe. Vse stranke lu vsi državnopravnl in uprainl veščakj priznavajo, da bi napravile premajhne pokrajine vsako avtonomijo Iluzorno. Skušnia kaže, da se samouprava premajhnih enot ne obnese. Kakšen pa Je minimum za živllenjazmožnost samoupravne edinlce, o tem debatantje dosedaj niso bUl preveč zgovorni Vladni ustavni načrt predvideva kakor znano 22 do 25 pokrajin s povprečno pol milijona prebivalcev. Po mnenju mnogiff bi bile take pokrajine premajhne ln preslabe. Ne bi mogle Izčrpati avtonomnega delokroga, ki bi llm ga listava ln zakon priznavala. Res so bile nekatere avstrijske dežele ravnotako majhne ali pa še manjše, a za avtonomijo po vzorcu te deželne uprave se pri nas pač nihče ne poteguje. Zato ta primer ne more biti merodajen. Najbolj simpatičen Je vsekakor načrt, ki ga Je izdelal dr. Smoillaka. Ta deli državo v dvanajst pokrajin, obsegajočih povprečno po en milijon duš. Seveda Je račun po številu prebivalstva le približno pravilen, ker štejejo enako velike, a redkeje obljudene province na Jt«u manj ljudi kot gostejšo naseljene severne. Smodlakov načrt ima .tudi to dobro stran, da ureja pokrajine dokaj smo-treno in v skladu z gospodarsko geografskimi skupnostmi. Historičnega načela n« zamotava popolnoma, a ga tudi ne časti pre-več; podreluje ga gospodarskim zahtevam sedanjosti. Nasprotno pa se naslanja Protlčev načrt z malim] Izjemami na današnjo pokrajinsko razdelitev. Tudi če nismo načelni nasprotniki historlčno-političnlh enot, ne mo-remo Imeti pred njimi rešpekta, ako stoj« v očitnem nasprotju z modernimi zahtevami gospodarske narave, prometa, geograiska skupnostL Srem na primer vendar ne spada k Hrvatski — Slavoniji z daljnim Zagrebom kot središčem, ko sta mu pred nosom Novi Sad in Beograd in ima isti značaj kot Bačka, Banat ln Mačva. Enako Je nemogoče zagovarjati Dalmacijo, zlasti Južno, ločeno Bosne, Hercegovine ali črne gore. In še en moment Je, ki ga ne morem« prevzeti. Za enotnost države je nujno po-rebno, da Je obseg avtonomije povsod enak. Težko pa Je spraviti v sklad s praktično smiselnostjo, ako se ugotovi enaka samouprava kompetence za vse pokrajine, te pa ostanejo tako neenake kakor so na prime« Srbija na eni. Cena gora na drugi stranL Ta pomislek mora upoštevati, komur ni avtonomija ali decentralizacija samo pretveza za separatizem. Na vprašanja razdelitve države sc ba bržkone odločil cel ustavni problem. 1 PRED PODPISOM POLJSKO-RU-SKE MIROVNE POGODBE. Varšava, 12. marca. (Izvirno poročilo.) Kakor poročajo zadnje vesti iz Rige, se pričakuje podpis mirovne pogodbe med Poljsko in Rusijo za četrtek. En del pogodbe se že tiska. LONDONSKA KONFERENCA. Zaslišanje grških in turških zastopnikov. LDU London, 12. marca. Konferenca se je sestala danes dopoldne. Najprvo so prišli grški delegatje pod vodstvom ministrskega predsednika Kalogeropulosa. ki je prejel predloge zaveznikov. Grški delegatje bodo odgovorili. preden odpotujejo v torek. Potem so prišli turški delegatje, ki so izjavili, da bodo poročali o predlogih svoji vladi. Po zaslišanju avstrijskih delegatov je bila konferenca zaključena. OBOROŽEVANJE FRANCIJE. LDU Pariz, 12. marca. Senat je odobril zakonski načrt glede vpokli-canja letnika 1921. Vojni minister Barthou je izjavil, da je nemogoče izhajati pri tem položaju s samim letnikom 1920. Francija je v svojem bistvu miroljubna. Nihče je ne more obtoževati imperializma in svojo miroljubnost lahko sama dokaže. Prevec je trpela v vojni, da bi si želela novega krvolitja, pozna pa nevarnosti. ki bi jih porodila nezadostna vojaška pripravljenost. ZAUPNICA NEMŠKI VLADI. LDU. Berln, 12. marca. Državna zbornica je z 268 proti 49 glasovom neodvisnih izrekla vladi svoje zau-neodvisnih izrekla vladi svoje zaupanje. BOLGARSKI KOMITAŠI ZA JUGOSLAVIJO. LDU. Zagreb. 12. marca. »Riječ« poroča iz Beograda: Iz Pirota javljajo, da se je v zadnjem času opazilo. da neke problematične osebe odhajajo iz krajev, ki so po mirovni pogodbi pripadli naši kraljevini, v Sofijo, kjer jih kompetentni faktorji lepo sprejemajo. Dognano je, d^ jih oblast va vpisujejo med komitaše, katerih organizacije nameravajo spomladi dvreti na naše ozemlje. Ta napad se pripravlja iz osvete proti kmetom. Ki so lojalni naši državi. AVSTRIJSKA ŽIVINA ZA JUGOSLAVIJO. LDU. Dunaj, 11. marca. Listi po* ročajo. da so se včeraj v parlamentu razširile govorice, po katerih je en-tenta poslala Avstriji noto, v kateri reparacljska komisija iznova zahteva naj Avstrija prične z odpošiljtvaml 0000 molznih krav Italiji. Jugoslaviji in Romuniji. Nota se nahaja v ministrstvu za , poljedelstvo, da se tehnično prouči, kako naj se izvede. POGREB ŠPANSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. LDU Madrid, 11. marca. Pogreb mini-strskega predsednika Data se ie vršil ob jako mnogobrojni udeležbi prebivalstva. Za krsto so šli kralj s svojo obiteljo, ministri in načelniki oblastev. PODRA2ENJE KRUHA NA DUNAJU. Dunaj, 12. marca. (Izvirno poročilo.) Na današnji seji ministrskega sveta se J« določila cena kruha. Od ponedeljka naprej bo stal hlebec kruha deset kroti. BORZNA IN TRŽNA POROČIL/* 12. marca. Valute In devize. Zagreb: Borza zaprta. B e o g ra d : dolarji 36—36.20, fr ne, franki 260—261, angleški luntl 140—142 lire 134-135, leji 49.75—SO, levi 53—5 J50, marke 58—58.50, avstrlj. krone 5.30—S.40, napoleondori 124—124.50; devize: London 144-145, Pariz 262—263, Ženeva 610—620, Solun 280—290, Praga 47.50—47.75, Dunaj 5.05—5.10, Berlin 58—58.25, Milan 135.50— 136.50. Dunaj: Borza zaprta. Praga: marke 121.75, švlc. franku 1296, lire 279, iranc. Iranki 515.50, angleški funti 298, dolarji 75,25, dinarji 199.50, avstr, krone 10.05, poljske marke 7.55. C ur Ih: Berlin 9.45, New York 592, Lodon 23.08, Pariz 42.02, Milan 21.80, Praga 7 80, Budimpešta 1.45, Zagreb 4.05, Duual 1.27 ln pol, avstr, krone 0.85. Produkti. Zagreb: pšenica franko Indlija 99® —1020, koruza Iranko Zagreb 465—170, ko. ruza franko donavska postaja 425—440, ko« ruza delektna Iranko Zagreb ali Slsak 390, oves Iranko Zagreb 390—410, moka št. 0 Iranko sremska postaja 14.85, moka št. 2 Iranko sremska postaja 1385, moka št. 6 1285, krušna moka franko- Zagreb 1220. Modra galica 98—99, v vrečah Iranko Logatec 17.17. 62. štev. ...... ■ min. ■», Gospodarstvo. Narodni poslanec A. Brandner: Pomladanski dogodki. Za časa svetovne vojne so se Vršile vsako zimo priprave za pomladanske operacije, ki smo jih pričakovali vselej z veliko nestrpnostjo v upanju, da prinesejo antanti in s tem tudi nam zaželjeno zmago! — I to zimo se vrše priprave, ki jih zasleduje ves svet z enako napetostjo. Kaj nam prineso? O Rusiji še nimamo jasne slike; naša iskrena želja je. da zmaga misel slovanske Rusije. Kljub tern važnim svetovnim dogodkom, pa nam je v teh dneh vendar najbolj pri srcu naša teptana Koroška, ki zaman kliče po pomoči. Kolikokrat so mi že potožili bratje iz Primorja, da jih boli huje izguba Koroške, nego izguba lastne domovine, kar je pač pripisovati tradiciji, ki nas veže na Koroško !n pa spoznanju, da se bodo primorski Slovenci ohranili, dočim preti našim bratom onstran Karavank narodna smrt. Ni čuda torej, da se povprašujemo. kaj smo po zimi delali in v kaki zvezi so predstoječi pomladanski dogodki s koroškim vprašanjem. »Slov. Narod« in »Jutro« sta prinesla v zadnjem času dopise o mednarodni situaciji koroškega vprašanja. Dočim prvi trdi. da nam ponujajo v Parizu kar polovice Avstrije. drugi toži, da se za ugodno rešitev koroškega vprašanja z naše strani ni storilo ničesar, kar dokazuje. da pri celi stvari nekaj ni v edu. Jaz povem po pravici, da našim takozvanim pariškim dopisnikom. ali če hočete diplomatom, ne verjamem niti toliko, kolikor je črnega za nohtom, od kar so nam zatrjevali, da je smešno misliti, da bi antanta kedaj privolila vodpravl-tfv demarkacije na Koroškem, kar Je pravzaprav zakrivilo naš poraz. V nečem pa se ti pariški dopisi ujemajo, namreč v tem. da koroško vprašanje še ni rešeno .dokler plebiscita ne potrdi konferenca veleposlanikov. Ko sem v tej stvari vprašal za mnenje bivšega predsednika naše tlebiscitne delegacije Jovanoviča, mi je ta izjavil, da ie prepričan, da se mora krivica na Koroškem, na vsak način popraviti In da bodo k temu veliko pripomogla grozodejstva Nemcev. Ko sem mu pokazal Pašičev odgovor na tozadevno moje vprašanje, se je za-čudjl. ker je bil sam mnenja, da vlada dela na tem polju. Dr. Trum bič pa je podčrtal v omenjenem odgovoru neko besedo ter pripomnil: »Vidite, obstoji še vedno možnosti« Oba pa sta me potolažila z razvijalci mi se dogodki v Avstriji, ki govorijo za nas. Vsak čas imamo pravico stopiti pred konferenco poslanikov, ki bo gotovo primorana razpravljati o koroškem plebiscitu, ako ji dostavimo pritožbo z materijalom o gorostas-nih lumparijah pri plebiscitu in nepopisnih nasilstvih, ki se dogajajo na Koroškem danes. Tega naša centralna vlada do danes ni storila. Umevam, da naš zu-tinji minister nima posebnega interesa na Koroški, ker jo premalo pozna. Toda tu gre za važno strategično mejo In jaz resno svetujem gospodu ministru, da se obrne na vojaške strokovnjake, od katerih bo izvedel, da ie meja na Karavankah za našo državo nevzdržljiva. Pri tem pa ne morem prikriti krivde naše pokrajinske vlade. Tako smo ljubili Koroško, da smo poslali šele 19. januarja t. 1.. torej četrt leta po plebiscitu centralni vladi poročilo o potvorjenem plebiscitu.. Četudi vpoštevam. da je bila že preje neka deputacija v Beogradu, izdelanega In spisanega poročila in. kar je glavno. A. K, Green: Nevestina skrivnost. (Dalje.) Samo nevestina roditelja sta bila mirna in hladnokrvna kakor zmerom. Smehljaje sta pozdravila hčer in stisnila zetu roko. Potem pa. ko sta si dala strah in začudenje duška iu se je oglasilo zdaj tu. zdaj tam šepetanje; »Kaj bi neki utegnilo biti?« — »Nikoli še nisem slišal takšnega glasu!« — je stopil gospod Gre tore x naprej ter izjavil: Ena naših služkinj boleha za živčnimi krči. Popadlo jo je. pa je zakričala kakor je njena navada. Ob tem preprostem pojasnilu so 6e naglo ugladile čela vseh; sorodniki In prijatelji so se usipali okrog poročencev. čestitanje ju je obdajalo primernega pritiska na Beograd pa le ni bilo in našim bratom se mora zdeti čudno, da tako pozno prihajamo, če nam je toliko ležeče na Koroški. Kakor vidim, se po zimi za Koroško ni veliko delalo. Vse, kar se Je storilo za Koroško, je bil že omenjeni formalni ugovor, sestoječ iz petih vrstic in pa intervencija zunanjega ministra radi preganjanja koroških Slovencev pri dunajski vladi, na podlagi katere ie kancler Mayr obljubil zadevo preiskati in krivce — Če bo dovolil »Heimatsdienst« — kaznovati. Žalostna bilanca torej. To, kar bi morali izvišiti takoj po plebiscitu, na tem smo začeli delati šele danes, ko bo kmalu prešlo pol leta. kar ječijo naši bratje pod tujim jarmom. Toda v politiki ni ničesar izgubljenega, dokler se stvari sami ne odrečemo. Kar srno zamudili, moramo popraviti sedaj! Jaz bi rad zaključi! z represalijami. Izgubiti nimamo ničesar, pridobiti vse! Mislim pri tem na represalije. kakršne izvaja danes antanta, ki te dni maršira v Nemčijo, da jo kaznuje z zasedbo, ker ni izpolnila ver-sailleske mirovne pogodbe. Vprašam. ali ni naše razmerje do Avstrije isto? Tudi ona krši mirovno pogodbo in še na kakšen brutalen način! Mari nismo mi upravičeni najmanj tako, če ne v večji meri kakor zaveznik!. izvajati konsekvence ter rešiti naše brate na Koroškem? Če protesti ničesar ne pomagajo, se moramo poslužiti pač istih metod kakor antanta. Sedaj Je čas za to. Z rapallsko pogodbo je postalo naše razmerje do Italije dtugačno kakor je bilo za časa nebodigatreba plebiscita. Poleg tega Ima Italija opraviti s fašisti. Razen Italije pa ne vem, kdo naj bi prišel v poštev. Ml bomo seve to priliko zamudili, kakor smo jih zamudili že več in čakali bomo zopet, da nam milostno prinesejo na krožniku ozemlje južno od Drave, kjer smo kljub sleparsKe-ma plebiscitu v večini. Kako bi Nemci ravnali v enakem slučaju, nam dokazujejo vesti iz Koroške, ki Izražajo prepričanje, da bomo po uboj-s‘vih zadnjih dni Koroško zasedli. Po zelo zanesljivih vesteh se ie celo deželni glavar dr. L.emisch takoj po zavratnem napadu na dekana Llmpel-na izjavil: s tem činom smo izgubili južno stran Drave«. Vem. da so te troje besede poper za paragrafarje, ki bodo zasedli Koroško takrat, kadar jim da antanta mandat za to ... Jaz pa mislim, da nam mora biti več za obupne klice naših razočaranih bratov, ki nikdar niso pričakovali, da jih zapusti Jugoslavija. »Vstajenje ... Jugoslavija... Če ne danes, jutri.... takrat ko požene prvo zelenje na tem grobu...« tolažilne in poslovilne besede v tistih strašnih dneh. ko so grmeli nemški topovi, zvonili zvonovi in smo pokopali prvo žrtev po plebiscitu. »Oj Motej. oj Jugoslavija!« Vesnlč odstopil kot poslanec. Bivši predsednik ministrskega sveta dr. Vesnič je dne 5. februarja poslal predsedniku kon-stitua.itte iz Mentene pismo, v katerem iz-javlja, da podaja ostavko kot narodni poslanec za tu/Janski okraj. Predsednik konsU-tuante ie taki«) brzojavil tuzianskemu proti Matiju Popoviču, naj pride v ustavotvoruo skupščino, da položi svojo prisego in prevzame namesto dr. Vesniča dolžnosti narodnega poslanca. Doto vanje delavskih sindikatov. Ministrstvo za socialno politiko je sprejelo predstavnike raznih sindikatov In jim naznani- lo, da lahko nadaljujejo svoje delovanje sa- z desne in leve, in svatbena veselost je kmalu spet napolnila hišo. Le srci doktorja Kanicrona in njegove mlade soproge sta bili še polni strahu; senca, ki je ležala na njunih obrazih, se ni dala prepoditi z golo besedo. Nihče izmed njiju ni zaupal razlagi, čeprav se je zdela tako verjetna. Mladi ženi. katere duša je trepetala pred bodočo nesrečo, je bilo to brezkončno stiskanje tok, smehljanje in priklanjanje neznosna muka. Le strah, da ne bi zbudila gostom nove sumnje, jo je držal pokon-ctt Kmalu pa ji niti ta misel ni več dajala potrebne moči. Kameron. ki jo je opazoval neprestano in videl, da jo obhaja slabost, ji je primeknil stol. rekoč: Preveč sl zaupaš, srčece. Ne muči se tolikanj! Pri tem prvem dokazu nežne skrbi je preletel njene črte blažen smehljaj. Takoj nato Pa je soet izgj- Kleče vijejo roke v zraku: oj Jugoslavija! In mi gledamo v avstrijski zakonik in iščemo pravico. Protestni shod ZJŽ. Zveza jugoslovanskih železničarjev ie sklicala dne 11. tm. ob pol 8. zvečer javen protestni shod v Mestnem domu. Shodu je predsedoval tov. Korošec, ki je v jedrnatih besedah očrtal položaj. Shoda se je udeležil tudi tov. Baljkas predsednik Udruženja Jz Zagreba, ki je poročat o vrokib draginje In o pragmatiki. Narodni poslanec tov-Deržič je poročal o Nabavtjalnih zadrugah hi o razmerah v ministarstvu saobračaja. Solidarnost z železničarji je Izjavil predsednik poštne organizacije tov. Urbančič, nakar je še tov. Ravnikar spregovoril par spodbujajočih besed. Nato je bila sprejeta soglasno sledeča resolucija: Na javnem protestnem shodu Zveze Jugoslovanskih železničarjev v Mestnem domu dno 11. tm. zbrani železničarji 1. protestirajo odločno proti nezaslišanemu naraščanja cen vseh življenskih potrebščin. Pozivajo vlado in ustavotvorno skupščino, da se zaveda dolžnosti napram Jugoslovanskemu delavnemu ljudstvu m prepreči špekulacije z živili, katere volijo razne banke in družbe; 2. zahtevajo, da mhdstarstvo saobračaja z ozirom ua uredbo celokupne vlade o »Nabavljalnib zadrugah« za državne uslužbence izpopolni dosedaj obstoječe gospodarske poslovalnice rta državnih železnicah v smislu že stavljenih predlogov za novo pragmatike o posebni potrošački zadrugi za vse jugoslovanske državne železničarje. Protestirajo odločno proti odtegnitvi 10 odstotkov delavcem, ker po delavnem redu 85 54 ht 65 je ta odtegnitev protizakonita: 3. zahevajo takojšnjo uveljavljenje enotne službene pragmatike po osnutku, ki ie bil Izdelan meseca maja 1920 v sporazumu z delegati ministarsrva saobračaja in ra-stoptiiki narodno stanovskih organizacij. Prehod iz dosedanjih v nove dinarske plače se mora izvršiti na podlagi službenih, let nikakor pa ne po činu: 4. zahtevajo tzjednačenje rodbinskih dravinjskih doklad delavcev z onimi nas ta v-Uencev; 5. zahtevajo, da se službena obleka državnih železničarjev nujno razdeli s po-vdarfcpm, da osobje državnih železnic bivše Avstro-Ogrske od prevrata sem rzlfc zakoniti pravici al dobilo službene obleke: 6. zahtevalo, da se času primerno Izpopolni pravilnik za pokojnino; 7. zahtevajo, da roinistarstvo saobračaja Izposluje primeren krodit za zgradbo stanovanj za železničarje. Beležke. Poslanci po poklicu. Ko so sc pregledali vsi dokumenti poslancev, se je videlo, da je izmed 419 poslancev 152 državnih uradnikov. 104 zemlioradniki in posestniki. 52 odvetnikov. 13 zdravnikov, 20 duhovnikov. 17 novinarjev, 16 zasebnih uradnikov. 15 trgovcev. 8 obrtnikov. 9 delavcev. 4 dijaki (l). 3 ren-tirji in 6 pisateljev. mo še v toliko, v kolikor se tiče skrbi za delavce. Predsedniki in tajniki sindikatov so dobili nazaj svoje arhive, Id so jim bdi zaplenjeni. Odslej se »mrio pečati s politiko. ★ Češki agrarc! za svobodno trgovino. Praški »Venkov. javlja, da jc Češki zbornični agrarni klub sklenil, da zahteva, da sc takoj In brezpogojno uvede svobodna trgovina s poljedelskimi produkti, katere mora država z vsemi močmi podpirati. 24 urni čas v Avstriji. »Neue Frole Presse« poroča, da bodo avstrijske državne želejnice o-l. junijem vpeljale 24 urni čas. nil. in gospa dr. Kameronova je bila še bledejša in pošastnejša nego prej. Nič več ne strpim ie zašepetala; najprej moram vedeti, kaj je pome-n1! vzkrik. Ali ne bo nikoli konca teti čestitk? Rada bi šla v svojo sobo. — Vztrepetala je. — Samo za hipec naj grem; tu mi je, kakor bi me hotelo zadušiti. Te besede je izrekla tako proseče, da so ga nehote presenetile in genile. Evo. je dejal, tamle prihaja tvoja mati; ona ti bo gotovo znala pomoči. Rahlo se je doteknil lehti svoje ponosne tašče ter ji šepnil v uho: Genovefi ni prav dobro; rada bi se nekoliko oddehnila v svoji sobi. Ali se ne bi dalo kako narediti —? Kal ti je vendar? je vprašala go-spa Oretorexova; vse popoldne sl bila zdrava. Hči se le zbrala, kakor je vedela Iu zualv PO MNOŽITEV IZDAJANJA BANKOVCEV IN DRAGINJA. V Nemčiji se na eni strani bije oster boj proti pomnožitvi papirnatega denarja, dočim se na drugi stra-in trdi da je ta boj neupravičen, češ da ni pomnožen promet papirnatega denarja povzročil draginjo, ampak narobe, vsled draginje ie nastala potreba po večjih množinah papirnatega denarja. Od zmanjšanja te množine bankovcev torej ni nikakor pričakovati znižanja cen. Narodno - gospodarski zakon glede ponudbe in povpraševanja je brez učinka v slučajih, kjer ima prodajalec monopol, t.j. izključno možnost prodaje radi pomanjkanja blaga tako, da zamore poljubno višati cene žlv-Ijenskih potrebščin, dočim si rnora kupovalec priskrbeti denar za iste za vsako ceno. Ako hoče torej država doseči splošno znižanje cen. ne doseže tega z omejitvijo tiskanja bankovcev. marveč s tem, da prepreči, da lastniki neobhodno potrebnih živil in drugih potrebščin in neobhodno petrebnih delovnih moči izkoriščajo svoj monopoiskl položaj v to, da zahtevajo vedno večje In večje cene. ★ H- l jubljanski trg. Mesa vseh vrat je na trgu dovolj. Kvaliteta govejega mesa v splošnem ni prvovrstna. Cena zadnji del 30 K, prvi del 28 K. Vsled sdo različne kvalitete govejega mesa se bo morala uvesti klasifikacija ki kvaliteti primerno določiti cena. Slanina ua trgu zaostaja, ker ni kupcev. Plačuje se povprek po 48 K kg Svinlsko meso se ie pričeto močneje kupovati, cena (. vrste 32 K, II. vrste 30 K. Telečjega mesa je na trgu v izobilju: cene I. vrste 24 K, II. vrste 22 K. Vsled onemogočenega Izvoza je pričakovati zopetnega padca cene telečjemu mesu Z jajci Je bB trg ta teden vsaj delno založen po čemi 2 K za kos, ker se je preprečilo prekupčevanje jajc po kolodvorih s tem, da je tržna straža od vsakega vlaka vlaka privedla kmetice na trg. Občinstvo te prosi, naj naznani vse one prekupce po mestu, ki brez obrtnega dovoljenja kupujejo jajca in zbirajo zaloge. Ime ostane tajno. Sadni trg pojenuje in se donašajo le še jabolka slabe kvalitete po ceni 8—10 K kg. Mlečne preizkušale zadnlih 14 dni so spravile na dan zopet nebroj potvorb. + Ceue poljedelskih pridelkov od 11. t. m. Soinbor: Živahno povpraševanje, cene zvišane. Pšenica 1000—1010 K, koruza Iranko vagon 400—410 K. Avstrija kupuje blago. Včeraj sc je sklenilo mnogo kupč'J za koruzo. — Vlnkovcl: Povpraševanje po koruzi traja še nadalje. Cena koruze je 425 do 440 K. Pšenica notira 1020—1030 K, oves 360—-365 K. Zadnje dni jc bila prodana večja množina koruze v S vic o. H- Stanje Narodne banke SHS od 22. m. m. je bilo sledeče: Kovinsko kritje je znašalo 436,189.191.19 din. Posojila na menice so znašale 203,574.860,34, a na vrednostne papirje 23,736.133.02 din. Bankovcev Je bHo v prometu za 3.353,042.950 din. tj. za 13,313.145 din. manj, nego po zadnjem Izkazu banke od 15. m. m. + Prost izvoz žita. Gospodarsko-finan-čtu ministrski komite je skleuil, da so koruza, ječmen in oves prosti izvozne carine in davita na poslovni obrt. + Konferenca o pomorskem hrodarstvu. II. t. m. se je zače'a v ravnateljstvu državnih železnic pon predsedstvom g. Jeliča konferenca posebne komisije, katero je sklicalo prometno ministrstvo radi reguliranja važnih vprašanj pomorskega bro-darstva V komisiji se nahajajo zastopnic vlade, delegat pomorske oblasti v Bakru, zastopniki vseh ministrstev hi zastopniki domačih parobrodnih družb. Na konferenci bodo obravnavali vprašanje organizacije obalne In prekmorske plovbe ter socijalna vprašanja pomorščakov. Rezultat konference, ki bo trajala okoli 10 dni, bo poslan vladi. me je. Neumnost! Kolikokrat si že slišala Marjeto vpiti. Saj zdaj molči. Da. toda vedeti moram, ali je bila res ona; reci vendar kotnu. naj pogleda. Na ustnicah gospe Gretorexove je zaigral prezirljiv smehljaj. Naj bo, je dejala, da se pomiriš. Mignila je lakaju, velela mu nekaj in se obrnila nato k svojim gostom. Genovefa je hotela slediti njenemu zgledu, toda telo je bilo očividno šibkejše od volje. Vsa bleda je obsedela v svojem naslanjaču in le s težavo je izdavila včasi kako besedico. Njeno oko se je tesnobno upiralo v vrata, kakor bi ji viselo življenje na novici, ki jo prinese lakaj. Kameron. ki ni prezrl ničesar. Je odgovarjal gostom s podvojeno -vljudnostjo in priiaznosria da M vsaj i+ 600 vagonov petroleja za Jugoslavt« lo je dospelo iz Amerike na Reko, Pričakovati je, da bo ta velika množina vplivata na znižanje sedanjih visokih cen petroleja, + Bencina dovolj. V Ljubljano je dospelo 40 vagonov bencina. + Zadružna banka v Ljubljani se ji ravnokar vpisala v zadružni register. Člani upravnega sveta so livarski mojster Iv. Jager, odvetnika dr. Jelenc in dr. Majaron, ravnatelj Kmetske posojilnice dr. Kersnik, trg. Sim. Kmetec, obč. svetnik lv. Kocmur, bivši minister A. Kristan, ravnatelj dr. Fr, Petrič in Miha Rožanec. + Nova podjetja v Mariboru. Na K<>-roški cesti bo v kratkem dograjena tvor« ntca za električne žarnice »Eiektra«. — V Bistrici se gradi ua mestu bivše nemške ta-brike za cikorijo tvormca za akumulatorja in kovinske izdelke za svetilke. Obrat v »Elektri« se prične že v maju, v »Akumulatorju* [>a julija. Obe podjetji sta slovenski. + Nove družbe v Dalmaciji. Mini str« Stvo trgovine je odobrilo osnovanje »Brodarske delniške družbe Boka« s glavnico l milijon 500 tisoč dinarjev in osnovanje »Bračko-amerikanske banke« d. d. v Supe-taru ua otoku Braču s temeljno glavnico 4 milijona kron. + Velik vrt za zelenjavo v Bački Nekaj osijeških trgovcev je vzeto v zakup od veleposestva Dalj 300 jutrov gozda onstran Donave v Bački. Oozd bodo iztrebiti in zemljišče preuredili v veiUt vrt za zelenjavo. + Odredbe proti tihotapljenju »ožigosanih kron. Finančno ministrstvo jc odredilo najostrejše ukrepe proti vtihotapljenlit nežigosanih kron. Id se vrši posebno v oni del Dalmacije, Id pripade po rapallski po* godbi nam. Te dni so zapleniti finančni kontrolni organi dvema osebama za 3 In pol milijonov nežigosanih kron, + Osijek je plačal davk* lansko leta ▼ celem 12,122.603 K. Na osebo je prišlo 3900 K. * + Svetovna produkcija rlua. Vsa svetovna produkcija vina se ceni na 150 milijonov hetotltrov. Od teh spada 47 milijonov, torej skoraj tretjina, aa Italijo, Francija, Italija in Španija pridelajo skoraj tri četrtine vsega na svetn pridelanega vina, V Italiji se nadeiajo za v bodoče še večjega pridelka vina ter se v to svrho tniea, krvno pečajo z vsemi uredbami za pospeševanje vinoreistva. + Amerikanski izvoz premoga. V minulem letu se je izvozilo Iz Amerike 34 milijonov ton rjavega premoga. Črnega premoga in antracita sc le izvozilo 930 milijonov ton. Lansko leto se je največ premoga izvozilo v Francijo, Italijo, Švico iffl Skandinavijo. Cena rjavegu premoga je biia 8.25 dolarjev za tono. Antracit je ve« Hal 9.44 dolarjev za tono. 4- Izvoz češkobtovaškega sladkorja v. Francijo. Francoske rafinerije so sklenile * češkoslovaško komisijo za sladkor pogodbo, po kateri dobi 430.000 centov sladkorja za povprečno ceno med cenami, ki so r Parizu in New Yorku. Za isto ceno dobe lahko tudi še nadaljnih 430.000 centov. + Pridelava hmelja v Češkoslovaški t, 1920. Lansko leto so pridelali v Češkoslovaški 120.000 bal po 50 kg hmelja. Skorove* hmeij je namenjen za izvoz v Anglijo ta Amerika + Dobava španskih lokomotiv iz Nemčijo. Španske železniške uprave so naročile pri različnih nemških ervdkah 79 lokomotiv. Dostlvttev teh lokomotiv s« mora Izvršiti v času 6—10 mesecev. + Deficit francoskih železnic. Deficit f-anooskih železnic leta «920 znaša dve milijardi 801» milijonov Irankov. + Zvišanje davka na tobak v SvicL V. Švici je zvišan davek na navadni tobak od 70 na 600 frankov za 100 kg. KDOR JUGOSLOVAN, TA MATICE ČLANI ■ '--j— popravil tisto, česar od Genovefe v njenem čudnem stanju ni Bilo pričakovati. Že ji je hotel preu»~gati. da jo spremi sani v njeno sobo, ko se je zdaic: zbudila iz svojega mrtvila. Vstala je, zamrmrala nagel izgovor in odhitela k vratom. Soprog ji je hotel slediti, ali gneča je bila tolikšna, da jo je izgubil izpred oči. Kmalu nato jo je spet zagledal na stopnicah ter videl, da stooa naglo in trdno navzgor. Zaman se je pehal za njo; prijatelji in znanci so ga ustavljali s svojimi šalami in čestitkami. Tako Je minilo nekaj minut, preden je dospel do vrat njene sobe. Bila so zaklenjena. in nihče se ni odzval njegovemu ponovnemu trkanju. Ves vznemirjen iu razburjen po tem novem, nepričakovanem dogodku. je stresel kljuko in zaklical Genovefo do imenu (Daljo prih.) ■ j, ■.,» ■■ .....1...1 TlidaBPM—MMIiII milIMiML liTiu--- Tisti krik! je zajecljala. Strah Razna poročila. Dnevne vesti. Ljubljana. = I)r. Oražen na mrtvaškem odru. Kako priljubljen je bil umrli st.-kolski vodja med Ljubljančani, kažejo množice naroda, ki so obiskale vceral niejrov dom na Zelenem hribu, da počaste še enkrat plemenitega večni rn3 m SC £oslove od "jejra za 'ecno. Ob mrtvaški postelji so držali častno stražo Sokoli in akademiki. Uanes zjutraj prepeljejo truplo v Narodni dom. kjer bo izpostavljeno in nostopno občnstvu do pogreba. = Instalacija novega evangeljskega župnika Herberta Langerja se vrši danes ob 10. v evangelijski cerkvi. ■— O. prot dr. Ivan Žolger bo. LineJ 16. A m. ob 11. v zbornici nastopno predavali«- Novo meddržavno pravo. Pevci vseh ljubljanskih pevskih dru- «b 3 *ni\n^Udn° va*5i^°» da sc zbero danes pre<* Narodnim doinom, kjer sc — Iz oporoke dr. Oražna. Kakor smo že včeraj poročali, je zapustil umrli dr. Oražen vse svoje milijonsko premoženje medicinski fakulteti v Ljubljani za zgradbo dijaškega doma. Pokojnikova določba pravi: »Vse svoje premično in nepremično premoženje zapuščam medicinski fakulteti v Ljubljani, katera naj uporablja to premoženje za ustanovitev In vzdrževanje zavoda: »Oražnov dijaški dom«, v katerem zavodu naj dobe prosto stanovanje v prvi nezakonski, ubogi medicinei slovenskega. srbskega in hrvatskega plemena, ki študirajo v Ljubljani. Dr. Oražen si je s tem svojim človekoljubjem postavil najlepši spomenik. Koristil s tem ne bo le potrebnim dijakom, ampak vsemu narodu, ki mu bo vzgojil dobre zdravnike. — Dalje je volil dr. Oražen svoji gospodinji M. Kajtna. ki je služila pri njem 15 let, 30.000 K hišni T. Primožič 15.000 K in več oprave. Obdaril je tudi vse druge svoje .uslužbence. — Občinske volitve v Sloveniji. Občinske volitve v Ljubljani bodo po dosedanjih dispozicijah v torek 26. aprila. — Ostale volitve se bodo izvršile v dveh ali treh etapah In sicer najprej po mestih in večjih nrajih, potem po manjših občinah. ■Vse volitve bodo končane do srede maja. — Glavno zborovanje nar. soc. stranke se vrši, kakor smo že poročali. v Ljubljani 19. in 20.t . m. V soboto 19. bodo dopoldne in popoldne referati v Nar. domu. zvečer družabni večei na čast češkim gostom v vel. dvorani Nar. doma, v nedeljo 20. pa javen manifestacijski shod v vel. dvorani Uniona. Na shodu poročajo senator Vaclav Klofač. dr. Rybar in posl. Deržič. — Protestni shod proti kultume-ipu boju, ki se hoče uvesti v našo politiko, sklicuje za danes dopoldne ob 10. v ljubljanski »Union« načelstvo SLS. Govorili bodo predsednik Smodej, dr. Gosar, in Fr. Bore. — Večina slovenskih poslancev ▼ ustavotvomi skupščini se odpelje danes zvečer v Beograd z brzovla-kom. Poslanci so bili pozvani tako od svojih klubov, kakortudi od predsedstva skupščine. Seja se bo vršila V pondeliek popoldne ob 4. — Za notarskega namestnika v Logatcu je imenovan notar Fran Tavzes v Idriji. — Premestitev c|v. komisarja za Prek. omrie? Iz Prekmurja nam pišejo: V zadnjem času se razširjajo po Prekmurju vesa. da misli vlada premestili civ. komisarja v Muski Soboti, g. Lipovška in njegove-ga namestnika v Dolnji Lendavi g. Kandriča. Prepričani smo, da vlada tega ne bo Storila, ker ji pač mora biti znano, koliko zaslug imata ravno ta dva gospoda, da so se razmere v Prekmurju konsolidirale, da sa ie povzdignila narodna in državna ai-vest in se uredile gospodarske razmere. C« kdo pozna Prekmursko ljudstvo, njegove težnje la potrebe, sta to gotovo omenie-■a gospoda. Zato jima tudi ljudstvo zaupa !■ linia je hvaležno za niiltov trud. Vsak. ki bt st želel tzpremembe na teh mestih, mora računati z nevotjo ljudstva, kar bi bilo le v kvar narodni idej). zapoje žalostinka dr. Orafntt, Informacije na licu mesta. — Jezikovno vprašanje In ustava. O tem priredi društvo Pravnik diskusijo v ponedeljek 14. t m. ob 5. pop. v Justični palači soba št. 79. Poročevalec: g. mn v. prof. dr. Stanko Lapajne. — Veselični davek v Ljubljani. Z aa-redbo deželne vlade se Je dovolilo mestol občini, pobirali veselični davek do konca leta 1923. — Nepošten vojak. K tozadevni včerajšnji notici nam poroča poveljnik garnizijskih zaporov sporazumno s policijskim ravnateljstvom, da se je zgodila pomota, ker je ime! vojak dovoljenje, ozir. naročilo, da ponese naredniku na grad nahrbtnik živil, ki jih je narednik prejšnji dan pni trgovca nakupil. — Od doma je pobegnila na GUncah pri Ljubljani 18 letna hči vpokojenega stražnika Ana Drešar. Dekle ie srednje postave, okroglega, zdravega obraza, sivih od, ima dolge, blond lase, pletene v dve kiti, zlate uhane z modrimi kroglicami. — Pokradeno perilo. V noči 10. t. m. je nekdo v Knafljevi ulici pri ftn, uradniku B. pokradel na vrtu sušeče se perilo, kakor 6 parov ženskih, 5 parov moških nogavic, nočno haljo, volneno dekliško obleko L dr. — Tatvina kolesa. Dne 7. t. m. Jo bilo 'rt veže Novljanove gostilne v Medvodah ukradeno črno pleskaoo kolo, kj ima na zadnjem kolesu v notranjem delu zapisano ime lastnika »Ladislav Slabo«. — Tatvina v cerkvi »v. Jakoba. Dne 10. t. m. je nekdo v župni cerkvi prt Sv. Jakobu ukradel s stranskih oltarjev dva prta, vredna 500 K. Prta sta po 2 m dolga in 1 m široka, rjavkaste barve ter imata všite raznobarvne cvetlice. Maribor. Utrni je v Mariboru v 66. letu starosti g. Anton Kallster. bivši podpredsednik Tržaške hranilnice in posojilnice ter znan rodoljub. P. v m.! Članica mariborskega narodnega gledališča ga. Berta Bukšekova praznuje 22. t. m. 20 letnico svojega umetniškega delovanja. Pri tej priliki se uprizori v gledališču Vojnovičeva drama »F.kvinokcij«, v katerem nastopi ga. Bukšekova v vlogi Jele. Jugoslovanski komorni kvartet nam pošilja z ozirom na notico v petkovi številki našega lista naslednji pooravek: Kvartet ni odpovedal koncerta in tudi ne ve, kako pridejo v zvezo s to vestjo dvojezični plakati. ker aranžma ni v njegovih rokah. Izsledena tatica. Svojčas je bila g. Janku Troštu iz Trsta ukradena večja množina perila. V soboto pa je javil lastnik hiše v Vrazovi ulici 3, Krištof Hutter, da je našel v svoji drvarnici skritetra več perila. Preiskava na iicu mesta je dognala, da je perilo, v vrednosti okrog 1500 K, last g. Trošta. Kot tatvine osumljeno so aretirali Huttcrjevo služkinjo Katarino Stoparko, ki je tatvino priznala. Pri njenih stariših. ki stanujejo v Radvanju, so našli še več drugega .perila, ki ga je nakradla drugod. 35 letnico stnžb« ic obhaja! dne 6. t. »n. revklent južne železnice e. Rametli v Mariboru. Priljubljenemu In zaslužnemu Jubt-larju so priredili v Narodnem domu prisrčno slavnost z lepimi nagovori in darili. »Veliki kabaretni večer« se vrši 14. t nt v do rani slov. nar. gledališča v Mariboru pod vodstvom režiserja g. Jos. Povheta. Sodelujejo: g. Rado Železnik kot gost, ga Lucija Ožegovičeva, g. Šimenc, g. Pečnik, baletni mojster In g. H. O. Vogrič, kape!ude slov. nar. gled. v Mariboru. Spored Je ve-lezabavcn In vsczkozi dostojen. Začetek točno ob 20. url. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni slov nar. gledališča. Celje. trn* zastava plapola raz Mar. doma ob prtJikrt smrti dr. Ivana Orožna. Mestno gledališče v Celj«. V sredo 16. t. m. premijera »Gospodje sinovi«. Veseloigra v 3 dejanjih. Spisala Walther hi Stetn. Abonma. Epidemija koc je po mestu nekoliko po-jenjala, zadnje dni ni bilo novih slučajev. jajca so se pojavila zopet na našem trgu v večji meri. Seveda »o teta sedaj po presledku, ko so iz tega popolnoma Izginile, po 3 K komad, dočlm so se preje prodajale po 2 K. Požar v mestnem gozdu. V petek 1L t m. okrog poldne je nastal požar v mestnem gozdu v Pečovniku, ki je napravil precej škode. Požarni brambi se je s trudom posrečilo pogasiti ogenj. Stepli so se enega zadnjih večerov neki vročekrvneži pri železniškem viadukta pr] Voglajni. Mir med pretepači Je mora.a napraviti straža. Izpred celjske porote. V četrtek se Je pred porotniki zagovarjal Prane Kaluža, obtožen več tatvin, katere je izvršil v občini Sv. Krištof pri Laškem. Ukradel je tam nekemu posestniku tudi enega konja. Doba 'e 5 mesecev težke ječe. — Istega dne se te radi posilstva zagovarjal Karol Gorjup. Svoje dejanje je izvršil na neki mladoletni deklici blizu Konjic. Prejel ie 18 mesecev težke ječe. — Prane Kolenc, posestnik iz Rečice ob Savinji, se je zagovarjal zaradi poneverbe. Bil je v Ameriki in se je tekom lan skega leta vrnil domov. Nekateri tamkajšnji Slovenci iz njegovega domačega kraja so mu Izročili skupno 250 dolarjev, katere bi naj vzel seboj ter Jih doma oddaJ njihovim sorodnikom. Tega denarja pa ni oddal, ampak si ga je prilastil, kakor navaja obtožnica. V kronah Je znašalo takrat 250 dolarjev 33.800 K. Porotniki pa so krivdo zanikali, nakar je bfl obtoženec oproščen. Zenske pa, katere je opeharil za dolarje, pa so mu voščile z jokom, naj mu na »duši zgorijo«. — Porotna sodišča bo menda treba kmalu vreči med staro Sar«. V najem odda mestna občina celjska za pet let klet v grofiji. Ponudbe je vložiti do 2S. t m. Primorje. Aneksijska proslava v Trstu se bo vršila po poročlih italijanskih listov 20. t. m. Slovenske pridige v cerkvi sv. Antona novega v Trstu so na ukaz škofa Bartomassija prepovedane. Tržaški fašisti so se razdelili v dve skupini. Vsaka grupa bo imeia odslej delokroR zase. Ta dogodek je v zvezi z akcijami, ki jih nameravajo i/vesti fašistf v času volilne borbe na Primorskem, posebno v Trstu in okolici. Amnestija. Italijanska vlada je do-Kotovila načrt glede pomiloščenja političnih in drugih kaznjencev iz anektiranega Primorja. Ce bo načrt sprejet, pride domov marsikateri jugoslovanski »Sicilijanec«. KOLO SLOVENSKIH SESTER. Sestre v »Kolo«! Kakor smo v času majniške deklaracije klicale naše žene in dekleta, da so hodile od vasi do vasi in zbrale 7 debelih knji? podpisov, tako še glasneje kličemo sedaj: »Sestre, v »Kolo« se vstopite! Pripovedujte, spominjajte vedno in vsakogar na koroško in jadransko tragedijo. Opozarjajte vsepovsod, da sta 10. oktober in 12. november 1. 1920 za Jugoslovane dneva najhujše nesreče in največje sramote. Poučujte, razlagajte, da mora spomin na ta dva najstrašnejša dneva združiti Slovenke vseh vrst. vseh slojev, vseh prepričanj in vseh starosti v močno nepremagljivo enoto. In ta enota se imenuj Kolo slovenskih ali še bolje Kolo jugoslovanskih sester. To veliko Kolo naj zastavi vse moči. da si vzgojimo krepko, zdravo, požrtvovalno poko-lenje. ki mora izvršiti delo našega odešenja. mora maščevati naš Vidov dan in naše Kosovo. To, sestre, si priseženio. ko sc 20. t. m. združimo v ogromno Kolo. Zato. sestre, pridite na dan 20.t. m. v Ljubljano, vstopite v naše Kolo! Ustanovni občni zJjor se vrši 20. l. m. ob pol 2. popoldne v Narodnem domu v Ljubljani. Članice, ki se .peljejo po južni železnici, dobe na društveno izkaznico na domačem kolodvoru polovični vozni listek. Članice pa. ki se peljejo jio državni železnici, naj kupijo cel vozni listek v Ljubljano. Pri ustanovni skupščini pa dobe potrdilo, da so se res udeležile shoda. S tem potrdilom dobe udeleženke prosto vožnjo v domači kraj. To velja tudi za učiteljice, ki se vrnejo po velikonočnih počitnicah na službena mesta. Prijave članic in udeleženk shoda naj bodo jasne In točne. Poleg imena se mora navesti tudi stan. Uradne ime Kola slov. sester so vsak ponedeljek. torek in petek od 4—5 popoldne na magistratu v 2. nadstropju. »Kolo« opozarja vse članice, da se vrši brezplačen teoretičen in jraktičen pouk srbohrvaščine vsak ponedeljek in petek ob 8. zvečer na I. mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu v 11. nadstropju. Šport in turistika. »Šport« Izšla Je II. številka »Športa«, naše najlepše llustrovane revije. Vset>1 n j ima sledečo: Zenski šport. Orientacija. Glavna skupščina LNP, Šport v Afriki tn pregled športnega gibanja. Prinaša tudi krasne slike Iz zimsko-športnih dni v Bo« hinju. Naročajte se na »Šport*. Sokolstvo. S1A0I I, vabi vse člane k predavanja V torek 15. tm. ob 8. zvečer v društvenem lokalu Trg. Tabor 2 o umrlem bratu dr, Oražnu. Po predavanja debatni večer o razmerju sokolstva do klerikalizma. Vselovanski sokolski zlet v Chicaga. Meseca julija se vrši v Chicagu vseslovanski soklsk: zlet To bo prvi sokolski zlet Y. Ameriki, ki bo gotovo mnogo pripomogel k medsebojnemu spoznavanju ameriških Slovanov. POSUITF. NAROČNINO! Mali oglasi. Proda se: LEPO POSESTVO 6 Jobov polovico gozda, lepa zidana hiša, 15 minut od postaje Poljčane poleg okrajne ceste r.do pripravno za obrtnika naprodaj. Cena po pogodbi. Vprašanja Kart Sima Poljčane*. 422 TRGOVSKA HIŠA dobro vpeljano mesto tudi za cmero, vet tke kleti, s posodo, odlični trgovski lokali, s velikim dvoriščem in vrtom. — Najemninske volehiše z alt brez vrta — ves konfor. — Oddaja trgovine — dobro mesto. — Kompani«« za trgovino se išče. — Prodaja kavarne ali jih da>ie v najem. — Vila ob parku, lepo stanovanje 6nore se takoj »seliti) 500.000 -600000 K. — Ekonomsko posestvo, krasne njive travniki, sadni nasadi, veliko strojev. 46 vprežnih volov, 2 kravi, 20 glav mlajših govedi, 1 bik, 20 Juncev, 30 detavruh konj 280 prašičev e. c. — 8 stanovanjskih hiš. — Malo In srednjo veliko vla-stclinstve blizu Maribora, zelo lepo stanovanjsko poslopje. — Gozdno posestvo z ca 3000 jobov 50.000 K. Pripravno za posekn-vatL V etika gosposka hišo. — Menja se hiš* v Mariboru s enako v Nem. Avstriji. Znamko za odgovori — Reali tema pisarna »Ra-pid« Maribor, Gosposka ut 28. 422 CIGARETNI PAPIR OUesdmi pravi z vojakom In vodetdm tiskom, Abadie, Golirb, Altessc. Vse vrste stročnice št. 2 in 3. Venca m šopke za neveste. Velikonočne In umetne razglednice. Svilen in krop papir, pismen papir v mapah kasetah in 100-100. Peresa, svinčnike, radirke, kamenčke, tablice, kredo, pečatni vosek, črnilo in vse v papirnato stroko pripadajoče blago. Po solidni ceni razpošilja na debelo Urauus-Paptmica, Mestni trg tl. Ljubljana. o ui/sc pretakuteno, prev« MS chichiovo milo" z znamko ,Jelca*', ** pranje pertl*, katar tud! n »sata drugo »noženje v kuhinji In hm. Milo t »JELENOM* dobiva »e »ed*l por*od v naslednjih velikostih: Schicht V* £(/ komadi, .2-dslnL */* kg komadi, 4-delnL Zastopstvo za Slovenijo ima tvrdka 1. Globočnik in drag v Ljubljeni. Apretura ..... za usnje Lak................ za nanje VrhcUiiu , .... za usnje Krema (lerp.) .... za čevlje loščilo..............za parkete Plavilo ............za perilo v najbolJSI kvaliteti proizvaja Bi#Ak#kn tvorni«« kem. ■ r&fSBStSr n Izdelkov :: Tacen pri Ljubljani (Slovenija.) Fini emajllak, lak za polituro, lak za pode, pristen kopallak, lak za železo, lak za usnje, lak za kočije in raznovrstni drugi laki fine kakovosti po nizkih cenah pri IVO PREMRL ljubljana, Kolodvorska ul. 18. Mestrii stavbenik |BISgajfl!Čafka ivan tsnceif Z večjo prakso se sprejme takoj. Ljubljana, Slomškova ul. 19 Telefon 527 se priporoča za vsa gradbena dela, za napravo na-črtov in proračunov. :: Krznarstvo ? teslanaf na glavnem Matom t Ijlnliljanl. Najboljša voda za usta. — Odstranjuje smjesta neugodau dah. E. M. PENKALA 1 drug, Zagreb. Izjava. Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredil moj sin Jože na moje ime ter ludi ni upravičen sklepati kupčij v mojem imenu. Jože Svetič, pos. in trgovec Vrhpolje pri Kamniku. Gradišče it. 7. Sprejme v stroj kože divjnčin, katere popolnoma izgotovi v garniture. — Sprejme iste v moderniziranje. Šofer n priporoča Sas, kakoi vse vrste kakor tudi nogavico doma-?ega izdelka po zelo ugodnih cenah. za traktor (tovorni avto) s pri klopnimi vozovi se sprejme ta koj. Prednost imajo taki, ki so zmožni tudi pomožnega pisarniškega dela. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja 'in z zahtevo plače na upravništvo ^Jugoslavijo" pod šifro „Premogokop.“ v vagonih za oddati. Pismene ponudbe na: Prva mariborska tvornica briketov družba z o. z. Maribor, Grajski trg. j Ivan Bonač, Ljubljana. Večiko zalogo Ur vellkonoinih In drugih razglednic *Si pismenega papirje, kakor tudi vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov FRANC CERAR v STOBU pošta in žel postaja Domžale p. Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna deia ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa nsročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i Teržan v Prešernovi ulici št. 5, kjer se sprejema v sredo in soboto. y trgovini obiek Ferner, Maribor, Gosposka U3ica štev. 24. cigaretni papir In stroCnlee po zelo nlskl ceni priporoma tvrdka Kupim vsako množino 11 Jamski les se kupi tudi stoječ, svež ali suh, brzojavni drogi morajo biti borovi, smrekovi in hojevi od 7 do 13 m dolgi, od 14 cm naprej debeli na tenkem koncu, jamski les pa od 10 cm debel na tenkem koncu, 3 do 7 m ooig. Les mora biti v obeh slučajih olupljen. — Obvezue ponudbe z obvezno ceno franko v vagon naloženo, obvezna dobava roka na: i. KOROŠEC, lesna trgovina, BRASLOVČE. Rudolf Niefergal Maribor, Koroška cesta 1. »ga pralka In slrltae tekoCIne • r It, \ma v ialogj sirilni prašek In sirilne tekočine, cenejše in inočnejSe kakor !uji izvodi. - Zastopstvo za Slovenijo: D. Dimitrijevi#, Ljubljana, Bleiweisova 20. V ČEVLJE rse vrste, kakor sandale, bele letne ‘e vij e, najfinejSe ter delavske prodaja na debelo in drobno tvrdka A. OBLAT, Sv. Petra c. 28. Umerjene cene I Svarilo. Za mojo hčerko ANO K U N T A R A ne prevzamem nobena plačila, v slučaju, da kje napravi dolgove. Marija Kuntara talec. * Portlandcement, zidno in stresno opeko, cementno strežnike, ce-mentno-azbestni Skrilj (eternit), cementne cevi, drenažne cevi, apno, Watproof (cerezit), asfalt, izolirane plošče, lesni cement, pristno strešno lepenko št. 80, 100 in 120, strešni lak, katran, karbolinoj, gipa i. t. d. dobavlja Ljubljanska komercijalna družba Ljubljana, Hleiwcisova cesta 18 Priporočam cigaretni papir . mi i 180 100 1611 i mtm IIUU |UV, in stročnice „Abadie, Allesse, Sunetla, Jakobi", kakor tudi pisemski papir, črnilo, kremo za čevlje „Cipulin, Ilirija in Jurjevo“, kolomaz, pralno in toaletno milo po najnižji ceni. Solidna postrežba. Razpošilja tudi po pošti. A. ERKER, Llufellana SSomSitova ul. 11 Razglas. Na temelju drvosečne osnove za leto 1921 in 1922 odobrene po .Okrajnem glavarstvu v Krškem St. 1360/2 z dne 4. marca 1921 — proda se na veleposestvu .Hotemež in Novigrad* pri Radetali Zidan-most na Dolenjskem — potom pismene oferlne licitac je sledeča množina in kakovost lesa na štoru i in sicer do: 10001 m\maa piata«sa lesa cii 10 tm na Mm kcntu. n »» •» ** »i » i» tf »» m »» »» »» » ti n n n i> » ti Kino - poslovodja je tudi državno izprašani kino-operaleur z večletno prakso išče nameščenja. Nastop evenluelno takoj. 1 — Cenjene ponudbe pod štev. „i:62“ na upravništvo »Jugoslavije". 1000 vagonov sladkorja „krislal“ 99°/o belgijske provinience oddaja za marec po ceni 24’— kron S. H. S. prosto vagon Postojna. ALBIN AN ŽIC, veletrgovina, TRST. ltr/.ojavi: Anž 1^, Serrola, Trst. Nadpaznik i» paznik se sprejmeta za manjši premogokop na Štajerskem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je poslati na upravništvo »Jugoslavije* pod „premogokop“. — Oglasijo se naj le iz-:-: vežbani rudarji. :-: Koloture za štednfake (Herdringe) rešetke za peči (Roste) i sav ini trgovački lijev izradjuje i dobavlja: limonica M\m Ji Eli", ttiniie Mm u Nnm. 2600 Df Mimga Cena naj se loei, po kakovosti lesa in sicer za 6mrekovino, borovino, bukovino, lirastovino in cerovino. Po sprejemu oferte se vloži 10% var58ine v višini celokupne vsote. Uprava si pridržuje pravico pri oddaji lesa - ne glede na najvišjo ceno posameznih ponudb. Interesenti se vabijo da vlože pravilno sestavljene In kolekovane ponudbe do 15. aprila 1921 opoldne pri gozdni upravi v Hotemežu, kjer so tudi natančnejši pogoji ca razpolago. Hotemež, dne 12. marca 1921. Hotemež". Jos. Stopar 1467 ntanufaklttna trgovina Liublj&na, Dunajska cesta Stev S. Gozdna uprava Moške klobuke priporoča d. Cadei, Lfubitairfca, f&estoti trg. Gg. klotuiarlem In trgovcem poS!2.tam na uhtovo vzorce. Prvovrstne letniki 190G, 1907, 1908, 1909, j 1910, 1912, 1913, 1914, 1915, if-feA nn v O "■ fl • ».<>, i9,7 im„ v i.™,.;,, pfa^ šivalne stroje ^ J. j na šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele V Llubifani. IkIc, olje itd. za vsakovrstne šivalne stroje po ugodni ceni priporoča Cena krasno vezani knjigi je IGN. VOK. Liubliana Sodna ulica št. 7. ns* SO kron. -aan ’ Tiskovine vseli vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno JULIO MEINL Da Do KAVA ČAJ KAKAO Centrala: Zagreb. Podružnice: Zagreb: Duga ulica broj 6. Ljubljana: Aleksandrova 1. Maribor: Gosposka ulica 7. Pečuh: Kraljeva ulica 19. JURJEVO terpentinovo čistilo za čevlje i iKiiil razpošilja glavna zaloga M. TREBAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Telefon 539. 1 1 Oljarna •----- Albert Stiger Slovenska Bistrica. Bučno 1 kilogram olje K 36'— Kronska znamka. aa&Mkii ■iiiiia«nii"m»i J Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo „Jugoslavije* v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružhice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. Mmm K krožnike in druge kuhinjske predmete, umivalne in popolne kuhinjske garniture v zabojih ali na cele vagone pbnuja za izvoz v Jugoslavijo WOYDINEK a spol specijalna veletrgovina s kamenino (Stelngut) El., Jeruzalemska uL 15. Kg kupuife impciVrsneES icozemsl^a milit, h\\\ lo Bi!« \i »etfko iraij«! w Vsaka eospetiinja eora dandanes Mediti, zato naj rabi samo ZLATOROG - MILO M ............ katčt o le v kakovosti vsem lihportirnniiB mEIons sajamčeno enakem sSoo ako ne boliš©. Glavno zastopstvo za Kranjsko :R.Bun€ in dSPlLSS« Uufeil®na, CŠQSjj$QSV&ft$ka €. 7. Tiska »Učiteljska tiskarna« r LiublianI, OdsrovnrnJ ur^njk An