SLOVENSKI ETNOGRAF LETNIK XVI-XVII:: 1963 — 1964 IZDAL IN ZALOŽIL SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ LJUBLJANA 1964 »Slovenski etnograf« izhaja letno v eni knjigi — paraît une fois par an Uredništvo in zamenjave — Rédaction et échange: Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, Prešernova 20, poštni predal 73, telefon 22-475 Uprava — Administration: Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, Prešernova 20 Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo avtorji SLOVENSKI ETNOGRAF LETNIK XVI-XVII 1963 — 1964 UREDNIŠKI ODBOR SLAVKO KREMENŠEK, BORIS KUHAR, MILKO MATICETOV, SERGIJ VILFAN, VALENS VODUŠEK ODGOVORNI UREDNIK BORIS KUHAR IZDAL IN ZALOŽIL SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI LJUBLJANA 1964 90921 VSEBINA TABLE DES MATIERES Boris Kuhar, Štirideset let Slovenskega etnografskeg-a muzeja ........ 5 Quarante ans du Musée ethnographique slovene " Marija Makarovič, Živijeuje in delo Borisa Orla .................... 7 Das Leben und Werk von Boris Orel Angelos Baš, Obuvala na Slovenskem v 15. in 16. stoletju .............. 23 Das Schuhmerk des 15. und 16. Jahrhunderts im sloroenischen Volks- gebiet Jože Dular, Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini.................. I 55J Wine-cellars owned by groups of neighbours from the eastern part of the Bela Krajina région Milovan Gavazzi, Etnografski film, njegovo značenje i primjene .... 57 Le film ethnographique, sa signification et ses applications Radoslav Hrovatin, Kvintna pentatonika na Slovenskem .......... 65 La pentatonique de quintes en SloDénie Vlasta Koren, Zbdrka brisač v Pokrajinskem muzeju za Pomurje v Murski Soboti...................................................... 89 Die Sammlung oon Handtuchern im Regionalmuseum in Murska Sobota Jože Karlovšek, Funkcija ornamenta in naš čas ................... 95 La fonction de l'ornament et notre temps Milko Kos, S kmečkih domačij v Hrastovljah iz dobe okoli 1300 ...... 103 Inventare der BauerngUter in Hrastovlje aus der Zeit um 1300 Slavko Kremenšek, Nekaj značilnosti sodobne sovjetske etnografije 109 Quelques caractéristiques de l'ethnographie soviétique contemporaine Zmaga Kuiner, Fekonja. Primer prevrstitve mrliške pesmi v pripovedno 115 Fekonja. Beispiel der Umroandlung eines Totenliedes in ein Erzahllied Boris Kuhar, Borovo gostiivanje. Ob spremembah, ki jih prinaša čas 133 Die Fôhrenhochzeit im Wandel der neueren Zeit Tme Kurent, Modularno oblikovanje lesenih koles vprežnih in ročnih vozil v Sloveniji .................................................... 149 Modulare Formung der holzernen Rader bei den Gespann- und Hand- magen in. Sloroenien Niko K u r e t, O nosivcih slovenskih šemskih običajev ................. 167 Vher die Trager der Sloroenischen Maskenbrauche Dušan Ludvik, Antično v ljudskem verovanju ...................... 179 Eléments antiques dans les croyances populaires Gorazd M a k a r o v i č , Panjske končnice štajerske ljudske slikarske delavnice ........................................................... 183 The painted bee-hive fronts from a popular painters shop in Styria Marija Makarovič, Deklica vojak. Poizkus socioi-psihološke inter- pretacije vprašanja ................................................ 191 The girl-soldier Milko Matičetov, »Pesme rezianske« Stanka Vraza (1841) ............ 203 7 -»Canti resiani« di Stanko Vraz Stane Miku ž. Nekaj narodopisnih drobtinic .......................... 217 Einige volkskundliche Beitrage Marjan M u š i č , Kalanov dom na Bukovici v Selški dolini.............. 229. La maison de la famille Kalan a Bukovica dans la vallée de Selce (environs de Skofja Loka) Anka Novak, Domače tkalstvo v gornjesavski dolini ................ 245 The domestic meaving in the upper Sava river volley Gaetano Perusini, Le oomdizioni di vita in Val Resta nel secolo XVI 257 Življenjske razmere v dolini Rezije v šestnajstem stoletju Peter P e t r ii, Vprašanje izvira predalčne stene ....................... 277 Der Fachroerkbau an antiken Hausurnen Ivo P i r k o v i č , O nastanku žitnega kozolca .......................... 289 The origin of the Slovene »kozolec«, (hay-frame) Angela P i s k e r n i k , Narodopisni paberki iz Lobnika pri Železni Kapli 307 Einige Besonderheiten aus dem Lobniktal in Karnten Branislav Rusić, Negdašnje vetrenjače u Makedoniji ..........'....... 317 The former windmills in Macedonia Ivan Sede j, Problemi raziskovanja slovenske ljudske arhitekture ____ 531 Problemes dans l'étude de l'architecture populaire slovene France S t e 1 e , Ljudsko izročilo iz Tunjic in iz kamniške okolice ...... 337 Volkstilmliches aus Tunjice und aus der Umgebung oon Kamnik Lovrenc Sušnik, Še en pustni lik: Šember — Schembart ............. 351 Noch eine Fastnachtsfigur: Šember — Schembart Fanči Š a r f , Vrste ognjišč na Slovenskem in njih današnje stanje ---- 359 The types of hearths in Slovenia and their présent condition Pavla Štrukelj, Poljedelsko orodje in priprave na Farorskih otokih^ 379_ The agricultural tools and implements on the Faroe islands Sergij Vilfan, Poljedelstvo na Slovenskem ............................ 391 Die Landmirtschaft Slomeniens im Lichte einiger Zehentvorschriften Peter V1 a h o v i ć , Krplje u Srednjem Polimlju i Potarju .............. 405 Les raquettes en usage sur le territoire du Lim moyen et de la Tara Ta knjiga ima 16 slikovnih prilog, 2 karti, 31 notnih primerkov in 99 slik v tekstu Ce volume contient: 16 planches, 2 cartes, 3/ spécimens de notes et 99 illustra- tions dans le texte LETNIK XVI-XVII je posvečen pokojnemu ravnatelju Etnografskega muzeja v Ljubljani Borisu Orlu BORIS OREL ŠTIRIDESET LET SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA Boris Kuhar Skoraj neopazno je šel mimo nas d letu 1963 jubilej Slovenskega etnografskega muzeja. Pred štiridesetimi leti — 17. julija 1923 je minister prosoete s posebnim odlokom postavil Nika Županiča za prvega hono- rarnega upravnika Etnografskega muzeja v Ljubljani, in ta datum je tudi uradni datum ustanovitve današnje osrednje slovenske etnografske muzejske ustanove. Pred tem je že deloval od leta 1921 Etnografski in- štitut v sklopu Narodnega muzeja. Ta je tudi odstopil novoustanovlje- nemu muzeju vse etnografske zbirke. Zbirati, ohranjati, proučevati in razstavljati etnografske predmete, tvorne spomenike slovenske ljudske kulture z vsega slovenskega ozemlja, to je bila naloga novoustanovljenega Etnografskega muzeja. Toda okol- nost, da ni imel svojih lastnih prostorov, in je moral ves čas, dolgih štiri- deset let, še vse do danes gostovati pod streho Narodnega muzeja, je .stalno ovirala muzej v njegovem razvoju. Toda po štiridesetih letih lahko z mirno roko zapišemo, da je Etno- grafski muzej povsem upravičil .moj obstoj. Kljub izredni prostorninski stiski, navkljub vsem težavam od kadrovskih pa tja do finančnih, je Etnografski muzej opravil pravo pionirsko delo na področju raziskova- nja ljudske kulture na Slovenskem. Danes predstavlja po zaslugi pok. ravnatelja Borisa Orla, ki je prevzel vodstvo muzeja po osvoboditvi, središče etnološkega znanstvenega dela in osrednjo etnografsko muzejsko ustanovo v Sloveniji. Zgodovina muzeja, to je sedemnajst letnikov Etnologa, s številnimi temeljnimi razpravami s področja slovenske etnografije. Pred nami je .¦sedemnajst letnikov Slovenskega etnografa, naše strokovne revije, ki si je ustvarila ugled doma in po vsem etnografskem znanstvenem svetu. Štiri- deset let Etnografskega muzeja, to je sto in stotisoče obiskovalcev, ki so si ogledali zbirke muzeja. To so številne razstave, ki jih je priredil Etnografski muzej in so vzbudile zanimanje naše javnosti. Število mu- zejskih predmetov se je v štiridesetih letih podesetorilo. In v muzeju je zbrano bogato gradivo dvajsetih strokovnih etnografskih ekip, ki so si- stematično raziskovale posamezna področja Slovenije. V zadnjih letih je muzej znatno razširil svojo dejavnost tako na znanstveno raziskoval- nem kot tudi na kulturno prosvetnem področju. Muzej uveljavlja so- dobne načine muzejske dejavnosti in svoje delo razširja na vso Slovenijo ter ga povezuje s sorodnimi institucijami. 5 Tudi svoj jubilej je Slovenski etnografski muzej proslavil z delom. O tem nam najbolj zgovorno pričajo štiri občasne tematske razstave v letu 1963. To so: Razstava »Slovenske ljudske maskea v aprilu, razstava »Ljudsko slikarstvo na Slovenskem«, v maju, razstava »Vraževerje na Slovenskem« v začetku decembra in še razstava »Južno Pohorje«, ki je bila odprta konec leta. Vse svoje delo pa so morali uslužbenci muzeja opravljati zaradi pomanjkanja najosnovnejšega prostora za delo pod izredno težkimi oko- liščinami. Zato je prav, da se vsi. ki nam je pri srcu razvoj slovenske etnografije, razvoj muzeja, ki bi naj o popolnosti prikazoval podobo slovenske ljudske kulture in njenega razvoj, zavzamemo, da tudi ta naša institucija pride čimprej do lastne stavbe, do primernih prostorov. Od teh je v veliki meri odvisno nadaljnje delo in sploh usoda Slovenskega etnografskega muzeja. Résumé Le Musée slovene d'Ethnographie fut fondé le 17 juillet 1923. Dans les quarante années de son existence, le Musée a rempli un vrai travail de pionnier dans le domaine des recherches sur la culture populaire en Slovénie. Aujour- d'hui, le Musée est le centre de travaux etho ogiques et l'institution ethno- graphique centrale dans la Slovénie. Son jubilée, en 1963, a été célébré par quatre expositions temporaines: Masques populaires Slovenes, Peinture popu- laire slovene, Superstition en Slovénie et Pohorje du Sud. 6 ŽIVLJENJE IN DELO BORISA ORLA Marija Makarovič Ko je 5. marca pred dvema letoma ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Boris Orel prvič občutil znamenja svoje hude bolezni, smo vsi njegovi sodelavci iz dneva v dan s strahom opazovali nagli razvoj te zahrbtne sovražnice. Od nas vseh je bil on edini še najbolj prepričan o svojem ozdravljenju, prepričan s tisto neutrudno silo svoje trdožive narave, ki ga je označevala kot človeka in kot znanstvenika. Toda to pot ni zmogel premagati strašne bolezni. Poslovil se je 5. fe- bruarja 1962. leta. Vsem, ki smo ga poznali, pa bo ostal zgled neutrud- nega, navdušenega in z vso ljubeznijo svoji stroki predanega človeka. Pri orisu življenja in dela pokojnega Borisa Orla se moramo omejiti le na najvidnejša dejstva, ki jih moremo povzeti v objektivno ugotovitev: ravnatelj dr. Boris Orel je bil do sedaj eden najboljših poznavalcev slovenske etnografije. S tega vidika lahko tudi razumemo njegovo zanimanje in obdelovanje povsem različnih panog etnografije, naj je šlo za duhovno, družbeno ali materialno kulturo. I Dr. Boris Orel se je rodil na Bmici pri Beljaku 2. marca leta 1903 kot sin železniškega uradnika iz Kranja in matere Ambrožičeve z Ljub- nega na Gorenjskem. Ljudsko šolo je obiskoval v Nomenju v Bohinju, v Šolskem domu v Gorici in v pripravljalnici prav tam. Tu je tudi opravil 1914/15. leta prvi razred gimnazije, 2. in 3. razred je obiskoval v Kranju, druge razrede pa je dokončal na II. gimnaziji v Ljubljani in tam maturiral 1922. leta. V naslednjem šolskem letu je opravil abitu- rientski tečaj na trgovski akademiji, nato je bil do leta 1927 uradnik Ljubljanske kreditne banke, od 1928 pa blagajnik Jugoslovanske banke, podružnice v Ljubljani, pozneje preimenovane v Hrvatsko deželno banko. Istočasno se je vpisal tudi na univerzo, v upanju, kot sam piše, da bo ob izboljšanju življenjskih razmer opustil službo ter se popolnoma posvetil univerzitetnemu študiju. Toda ta želja se mu ni uresničila. Le nekaj časa se je mogel posvetiti študiju literarne zgodovine, kjer je poslušal predvsem Izidorja Cankarja. Svoje nedokončane študije pa je vse življenje občutil kot neporavnan dolg predvsem pred samim seboj. Dosleden, kot je bil, ni čudno, da je v svojem petinpetdesetem letu, ko je opravil diplomske izpite iz etnologije pod A in umetnostne zgodovine 7 Marija Makarovič pod B, ustregel tudi formalnim pogojem. Se več. Že naslednje leto je pramoviral za doktorja znanosti na osnovi disertacije »Bloške smuči in vprašanje njih nastanka in razvoja«. V času okupacije je takoj po ustanovitvi Osvobodilne fronte v te- renskem odboru banke opravljal funkcijo vojaškega referenta, pozneje pa sekretarja in blagajnilca. V aprilu 1944. leta je bil aretiran, bil mesec dni v policijskih zaporih, nato pa odpeljan v Dachau in je tam prebil trinajst mesecev. Po osvoboditvi in vrnitvi iz internacije je bil nekaj mesecev sekretar začasne uprave Hrvatske deželne banke, član začasne uprave Splošnega jugoslovanskega bančnega društva, nato likvidator Hrvatske deželne banke. Politično je deloval na terenu Trnovo—Center, pa tuidi pri raznih kulturnih prireditvah. Septembra 1945. leta je bil dr. Boris Orel imenovan za ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani. Vzoren ravnatelj mu je bil nato sedemnajst let. Prav imenovanje za ravnatelja je pomembno za njegov strokovni razvoj in njegovo področno preusmeritev. Vsaj v glavnih potezah pa moramo prikazati tudi Orlovo pred- muzejsko delovanje, saj je bistvenega pomena za njegovo kasnejšo znanstveno' usmeritev. n že kot gimnazijec je bil član lutkovnega gledališča akadems'kega slikarja Milana Klemenčiča v Mestnem domu. Za sodelovanje je pridobil tudi pesnika Mirana Jarca; s tem se je seznanil v abiturientskem tečaju in si ostal z njim prijatelj do konca. Leta 1930 je z Mladenom Širolo iz Zagreba ustanovil Jugoislovansko lutkarsko zvezo in bil njen prvi tajnik. Ze takrat je zastavil pero in napisal v dnevnikih in revijah več poročil in poljudnih člankov o lutkovnem gledališču. Razprava »Lutkovno gle- dališče in Jugoslavija« je bila ob mednarodnem kongresu lutkarjev v Liegeu objavljena tudi v francoščini in v nemški reviji Puppenspieler. Orlovo ime je zapisano med ustanovitelji te revije in člani uredniškega odbora. V teh in naslednjih letih je napisal vrstO' člankov, s katerimi zahaja na področje slovstva, literarne kritike in celo filma. V tem predetno- loškem obdobju imajo Orlovi poljudno literarno filozofski eseji take značilne naslove: »O blodnjah mračnih sanjačev, Holderlin v starem stolpu in še kaj,« kjer je spretno nanizal, kot sam piše, »par utrganih stavkov iz načrta študijske razprave Človek in ideja«. V članku »Denar« na primer je mogoče opaziti Orlov čut in priza- devanje po etnološkem razlaganju zastavljenih problemov, kot to izraža naslednji odstavek: »Zamiotane mreže gospiodarskega življenja primitivni narod še prav nič ne pokazuje. On gre in dobrino neposredno konsu- mira: ujame ribo in jo poje. Najvažnejša početna črta civilizacije člo- veštva je iznajdba ognja. Ogenj uresničuje kovanje zlata in srebra. Vsa trgovina pa je bila prvotno menjalna trgovina, in iz najpriljubljenejšega 8 življenje in delo Borisa Orla menjalnega blaga se je izobličil denar. Za denar so uporabljali (še danes) narodi kože, živino, sol, školjke ...« V vseli teh spisih se kaže močno razgibana pokojnikova narava, ki skuša ob filozofskih razglabljanjih, polnih duhovitih misli, zapisati močno doživete obravnavane probleme. V njih se nam je razodel dr. Boris Orel, morda šele zdaj po smrti, kot filozofsko usmerjen, bister mladenič, ki je jasno oblikoval misli, »gnaoi od večnega iskanja resnice o večni nerazrešljivosti človeške narave«. Značilna za to obdobje so premišlja- nja, zapisana v takšni ali podobni obliki na več mestih, kot na primer v članku Lutke: »Večno živ človek, čigar življenje je faustovska borba za resnico in spoznanje in ki se upehan vrača tekač v areno svoje žalosti, obupa in težkih dvomov...« »doživljaš njihova življenja kot točo, vihar ali strelo. Ali kot roman in zamolklo pesem, da si ves pijan in vrtoglav od nje in večne nerazrešljivosti človeške narave.« Ce še nadalje prebiramo Orlovo razvneto in prizadeto pisanje v istem letniku Ilustracije, se nam zdi razumljivo, da je zapisal v članku »Ahasverstvo narodov, slovenski selOec, Božidar Jakac v Ameriki« na- slednje misli, ko je skušal razložiti problem slovenskega izseljevanja v Ameriko: »Eden glavnih činiteljev preseljevanja je v narodu samem, je blodni duh Ahasver. Preseljevanje, romanje, potovanje v mnogo- vrstnih oblikah je najboljša odtaknica in najčudodelnejši razplet za razna kroćenja, krize in napetosti, ki so večno v človeku in narodu. V vseh dobah obstoja pri vseh narodih romarski, izseljeniški tip, ki krije v sebi vse tiste mistične sile, ves tisti nastroj in usodno napetost, ki se sprosti v strastno željo po menjavi zemlje in ljudi...« Prav v istem članku se je bežno dotaknil etnopsihologije slovenskega kmeta, o kateri se je, tudi pri kasnejših srečaoijih s kmečkim ljudstvom, vedno rad po- govarjal: »Gorenjec: močno je privezan na zemljo in svojo domačijo, Amerika vrši pri njem relativno najmanj svoj žalostni odvajalni posel. Dolenjec: Amerika! Dolenjski človek je sončen, žalosten, močno čustven, neuravnovešen, bloden, čudaški. Na Dolenjskem je doma »deseti brat«. Na Dolenjskem je doma čudaštvo Krjavlja in romantika iz Tavčarjeve povesti »Otok in struga«. Belokranjec: Amerika, Amerika. On razžareva močno pravljičnost. on razpreja že mistično gledanje življenja. V njem zapojeta »Bog in človek« s tisto široko, ravninsko brezmejnostjo, ki jo odkrivajo le še besede ruskega človeka. O pojočih sirenah velemest go- vori s prav takim žarom kot o soncu, luni, in skromni idili svoje doma- čije. Belokranjec je že tip sanjača in »(modreca«, ki mu je tuja in daljna, trda in jeklena ter vsakih sanj in prividov sproščena beseda Gorenjca...« Ponovno se je vračal k opazovanju človeških značajev in njihovi reakciji na nekatere pojave v spisu Knjiga, kjer je nadvse zanimivo ocenil odnos Gorenjca, delavca, inženirja, trgovca, industrijalca, banč- nega upravnega svetnika in športnika do knjige, ter se je ponovno izkazal za dobrega opazovalca ljudi in ocenjevalca značajev. Se ob člankih, kot je na primer »Pustolovca Don Juan in Casanova na raztezalnici«, se je vedno čutil dolžnega opozoriti na nekatere pojave 9 i Marija Makarovič iz slovenskega ljudskega življenja: »In da ne pozabim rokovnjače, ki s svojim ubežništvom v gozdove in s svojimi postavami rastejo v tako slovensko posebništvo, da zaslužijo širše in globlje obravnave. Cmošolec, divji lovec, deseti brat, rokovnjač, fantastična, dinamična življenja, ki so vesoljna, pa so se na izrazito svojstven in svojevrsten način ute- lesila v našem narodu ...« Ob vsem tem raznovrstnem zanimanju lahko opazimo, da se je Boris Orel začel nagibati v etnološko smer. Sam piše, »da je že v času dela pri lutkarstvu začel vsestransko študirati -pravljico«. Tako lahko ugotovimo njegovo globlje, morda še nehoteno seznanjanje z mitologijo, legendami, verstvi in s šegami. Iz mladostnega, v vse smeri usmerjenega človeka tako spontano prehajia v stroko, ki ji je ostal zvest do konca življenja, dasiravno je večkrat, ves preobremenjen z delom, izjavljal, da bo nekoč še pisal o lutkah, športu, skratka o stvareh, ki so ga vzne- mirjale v mladosti. Med svoja premišljanja v naslednjih člankih vedno bolj vpleta ci- tate iz tuje etnološke, posebno mitološke literature, katere dober pozna- valec je bil že v tem času. Leta 1931 se pojavijo v Ilustraciji in v Dom in svetu sestavki, napisani z vidnimi etnološkimi prizadevanji, v katerih seveda po načinu tedanje dobe odseva romantično-idealistični odnos do obravnavanih problemov, kot na primer v spisu: O sneženem možu, ki ne more v mitos; Usoda maske; Iz demonskih svetišč v pustolovsko za- pi ot je; Bohinjski čudež; Maščevanje velikega Pana; Pierrot in Kolom- bina v Halozah itd. Prav v zadnjem članku ponovno spoznamo njegov smisel za preučevanje ljudstva, ko ponovno opisuje svoja doživetja ob srečanju s štajerskimi ljudmi: »Na večer sem bil povabljen na ,likof' ali na slavje ob končani trgatvi k odlični ptujski gospe. Berači, ki so čez dan brali grozdje in nosili brente, niso kar nič trudni. Plešejo. Njihov ples pa je čudno vrtenje okoli osi. Vrtenje brez forme, brez likov. Še bolj čudna pa je druga plat njihovega razveseljevanja. Ženske imajo veselje, da se preoblačijo v moško obleko, in moški, da skačejo v ženska krila.« Kolikokrat je že kot muzejski ravnatelj v času terenskih razisko- vanj v medsebojnih pogovorih s sodelavci bistro komentiral takšne in podobne navade kmečkega ljudstva, ko se je ves razžarel ob liku kakega kmečkega Krjavlja, vaškega Titira in Amarile! Zapišimo, da se v tem času izoblikuje Orlov kritični odnos do stvari, ki jih študira in opazuje, oblikuje se kar najresnejši in najpoštenejši odnos do vsake stvari, ki se je loti. Navedemo naj le kratek citat iz eseja Trudni oficir in demonični diletant Franjo Maselj-Podlimbarski: »Crni graben je ponižna slovenska dolina, široka za veletok, ki pa so jo ote- snili in pocrnili šele rokovnjači. Rokoivnjači so temna, še malo osvetljena podoba slovenskega uporništva, ena od mnogih krajnosti gorenjske trdobe in trmoglavosti... Težijo na Balkan k Hajdukom, ker njihovo bojišče je tisti kos naše zemlje, ki leži približno tam, kjer gorenjstvo prehaja v dolenjstvo, kjer se ne izostri ne živ tip Gorenjca in ne Do- lenjca ... Prvič in nezavedno je pisatelj v tej povesti (Potresna povest) 10 življenje in delo Borisa Orla udaril po enem izmed osnovnih gibal romantičnega romana — po mitosu, ki je daljna iztočnica za »praznoverje« in vero v vraže, v čemer je le prenapeti racionalist in nerodni prosvetitelj mogel videti grozečo ne- varnost ... Podlimbarskemu vzbuja spoštovanje tujina z vsem naci- onalno-orientalskim patosom in etnografijo: narodna pesem, gusle, hajduki, narodne noše itd., in še več, ta folklora mu postaja skoraj edini vidni in otipljivi izraz slovstva... Romana (Gospodin Franjo), ki se ga drži še starinska skorja tehnike pravljic. In to bi bil moral biti Fran Maselj-Podlimbarski, namreč: pisatelj pravljic in bajk. Zato je vsa nje- gova pisateljska tvornost, ki jo je izpričal v številnih avtobiografičnih povestih, zadeva njegovega fantomstva, prečudna zadeva diletanta v njem, ki je hotel oblikovati epično, a ni prišel preko pravljičnega koncepta...« Prvi članek z močnimi etnološkimi potezami pa je esej o Levstiko- vem Martinu Krpanu, kjer avtor razpravlja o ljudskem junaku z dokaj obširnim znanjem, ki si ga je pridobil pri študiju pravljice in pripo- vedke: »Levstikova junaška pripovedka o notranjskem velikanu Mar- tinu Krpanu menda nima slične vrstnice v indoevropski mitologiji in šele po raznovrstnih variantah (Krpan-kraljevič, Brdavs-zmaj itd.) se utegnemo približati njenemu mitičnemu izvoru, ki pa nas zaradi značaja splošnega vzorca nikakor ne zadovolji. Razlika med junaško-pripoved- niškim značajem Martina Krpana in srbskega kraljeviča Marka ali slovenskega kralja Matjaža je pač ta, da pripovedka o Martinu Krpanu predstavlja nedozorelo narodno pesem, medtem ko je ciklus pesmi o kraljeviču Marku in kralju Matjažu nesporno epsko čistejši in sklad- nejši, ker se je neko resnično dogajanje prevesilo v narodno pesem, v mitos. Problematičnost pripovedke o Martinu Krpanu ne obstoji samo v tem, da ima za svoje ozadje še preživeto anekdoto, ki ne more postati bajna, ampak v verjetni in še prav nič osvetljeni domnevi, da je ta resnična anekdota o slovenskem tihotapcu prerasla neki davni mitos, ki je bil v razpadu in je imel za seboj že veliko število razvojnih stopenj. In zaradi tega dejstva je nujno sledilo, da se je pripovedka nagnila v srednjeveški turnirski prostor dveh velikanov in v pravljično grotesk- nost, ki ji je satirična narava Levstikova dala plastičnejši in sočnejši izraz.« III Odločilno za pravilno usmerjanje Orlovega strokovnega zanimanja je bilo nedvomno tudi njegovo prijateljstvo z Rajkom Ložarjem in s pokojnim Francetom Maroltom. V medsebojnih pogovorih in na številnih skupnih potovanjih po slovenski zemlji so se Orlu zastavljala vedno nova etnološka vprašanja. Sam je omenjal, da ga je znanstvo s France- tom Maroltom pripeljalo ne le med Zilijane, o katerih je kratko pisal, marveč tudi k spoznanju »o važnosti znanstveno urejenega dela, o važ- nosti metode narodopisnega raziskovanja«. U Marija Makarovič Po vseh teh spoznanjih in prizadevanjih je razumljivo, da izide že 1933 v zborniku Krog prva Orlova etnološka razprava: Na robu sloven- ske legende. Tu na svoj način obravnava kulturnozgodovinsko ozadje naših božjih poti, h katerim se bo povrnil še v Maleševi reviji »Umet- nost«, kjer bo pisal o virih njihove ljudske umetnosti. V Sodobnost prispeva že naslednje leto »Pravljica v stiski«, za koncertni spored APZ pa napiše 1935 članek »O mitosu in kultih«. Za Maroltove Slovenske na- rodoslovne študije je 1936. leta napisal »Mitos o mostu«, ki ga je kasneje poglobil in poljudno predočil v Vodnikovi pratiki pod naslovom Al pejte, pejte trikrat skuz. Mitos o mostu je napisan z dokaj obsežnim primerjalnim gradivom pri slovanskih in drugih narodih ter pojasnjuje pomen mostu v ljudskih mitičnih predstavah, omenja poglavitna tol- mačenja te igre in končno osvetljuje belokranjski prizor, ki ga do tistih časov ni še nihče razložil. Ob tej in v naslednjih dveh razpravah »Od kruha do malega kruhka« ter »Carodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih ženitovanjskih običajih«, ki sta bili objavljeni v Etnologu, se nam predstavlja Orel kot etnolog z izdelano mitološko- historično metodo. Ob prebiranju prve ali druge razprave se zdi škoda, da Orel ni tudi pozneje nadaljeval pisanja v tej smeri. Saj je prav v članku »Carodejni obred in mit nakolenčiča« dokazal, da ima solidno primerjalno metodo, da zavidljivo pozna literaturo in da si je osvojil (takrat prvič pri nas uporabljeno) kartografsko metodo. Prav v tej raz- pravi je Orel razvil vse sile svojega znanstvenega duha in bo ostala z nekaterimi drugimi njegovimi klasičnimi primeri nadrobnega in solid- nega opisovanja zgled kasnejšim rodovom. V tem svojem predmuzejskem obdobju je Boris Orel daroval slo- venski etnografski znanosti prvi sistematični pregled slovenskih ljudskih letnih, življenjskih in delovnih običajev. Čeprav je prvi del običajev izšel že 1944, drugi pa 1952, torej takrat, ko je bil avtor že sedem let ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani, lahko tako v prvem kot v drugem delu sledimo isti sistem in podajanja ljudskih običajev, veli- kansko zbirko gradiva iz virov in literature ter raznih terenskih zapis- kov. To je do danes še vedno temeljito delo s področja etnografije, po katerem posegajo dan na dan strokovnjaki in nestrokovnjaki. Dosleden, kot je bil, je sam večkrat pokritiziral prav to delo, češ da ni povsem natančno navajal literature in da zaradi tehničnih ovir (vojna) ni mogel osvetliti izvira in pomena ljudskih običajev. Toda na to odgovarjamo: »Narodopisje Slovencev je še danes edino sintetično delo s področja naših običajev, delo, ki bi moralo v najkrajšem času doživeti ponatis ali ponovno obdelavo, da ne bomo zaostajali za drugimi narodi. IV Etnološke razprave v Etnologu in pregled ljudskih običajev v Na- rodopisju Slovencev nam predstavljajo dr. Borisa Orla še vedno kot vnetega raziskovalca ljudske duhovne in družbene kulture, na osnovi 12 življenje in delo Borisa Orla znanja, ki si ga je pridobil v prejšnjih letih in ki je nujno vodilo v pre- učevanje folklore; temu je ostal zvest do imenovanja za ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani. Zaposlitev v muzeju je bistveno spre- menila tudi Orlovo strokovno zanimanje. Sam je večkrat omenil, da ga je vsebina muzejskega dela prisilila, da se je preusmeril iz folklorista, kar je po srcu bil, v preučevalca ljudske snovne kulture. Prav ta pre- usmeritev pa je nadvse značilna za Orlovo predanost stroki in muzeju. Sam je večkrat poudarjal, da se je težko ločil od problemov, ki jih je študiral in o katerih je pisal v prejšnjih letih, in da se je preusmeril le zaradi nujnosti muzejskega dela in nalog, ki si jih je zastavil ob vstopu v muzej. Kako vneto se je spoprijel skoraj z vsemi problemi, z vsemi pano- gami ljudske snovne kulture, lahko vidimo skorajda v vsakem letniku Slovenskega etnografa, ki je prav po zaslugi urednika Borisa Orla prišel na svetlo že 1948. leta in je od takrat redno izhajal vsako leto do njegove smrti. Sebe in sodelavce je usmerjal v raziskovanje materialne kulture. Že v prvem članku, v uvodu k I. letniku SE »V novo razdobje« poudarja, »da mora delo na terenu obseči prav vse oblike ljudske kuilture, zlasti pa je treba posvetiti posebno pozornost tistim kulturam, ki so bile doslej najbolj zanemarjene, ki pa so izredno pomembne za razvoj ljudskega življenja. Tu mislimo predvsem na Ijudskoi materialno' kulturo in njene različne oblike, kakor so lov, poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vrt- narstvo, obrt, trgovina, skratka na pogoje materiailnega življenja, ki določajo ,fiziognomijo' družbe, njene ideje, njene nazore«. Že v tem uvodniku je tudi prvič določno opozoril na silno pomembno terensko raziskovanje slovenskega ozemlja s sistematično organiziranimi kolek- tivnimi in individualnimi raziskovanji. Z osemnajstimi rednimi ekipami, ki jih je vodil v razna slovenska območja, je to svojo zamisel teoretično in praktično najbolje izvedel. Kot urednik in idejni pobudnik revije Slovenski etnograf si je pri- zadeval, da so se po vrsti obravnavale najbolj zanemarjene panoge ljud- ske snovne kulture. Zato je značilno, da je skoraj vsakemu letniku na- pisal tudi »idejni« uvodnik, v katerem je povedal, kaj je bilo storjeno doslej v tisti smeri in kaj je treba še storiti. S tem je hkrati tudi opozoril na glavno tematiko letnika. Tako je napisal za II. letnik SE članek »Slovenska ljudska noša«, v katerem poudarja, da je bila v preteklosti noši posvečena še dokaj velika pozornost, vendar je ostalo mnogo poglavij še popolnoma ne- raziskanih, nekatera dela s področja noše pa bi bilo potrebno še pre- gledati in dopolniti. Iz nadaljnje vsebine Orlovega članka je potrebno povzeti, da je prvi opozoril, kako potrebno je raziskovanje slovenske ljudske delovne noše in noše, ki se nosi ob posameznih obredih in obi- čajih. Istočasno je še opozoril na vrednost slikovnega in arhivalnega gradiva. Njegovi najožji sodelavci smo lahko nenehno ugotavljali, da je bil Orel zelo dober poznavalec ljudske noše polpretekle dobe in da je 13 Marija Makarovič znal pravilno ocenjevati njen propad v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Žal je veliko tega znanja leglo z njim v grob. Še v istem letniku Slovenskega etnografa je opozoril na »Novo gra- divo o slovenski ljudski noši iz prve polovice devetnajstega stoletja«. Akti s podatki o noši iz leta 1838, ki jih hrani osrednji Državni arhiv Slovenije, so po njegovem mnenju »za slovensko etnografijo in folkloro pravo odkritje«. Zato je Orel tudi oskrbel vse izpiske o noši in druge etnografske podatke iz tega arhiva. Žal pa ni mogel uresničiti izdaje tega gradiva v posebni publikaciji, ki jo je že napovedal. Lahko za- pišemo, da je prav njegova delovna preobremenitev zadržala izdajo tega pomembnega gradiva, in bilo bi prav, da bi se gradivo objavilo iz Orlove zapuščine. K noši se je povrnil v spominskem zborniku Etnografskega muzeja v Beogradu 1953. leta. Tam ugotavlja slovensko ljudsko nošo v akvairelih Nikole Arsenovića. Da je tudi ta članek zelo pomemben, ker nam pred- stavlja redke barvne akvarele iz začetka prejšnjega stoletja in opozarja na nekatere razlike v noši, ni treba posebej poudarjati. Na področje noše, kot pravi Orel sam, pa sodi tudi raziskovanje slovenskih ljudskih smuči na Bloški planoti in v Vidovskih hribih. Edino Orlovemu znanstvenemu prizadevanju gre hvala, da je pravilno osvetljeno in raziskano prastaro smučanje na Slovenskem. O tej čudni hoji, kot jo imenuje Valvasor, je doslej najtemeljitejše delo o smučanju prav Orlova disertacija, katere izdaja bo velika pridobitev ne samo za strokovnjake, temveč tudi za smučarje in športnike, ki jim je pri srcu pravilna podoba o dobrinah naših dedov. V vsem nadaljnjem uredniškem delu pri SE in tudi v Orlovem oseb- nem odnosu do stroke opažamo, da se je trudil s sodelavci raziskati zanemarjene panoge slovenske snovne kulture. V članku »Domača de- lavnost in obrt v etnografiji« je dovolj jasno poudaril: »Etnografi ne posvečajo domači delavnosti in domači obrti takšne pozornosti, kakršno ti dve etnografski panogi zaslužita po svojem plamenu. V slovenski etno- grafiji smo se z domačo obrtjo in delavnostjo zelo malo ukvarjali. Obe- dve gospodarski dejavnosti sodita torej med najbolj zanemarjene panoge ljudske snovne kulture v naši etnografiji. Z domačo delavnostjo smo seveda mnogo na slabšem kakor z domačo obrtjo, o kateri imamo vsaj nekaj gradiva iz preteklosti...« To so očitna dejstva, na katera je lahko opozoril le človek, ki je poznal vsa področja snovne kulture. Zato je razumljivo, da je z nakazanih vidikov še v istem letniku SE prispeval članka o skoraj neznanih panogah domače obrti »Piparstvo na Gorjušah in v Bohinju« ter »O izdelovanju živinskih zvoncev v okolici Garij pri Bledu«. Znano pa je, da je ravnatelj Orel vrsto let zbiral gradivo predvsem o Ijubeiiskem lončarstvu, nadvse vneto zapisoval in dokumentiral pletenje najrazličnejših posod iz slame in viter ter se zanimal za izdelovanje različnega orodja, po delovnem programu, kot ga je nakazal že v uvodu o obrti. 14 življenje in delo Borisa Orla Nič čudnega ni, da je dr. Boris Orel ob ieb delovnih in raziskovalnih naporih že naslednji letnik SE posvetil raziskovanju poljedelskega orodja. V uvodniku »Poljedelsko orodje v slovenski etnografiji« ugotav- lja, da je bilo razno poljedelsko orodje doslej deležno zelo malo pozor- nosti. Z razpravo »Ralo na Slovenskem« je sam pretrgal tradicijo pre- teklosti. V prispevku skuša, kot pravi sam, pojasniti o simetričnem ornem orodju z določenih območij slovenskega ozemlja vse, kar moreta o njem dandanes še povedati avtopsija in ustno izročilo. Lahko rečemo, da je to delo klasičen zgled Orlu lastne natančnosti in sistematičnosti pri obdelovanju določenega predmeta; to še ponovno potrjuje nadaljnji prispevek o »Ralu na Slovenskem« v XIV. letniku SE. Za XII. letnik SE je zaradi delovne preobremenjenosti napisal le uvodnik »Kmečko pohištvo v slovenski etnografiji«. Vsakdo, ki le ne- koliko pozna dosedanjo literaturo o tej temi, če izvzamemo Sičevo gra- divo, lahko prizna, da je spet Orlova zasluga, da smo dobili prve raz- prave s tega področja. V XIII. letniku SE je dr. Boris Orel objavil razpravo Boj za hlače. Ob tem članku se zdi, da si je prvič v svoji sedemnajstletni muzejski praksi dovolil skok v ljubljeno folkloristično snov. Z isto preciznostjo, kot smo jo opazili v delih o snovni kulturi, je določil mesto motiva s panjske končnice in njegov izvor ter razvoj v slikarstvu panjskih končnic. Čeprav vemo, da so Orla mikale še druge snovi z motiviko panjskih končnic, ponovna in razširjena izdaja slovenskih ljudskih običajev, z znanstveno razlago in da ga je znova in znova pritegoval mit sv. Štefana, se je Orel, kot smo omenili, že v naslednjem letniku SE povrnil k preuče- vanju snovne kulture in prispeval nova spoznanja o ralu na Slovenskem. Ob tako raznovrstnem zanimanju se je ravnatelj Orel lotil tudi obravnavanja varstva naših etnografskih spomenikov ne le kot referent za etnografijo pri Zavodu za varstvo spomenikov, tudi kot ravnatelj EM in slovenski etnolog. Da so bila njegova prizadevanja nadvse resna, priča članek »Problematika varstva etnografskih spomenikov v Slove- niji« v VI. in VII. letniku SE. Tu je tako rekoč prvič opredelil pojme varstva premičnih in nepremičnih etnografskih spomenikov in opozoril na subjektivne ter objektivne težave pri njihovem varovanju. Prav je, da tudi na tem mestu poudarimo, da se je ravno dr. Boris Orel prvi začel resno zavzemati za postavitev slovenskega muzeja na prostem, za skan- sen, in da je o tem razpravljal tudi v časnikih. V vsem tem obdobju je dr.Orel objavljal še številne poljudne članke v raznih dnevnikih, tednikih, mesečnikih in koledarjih. Z veliko večjo vnemo kot katerikoli muzejski ravnatelj je pisal o delu in problematiki etnografskega muzeja, o varstvu spomenikov, o ljudskih plesiih in nošah na Primorskem in Koroiškem, o raznih običajih itd. Pogosto se je v svojih člankih dotikal nujnih dnevnih vprašanj, v katerih je razpravljal o so- dobni umetno-obrtni tvornosti in njenem odnosu do naše folklore, aK o skansenu na Bledu v korist turizma na Gorenjskem ipd. 15 Marija Makarovič V Ob vsem tem nenehnem strokovnem in znanstvenem delovanju, kot smo ga spoznali iz bežnega pregleda Orlovih spisov, je bil dr.Boris Orel »ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani z dušo in telesom«. O od- govornosti, ki se je je zavedel že takoj ob vstopu v muzej, najbolje priča članek »Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge«, iz katerega vidimo, da je sam pregledal vse dotedanje muzejske zbirke po obstoječih inventarnih knjigah, to je pettisoč sedemsto štirinajst predmetov, ki so bili zaradi vojnega deponiranja neurejeni in založeni kjerkoli. S tem pregledam je tudi ugotovil marsikatere pomanjkljivosti glede inventariziranja, shranjevanja in sistematičnega izpopolnjevanja zbirk. V času sedemnajstletnega ravnateljevanja je skušal j)ri sodelavcih vedno doseči čim popolnejšo in nadrobnejšo inventarizacijo predmetov z vsemi ustreznimi podatki. Celo sam je kjub veliki zaposlenosti redno pregledoval inventarne knjige in opozarjal na morebitne pomanjklji- vosti. Orlova zasluga je, da je začel načrtno zbirati predmete iz doslej zanemarjenih panog snovne kulture (gospodarstvo, poljedelstvo itd.) in da je nabiranje predmetov usmerjal na tista območja, s katerih do nje- govega prihoda ni imel skorajda muzej nobenih predmetov (Primorska, Štajerska, Prekmurje). Za primerjavo naj navedemo le nekaj številk. Ob Orlovem prihodu v muzej je bilo tam pettisoč sedemsto štirinajst predmetov, za časa nje- govega delovanja je to število naraslo na štirinajst tisoč. V mnogo večjem razmerju se je povečala muzejska fototeka in zbirka raznega ilustra- tivnega gradiva ter terenskih zapiskov. Samo ravnatelj Orel je posnel na svojih terenskih ali individualnih terenskih raziskovanjih nad pet- tisoč dvesto fotografij in zbral čez sto zvezkov gradiva. In spet moramo poudariti, da je prav Orlova zasluga, da je bila 1947 na novo urejena, kolikor se je to pač dalo v utesnjenih prostorih, muzejska stalna razstava in evidenca nad preostalimi predmeti in da so bili ti predmeti tematsko razporejeni po depojih. Mimo tega je ravnatelj Orel nenehno skrbel, da je bilo posvečeno dovolj skrbi tudi varstvu vseh muzejskih predmetov. Čeprav ni bila to njegova dolžnost, se je sam zanimal za stanje deponiranih predmetov in jih pregledoval s kustosi in preparatorji. V okviru muzejskega delovanja je imel ravnatelj Orel tudi pionir- sko vlogo pri sistematičnih kolektivnih raziskovanjih slovenskega ozem- lja z rednimi letnimi ekipami. V raKiskovanje je razen muzejskih delavcev pritegnil tudi sodelavce z Akademije znanosti, univerze ter iz drugih muzejev in ustanov. Sistema Orlovega terenskega raziskovanja so se oprijeli po njegovih navodilih še etnografski oddelki pokrajinskih muzejev. Navedemo naj le pregled delovnih območij, ki so bila raz- iskana pod vodstvom ravnatelja Orla v osemnajstih ekipah: Šenturje— Škocjan, Šmarje, Dekani, Merezige, Šentvid pri Stični, Mokronog, Ko- 16 življenje in delo Borisa Orla barid, Trenta—Soča—Bovec, Šentjernej, Goriška Brda, Cerkljansko, Kostanjevica, Brkini, Žužemberk, Vipava, Velike Lašče—Rašica, Crni vrh—Vojsko, Šentrupert. V omenjenih območjih so bile obdelane vse panoge materialne in socialne ter deloma duhovne kulture. Preveč bi bilo naštevati pregledane vasi, fotografije, zapiske, prosto- ročne in tehnične risbe ob darovanih in kupljenih predmetih, ki so jih prinesle ekipe s seboj. Ob ekipnih raziskovanjih pa je dr. Orel na posameznih območjih skrbel tudi za popularizacijo raziskovalnega dela s tem, da je prebivalce s svojimi predavanji seznanjal z namenom raziskovanja in s slovensko ljudsko kulturo sploh. V prvih ekipah je s sodelavci celo priredil raz- stavo nabranega gradiva. Ves ta čas raziskovalnega dela je razpravljal o izdaji terenskega gradiva, ki pa se zaradi številnih objektivnih in suibjektivnih razlogov ni uresničila. Ob tem naj pripomnimo, da je bil Orel edino glede prepiso- vanja terenskih zapiskov nekoliko preveč popustljiv do samega sebe in do sodelavcev, ker so ostali v glavnem še vsi neprepisani. Mimo tega je ravnatelj Orel opravil še veliko lastnih terenskih raziskovanj, kjer je zbiral podatke o jjoliedelskem orodju (Gorenjska, Koroška, Štajerska), se zanimal za nekatere panoge domače obrti in hišne delavnosti na Gorenjskem, ugotavljal spomenike ljudske arhi- tekture po vsej Sloveniji itd. Hkrati je tudi muzejske sodelavce usmerjal v številna individualna raziskovanja posameznih panog snovne kulture in jim dajal sitroikovne nasvete. V času svojega ravnateljevanja si je nenehno prizadeval izboljšati muzejsko stanovanjsko problematiko, nanjo je opozarjal v strokovnih glasilih in v dnevnem tisku. Za rešitev nujne muzejske razstave in de- pojske problematike si je prizadeval prav tako vneto, kot da bi šlo za njegovo lastno. VI Ime Borisa Orla bo ostalo za vedno zapisano tudi v analih društve- nega in kongresnega življenja. Bil je že pred drugo svetovno vojno med tistimi, ki so mislili na organizacijo etnološkega dela in je o tem raz- pravljal s sodelavci že 1939. leta. Po osvoboditvi je kot muzejski rav- natelj še resneje deloval pri raznih društvih. Po njegovi zaslugi je začela delovati pri Društvu muzealcev slovenska podružnica etnografske sek- cije, katere predsednik je bil. Na posvetovanjih te sekcije je z vso pri- zadevnostjo usmerjal predvsem notranje muzejsko delo, obravnaval pravilno inventarizacijo in urejevanje fototeke ter spremljal delo etno- grafskih oddelkov v drugih muzejih, katerim je dajal vso strokovno in moralno pomoč. Boris Orel je bil zastopnik Jugoslavije v Mednarodnem muzejskem svetu. Dasiravno se je vedno branil funkcij v drugih društvih, je bil iz- voljen v pripravljalni odbor za ustanovitev Etnološkega društva Jugo- slavije, v katerega glavnem odboru je bil član in v zadnji poslovni dobi 2 Slovenski etnograf ' Marija Makarovič tudi podpredsednik. Junija 1961. leta je bil izvoljen v uredniški odbor revije Etnološki pregled, in ko je bila osnovana podružnica ED J za Slo^ venijo, je bil Boris Orel izvoljen za njenega predsednika. Mimo tega je opravljal posle sourednika pri reviji Muzeji za Slovenijo. Orlovo ime zasledimo tudi med udeleženci na strokovnih kongresih doma in v tujini. Tako se je 1955 udeležil kongresa v Arnheimu na Nizozemskem in naislednjega leta predaval o stanju raziskovanja polje- delskega orodja na Slovenskem na kongresu zgodovinarjev v Celovcu. Leta 1957 se je udeležil posvetovanja o muzeju na prostem v Stock- holmu; tam je predaval v francoščini o muzejih na prostem in živahno diskutirah Na posvetovanju jugoslovanskih etnologov v Osijeku 1958. leta je bil v njegovi odsotnosti prebran referat o etnološkem raziskovanju na terenu. Ko se je udeležil kongresa v Titovem Velesu, smo sodelavci že lahko opazovali znamenje hude bolezni, on pa je še z vso vnemo raz- pravljal o najrazličnejših problemih... razpravljal in premišljal o mu- zeju in njegovih problemih do poslednjih težkih dni, ko smo ga obiskovali vsega zmučenega ob bolniški postelji. Dr. Boris Orel je bil eden najboljših poznavalcev slovenske ljudske kulture. V svojem bistvu je bil folklorist, pa se je glede na svoj položaj kot ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani z vso vnemo poglobil v preučevanje materialne kulture, in tu je njegov delež velike vrednosti. Kot ravnatelj Etnografskega muzeja je nadvse prizadevno skrbel za njegovo pravilno administrativno, tehnično in strokovno poslovanje. Mimo tega je izdajal in urejal skupaj z dr. Milkom Matičetovom strokovno muzejsko glasilo Slovenski etnograf. S to publikacijo je v 14 letnikih doma in v tujini na dostojni ravni predstavljal razvoj in dognanja slovenske etnološke znanosti. S svojimi 18 terenskimi raziskovalnimi ekipami je opravil pionirsko delo v raziskovanju raznih območij slovenskega ozemlja. Prezgodnja smrt je prekrižala njegove delovne načrte in izdajo šte- vilnih del, ki jih je še snoval o naši ljudski kulturi. Njegovo znanstveno in organizacijsko strokovno delo bo ostalo med osnovami naše stroke na Slovenskem, njegovi delavni osebnosti v časten spomin, nam in za- namcem pa vzgledna pobuda. BIBLIOGRAFIJA BORISA ORLA Slovensko marijonetno giledališče (Ob zaključku letošnje sezone), Jutro IV, 1923, št. 80, 4—5. Človek in lutka (Ob priliki otvoritve slovenskega mairiijonetnega gledališča), Narodni dnevnik II, 1925, št. 21, 2. Lutke in lutkovno gledališče. Naš rod I, 1929/1930, 91—92. O slovenskem lutkovnem gledališču. Naš rod I, 1929/1930, 153—154. Lutke in lutkovne igre. Ilustracija II, 1930, 66—67. Lutkovno gledališče in Jugoslavija, Ilustracija 11, 1930, 176—177. O skrivnostnih igrah s senčnimi podobalmi (Senčnice), Ilustracija II, 1930. 141—143. 18 življenje in delo Borisa Orla Stiri risbe Leona Kavčiča, Ilustracija 11, 1930, 341—342. Pustolovca Don Juan in Casanova na raztezalnici, Ilustracija II, 1930, 378—579. Ahasverstvo narodov, slovenski selilec, Božidar Jakac v Ameriki, Ilustracija U, 1950, 284—285. Denar, Ilustracija II, 1950, 184—185. O blodnjah sanjačev. Ilustracija II, 1950, 105—104. Knjiga, Ilustracija II, 1950, 541. Lyonska zabavnika pred jaslicami, Ilustracija II, 1950, 598. V kraljestvu Zlatoroga, Ilustracija III, 1951, 586—588. Eros in pedagog, Dantejeva Beatrice po »Junaku naših sanj«. Ilustracija 111, 1951, 350—352. Ljubljanski meščani med lovom na prepelico in balada o prepelici. Ilustra- cija III, 1951, 196—197, 215. Metulj v legendi, v naravi in stekleni metuljčnici. Ilustracija III, 1951, 218—220, 225. O sneženem možu, ki ne more v mitos. Ilustracija III, 1951, 14—15. Pierrot in Kolombina v Halozah, Ilustracija III, 1951, 177—179. Usoda maske: iz demonskih svetišč v pustolovsko zaplotje. Ilustracija III, 1951, 58—59. Bohinjski čudež, idila poštnega voza. Ilustracija III, 1951, 113—114. Mioky-miška: Doma je v puščobnosti in osamelosti sneženega moža, Ilustra- cija III, 1931, 514. Polom zvočnega filma, Ilustracija III, 1951, 278. Trudni oficir in demonični diletant — Franjoi Maselj-Podlimbarski, Dom in svet, 1931, išt. 44, 395—596, 599—400. O Levstikovem Martinu Krpanu, Dom in svet 1951, št. 44, 450—451. Pogiledi na mladinsko umetnost. Dom in svet 1952, 220—229. Iz sodobnega mladinskega slovstva. Dom in svet 1952, 308—315. Jack Lonldon, Dolina' meseca. Dom in svet 1952, 530!—591. B. Kallerman, Pot bogov. Dom in svet 1932, 351—532. R. Braume, Djevojke sa pisaćom mašinom. Dom in svet 1932, 557'—558. Prve pripombe k slovenskemu filmu. Krog 1955, 155—154. Sodobna kulturna vprašanja mladinske — lutkovne umetnosti (O 'priliki 4. na- rodnega lutkovnega kongresa »Unime« v Ljubljani v dneh 4 in 5 julija). Slovenec LXV, 1955, št. 148, 4. Na robu slovenske legende, Krog 1955, 57—56. Pravljica v stiski. Sodobnost 1954, št. 5, 222—226. O mitosu (kultih). Lepa Vida — rej. Koncertni spored APZ IV, 1955. Med slovenskimi Ziljani, Narodoslovne študije, France Marolt; Tri obredja iz Bele krajine, Slovenec 6. X. 1955. Mitos O' mostu. Slovenske narodoslovne študije 11, 1936, 74—92. Med božičem in Pjerhto pri Ziljanih, Slovenec, 25. XII. 1956. Poročilo o Katarini Zupanič, Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj, Slovenec 2. VI. 1957. Maksim Gaspari, Slovenska svatba, Slovenec 27. XI. 1957, št. 275. Od kruha do malega kruhka. Etnolog X-XI, 1957, 198—219. O ljudskih podobah, Umetnost III, «57, št. 1—2. Poročilo o jubilejnem Etnologu, Slovenec 19. XIII. 1959. O »Seljački slogi« prirediteljici hrvatskih folklornih festivalov, Slovence 8. IX. 1959. O belokranjskih plesih, igrah in običajih, Slovenec 5. VIII. 1940. Sv. Štefan, Slovenski patron konj, Slovenec 24. XII. 1940. 2' 19 . Marija Makarovič Stari slovenski običaji o božiču. Družinski tednik, 25. XII. 1940. Dva folklorna festivala. Etnolog XIII, 1940, 148—165. Ljudski svetniki v znamenju letnih časov, v vremenskih napovedih, verovanjih in običajih, Slovencev koledar 1942, 101—107. Carodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih ženitovanjskih oibičajih. Etnolog XIV, 1942, 74—95. Zenitovanjski običaji na Dravskem polju niže Ptuja, Etnolog XIV, 1942, 96—110. Slovenska božja pot in izvori njene ljudske umetnosti. Umetnost 1942/1943, 4—6. Naš kmet v okrilju svetega drevesa (Stari ljudski običaji v letnih časih, v stari podobi Valvasorja, J. Šubica in Mvrbacha), Slovencev koledar 1943, 45—52. Al pejte, pejte trikrat skuz, zdiarnite gor visok roke, Vodnikova pratika, XXI-XXII, 1943, 41-48. Carodejni obred in mit nakolenčiča, Etnolog XV, 194^3, 25—61. Slovenski ljudski običaji, Narodopisje Slovencev I, 1944, 263—349. Oj Ive, k nam na kres. Vodnikova pratika 1944. Slovensko božično novoletno vedeževanje. Naša žena V, 1946, št. 12. Naloge Etnografskega muzeja. Tovariš II, 1946, št. 13, 15. Slovenski pustni običaji. Tovariš III, 1947, št. 6. Slovenska ljudska noša na Koroškem, Naša žena VI, 1947, št. 3. Slovenski velikonočni običaji. Tovariš III, 1947, št. 13. Sestavki o slovenskih ljudskih običajih, Ljudski koledar 1947. Dve, tri o velikonočnih običajih. Naša žena VI, 1947, št. 4. Etnografski muzej v Ljubljani v preurejenih prostorih, Tovariš III, 1947, št. 22. Vinko Moderndorfer, Verovanja in uvere in običaji Slovencev, V. knjiga, Sloven- ski poročevalec, 25. VI. 1947, št. 147. Etnografski muzej v Ljubljani, Slovenski poročevalec VII, 2. VII. 1947, št. 175. Ureditev Etnografskega muzeja v Ljubljani, Slovenski poročevalec VII, 1. V. 1947. Fol'klorna festivala v Bitolju in Štipu — potrdilo bratstva in edinstva make- donskega ljudstva. Obzornik 1947, št. U—12. V novo razdobje. Slovenski etnograf (odslej SE) I, 1948, 5—9. Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge, SE I, 1948, 107—121. Primorska ljudska noša v zbirki Nikole Arsenoviča, Ljudski tednik 1. VII. 1948, y št. 123. vO zaščiti etnografskih spomenikov. Varstvo spomenikov 1948, št. 1. Vilko Novak, Ljudska prehrana v Prekmurju, Slovenski poročevalec, 7. III. 1948, št. 57. Slovenska ljudska noša, SE II, 1949, 5—10. Novo gradivo o slovenski ljudski noši iz leta 1938, SE II, 1949, 68—70. Delo Etnografskega muzeja na Dolenjskem leta 1948, SE II, 1949, 111—114. Novak Viilko, Ljudska prehrana v Prekmurju, SE II, 1949, 150—134. Moderndorfer Vinko, Verovanja, uvere in običaji Slovencev, SE II, 1949, 134—140. Kaj je z drugo knjigo »Narodopisja Slovencev« SE II, 1949, 150. Muzeji leto 1948, SE II, 1949, 149—150. O starem slovenskem ljudskem plesu, "Ljudski tednik 1949, 4. II, št. 151. Raziskovanje Etnografskega muzeja v Ljubljani na terenu, Tovariš 1949, št. 38. O etnografiji in njenih nalogah v današnjem času. Obzornik 1949, št. 10—11. Etnografske delovne akcije v letu 1948, Varstvo spomenikov 11, W49, 1—2. Terensko delo Etnografskega muzeja v letu 194i9, Varstvo spomenikov IL 1949, št. 3-4. K etnografiji Slovenskega primorja. Ljudski tednik 1950, št. 216. Ekipa Etnografskega muzeja v šentviški okolici. Slovenski poročevalec, 12. X. 1950, št. 242, 245. »d. 20 življenje in delo Borisa Orla Etnografski muzej. Priročnik za krajevne ljudske odbore 1950. Slovenska Istra v luči etnografskih raziskovanj. Slovenski poročevalec, 12. XII. 1950, št. 292. O pomenu etnografskih raziskovanj. Tovariš 18. XII, 1950, št. 41. Domača delavnost in obrt v etnografiji, SE III/IV, 1951, 7—9. O izdelovar«ju živinskih zvoncev v okolici Gorij pri Bledu, SE III/IV, 1951, 132—142. ¦ Piparstvo na Gorjušah v Bohinju, SE III/IV, 1951, 75—87. Albert Sič — njegovo življenje in delo, SE III/IV, 1951, 367—386. France Marolt, SE III/IV, 1951, 387—389. Niko Zupanič, Nastrižno kumstvo na Belokranjskem,_SE III/IV, 432—434. Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena, SE Jtll/IV, 1951 444—445. Z drugega zasedanja muzejskega sveta LRS, SE III/IV, 1951, 459. Konferenca muzejskih strokovnjakov-etnografov v Beogradu, SE HI/IV, 1951, 460—461. Piazstava ljudske umetnosti narodov Jugoslavije v tujini, SE III/IV, 1951, 461. Dragoceno priznanje avstrijskega etnografa, SE III/IV, 1951, 461—462. Sodobna iimetno-obrtna tvornost in njen odnos do naše folklore, Tovariš 12. II. 1951, št. 5. O naših panjskih končnicah. Likovni svet 1951. Iz dosedanje prakse varstva etnografskih spomenikov. Varstvo spomenikov 111, 1951, 47—52. Vinko Moderndorfer, Verovanja, uvere in običaji Slovencev, SE V, 1952, 277—282. Sedemdesetletnica drO Franceta Kotnika, Slovenski poročevalec, 20. XI. 1932. Slovenski ljudski običaji. Narodopisje Slovencev II, 1952, 134—166. Raziskovanje ljudskega smučanja na Blokah, Ljudska pravica 16. V. 1953, št. 19. Ob tridesetletnici Etnografskega muzeja v Ljubljani, SE VI/VII, 1953-1954, 7—11. Problematika varstva etnografskih spomenikov, SE VI/VII, 1955-1954, 11—55. O etnografskih zbirkah iz Afrike, Amerike in Azije v Etnografskem muzeju v Ljubljani, SE VI/VII, 1955-1954, 159—147. V.Novak, Der Aufbau der slowenischen Volkskultur, p.o. iz »Zeitsobrift fur Ethnologie, SE VI/VII, 1955—1954. Bericht uber den Allgemeinen volkskundiichen Kongres, SE VI/VII, 1955-1954, 546—547. Rudolf Heckl, OberosteTreichische Baufibel, Salzburg 1949, SE VI/VII, 1955-1954, 548. O slovenski ljudski noši na tržaškem ozemlju. Tovariš 1954, št. 2. Ljudsko smučanje na Blokah, Ljubljanski dnevnik II, 1954, št. 47. Ethiiographisches Muséum in Ljubljaoia, Mitteilungsblatt der Museen der Oster- reich, II Jahrgang, Heft 11—12, 1954. Poljedelsko orodje v slovenski etnografiji, SE VIII, 1955, 7—9. Ralo na Slovenskem, SE VIII, 1955, 51—69. Bibliograph e Internationale des Arts et traditions populaires 1948—1949, SE VIIL 1955,281. Slovenska ljudska noša v zbirki Nikole Arsenoviča, Zbornik etnognafskog mu- zeja u Beogradu 1955. Etnološki kongres v Arnhemu na Holandskem, Ljubljanski dnevnik, 14. X. 1955. Skansen na Bledu, v interesu turizma na Gorenjskem, Ljubljanski dnevnik 28. X. 1955. Etnografski del našega kulturnega patrimonija na Dunaju, Ljubljanski dnevnik 4. XI. 1955. Beseda o slovenskih starosvetnostih kmetskih. Koledar Slovenske Koroške 1955. Etnografski mednarodni kongres v Arnhemu na Holandskem, SE IV, 1956. Masken in Mitteleuropa, Wien 1955, SE X, 1957, 230. 21 Marija Makarovič E. Fehrle, Feste und Volksbräuche in Jahreslauf europäischer Völker, Kassel 1955, SE X, 1957, 132. Muzeji na prostem in varstvo etnografskih spomenikov, Naši razgledi VI, 1957, št. 18. O Ziljanih, njih noši, običajih in plesih pred 125 leti. Koledar Slovenske Koro- ške 1958. Kmečko pohištvo v slovenski etnografiji SE XII, 1959, 7—9. Boj za hlače, SE XIII, 1960, 145—169. p. Michelsen, Danish wheel ploughs, Copenhagen 1959, SE XIII, 1960, 252. Ralo na Slovenskem, SE XIV, 1961, 15—41. Zusammenfassung DAS LEBEN UND WERK VON BORIS OREL Die Verfasserin gibt in dem Artikel einen Überblick über das Lehen und Werk des gewesenen Direktors des Ljubljana Ethnographischen Museums Dr. Boris Orel, der am S.Februar 1962 starb. Boris Orel wurde in Brnica beim Beijak (Villachj in Kärnten am 2. Februar 1903 als Sohn eines Eisenbahnbeamten geboren. Er besuchte die Volksschule in Nomenj in Bohinj und in Gorica, roo er auch 1914/15 die erste Klasse des Gymnasiums vollendete. 1922 maturierte er in Ljubljana. Im folgenden Schuljahr absolvierte er den Abiturientenkurs der Handelsakademie und war von 1927 bis zu seiner Verhaftung 194'4 Beamter der Kreditbank in Ljubljana. In der folgenden Zeit gebrachte er dreizehn Monate im Konzentrationslager Dachau. Nach seiner Rückkehr nach Ljubljana, im Herbst 1945 wurde er zum Di- rektor des Ethnographischen Museums ernannt; er verwaltete dieses Amt durch 17 Jahre sehr sorgfältig. 1959 erarb er mit einer Dissertation über die Schier in den Bloke sein Doktordiplom an der Universität Ljubljana. Die Arbeit seiner letzten Jahre war sehr umfangreich und fruchtbringend. Vor allem war er an der literarischen Kritik interessiert. Er war einer der Begrün- der des slowenischen Puppentheaters. Später widmete er seine ganze freie Zeit der wissenschaftlichen Forschung. Er war in seinem Wesen ein Volkskundler und interessierte sich vor allem für unsere materielle Kultur, ein Arbeitsfeld, zu dem er als Direktor des Ethnographischen Museums besonders berufen mar. Er schreib eine Reihe von Abhandlungen, Studien und Aufsätzen über das Gebiet der materiellen, geistigen und auch sozialen Volkskultur. Er war der Gründer der Zeitschrift Slovenski Etnograf, von der er vierzehn Jahrgänge he- rausgab. Darin veröffentlichte er Artikel über die Arl in Slowenien, über Vieh- Glocken, die Schier in den Bloke, über Motive auf den bemalten Bienenstock- brettchen usw. Die wichtigste Arbeit Orels waren vergleichende Studien über die slowenischen Volksbräuche im Lebens- und Jahreslauf und des Arbeits- brauchtum, welche in den beide Bänden des Sammelwerkes ^Narodopisje Slo- vencev« veröffentlicht wurden. Boris Orel war der erste, der in Slowenien die Gruppenarbeit einführte. Mit seinen 18 Gruppen leitete er in verschiedenen Teilen Sloweniens Pionierarbeit. Eifrig und mit Erfolg wirke er in einer Anzahl von Fachbesprechungen und Arbeitsgemeinschaften mit und nahm aktiv an Beratungen und Kongressen teil. U. a. leitete er auch das Referat für Ethnographie im Amt für Denkmal- schutz und war der erste, der für die Gründung eines sloroenischen Freilichtmu- seums eintrat. Sein zu früher Tod hat verhindert, dass er seine begonnen Arbeiten zu Ende führte. Sein wissenschaftliches und organisatorisches Werk wird eine der Grundlagen der slowenischen Volkskunde bleiben. 22 OBUVALA NA SLOVENSKEM V 15. IN 16. STOLETJU Angelos Baš Raziskave oblačilne omike na Slovenskem segajo nazaj do obdobja poznega srednjega veka, ko začno teči o tem poglavju gmotne omike obsežnejši in poučnejši viri. Oblačilna omika tega obdobja je bila v zad- njih letih predmet sintetične obdelave,^ pa tudi nekaterih nadrobnejših proučevanj, ki naj jim v teh vrstah sledi obravnava obuval v 15. in 16. stoletju. V pričujočem spisu nas bodo zanimale najstarejše določljive oblike naših obuval, medtem ko so redke in drobne druge poteze obuval v navedenem obdobju, kolikor jih je mogoče ugotoviti v pisanih virih, že opredeljene in pričujejo o materialih^ in cenah' takratnih obuval na Slo- venskem. — Naša izvajanja bodo veljala obuvalom vseh zvrsti v obla- čilni omiki, se pravi tako onim, kakršna so nosili plemiči in bogatejši meščani, v obravnavanem obdobju konkretno predvsem trgovci, ki pred- stavljajo območje tako imenovane visoke noše, kakor tudi obuvalom po ljudski šegi, kakršna so nosili kmetje in najpreprostejše mestno pre- bivalstvo; in naposled obuvalom vmesne zvrsti noše, kakršna je bila v navadi zlasti pri rokodelcih in jo štejemo za skupino oblačilne omike, ki je posebej v oblikovnem pogledu vmesni člen med tako imenovano visoko in ljudsko nošo. — Viri naše obravnave so ustrezne upodobitve tedanjega stenskega slikarstva in kiparstva, ki smo jih izrabili po pri- dobljenih merilih o pričevalni ceni upodabljajoče umetnosti na Sloven- skem v poznem srednjem veku in 16. stoletju glede na zgodovino obla- čilne omike.* (Za prejšnja stoletja srednjega veka ni na voljo gradiva,' ' A. Baš, Noša v poznem srednjem veku in 16. stoletju na Slovenskem. Ljubljana 1959. ^ A. Baš, Staleški okviri u nošnji 16. stoleća kod Slovenaca. Etnološki pre- gled II, Beograd 1960, str. 49. — Isti, Materijali visoke nošnje u Sloveniji 16. stoleća. Zbornik Muzeja primenjene umetnosti VI—VII, Beograd 1960/61, str. 101. ' A. Baš, Cene noše na Slovenskem v 15. in 16. stoletju. Zbornik za na- rodni život i običaje Južnih Slavena XL, Zagreb 1962, str. 37 d, 41, 43'. * A. B a š , Pričevanje o noši v poznosrednjeveški umetnosti na Slovenskem. Slovenski etnograf XI, Ljubljana 1958, str. 101 si. * Tudi viri o ustoličevanju koroških vojvod, ki so sicer glede noše nemalo tehtni, ne vsebujejo o našem vprašanju nobenih omembe vrednih izpovedi: gl. B. Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država Karantanskih Slovencev. Ljubljana 1932, str. 80, 87 d, 96. 23 Angelos Baš S katerim bi bilo mogoče obnoviti oblikovne prvine takratnih obuval. Tako lahko na Slovenskem za to oibdobje edinole predvidevamo podobne oblike, kakršne so tedaj ugotovljene pri obuvalih na bližnjem vzhodno- alpskem ozemlju.*) Namesto obuvala v pravem pomenu besede, to je čevljev in škornjev, so nosili na Slovenskem v 15. in 16. stoletju pogosto tudi hlačne nogavice, opremljene na stopalih s posebnimi ploščicami. Da bo podoba o naših obuvalih v tem obdobju dovolj zaokrožena, naj najprej določimo raz- merje med onodobno nošo hlačnih nogavic za namene obuval in praviinii obuvali. Tako so v poznosrednjeveški visoki (moški) oblačilni omiki pri nas nekako do zadnje četrtine 15. stoletja hlačne nogavice pogosto pomenile tudi še obuvala, in sicer praviloma zašiljene, včasih pa tudi še nekoliko podaljšane oblike. Šele proti koncu 15. stoletja so čevlji zamenjavali li lačne nogavice, koilikor so te rabile hkrati tudi kot obuvala. — Podobno je bilo tudi v tedanji tako imenovani preprostejši (moški) noši ali vmesni noši med visoko in ljudsko smerjo v oblačilni omiki, kjer so prav tako skoraj do konca 15. stoletja rabile hlačne nogavice pogosto tudi kot obuvala in so bile povečini spredaj zašiljene, marsikdaj pa tudi po- daljšane oblike. Potlej so jih začela izpodrivati prava obuvala. — V ljud- ski (moški) noši one dobe so se redke hlačne nogavice, ki jih poznamo iz druge polovice 15. stoletja, uporabljale v neki meri tudi kot obuvala. V 16. stoletju hlačne nogavice v visoki noši, prav kakor že ob koncu 15. stoletja, niso več rabile za obuvala. Pač pa je preprostejša noša v nekaterih, toda redkejših primerih uporabljala tudi še v prvi polovici 16. stoletja hlačne nogavice namesto obuval, čeprav je ob tem vsekakor prevladovala uporaba čevljev, kot že proti koncu 15. stoletja. Tudi v ljudski noši so tedaj po vsem videzu prevladovala posebna obuvala.' Prava obuvala po visoki šegi so bila pri nas v 15. stoletju takale. — Nosili so se čevlji, ne škornji, ki so bili praviloma spredaj zašiljene, včasih tudi podaljšane oblike (na Suhi* celo za pol stopala). Običajno so bili ti čevlji visoki, saj je edinole iz Crn groba' v tem oblačilnem krogu znano nizko obuvalo. Zvečine so segali ti čevlji do gležnjev, ponekod tudi še malce više (Suha, Hrastovlje).^" Kako so se zavezovali, je mogoče ° O tem gl. V. Geramb, Steirisches Trachtenbuch I. Graz 1932/35, str. 220, 254 d. ^ A. Baš, Noša v poznem srednjem veku in 16. stoletju na Slovenskem, str. 52 si. — Isti, Hlače v srednjeveški ljudski noši na Slovenskem. Slovenski etnograf XV, Ljubljana 1962, str. 61 si. ^ F. S t e 1 e , Monumenta artis slovenicae I. Ljubljana 1936, str. 5 d. * F. S t e 1 e , nav. delo, str. 42^ si 134/8. — Isti, Ikonografsiki kompleks slike »Svete Nedelje« v Crngrobu. Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, filoz.-filol.-hist. raz. II. Ljubljana 1944, str. 401 si. — Isti, Crngrob. Ljubljana 1962, str. U si. — J. V e i d e r , Vodič po Crngrobu. Skofja Loka 1936, str. 24 si. '»M. Zadnikar, Odkrivanje stenskih slikarij v Hrastovlju. Varstvo spomenikov IV, Ljubljana 1951/52, str. 18 si. — Isti, Hrastovlje. Ljubljana 1961, 24 Obuvala na Slovenskem v 15. in 16. stoletju določiti samo na Suhi. Tamkaj je upodobljen izrez čevljev na notranji strani, ki je segal od vrhnjega roba do pod gležnjeve členke; zavezoval se je s sivo vezalko trikrat počez. V drugih primerih način zavezovanja in sploh natančnejša izdelava teh obuval nista ugotovljiva. — Nizki čevlji, ki so bili v omenjeni smeri oblačilne omike 15. stoletja očitno redkejši, so bili spredaj zašiljeni, prav kakor visoki čevlji, in so po- krivali nart in peto. Tudi njihova natančnejša izdelava ni razvidna. Barva teh obuval je bila na stenskih slikah največkrat rdeča ali rjava. (Barve v takratnem našem pa tudi drugem slikarstvu so konven- cionalnega značaja in naj bi omogočile predvsem boljše razločevanje posameznih oblačilnih delov, ne mogle bi pa prav zadostiti resničnim barvnim značilnostim raznih sestavin noše.^^ Vendar zavoljo natančnosti navajamo barve, v katerih so naslikana obravnavana obuvala.) Obuvala preprostejše noše so bila v 15. stoletju nekoliko drugačna. — Čeprav so predstavljena le dvakrat, so vendarle precej dobro raz- vidna: takisto po tej šegi so bili čevlji deloma spredaj zašiljeni in ne- koliko podaljšani; prav tako so bili deloma visoki, še malce čez gležnje. Po osnovni obliki so bili torej ti čevlji močno podobni obuvalu po visoki modi. Drugače ko na Suhi v visoki noši pa so se čevlji v preprostejšem oblačilnem krogu prerezovali preko narta in ne ob straneh; kako so se prevezovali in kako so bili natančnejše izdelani, prav kakor pri čevljih v visoki noši tudi pri tem preprostejšem obuvalu ni razvidno. Mimo te oblike čevljev po preprostejši šegi, ki je po večini svojih značilnosti očitno posneta po visoki modi, so se nosila v naši pirepro- stejši noši 15. stoletja tudi še drugačna obuvala: škornji, ki segajo do pod kolena, kjer so nekoliko zavihani; na stopalih so spredaj malce zašiljeni. Ne glede na to, ali je šlo pri obuvalu preprostejše noše v oni dobi za čevlje ali škornje, so bili oboji po vsem videzu spredaj praviloma zašiljeni in poi tej značilnosti močno sorodni tedanji visoki ali osnovni modi; v določenem obsegu so se, kot je podoba, obuvala preprostejše noše tudi podaljševala. Ta obuvala so v 15. stoletju naslikana v rdečkasti in črni barvi. Prav tako' je tudi onodobna ljudska noša deloma posnemala zašiljeno obliko obuvala po visoki in preprostejši šegi. Kmetica v Mačah^^ je razločno naslikana v spredaj zašiljenem obuvalu, ki pa ni natančneje razvidno. str. 18 si. — E. Cev C, Umetnostno zgodovinski spomeniki — važen del turi- stične posesti Slovenskega Primorja. Slovensko Primorje v luči turizma. Ljub- ljana 1952, str. 245. — F. S t eie. Umetnost v Primorju. Ljubljana I960, str. 76 si. " P. Post, Die franzosisch-niederlandische Mannertraolit einschliesslich der Ritterrustung im Zeitalter der Spatgotik, 1350 bis 1475. Halle / Saale 1910, str. 34, 76. — M. B o e h n , Die Mode, Mensolien und Moden im Mittelalter. Miln- chen 1925, str. 212. 12 F. S t eie. Monumenta artis slovenicae, str. 1, 10, 30 d, si. 97, 98, 104. — Isti, Cerkveno slikarstvo med Slovenci I. Celje 1937, str. 90. 25 Angelos Baš Vendar so v tem oblačilnem krogu prevladovala drugačna obuvala. Tako so nosili tudi povsem preprosto oblikovane in neprevezane opanke, ki spredaj niso pokrivale narta, temveč zlasti le prste, nadalje preprosto oblikovane nizke škornje, ki so segali na meča, in naposled čevlje, ki so segali do gležnjev ali malce više in so bili narejeni očitno po nogi. V nasprotju z visoko in preprostejšo nošo, ki sta uporabljali pra- viloma zašiljene oblike čevljev in škornjev, je ljudska noša mimo red- kejšega posnemanja te modne smeri uporabljala večidel preprosto oblikovana obuvala: opanke, škornje in visoke čevlje. Pri upodobitvah oljuval po ljudski šegi je prevladovala siva barva. Okoli leta 1500 se osnovna noša obuval znatno spremeni. — V visoki noši čevljev, kakršna je predstavljena tedaj, 1502, na Križni gori,'' so le-ti po svoji dolžini očitnoi oblikovani po stopalu in spredaj zaobljeni, ne koničasti. Ta sprememba je bila takrat v tem oblačilnem krogu splošna: prejšnje sprednje podaljške je zamenjala normalna dolžina čevljev, ki spredaj niso več zašiljeni, marveč zaobljeni. Tudi okoli 1500 so se v tej modi nosili povečini visoki čevlji, ki so segali do gležnjev, redkeje pa tudi še više, na meča. Ob tem so' bili znani takisto nizki čevlji, ki pa so se nosili, kot se zdi, redkeje ko visoki. Pri obeh vrstah je deloma razvidna natančnejša izdelava. — Nizki čevlji se niso zavezovali, temveč so se preprosto natikali ali obuvali. Spredaj so pokrivali pol narta, zadaj pa vso peto. Zaljšali so se z ob- robki. — Visoki čevlji so bili podobno izdelani. Tudi ti se niso, kot se zdi, zavezovali, marveč očitno preprosto obuvali. Pri čevljih, ki so segali na meča, je bilo' to mogoče spričo širše izdelave vrhnjega dela, pri navadnih visokih čevljih, ki so segali do gležnjev, pa so omogočali to sprednji ali stranski izrezi, ki so tako razširjali odprtine obuvala. Pri teh obuvalih je na freskah izrecno prevladovala rjava barva. Obe navedeni vrsti obuval po visoki šegi sta izpričani takisto proti in okoli 1530, v Gracarjevem turnu^'' in Turiski vasi. Proti sredi 16. stoletja, pri Sv. Katarini nad Branikom,'* je bila ob- lika čevljev po visoki modi nekoliko predrugačena. Še naprej je, kot že pred tem, ustrezala stopalu in se ni podaljševala, vendar spredaj ni bila več zaobljena kot pred obdobjem, marveč nekoliko ožja. Iz tega obdobja, proti sredi 16. stoletja, so sporočeni v visoki noši le nizki čevlji, ki so pokrivali nart, a ne v celem, temveč s širšim jezikom. Bili so temne barve. Iz druge polovice 16. stoletja ni o obuvalu po visoki modi na voljo nobenih upodabljajočih pričevanj. 13 F. Stele, Monumenta artis slovenicae, str. 6, 36, si. 118, 119. — E. Cevc, Poznogotske freske s Križne gore nad Škof jo Loko. Zbornik za umetnostno zgo- dovino XX, Ljubljana 1944, str. 39 si. 7/10. " F. Stele, Varstvo spomenikov. Zbornik za umetnostno zgodovmo XV, Ljubljana 1938, str. 96 d. — F. Mes es nel. Varstvo spomenikov. Zbornik za umetnostno zgodovino XVI, Ljubljana 1939/40, str.ll5d. 15 F. Stele, Umetnost v Primorju, str. 91 d. 26 Obuvala na Slovenskem v 15. in 16. stoletju Kot Že V 15. stoletju je preprostejša noša tudi v 16. stoletju močno sledila visoki oblačilni omiki, zakaj v 16. stoletju so bili v preprostejši noši v navadi zlasti samo po nogi narejeni visoki čevlji, ki so bili spre- daj zaobljeni. Včasih so bili tako oblikovani visoki čevlji vrh narta še prevezani ali na notranjih straneh trikotiio izrezani, marsikje pa so segali še nekaj nad gležnje. — Nizki čevlji, ki so pokrivali zgoraj samo prste in pete in ki so pomenili nekakšna sandalasta obuvala, so bili precej redki. Njihove natančnejše izdelave in načina obuvanja ali noše ni mogoče določiti, čeprav se zdi spričo osnovnih oblikovnih sorodnosti z visoko modo dopustno, domnevati tudi v tem oblačilnem kiogu podobno iz- delavo in nošo obuval kakor v visoki modi. Spredaj ože oblikovanih, sicer pa po nogi narejenih nizkih čevljev, kakor so izpričani v naši visoki noši proti sredi 16. stoletja, v preprostejši oblačilni omiki tedaj ne moremo potrditi. Prav kakor za visoko nošo pogrešamo upodabljajoče gradivo tudi za preprostejšo in ljudsko nošo iz druge polovice 16. stoletja. Obuvala prepirastejše noše so predstavljena v 16. stoletju v sivi in rjavi ali rumeni barvi. O obuvalu po ljudski šegi v 16. stoletju so sodbe zelo tvegane, ker je na voljo samo ena upodobitev (Tabor pri Grosupljem, proti 1540'°): to so rdečkasto rjavi škornji, ki segajo približno do nad polovico meč in so spredaj zašiljeni in malce podaljšani. Po obliki so torej še povsem do- ločeni z osnovnim modnim izročilom iz 15. stoletja in ne izražajo* nobenih vplivov istodobne temeljne mode. Vsekakor je treba to upodobitev vsaj deloma razložiti z oblikovno konservativnostjo ljudske noše, ki je v 16. stoletju do neke mere vztra- jala pri splošnih vnanjih značilnostih obuvala v 15. stoletju. Koliko so se ob tem ljudska obuvala v 16. stoletju pri svojem oblikovanju pod- redila tudi sodobnim smerem, pa po dosegljivem spomeniškem gradivu ne moremo presojati, čeprav vsekakor lahko računamo tudi na vplive te vrste. Vsem drugim zadevnim mnenjem pa se kaže odreči. Srednjeevropska noša obuval v poznem srednjem veku in 16. sto- letju je bila takale. — V visoki modi so se nosili v poznem srednjem veku zlasti tako imenovani kljnnasiti čevlji" (ki so navezovali na starejše "F. S t eie. Monumenta artis slovenicae, str. 2. — Isti, Trubarjev »krovaški malar«. Dom in svet LIV, Ljubljana 1942, str. 172 si. — Isti, Vloga reformacije v naši umetnostni zgodovini. Drugi Trubarjev zbornik. Ljubljana 1952, str. 119 si. " J. v. F alke, CostUmgeschichte der Culturvolker, Stuttgart, brez let- nice, str. 192, 220. — H- We i s s , Kostumkunde. Geschichte der Tracht und des Gerathes vom 14-ten Jahrhundert bis auf die Gegenwart I. Stuttgart 1872, str. 234, 237. — A. Heyden, Die Tracht der Kulturvolker Europas vxwn Zeital- ter Homers bis zum Beginn des XIX. Jahrhunderts. Leipzig 1889, str. 119. — 27 Angelos Baš izročilo'*), deloma pa, predvsem v drugih oblačilnih krogih, tudi nizki škornji.*^ Kljunasti čevlji pomenijo značilno obuvalo v splošni srednje- evropski modi poznega srednjega veka in so brli toliko daljši, kolikor odličnejši so bili njihovi nosilci, tako da so se morale včasih konice zavoljo dolžine privezovati nazaj na noge.^° V teku zadnje petine 15. sto- letja so prišli postopoma iz rabe^' in so jih nadomestili po nogi obliko- vani in spredaj zaobljeni čevlji ali tako imenovani čevlji z obliko kravjih gobcev ali račjih kljunov.^^ Za ljudsko nošo v poznem srednjem veku je ugotovljeno, da je uporabljala mimo polškornjev še preproste opanke in visoke čevlje.^^ — V visoki oblačiljii omiki iso bili razen pravih G. Buss, Das Kostüm in Vergangenheit und Gegenwart. Bielefeld-Leipzig 1906, str.42. — E. v. Sichart, Praktische Kostiimkunde I. München 1926. Str. 184, 194. — H. K i e n z 1 e , Die Geschichte des Schuhs und seiner Beziehung zu Gang und Haltung, Kleid und Mode. Ausstellung Der Schuh. Die Geschichte seiner Herstellung und seines Gebrauchs. Gewerbemuseum Basel. 8. Dezem- ber 1935 — 19. Januar 1936. Basel 1955, str. 29. — E. N i e n h o 1 d t, Die deutsche Tracht im Wandel der Jahrhunderte. München-Leipzig 1938, str. 4? d, 57, 59, 66. — Ista, Kostümkunde. Braunschweig 1961, str. 35. — K. Schiensiegl- V. Dittmeier, Der Schuh im Wandel durch sechs Jahrtausende. Ulm 1940, Str. 34, 48. — E. G. Schäfer, Der modische Stil. Berlin 1948, str. 20. — G. L e n n i n g, Kleine Kostümkunde. Berlin 1949, str. 53. — R. Klein, Lexi- kon der Mode. Baden-Baden 1950, str. 67 si. — J. Wilhelm, Modenschau der Jahrhunderte. Hamburg 1957, str. 28. — G. Hen nick ens, Stilkunde des Kostüms. Wolfenbüttel 1958, str. 30. — V. J. Willi, Kulturgeschichte der Mode. V: R. König-W. Schuppisser, Die Mode in der menschlichen Gesellschaft. Zürich 1958, str. 47. — W. S u 1 s er, Aus der Geschichte des Schuhs. V: R. König- W. Schuppisser, nav. delo, str. 505. — E. Thiel, Geschichte des Kostüms. Ber- lin 1960, Str. 112. H. K i e n z 1 e, na nav. mestu. — K. Schiensiegl-V. Dittmeier, nav. delo, str. 32. — W. S u 1 s e r, na nav. mestu. "F. Hottenroth, Trachten, Haus-, Feld- und Kriegsgeräthschaften der Völker alter und neuer Zeit II. Stuttgart 1884, str. 87. — E. v. S i c h a r t, nav. delo, str. 173. — E. Nienholdt, Die deutsche Tracht im Wandel der Jahrhunderte, str. 57. ^" J. v. Falke, nav. delo, str. 236 d. — G. B u s s, na nav. mestu — H. K i e n z 1 e , nav. delo, str. 30. — K. Schiensiegl-V. Dittmeier, nav. delo, str. 35. — E. G. S c h ä f e r , na nav. mestu. — W. S u 1 s e r , na nav. mestu. " A. Heyden, nav. delo, str. 122. — E. v. Sichart, nav. delo, str. 184. — R. Klein, nav. delo, str. 109. — E. T h i e 1, na nav. mestu. 2^ G. Buss, nav. delo, str. 51. — E. v. Sichart, nav. delo, str. 184. — S. F. Christensen, Die männliche Kleidung in der süddeutschen Renais- sance. Berlin 1934, str. 73. — H. K i en z le, nav. delo, str. 31. — E. Nien- holdt, Die deutsche Tracht im Wandel der Jahrhunderte, str. 66. — R. Klein, nav. delo, str. 109. — E. Pirchan, Kostüm-Kunde. Ravensburg 1952, str. 38. — J. Wilhelm, nav. delo, str. 30. — E. T h i e 1, na nav. mestu. ''O. Henne am Rhyn, Kulturgeschichte des deutschen Volkes I. Ber- lin 1892, Str. 287, 337. — M. Heyne, Fünf Bücher deutscher Hausaltertümer von ältesten geschichtlichen Zeiten bis zum 16. Jahrhundert III. Körperpflege und Kleidung bei den Deutschen von den ältesten geschichtlichen Zeiten bis zum 16. Jahrhundert. Leipzig 1905, str. 287. — K. Schiensiegl-V. Dittmeier, nav. delo, str. 48. — W. S u 1 s e r , nav. delo, str. 506. 28 Obuvala na Slovenskem v 15. in 16. stoletju Čevljev^* (ki se je njihova kljunasta oblika ohranila ponekod v Srednji Evropi do konca 15.^' in začetka 16. stoletja^^) včasih znani takisto še spodnji čevlji, ki so bili privezani z jermeni in so se nosili podobno ko drsalke samo na podplatih in petah, tako da so skrbeli za večjo odpor- nost ali trpežnost obuvala.^' — Beneško območje srednjeevropske obla- čilne omike v poznem srednjem veku se je v noši obuval izenačevalo 6 temeljno modo tega kulturnega kroga,^* le tako imenovani spodnji čevlji so imeli tamkaj posebno, zelo visoko obliko.^' Mimo opisane noše spodnjih čevljev velja enaka poglavitna opredelitev tudi za takratno nošo obuval na vzhodnoalpskem ozemlju v tej dobi.'" V 16. stoletju se je v Srednji Evropi nadaljevala v visoki ali osnovni modi najprej noša spredaj zaobljenih, sicer pa po nogi umerjenih obuval, ki so se uveljavila že pod konec 15. stoletja. S špansko modo pa se po 1530, vsekakor okoli 1540, začno nositi obuvala, ki so prav tako obliko- vana po nogi, pa spredaj niso več tolikanj široka, temveč razmeroma ozka ali celo koničasta.'' Razen te noše obuval v navedenem obdobju so ^* Za povzetno podobo teh obuval gl.: J. v. F a 1 k e , Die deutsche Trachen- und Modenwelt I.Leipzig 1858, str. 245 si, 268. — G. Demay, Le costume au nioyen age d'apres les sceaux. Paris 1880, str. 77 si, 91 si. — A. Kretschmer — C- R o h r b a c h , Die Trachten der Völker vom Beginn der Geschichte bis zum 19. Jahrhundert. Leipzig 1882, str. 220 sl. — A. R a c i n g t, Le costume historique. I. Paris 1888, str. XVI si. — O. F i s c h e 1, Chronisten der Mode. Potsdam 1925, Str. 14 sl. ^ W. B r u h n , Kostüm und Mode. Leipzig 1958, str. 20. — M. T i 1 k e ,. Kostümschnitte und Gewandformen. Tübingen 1945, tab. 120. — W. Bruhn — M. T i 1 k e , A pictorial History of Costume. London 1955, tab. 45, 46, 47, 52, 54, 56, 58, 67/9. 25 O. H e n ne am Rh v n , nav. delo. str. 399. — A.Schultz, Deutsches Leben im XIV. und XV. Jahrhundert. Prag-Wien-Leipzig 1892, str. 374. — Isti. Das häusliche Leben der europäischen Kulturvölker vom Mittelalter bis zur zweiten Hälfte des XVIII. Jahrhunderts. München-Berlin 1903, str. 233. 2' O. Š r o ii k o v a , Die Mode von der Renaissance bis zum Rokoko. Prag 1959, str. 23. " A. Schultz, Deutsches Leben im XIV. und XV. Jahrhundert, str. 378. — G. B u s s , nav. delo, str. 51. — H. K i e n z I e , nav. delo, str. 29. — E. N i e n - hold t. Die deutsche Tracht im Wandel der Jahrhunderte, str. 57. — Ista, Kostümkunde, str. 35. — K. Schiensiegl — V. Dittmeier, nav. delo, str. 36. — R. K 1 ei n , nav delo, str. 67 si. — G. H e n n i c k e n s , na nav. mestu. — W. S u 1 s e r , nav. delo, str. 505. — E. T h i e 1, na nav. mestu. Poglavitne navedene opredelitve o srednjeevropski noši obuval v poznem srednjem veku potrjujejo: B. Köhler, Allgemeine Trachtenkunde III. Leip- zig, brez letnice, str. 83, 96, 98. — M. Boehn, nav. delo, str. 214 sL 220. — G. Len ni n g, Geschichte der Bekleidung. V: A. Jaumann, Textilkunde. Nord- hausen, brez letnice, str. 653. 2° P. M o 1 m e n t i, La storia di Venezia nella vita privata dalle origini alla caduta della repubblica I. Bergamo 1927, str. 373 d. V. Geramb, nav. delo, str. 288 d, 317. " A. Heyden, nav. delo, str. 175. — M. Boehn, Die Mode, Menschen und Moden im sechzehnten Jahrhundert. München 1923, st. 118, 122, 132. — E. v. Sichart, nav. delo, str. 250, 268. — H. Kien zle, nav. delo, str. 31. — E. Nienholdt, Die deutsche Tracht im Wandel der Jahrhunderte, str. 80, 29 Angeles Baš bili hkrati, posebej v preprostejšem in ljudskem oblačilnem krogu, cenjeni zlasti škornji, ki so bili v spodnjem delu obbkovani sorodno ko čevlji po visoki šegi; prav tako so se nosili v tem območju oblačilne omike v določenem obsegu tudi podobni čevlji in opanke.— Ta označba splošne srednjeevropske noše obuval v 16. stoletju''^ velja tudi za beneško'** in vzhodnoalpsko ozemlje^'* tedanje oblačilne omike. Ce primerjamo drugo srednjeevropsiko nošo obuval v poznem sred- njem veku in 16. stoletju z našo v teh obdobjih, vidimo, da se je le-ta v osnovnih piotezah precej izenačevala s splošno srednjeevropsko nošo obu- val. — V poznem srednjem veku ali natančneje v 15. stoletju so se nosili taiko drugod v Srednji Evropi kakor pri nas v krogu visoke nuode pravi- loma tako imenovani kljunasti čevlji, se pravi čevlji, ki so bili spredaj zašiljeni, v določeni meri pa tudi podaljšani. Čeprav naša obuvala po tej šegi niso dosegla tolikšne dolžine ko na nekaterih drugih srednjeevrop- skih ozemljih, so šla po poglavitnih potezah vendarle vštric s temeljno srednjeevropsko modo teh obuval. Tudi po času je šel razvoj kljunastih čevljev pri nas in drugje v Srednji Evropi večidel vziporedmo: nosili so se nekako vse do pod konec 15. stoletja. Mimo manjše dolžine je bil edini razloček med našimi in drugimi srednjeevropskimi čevlji po visoki modi ta, da niso tedaj na Slovenskem nikjer dokazljivi tako imenovani spodnji čevlji, ki so izpričani drugod v Srednji Evropi. (Nadrobnejše primerjave zavoljo zgolj bornih slovstvenih podatkov niso mogoče.) Preprostejša noša obuval v 15. stoletju na Slovenskem kakor tudi na drugih srednjeevropskih ozemljih je bila takisto znatno izenačena. Razen čevljev so se nosili tudi škornji, ki so v svojih oblikah bolj ali manj posnemali visoko modo. Prav tako velja ta podobnost tudi za ljudsko nošo. Povsod v Srednji Evropi in tako tudi pri nas so se ob posnemanju kljunastih obuval po visoki šegi nosile v tem loblačilnem krogu obuval zlasti opanke, škornji in preprosteje narejeni (visoki) čevlji. 96. — K. Schiensiegl — V. Dittmeier, nav. delo, str. 41 si. — E. G. Scha f e r, nav. delo, str. 37. — R. Klein, nav. delo, str. 109. — E. T h i e 1, nav. delo, str. 153, 155, 190. " H. Weiss, nav. delo II. Stuttgart 1872, str. 619. — F. Hottenroth, nav. delo, str. 108. — O. Henne am Rhyn, nav. delo II. Berlin 1893, str. 20, 22, 81, tab. 1. — B. K o hier, nav. delo V. Leipzig, brez letnice, str. 44. — G.Steinhausen, Geschichte der deutsohen Kultur. Leipzig 1933, str. 462. — E. Nienholdt, Die deutsche Tracht im Wandel der Jahrhunderte, str. 66, 80. — K. Schiensiegl — V. Dittmeier, nav. delo, str. 48. — E. T h i e 1, nav. delo, str. 155, 171. Za njihovo povzetno podobo gl.: J. v. F alke. Die deutsche Trachten- und Modenwelt II. Leipzig 1858, str. 28 si, 69, 87 d, 126. — A. Kretschmer — C. Rohrbach, nav. delo, «tr. 256 si, 280 si. — O. Fischel, nav. delo, str. 21 si, — W. B r u h n , nav. delo, str. 30, 34. — R. K1 e i n , nav. delo, str. 33 d. — W. Bruhn — M. Tilke, nav. delo, tab. 60, 65, 72, 73, 74, 83. ^* P. M o 1 m e n t i, nav. delo II. Bergamo 1928, str. 287 d. »5 V. Geramb, nav. delo, str. 344 d, 354, 366 d. 30 Obuvala na Slovenskem v 15. in 16. stoletju Enaka je podoba tudi v 16. stoletju. — Na prehodu v 16. stoletje so se takisto na Slovenskem kakor drugje v Srednji Evropi uveljavili v visoki modi po nogi oblikovani, spredaj pa zaobljeni čevlji, ki jih v drugi četrtini 16. stoletja zamenjujejo spredaj zoženi čevlji, izvirajoči iz vplivov španske mode. Preprostejša noša obuval je v 16. stoletju v oblikiovnem pogledu zvesto sledila visoki modi, umerjala obuvala po nogi in jih spredaj širše zaobljevala, in to tako čevlje kakor škornje. (Vplivi španske mode pri naših preprostejših obuvalih v 16. stoletju niso določljivi.) Naše ljudske noše obuval v tem obdobju skoraj ne moremo pri- merjati z drugo srednjeevropsko, ker manjka za to zadostnega doma- čega gradiva, vendar se spričo zgledov naše visoke in preprostejše noše obuval ponuja misel, da se obuvala v 16. stoletju tudi v tem oblačilnem krogu pri nas niso kaj bolj razločevala od obuval po tej šegi drugje v Srednji Evropi. Vzporeditev noše obuval na Slovenskem in sosednjih ali bližnjih ozemljih tedanjega srednjeevropskega kulturnega kroga kaže, da je bila ta noša na Štajerskem v poznem srednjem veku ali v 15. stoletju v vseh poglavitnih značilnostih močno izenačena z našo in da ne moremo med takratno našo in štajersko nošo obuval vseh vrst ugotoviti nobenih omembe vrednih razločkov, nasprotno, poudariti moramo za obe enake temeljne opredelitve.^' — To drži v poglavitnem prav tako za 16. stoletje; tedanje štajersko upodabljajoče gradivo o obuvalih je precej bogatejše ko naše, zlasti glede ljudske noše. Ta je uporabljala tod tedaj mimo škornjev, ki so verjetno pač spričo pomanjkanja spomenikov o ljudski noši tega obdobja edini izpričani v tem krogu oblačilne omike na Slo- venskem, tudi še spredaj širše zaobljene čevlje,^' ki jih iz omenjenega razloga pri nas tak/rat ni mogoče potrditi. Koroško gradivo o tem izvira samo iz dobe med okoli 1400 in okoli 1500 in je zelo borno. — Razen tega, da so tu v visoki noši predstavljeni mimo kljunastih čevljev ponekod tudi še spredaj zašiljeni škornji, ki jih v tej noši tedaj ni mogoče ugotoviti ne pri nas ne na štajerskem, je po- doba, da je noša obuval na Koroškem in drugod po Slovenskem po zna- nih upodobitvah v poglavitnem podobna ali izenačena.''** Za tirolsko nošo obuval imamo gradivo iz poznega srednjega veka in tudi še iz prvih treh desetletij 16. stoletja. — Tudi tamkaj so se nosili v visoki ali osnovni modi običajno kljunasti čevlji, v prvi (od okoli 1500 naprej) in na začetku druge četrtine 16. stoletja pa čevlji, ki so bili spre- '»V. Geramb, nav. delo, str. 288 d, 317, si. 155, str. 287, si. 158, str. 297, si. 163, str. 304, si. 164, str. 306, si. 168, str. 310, si. 175, str. 316, si. 178, str. 317, si. 180/9, str. 319 si. "V. Geramb, nav. delo, str. 344 d, 354, 366 d, si. 192, str. 324, si. 195, str. 331, si. 199, str. 340, si. 203, str. 358, si. 206, str. 361, si. 207, str. 363, si. 209, str. 364, si. 210, str. 365, si. 211, str. 366, si. 214, str. 370. " W. Frodi, Die gotische Wandmalerei in Karnten. Klagenfurt 1944, si. 19, str. 76 d, si. 72, str. 112 isl, 74, str. 112 si, si. 77, str. 117 d, tab. XVI, str. 92 d. 31 Angelos Baš daj širše zaobljeni, medtem ko sta preprostejša in ljudska noša v obeh obdobjih deloma posnemali oblike iz visoke oblačilne omike, deloma pa oblikovali svoja obuvala docela preprosto.^" Ali drugače: tudi tirolska noša obuval se ni, kolikor je razvidno, v vsej obravnavani dobi kaj bistveno razločevala od te noše na Slovenskem. Tudi v drugih, severnejših vzhodnoalpskih deželah je bila v oni dobi noša obuval v poglavitnih značilnostih enaka ko na Slovenskem. — Tako so se tam v poznem srednjem veku, vse do 90-tih let 15. stoletja, nosili v visoki modi po navadi samo kljunasti čevlji, ki so bili pogosti takisto še v preprostejšem oblačilnem krogu, mimo škornjev, ki so bili v spodnjem delu prav tako sorodno oblikovani (o ljudski noši obuval upodobitve niso na voljo*"). — Od prehoda 15. v 16. stoletje so se tudi na teh ozemljih nosili v visoki in preprostejši modi, kot je podoba, skoraj izključno le po nogi narejeni, spredaj širše zaobljeni čevlji (v obliki kravjih gobcev), ki jih v drugi četrtini 16. stoletja zamenjajo v visoki (edino razvidni ta- kratni) noši čevlji, ki so prav tako oblikovani po nogi, le da so spredaj zoženi (o ljudski noši obuval tudi iz tega obdobja ne poznamo upodablja- jočih spomenikov).*' In naposled so bile poglavitne oblike onodobne noše obuval v bene- škem območju, mimo posebne noše spodnjih čevljev, v osnovi ponovno podobne ko pri nas. — V poznem srednjem veku so se tam tako v visoki kakor v preprostejši modi nosili povečini kljunasti čevlji, včasih tudi sorodno oblikovani škornji, medtem ko je ljudska noša te oblike deloma posnemala, deloma pa oblikovala svoja obuvala, čevlje in škornje, dokaj preprosteje.*^ — V 16. stoletju je bila do druge četrtine v visoki in pre- prostejši modi najprej običajna noša spredaj širše zaobljenih obuval, ki se potlej v spodnjem delu zožijo (o ljudski noši obuval pogrešamo upo- dobitve). 3» J. Weingartner, Die gotische Wandmalerei in Sttidtirol. Wien 1948, si. 2, str. 69, si. 100, str. 74. — Gotik in Tirol, Malerei und Plastik des Mittelalters. Katalog. Innsbruck, Kunstausstellung 1950, si. 9, 30, 45, 61, 62, 63, 64, 66, 67, 73, 74, 96. " Osterreichische Kunsttopographie, Beiheft zum I. Band. Wien 1908, si. 32, str. 33, si. 40, str. 39. — Osterreichische Kunsttopographie III. Wien 1909, si. 311, 312, str. 303. — O. P a eh t, Osterreichische Tafelmalerei der Gotik. Augsburg 1929, si. 62, str.47. — F. Kieslinger, Die mittelalterliche Plastik in Oster- reich. Wien-Leipzig 1962, tab. 31, 33. — L. Baldass, Osterreichische Tafel- malerei der Spatgotik. Wien 1934, si. 73, str. 32. <' Osterreichische Kunsttopographie VII. Wien 1911, si. 44, str. 30. — Oster- reichische Kunsttopographie XIV. Wien 1914, si. 101, 102. — F. Kieslinger, nav. delo, tab. 46. " P. Molmenti, nav. delo I, str. 366, 369, 371 d, 374, 377 d, 381, 383, 389, 391, 393, 397. — G. Fiocco, Carpaccio. Roma, brez letnice, tab. LXII, str. 68. — A. Morassi, Giorgione. Milano 1942, si. 55, str. 215. — R. M a r i n i, La scuola di Tolmezzoi. Padova 1942, si. 32, str. 136. " P. Molmenti, nav. delo II, str. 287, 291, 300, 508 d. — R. Pallu- echini, Veronese. Bergamo, brez letnice, si. 70, str. 41. — H. T i e t z e , Titian. London 1950, si. 188. 52 Obuvala na Slovenskem v 15. in 16. stoletju Zusammenfassung DAS SCHUHWERK DES 15. UND 16. JAHRHUNDERTS IM SLOWENISCHEN VOLKSGEBIET Der obige Aufsatz behandelt die ältesten feststellbaren Formen des Schuh- merks im sloroenischen Volksgebeit. Die anderen Eigenheiten des Schuhwerks im angeführten Zeitabschnitt, insoweit sie in den schriftlichen Qellen zu be- stimmen sind, sind bereits behandelt; sie bezeugen das Material (Anm.2) und die Preise (Anm. 3) der damaligen Fussbekleidung. Unsere Ausführungen gelten dem Schuhmerk aller Gattungen der Trachten- kultur. D. h. sowohl der Beschuhung, welche die Adeligen und die oermögen- deren Bürger, im behandelten Zeitraum vor allem die Kaufleute, die den Bereich der sog. hohen Tracht vorstellen, trugen, als auch dem volkstümlichen Schuh- rverk, welches die Bauern und die einfachste Bevölkerung in den Städten trug; und schliesslich dem Schuhwerk jener Trachtengattung, die besonders bei den Hand- werkern üblich mar und die mir für eine Gruppe der Trachtenkultur halten, die vornehmlich in der formellen Hinsicht das Zwischenglied zwischen der sog. hohen und der Volkstracht darstellt. — Die Quellen unserer Arbeit sind die entsprechenden Darstellungen der damaligen Wandmalerei und Plastik, die wir nach den gewonnenen Kriterien über die Zeugenschalt der bildenden Kunst im slowenischen Volksgebiet im späten Mittelalter und 16. Jahrhundert in bezug auf die Trachtengeschichte (Anm. 4) verwerten. Inwieweit das Schuhwerk im 15. Jahrhundert nicht durch Beinlinge, die auf dem Fuss mit besonderen Plättchen ausgestattet waren, ersetzt rourde, hat man in der hohen Mode Schuhe getragen, die in der Regel eine vorne zugespitzte und zuweilen auch verlängerte Form hatten. Gewöhnlich reichten sie bis zu den Knöcheln hinauf, hie und da auch noch ein wenig höher. In einem Fall ist festzustellen, wie sie zugebunden waren: der Schuhausschnitt war auf der Innenseite und reichte vom oberen Rand bis unter die Knöchel; man band den Ausschnitt mit einer grauen Schnur dreimal querüber. Die niederen Schuhe waren in der hohen Tracht im 15. Jahrhundert augenscheinlich seltener; sie waren vorne zugespitzt, wie die hohen Schuhe, und bedeckten Rist und Ferse. Ihre genauere Ausarbeitung ist nicht ersichtlich. Die Schuhe in der sog. mittleren oder einfacheren Tracht waren teilweise ebenso vorne zugespitzt und etwas verlängert; zum Teil waren dies hohe Schuhe, die noch ein wenig über die Knöchel reichten. In seiner Grundform mar also dieses Schuhwerk ähnlich dem Schuhmerk der hohen Mode. Der Ausschnitt war auf dem Rist; die genauere Ausarbeitung ist nicht festzustellen. In diesem Trachtenkreis verwendete man auch andere Fussbekleidung: Stiefel, die bis unter die Knie reichten; auf dem Fuss maren sie vorne ein wenig zugespitzt. Beide Arten von Fussbekleidung waren vorne in der Regel zugespitzt und in dieser Eigenschaft der damaligen hohen Mode verwandt; in gewissem Ausmass war das Schuhwerk der einfacheren Tracht auch verlängert. Ebenso hat zum Teil die Volkstracht die zugespitzte Form des Schuhmerks der hohen und einfacheren Tracht nachgeahmt. In diesem Trachtenbereich über- wog jedoch eine andere Fussbekleidung. So trug man im Volk auch ganz einfach geformte und ungeschnürte niedere Schuhe, die vorne nicht den Rist bedeckten, sondern vor allem nur die Zehen, weiter einfach geformte niedere Stiefel, die bis auf die Waden reichten, und hohe Schuhe, die bis zu den Knöcheln oder etwas höher reichten und augenscheinlicli nach dem Fuss gemacht morden sind. Mit dem 16. Jahrhundert trat in der hohen Tracht an Stelle des verlänger- ten Schuhs der normal weite Schuh, der vorne nicht zugespitzt, sondern abge- rundet ist. Man trug sowohl hohe als auch niedere Schuhe, die anscheinend seltener maren. Die niederen Schuhe hat man nicht zugebunden, sonderen ein- fach aufgesteckt oder angezogen. Vorne bedeckten sie den halben Rist, hinten 3 Slovenski etnograf 33 Angelos Baš die ganze Ferse. Auch die hohen Schuhe hat man, roie es scheint, nicht zugebun- den, sondern einfach angezogen. Bei den Schuhen, die bis auf die Waden reichten, roar dies megen der breiteren Ausarbeitung des oberen Teiles möglich, bei den gewöhnlichen hohen Schuhen jedoch, die bis zu den Knöcheln reichten, ermöglichten das die vorderen oder Seitenausschnitte, welche die Offnungen der Beschuhung erweiterten. Gegen die Mitte des 16. Jahrhunderts haben sich die Schuhe der hohen Mode etwas verändert: noch immer entsprachen sie dem Fuss und waren nicht verlängert, doch waren sie vorne nicht abgerundet, sondern etwas enger. Aus dieser Zeit sind in dem genannten Trachtenbereich nur niedere Schuhe bezeugt, die den Rist bedeckten, jedoch nicht im ganzen, sondern mit einer breiteren Zunge. Die einfachere Tracht des Scliuhmerks folgte auch im 16. Jahrhundert der hüllen Trachtenkultur. Denn auch damals hat man da vor allem nur nach dem Fuss gemachte hohe Schuhe, die vorne abgerundet maren, getragen. Bisweilen waren sie ober dem Rist zugebunden oder auf der Innenseite dreieckig aus- geschnitten; manches Mal reichten sie noch etwas über die Knöchel. Ziemlich selten maren niedere Schuhe, die oben nur die Zehen und die Ferse bedeckten. Die genauere Ausarbeitung dieser Beschuhung ist nicht bestimmbar. Vorne enger geformte, ansonsten nach dem Fuss gemachte niedere Schuhe, welche in» der hohen Mode gegen die Mitte des 16. Jahrhunderts bezeugt sind, kann man in dem einfacheren Trachtenkreis megen der nicht vorhandenen späteren Darstel- lungen nicht ausmeisen. Für das Schuhmerk der Volkstracht ist auf Grund der wenigen Darstel- lungen nur das zu entnehmen, dass es im 16. Jahrhundert einigermassen bei den allgemeinen Eigenschaften des Schuhwerks des 15. Jahrhunderts verharrte. Inwieweit sich dabei das Schuhmerk in der Volkstracht auch den zeitgenössi- schen Formrichtungen anschloss, kann man anhand der verfügbaren Denk- mäler nicht beurteilen, obrvohl allerdings auch solche Einflüsse vorauszusetzen sind. 34 SOSESKE ZIDANICE V VZHODNI BELI KRAJINI Jože Dular O soseskih zidanicah, ki jih v Beli krajini imenujejo tudi cerkvene ali vasne zidanice oziroma hise, je že leta 1912 pisal Janko Lokar v svoji razpravi o Belokranjski hiši/ Leta 1940 jih je Sergij Vilfan omenil v svojem Očrtu slovenskega pravnega narodopisja/ kasneje pa še v članku Naše lesene listine/ kjer je izrazil željo, da bi bilo treba te zidanice in njihovo funtcijo tako z etnografskega kot narodopisno pravnega stališča natančneje raziskati. Tega dela pa se je že leta 1938 lotil Josip Zontar, ki je v želji, da zbere čimveč slovenskih pravnih starin, razposlal nekaj sto vprašalnih pol, na katerih je prejel tudi nekaij podatkov o soseskih (cerkvenih) hisih v Beli krajini.* Ti podatki, včasih precej skopi, so se nanašali na nekatere kraje adlešičke, dragatuške, podzemeljske in metli- ške župnije, medtem ko iz ostalih devetih (Žontar govori samo o štirih) belokranjskih župnij ni prejel podatkov. Mnoge od belokranjskih soseskih zidanic, ki so v glavnem obstajale pri podružnih cerkvah, pa so s svojim delom že v prejšnjem stoletju prenehale, zlasti ko je v letih 1880—1890 trtna uš uničila skoraj vse belokranjske vinograde. Tako poroča adlešički župnik Ivan Sašelj, da so od starih soseskih hisov, ki so bili v njegovi fari, prenehali obstajati v Tribučah leta 1887, v Dolenjcih 1889, v Bednju 1890, medtem je his v Adlešičih delal oziroma izposojal vino do leta 1892.° V splošnem je v Beli krajini mnogo soseskih zidanic in hisov prene- halo delati med leti 1880—1890 (npr. v okolici Dragatuša in Gribelj) in tudi Janko Lokar piše leta 1912 v že omenjeni razpravi, da so belokranj- ske cerkvene zidanice v njegovem času v glavnem že izginile. To bo tudi držalo skoraj za vso Belo krajino, razen za njen vzhodni del, kjer so se te zidanice pod nazivom cerkvena, soseska ali vasna zidanica oziroma kev- der obdržale vse do zadnje vojne in delajo marsikje, sicer v nekoliko spremenjenih pogojih, še dandanes. 1 Janko Lokar, Belokranjska hiša, Carniola III, 1912, str. 18—19. 2 Sergij Vilfan, Očrt slovenskega pravnega narodopiisja, Narodopisje Slovencev I, Ljubljana 1944, str. 245—246. ^ Sergij Vilfan, Naše lesene listine, Slovencev koledar 1945, str. 108. * Josip Žontar, Soseskini (cerkveni) »hisi« v Beli krajini. Slovenski etnograf X, 1957, str. 77—79. ' Josip Žontar, glej opombo št. 4. 35 Jože Dular Vzrok, da so nekatere zidanice oziroma hisi prenehali z izposojanjem vina, je bila včasih tudi toča, ki je na primer maja 1892 uničila vse vino- grade v okolici Adlešič in zato ljudje jeseni niso mogli vrniti izposoje- nega vina. Tako je adlešioki his ostal brez pijače in je prenehal delati. Ponekod je soseske zidanice uničil požar (na Krasincu leta 1890) ali pa so jih zatrle previsoke obresti za izposojeno vino, ki so tistemu, ki si je čez leto veliko izposojal, pobrale včasih jeseni ves pridelek. To pa je pri nekaterih ljudeh zbudilo odpor in so sosesko zidanico opustili (npr. v Dragomlji vasi pri Metliki leta 1907). Kdaj so v Beli krajini nastale soseske zidanice, ki imajo svoje para- lele verjetno tudi na Notranjskem in na Krasu, se iz dosedanjih virov ne da ugotoviti. Žontar jih postavlja v 17. stoletje, hkrati pa pripominja, da so obstajale le pri podružnih cerkvah. To pač drži, kajti če jih zasledimo tudi pri farnih cerkvah (npr. v Adlešičih, na Radovici in na Suhorju) moramo vedeti, da so bile te cerkve nekoč podružnice belokranjskih prafar in so se šele kasneje iz njih izločile kot samostojne fare (adlešička leta 1789 iz podzemeljske, radoviška 1854 iz metliške, in suhorska 1855 prav tako iz metliške). Vsi ti kraji so torej imeli svoje cerkvene zidanice oziroma hise že pred ustanovitvijo fare. Cerkvene zidanice — zanje je značilno, da so zidane iz kamenja, medtem ko so hisi leseni — pravzaprav niso bile last cerkve, kot piše Lokar, temveč vaške skupnosti, soseske, ki je tudi posamezne stavbe upravljala. V njih so hranili nabrano vino in žito, oboje pa so posojali vaščanom in ob vrnitvi dolga pobirali v naravi vinske in žitne obresti. Poslovanje v zidanici sta vodila dva moža, cerkvenaša, kot ju imenuje Lokar. O tem piše: »Godi se jim pri tem poslu (to je oskrbovanju) na- vadno zelo dobro, ker ne dajejo večinoma nobenih računov in pijejo cerkveno vino, kakor bi bilo njihovo. Cerkvena zidanica ni skoro nikdar brez vina. Komur ga zmanjka — na spomlad ga zmanjka večini belokranjskih vinogradnikov, — si ga gre izposojevat v cerkveno zida- nico'. Posojajo ga na »rovaš« ... Pri tem zelo odirajo. Posojajo na 50 %. Ako si izposodiš en »ferkelj« ali en baril, moraš vrniti poldrag »ferkelj«, poldrug baril. Seveda gledajo tudi dolžniki, da vračajo s »primerno robo«. V denarju plačujejo dolg redkokdaj, dasi vino tudi prodajajo v cerkvenih zidanicah, npr. za praznike.«" Kot rečeno so se soseske zidanice najdlje obdržale v vzhodni Beli krajini. Pričujoči zapis o teh zidanicah se žal ne more opirati na tak starejši arhivski material — sicer pa so spočetka v zidanicah uporab- ljali le lesene rovaše — saj je ohranjenih samo nekaj zapiskov, od ka- terih sega najstarejši komaj v leto 19^7.^ Tako so prišli v poštev v glav- nem le ustni viri, ki pa bodo za tistega, ki se bo kdaj ukvarjal s tO' stranjo pravnega narodopisja in gospodarske zgodovine, vsaj do neke mere morda zanimivi in porabni. ° Janko Lokar, glej opombo št. 1. ¦ ' Božakovo, Cerkveni računi (za leta 1907—1959); Računska knjiga za so- sesko Lokvica (za leta 1918—1929). 56 Soseske zidanice v vzliodni Beli krajini Napis na soseskem keldru (na ometu) na Radooici. Risba Mladena Brancelj. Napis na soseskem keldru (na ometu) d Bojan ji oasi iz leta 1873. Risba Mladena Brancelj ^ Jože Dular Soseske zidanice v okolici Metlike. V vzhodni Beli krajini, to je v okolici Metlike, lahko ugotovimo 17 sosesikih zidanic, od katerih je bila mestu najbližja komaj poldrug kilometer oddaljena so- seska zidanica v Rosalnicah, najbolj oddaljena (9 km od Metlike) pa zi- danica na Krašnjem vrhu nad Radovico. V tem krogu so imele soseske zidanice še naslednje vasi: Bereča vas, Bojanja vas, Boldraž, Božakovo, Bušinja vas, Dragomlja vas, Drašiči, Dobravice, Grabrovec, Krivoški vrh. Lokvica, Radovica, Slamna vas, Suhor in Vidošiči. Pri tem je za- nimivo, da sta v dveh vaseh farni cerkvi (Radovica in Suhor), druge vasi imajo podružnice, tri vasi (Bereča vas, Boldraž in Dragomlja vas) pa nimajo cerkve in so bile tu soseske zidanice osnovane šele v preteklem stoletju pod vplivom sosednjih vasi. Navadno so soseske zajemale eno samo vas, nekatere pa tudi več sosednjih vasi ali zaselkov. Tako sta bila v sosesko Božakovo vključena tudi Zelebej in Rakovec, soseska Drašiči je zajela še Krmačino, soseska Vidošiči pa Železnike. Soseska Krivoški vrh je obsegala Crešnjevec, Cerovec in Hrib, soseska Dobravice pa poleg Gornjih in^olnjih Dobra- vic še Giršiče in Krivoglavice. Tudi soseski Lokvica in Rosalnice sta vključevali nekaj sosednjih vasi, prva Dolenjo Lokvico in Trnovec, druga pa Curile, Radoviče in Svržake.' Člani soseskih zidanic. Število članov oziroma gospodar- stev, ki jih je vključevala posamezna soseska, je bilo zelo različno, ne glede nato, da se je število v posameznih soseskah spreminjalo, ker so se nekatera posestva združila ali propadla. Ljudje so namreč ponekod po- mrli ali pa so zemljo prodali in se izselili v Ameriko ali kam drugam. 1 ako se je na primer soseska Grabrovec od nekdanjih 73 hiš skrčila na 45 his. Bolj zanimivo pa je, da so nekatere soseske vključevale vse va- ščane, druge samo tiste, ki so imeli vinograde, tretja pa le kmete, medtem ko so se bajtarjev in dninarjev branili. Prikupni na k soseski. Ce si je tujec kupil v vasi posestvo ali se je tja priženil, je moral plačati prikupnino, ki so jo običajno po- birali v vinu, pa tudi v denarju. Prikupnina je bila v posameznih so- seskah različna; znašala je pol vedra ali vedro vina, v novejših časih 15 do 30 litrov vina. Na Grabrovcu je na primer tak prišlek plačal lodrico (=pol vedra) vina in 5 goldinarjev. Prikupnina na Božakovem je ^ Glavne, spodaj porabljene ustne vire za soseske ziidanice v okolici Metlike so dali: Martin Videtič, Bereča vas 33; Jože Gršič, Bojanja vas 11; Anton Škof, Boldraž 5; Jože Kozjan, Božakovo 12; Ivan Žlogar, Bušinja vas 11; Jože Tajč- man, Bušinja vas 30; Anton Žugelj, É)obravice 14; Martin Stariha, Dragomlja vas 8; Ivan Kostelec, Drašiči 5; Anton Crnugelj, Grabrovec 36; Matija Skala, Krivoški vrh 3; Anton Muc, Gor. Lokvica 10; Franc Kraševec, Gor. Lokvica 14; Janez Bajuk, Radovica 70; Anton Tajčman, Curili; Anton Pezdirc, Slamna vas 3: Anton Željko, Gor. Suhor; Jože Plesec, Železniki 3. Glej še Drago Vončina (zbral). Domoznanska snov Bele krajine, Črnomelj 1941, str. 31, podatki v so- seski v Drašičih (ciklostirano). 38 Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini leta 1907 znašala 10 kron, 1909 20 kron, 1937 pa 1000 dinarjev. Spet dru- gače je bilo na Lokvici, kjer so, kot je razvidno iz računske knjige, leta 1922 zahtevali za prikup k soseski 50 kron (jugoslovanske veljave), leta 1925 pa 100 dinarjev. Višino prikupnine so navadno določili pri- kupljenci, to je tisti, ki so se v prejšnjih letih sami prikupili v sosesko. Splošno pravilo pa je bilo, da so revnemu prikupnino znižali. Nasprotno pa so navadno tistemu, ki se je bil priženil v vas, a se je branil pristopiti v sosesko, kasneje prikupnino zvišali. Na Dobravicah bi prikupljenec prvo leto plačal 5 goldinarjev, naslednje leto pa je moral odšteti 6 goldinarjev. Ce pa se je le branil plačati prikupnino, ga je so- seska izločila iz svoje srede in mu vaščani niti v nesreči niso pomagali." Ce je domači sin po očetovi smrti prevzel posestvo, ni plačal nič pri- kupnine, ker je bil >domorodec«. Izjema je bila na Dobravicah, kjer je vsak vaščan — član soseske, ki se je ženil, moral soseski plačati 5 goldi- narjev. Prav tako so morali odriniti prikupnino ženini v soseskah Drašiči in Vidošiči. Vendar je bila tu prikupnina za domorodce nižja kot za tujce. Dekleta, ki so se od drugod primožila v sosesko, niso plačala prikupnine. Prav poseben vaški statut pa je imela soseska Radovica, ki je ob svoji ustanovitvi štela 54 hiš. Kasneje je število gospodarstev naraslo (leta 1957 je bilo na Radovici 79 hiš), vendar so bili člani soseske samo gospodarji prvotnih 54 hiš. Ti so upravljali s soseskim keldrom in tudi imeli pravico do brezplačne paše na vaških gmajnah in pašincih. Ce so hoteli tam pasti drugi vaščani, so morali soseski plačati letni prispevek v denarju, ki je med obema vojnama znašal okoli 50 dinarjev. Zato se je tudi v vasi govorilo o hišah, ki so imele pravico do štiriinpetdesetinke. V dolgih desetletjih pa se je nekaj hiš s to staro vaško pravico združilo, tako da so nekatere hiše imele pravico do dveh štiriinpetdesetink. Člani te soseske tudi iniso poznali prikupnine. Ce se je kdo, čeprav tujec, priženil k hiši, ki je imela pravico do štiriinpetdesetinke, si je z ženitvijo pridobil vse pravice, ki so jih imeli drugi člani te soseske. Soseska zemlja. Iz gornjega je razvidno, da soseske niso imele v svoji lasti samo vaške zidanice, marveč tudi tu in tam posamezne kose zemlje, ki so jih člani soseske skupno uživali oziroma koristili. Te par- cele dostikrat niso bile velike in so jih sestavljali slabi pašinci, grive, gmajne, svet okoli zidanice ali cerkve in vaški kali. Nekatere soseske so imele tudi skupno lozo, trtje ali njivo, od česar pa so imele že nekoliko več dobička. Tako je na primer soseska Dragomlja vas leta 1922 nekemu trgovcu prodala za 25.000 dinarjev (100.000 kron) hrastine in denar po- rabila za nabavo gasilne brizgalne. Sicer pa so les prodajali na javni dražbi in prav tako košnjo na soseskem senokošu. Tudi druge soseske ' Tako so na primer v Bušinji vasi zagrozili takemu, ki ni hotel pristopiti v sosesko: »Ce si ti bo vol stri nogo, ti ne bomo nič pomagali, in če boš gorel, ti ne bomo gasili!« 39 Jože Dular (Bereča vas, Slamna vas) so posekan les prodale na dražbi in enako tudi blato iz vaških kalov, ki so ga rabili za gnojenje njiv in trtij. Tudi Lok- vičani, ki so na svoji soseski oziroma cerkveni njivi sadili koruzo in kas- neje deteljo, so oboje prodali na dražbi, in sicer kar na rastilu. Soseske zidanice. Glavna nepremičnina soseske je bil seveda his oziroma zidanica. Prvotni cerkveni oziroma sosedski hisi ali hrami so kmalu izginili. Danes stoji nekdanji cerkveni his le še v Vidošičih; je pa nekoliko predelan in služi novemu lastniku za senik in drvarnico. Na Dobravicah je cerkveni his pogorel leta 1943, leto kasneje pa je raz- padel zapuščen soseski hram na Krivoškem vrhu. Na Boldražu pa sta- rejši ljudje tudi še pomnijo »leseni sosedski hišček«. Lesene stavbe so izpodrinile zidane in te so se imenovale cerkvena, sosedska, vasna zidanica ali hiša, ponekod tudi sosedski kelder ali keuder. Ohranjena sta dva napisa na ometu: »Soseskin Kelder Rado- vica 1861« in »Soseski keldr 1873«*" iz Bojanje vasi. Na božakovski cer- kveni hiši ali sosedski kleti je nad vhodom v kamnito preklado vsekan napis »Občinsko zberališče 1852«. Soseske zidanice so bile vse do zadnjega časa pokrite s slamo. Ne- katere stavbe so prav preproste in imajo samo klet in podstrešje, drugod pa je zraven prizidana soba za vaške sestanke ali shramba za orodje. Nekatere zidanice imajo v nadstropju vežo in sobo (Tri fare. Bojanja vas, Bereča vas) ali pa je gornji del celo spremenjen v stanovanje (Dra- šiči, Božakovo). Posodje v zidanici. Posod je v teh zidanicah je bilo skoraj povsod enako. Še v začeteku našega stoletja so bili za te kleti značilni dolgi sodi, vozévnice, na gosto obite z brezovimi obroči. Te obroče so doma izdelovali Kočevarji in jih potem prodajali na sejmu v Metliki. Manjše sode so imenovali lajte oziroma lajtičke. Ce soseska sama ni imela dovolj sodov, so si jih pri \-elikem vinskem prometu izposodili tudi pri vaščanih. Promet pa je bil včasih kar precejšen, saj je bilo v nekaterih zidanicah jeseni po 50, 60 pa tudi do 100 hektov vina. Manjše posode so bili polóvnjaki, ki so držali po 5 do 8 veder, lo- drice (10 do 20 firklov), présike, to so sodi, ki so imeli na vrhu dog vratca, zaprte brente in barili. Odprte posode so bde vedro (25 do 26 fir- klov), polvédrnik (15 firklov) in kebli oziroma keblice. Vedro je imelo na zunanji strani dva železna ročaja, na notranji strani pa je bila včasih na steno pritrjena železna palica. Na njej so bili urezani zobje — za vsak firkel en zob — in tako Je vedro služilo za mero pri izdajanju ali vračanju vina. Zanimivi so bili polvedrniki, ki so imeli na gornjem koncu »brke«, to je: dve nasproti si ležeči dogi sta imeli zarezan majhen " Obakrat se 1 v besedi kelder izgovarja velarno (prav tako v besedi pol- druga oziroma poldruga), kar je jezikovna posebnost nekaterih vasi v tem skrajnem kotu slovenskega ozemlja. 40 Soseske zidanice v vzliodni Beli krajini jarek, čez katerega se je moralo pocediti vino v dokaz, da je mera pijače zvrhana. Vse te posode so bile lesene in so z njimi jeseni pri dolžnikih pobirali vino. Posode, s katerimi so pijačo merili oziroma izposojali, so bile firkel (mazama, bokal), polič in maseljc}^ Te votle mere so bile nekoč bakrene in cinaste, v zadnjem času pa so že uporabljali pločevinaste litrske mere. Te mere, ki so imele ročo in noseč, so držale po 5 litrov, 1 liter in pol litra. Na gornjem robu je bil včasih prilotan košček svinca z uradnim pečatom. Po prvi svetovni vojni so si ponekod (npr. v Drašičih) omislili lončene firkle, vendar te posode pri pivcih niso bile priljubljene, ker niso imele točne mere.'^ V zidanicah, kjer so poleg vina izposojali tudi žito (Bereča vas, Bu- šinja vas, Dobravice, Dragomlja vas) so bile poleg vinskega orodja tudi skrinje za žito oziroma predali ali feršlage (nem. Verschlag), kamor so spravljali koruzo, pšenico ali proso. Merili pa so žito s kupljénikom (mernikom) in firklom.^^ »Sekutorji (ce k mest ri). Vse to premoženje je moral nekdo varovati in zanj skrbeti. Zato so člani soseske (vsako hišo je na glavnem letnem sestanku zastopal en član) izmed sebe izvolili dva moža (včasih tudi tri), ki sta uipravljala s skupnim premoženjem, izdajala in pobirala vino oziroma žito, sklicevala ljudi na sestanke, na skupno delo itd. Ime- novala sta se cegmeštra (Grabrovec), cekmeštra (Dragomlja vas, Sulior, Dobravice. Krivoški vrh), čežmeštra (Bereča vas, Bušinja vas). Prav na vzhodni meji Bele krajine so poznali šekutorja^* (Radovica, Krašnji vrh, Vidošiči, Drašiči, Božakovo, Bojanja vas, Boldraž, Slamna vas, Rosal- nice). Na Lokvici so uporabljali obe imeni: šekutor in čežmešter. Po krajši ali daljši dobi opravljanja svoje službe sta se imenovala starejši in mlajši, stari in mladi, prvi in drugi šekutor ali cekmešter. Izbirali so ju z glasovanjem, to je, volili so jvi »na glase«, in sicer za eno leto. Le redkokje so ju volili za dve ali celo za tri leta. Ponavadi se nista izmenjala oba šekutorja hkrati, temveč je moral eden ostati, da je vpeljal v delo novo izvoljenega šekutorja. Izjeme v tem ustaljenem poslovanju, ki je značilno skoraj za vso Belo krajino (le da so drugod šekutorje imenovali ključarje, cerkvenaše, cerkvenjake ipd.) so bile soseske Krivoški vrh, Božakovo in Rosalnice. Te soseske so volile po tri može za dobo treh let. Na Krivoškem vrhu '1 Mere teh posod v spominu pripovedovalcev variirajo. Naj tu omenimo točnejše, uradne mere: 1 polovnjak = 5 velikih veder = 10 malih veder = 282,25 1 ; 1 veliko vedro = 2 mali vedri = 40 bokalov (firklov) = 56,6 1 ; 1 bokal = 2 poliča = 4 maseljci = 1,411; 1 maseljc 0,351. 1^ Pločevinaste mere je v zadnjem času izdeloval metliški klepar Žiga Han- zel, lončene pa gradaški lončar Franc Graf. " Uradne mere za žito so bile: 1 mernik = 30,741, pol mernika = 15,37 1, četrtnica = 7,69 1, bokal (firkel) = 1,92 1, polič (pol firkla) = 0,96 1. 1* Šekutor (eksekutor) = izvrševalec je na primer v Bušinji vasi, kjer so poznali čežmeštra, pomenil davčnega izterjevalca, biriča. 41 Jože Dular (cerkven hram je prenehal z delom že pred prvo svetovno vojno) so jih imenovali starejši, srednji in mlajši cekmešter. Na Božakovem so na- mesto nekdanjih šekutorjev vodili poslovanje v cerkveni hiši predsednik, blagajnik in kletar, v Rosalnicah pa je kletarja že izpodrinil tajnik. Te funkcije v obeh zadnjih soseskih zidanicah pa kažejo že na najmlajšo obliko tega upravljanja, saj so vaščani za to novo poimenovanje nekda- njih šekutorjev našli vzorec v odborih narodnih čitalnic in drugih so- rodnih društvih. ŠekutoTJi (cekmeštri) so ob izvolitvi dobili ključe soseske zidanice; navadno sta bila dva ključa in je vsak šekutor imel po enega, tako da drug brez drugega ni mogel odpreti zidanice. Ponekod je imel tudi oba ključa starejši šekutor, zlasti če je to funkcijo opravljal že vrsto let in so mu vaščani zaupali. Obenem je hranil tudi soseski denar, kolikor ga niso nekatere soseske oddajale v Prvo dolenjsko hranilnico in poso- jilnico v Metliki (ustanovljena leta 1874) ali v rajfajznovko na Suhor ju. Šekutorja sta posojala vino na poldrugo ali puldrugo (Radovica, Bojanja vas, Slamna vas), na pudrgo (Bereča vas, Dragomlja vas, Suhor, Krivoški vrh) ali na podržijo (Drašiči, Vidošiči, Božakovo), to se pravi: za vsak izposojeni firkel vina je moral dolžnik jeseni vrniti poldrugi firkel pudrščine, to je mošta. Vse izposojeno vino sta šekutorja zarezala na leseni rovaš. Člani soseske so si izposojali vino zlasti ob košnji, žetvi in mlatvi, pili pa so ga tudi v zidanici, zlasti ko so se ob nedeljskih popoldnevih možaki zbirali na razgovor. Tudi takrat so ga pili »na rovaš«. ¦= Rovaši. O rovaših je bilo pri nas že nekajkrat pisano. V Istri in na Primorskem so poznali glasovalni (pri županskih pravdah) in vo- lilni rovaš (pri volitvah župana). V našem primeru pa pridejo v poštev samo obračunski rovaši.^^ V belokranjskih soseskih zidanicah sta poznana dvodelni (razklan) in enojni (nerazklan) rovaš. O prvem piše Lokar: »Posojajo na ,rovaš', to se pravi: Cerkvenaši imajo v zidanici pripravljenih vedno nekoliko palic. Ako pride kdo prvič po vino na posodo, razkolje cerkvenaš pali- čico na dva dela. Polovico obdrži sam v zidanici, polovico da dolžniku na dom. Na obe polovici naredi toliko zarez, kolikor ,ferkljev' si izposodi kdoi. Na svojoi polovico zapiše ime dolžnikovo ali si ga zapomni s kakim znamenjem. V zidanici ostale polovice zveze in jih obesi na steno. Če ima kdo izposojeno vino in si hoče izposoditi iznova, mora prinesti s seboj svojo polovico palice, da napravi cerkvenaš nove zareze. Kadar je dolg " O rovaših so pri nas v glavnem pisali: Janko Lokar, glej opombo št. 1; Josip Zontar, Rovaši, Mladika 1940, str. 310—311; Jožef Grašič, O rovaših in sramotilnih stebrih v Istri, Mladika 1940, str. 419—420; Leopold S tane k. Se o rovaših. Mladika 1940, str. 353—334; Sergij Vilfan, Naše lesene listine, Slovencev koledar 1945, str. 106—110; Isti, Pravna zgodovina Slovencev, 1961, str. 191, 212, 219, 245, 300. 42 Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini poravnan, uničijo obe polovici palice, oziroma dasta cerkvenaša svojo dolžniku.«'" V vzhodni Beli krajini te vrste rovašev, ki so sestavljeni iz matice in izkolka, ne poznajo. Pač pa so uporabljali enojne rovaše. To so bili leskovi, pa tudi kostanjevi ali hrastovi, navadno poldrug pedeinj dolgi Rovaši soseske Lokvica (vas Trnovec) količki, ploščati, urezani na štiri ogle. Narezal jih je šekutor (Drašiči, Slamna vas), v nekaterih soseskah pa si jih je naredil vsak član sam (Lokvica), to pa zato, da je že od daleč spoznal svoj rovaš. Na gornjem koncu je bila izsekana ali zvrtana luknja, skozi katero je šekutor vse rovaše nabral na močan srobot, tudi vrvico ali žico, ter oba konca te vezi pritrdil na leskov lok, locenj, da se mu rovaši niso razgubili, in jih obesil na steno. Nad luknjo je vsak količek imel .sDoje znamenje, obi- '".Glej opombo št. 1. 43 Jože Dular Čajno hišno številko, izrezano v rimskih številkah, katere je bilo laže izrezati kot arabske, ki pa so tudi zastopane na rovaših. Pri tem je marsikateri gospodar rimske številke zamešal, vendar je seštevek vseh znamenj dal pravo hišno številko (npr. IIIIVX = 19, IVXX = 26). Ce pa na rovaših ni bilo številk, so bili količki zgoraj različno prirezani ali zaobljeni, da sta jih šekutor in lastnik hitroi razpoznala. V Belokranjskem muzeju v Metliki so ohranjeni rovaši iz Dragomlje vasi. Lokvice, Slamne vasi in Drašič. Rovaši iz prvih treh zidanic po prvi svetovni vojni niso bili več v rabi, pač pa so jih uporabljali v Drašičih vse do leta 1943, ko je med vojno poslovanje v zidanici pre- nehalo. Drašički rovaši so iz leskovega lesa, dolgi 16 do 20 cm, široki približno 1 cm. Na gornjem koncu imajo izžgane okrogle luknje, nad njimi pa so z mokrim tintnim svinčnikom napisane arabske številke posameznih hiš. Vsak deseti rovaš je nekoliko dvignjen in drugače pri- rezan, da je šekutor laže in hitreje našel hišno številko. Na splošno so terjali ti enojni rovaši večje zaupanje do šekutorjev oziroma cekmeštrov kot dvojni rovaši. Dolžnik namreč ni imel v roki nobenega dokaza, koliko vina si je bil izposodil ali izpil v zidanici. Moral je zaupati šekutorju, da je ta zarezal dolg na pravi rovaš, da je zarezal pravo količino in da ni morda kdaj drugič kak drug rovaš zamenjal z njegovim in mu talko zarezal na rovaš pijačo, ki si je sploh ni bil izposo- dil. Vendar kakih večjih prepirov in nesporazumov zavoljo tega v so- seskah ni bilo. Posojanje vina. Vinski dolg so šekutorji zarezovali na rovaš z britvo (nožem) ali pipcem. Ce je kdo popil v drašički soseski zidanici polič vina, je šekutor napravil na rob rovaša z britvo kratko zarezo čez celo širino rovaša, za firkel pa še eno zarezo z nasprotne strani, da sta obe zarezi napravili jarčiček. Za pet firklov je zarezal šekutor jarčiček postrani, za deset fir- klov pa je prvi jarčiček prekrižal z drugim jarčičkom, tako da je na- pravil Andrejev križ. Enako so zaznamovali vinski dolg tudi v Vido- šičih. Na Grabrovcu je cegmešter za maseljc zavrtal ali zapikal luknjo, za pol firkla je napravil vodoravno zarezo do pol širine rovaša, za firkel pa vodoravno zarezo (jarčiček) čez celo širino rovaša. V Dragomlji vasi so dolg na rovaše pisali z rimskimi številkami (1 firkel = 1, 5 firklov = V, 10 firklov = X). Za 50 firklov je čežmešter rimsko deset prekrižal še z vodoravno črto, da je nastala nekaka zvezda. Posojanje žita. Tudi žitne dolgove so pisali na rovaše, V Dra- gomlji vasi so baje na eno stran rovaša pisali dolg za vino, na diugo za žito. Kje in kako so v drugih zidanicah zaznamovali dolg za žito, ni ugotovljeno. Najbolj verjetno je, da so za žitni dolg uporabljali sicer enake, toda druge rovaše, da se vinski in žitni dolg nista mešala med sabo. 44 Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini Z zbiranjem in posojanjem žita se niso ukvarjale vse zidanice. Danes niso v nobeni zidanici več ohranjeni predali za žito, vendar je ugotov- ljeno, da so žito posojali na Dobravicah, v Bereči vasi, Bušinji vasi, Bo- janji vasi in Vidošičih. Mogoče so žito zbirali še kje drugje, pa se tega ljudje danes ne spominjajo več. V Bušinji vasi so na primer nekako' do leta 1880 v svojem kevdru posojali žito. Koruzo so izdajali o Jurjevem (24. aprila), proso julija in avgusta, pšenico pa v jeseni, pač takrat, ko je bil čas setve. Vaščani so si izposojali žito zlasti tedaj, če jim je letino potolkla toča. Merili so s firkli in kupljeniki (merniki), vračali pa so vse na pudrgo. Ko je po letu 1880 pričela trtna uš uničevati vinograde, so po opuščenih trtijih sejali več žita. Tega je bilo kmalu dovolj in je tako po- sojanje žita v soseskem kevdru počasi prenehalo. — Nasprotno pa so v Vidošičih prav v tem času pričeli zbirati in posojati koruzo, ki so jo ljudje posadili po uničenih vinogradih. Tudi v drugih soseskih zidanicah je bilo podobno poslovanje. Ve- čina teh žitnih posojilnic je prenehala že konec prejšnjega stoletja, zad- nje pa so se obdržale še do prve svetovne vojne.*' Posojanje denarja. Nekatere soseske so svojim članom po- sojale tudi denar, vendar šele nekako od začetka našega stoletja, ko so za to poslovanje uvedli knjige. Posojali so v nujnih primerih, predvsem v nesrečah, v glavnem brez obresti. V Bojanji vasi so zahtevali 51%, obresti, v Bušinji vasi pa so bile obresti zelo visoke (menda na pudrgo), zato so to posojanje kmalu opustili. Tudi v Dragomlji vasi so posojali denar, pri tem pa nekoč sklenili, da mora vsak član soseske imeti pri vaški skupnosti vsaj 10 goldinarjev dolga, od katerega so seveda tekle obresti. Ce si je na primer nekdo izposodil 30 goldinarjev, jih je ob letu smel vrniti le 20, od ostalih 10 goldinarjev pa so tekle obresti, in sicer je 10 goldinarjev dalo letno 50 krajcarjev obresti. Po svoje originalni pa so bili na Grabrovcu, kjer so obresti navadno znašale 12 %, to pa zato, da je bilo laže računati. Za izposojenih 100 kron, je dolžnik plačal letno 12 kron obresti, to je vsak mesec eno krono. Vračanje vina. Vino so dolžniki vračali kmalu po trgatvi, ko je mošt še vrel, šumel, in je bil torej še sladek, neučiščen. Takrat, ko so bili vsi sodi polni, ga je kmet še najlaže utrpel. Vračali so torej moš^,** edino v Bojanji vasi in na Dobravicah niso pobirali mošta, tem- več vino, in sicer šele po Martinjem, ko se je učistilo. " Na Dobravicah so zbirali žito še do druge svetovne vojne, vendar ne zato, da bi ga posojali. To je bila neke vrste žitna bera in je dal vsak po svoji volji, kolikor je hotel. Nabrano žito so prodali, denar pa porabili predvsem za popravilo cerkve. *' Ce ni bil mošt pobran do Martinjega, so se vaščani jezili in se branili dati vino. Ta dan je bil namreč do polnoči v sodih še mošt, po polnoči pa že vino! Zato tudi pravijo na Lokvici: »Na Martinje se mošt pokrade.« 45 Jože Dular V starih časih so vračali črn in bel mošt, kakršnega je pač kdo imel. Oboje so zmešali in so potem imeli v sodih lepo svetlo rdeče vino. Poz- neje so pobirali samo bel mošt dobrih, žlahtnih trt. Vina samorodnic ni smelo biti vmes. Izjema je bila soseska Dobravice, kjer so do zadnjega pobirali belo in rdeče vino. Ta soseska pa leži že izven pravega vino- rodnega območja. Mošt sta pobirala šekutorja; eden od njiju si je obesil čez ramo rovaš ali pa nosil knjigo dolžnikov, če rovašev niso več uporabljali. Za nosače sta poiskala nekaj domačih fantov — v Bojanji vasi so se vrstili pO' hišnih številkah — ki so nosili na ramah lodrice, barile ali zaprte brente. Tako SO pobirali mošt le po' najbližji okolici. Ce so kmetje imeli trtja v so- sednjih goricah, so zapregli vozove in naložili nanje lajte in présike.'" Ko so prišli do zidanice, je šekutor poiskal dolžnikov rovaš in pre- sici dolg, to je število zarez na rovašu. Ko je bil mošt vrnjen, je vzel nož in dolg izrezal. Da je bil dolg izbrisan, je skr|)el tudi dolžnik, ki je ne- redko opomnil šekutorja: »Pazi, da mi čisto izrežeš rovaš!« Ce je bila zavoljo pozebe ali toče slaba letina, ljudem mošta tisto jesen ni bilo treba vračati. Dolg so vrnili naslednje leto, in sicer samo iz- posojeno količino in pudrščino za eno leto. Sicer pa je bilo običajno, da so tistemu, ki ni vrnil izposojenega vina in pudrščine, od obojega za- računali novo pudrščino. Za izposojenih 20 firklov vina bi moral na primer dolžnik prvo leto vrniti 30 firklov, naslednje leto pa je dolg na- rasel že na 45 firklov (20-f 10 = 30 + 15 = 45 firklov). To naraščanje pudrščine je ljudi prisililo, da so vinski dolg redno vračali. Vendar se je včasih zgodilo, da sta šekutorja kmetu, ki je bil veliko dolžan, odnesla skoraj ves pridelek.^ Kdor si ni vse leto izposodil nič vina, temu v nekaterih soseskah ni bilo jeseni treba dajati nič vina. Vendar to ni veljalo povsod. V Dragom- lji vasi si je moral vsak član obvezno izposoditi ali pa v kleti izpiti dolo- čeno mero vina in zaipitek vrniti s 50 obrestmi. Na Boldražu je moral tudi tisti, ki si ni nič izposodil, jeseni plačati članarino v vinu, to se pravi, v zidanico je moral prispevati 5 firklov vina. Na Božakovem in v Vidošičih je ta članarina znašala 10 firklov. V Drašičih so imeli določeno še natančneje. Članarino 5 firklov je moral plačati tudi tisti, ki si je izposodil manj kot 10 firklov. Tako je na primer za izposojenih 6 firklov vina moral jeseni vrniti 6 firklov izposojnine, 3 firkle obresti in še '» Na Božakovem so navadno že prvo nedeljo po prešanju šli vsi trije šekutorji po mošt na Rakovec in v Repico. Naslednjo nedeljo so pobirali na Želebeju, čez teden ob večerih pa po Božakovem. Na Rakovec, v Repico in na Želebej so hodili z vozom, na katerega so dali dva, tri sode in tako pripeljali domov tudi do tisoč litrov mošta. Božakovci sami so prinašali svoj vinski dolg v klet kar v keblih. 2» Na Radovici je na jsrimer neka vdova morala jeseni vrniti kar 800 litrov mošta. Pri tem je šekutorjema in pomagačema pripravila arnike (slanike), da so vrnjeni dolg in poldrugo pošteno zalili. 46 Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini 5 firklov članarine. Ce pa si je vaščan izposodil 10 ali več firklov vina, je bil članarine oprošoen.^* Sosesko vino so v glavnem izdajali na pudrgo, včasih pa so ga prodajali tudi nečlanom, vinskim trgovcem in krčmarjem, zlasti če so denar potrebovali za popravilo cerkA^e, za vzdrževanje potov in podobno. Nosači, ki so pomagali pobirati in nositi mošt, za svoje delo navadno niso prejemali plačila. Pijače je bilo dovolj po hramih in zidanicah, pač pa so navadno pri šekutorju dobili večerjo. Včasih sta šekutorja na stro- ške soseske kupila nekaj kil mesa in so ga potem skupaj spekli in po- jedli. Pred zadnjo vojno so ponekod nosačem tudi nekaj plačali. Nasprotno pa šekutorji za to delo niso bili plačani, čeprav so s po- biranjem izgubili precej časa in so dostikrat tudi s svojo vprego preva- žali nabrani mošt. Vračanje žita in denarja. Žito so vračali po žetvi, seveda z obrestmi, ki jih je določila soseska. Splošno je veljalo, da so vračali na pudrgo, vendar so ponekod te obresti tudi znižali. Izposojeni denar so dolžniki vračali navadno teden dni pred glav- nim sestankom soseske. NajkaBneje pa je moral biti dolg vrnjen dva dni pred sestankom, da sta šekutorja lahko v redu naredila obračun. Sestanki soseske. Ce je bilo potrebno, so se člani posameznih sosesk zbrali tudi večkrat na leto*, zlasti če so morali skupaj odločati o raznih večjih popravilih podružne cerkve ali zidanice, o večjih nujnih nakupih itd. Sicer pa je bil točno določen samo glavni letni sestanek soseske. Na ta dan so dali obračun, sprejemali nove člane, določali višino prikupnine, hkrati pa volili mežnarja in šekutorja oziroma cekmeštra. Samo na Grabrovcu so imeli točno določena dva letna sestanka: prvi je bil na velikoinočni ponedeljek, drugi pa na martinsko nedeljo. Glavni letni sestanek soseske, ki so ga preprosto imenovali sosedska ali račun (Bojanja vas, Boldraž, Božakovo, Lokvica, Radovica) je padel navadno na nedeljo, pa tudi na god podružničnega patrona. Tako je bil glavni sestanek na Suhorju na novo leto, na Krivoškem vrhu na tri kralje (6. januarja), v Bušinji vasi na prvo adventno nedeljo (konec novembra ali v začetku decembra), kasneje pa na novo leto ali tri kralje. Kmalu po novem letu so se sestali tudi v Rosalnicah, medtem ko so se v Slamni vasi in Bojanji vasi zbrali na Antonovo (17. januarja). Na Bol- dražu so imeli glavni obračun na Nežino (21. januarja), na Dobravicah na svečnico (2. februarja), v Vidošičih pa v nedeljo po sv. Poloni (9. fe- bruarja). Na Božakovem in v Drašičih je bila »sosedska« na belo nedeljo 2' Včasih je moral kdo z vinom plačati tudi kazen, ki mu jo je naložila soseska. V Bušinji vasi je bilo na primer na dan, ko so imeli v vasi žegnanje |na Markovo, 25. aprila) strogo prepovedano delati, čeprav je bil ta dan delav- nik. Zato so zelo pazili, če se je kdo pregrešil. Ko je neki kmet ta dan na njivi iz pšenice pobral kamen (to je bilo že delo!), je moral za kazen soseski odriniti vedro vina. 47 Jože Dular (to je nedeljo po veliki noči), na Grabrovcu in na Radovici na martinsko nedeljo (to je v nedeljo po sv. Martinu, 11. novembra), v Dragomlji vasi in Bereči vasi na katarinsko nedeljo (nedelja po sv. Katarini, 25. no- vembra), na Krašnjem vrhu pa na Miklavževo (6. decembra). Na ta glavni sestanek je že nekaj dni prej vabil mežnar (na Radovici zapovédnik), ki je pri vsaki hiši oznanil, da bo ta in ta dan sosedska ali račun. Ce se takrat ni zbralo dovolj članov, kljub temu da jih je mežnar klical skupaj z malim zvonom, je bil obračun premaknjen na naslednjo nedeljo. Tudi druge sestanke je po šekutorjevem naročilu skliceval mežnar. Tako so se na primer Grabrovčani na prvem pomladanskem posvetu na velikonočni ponedeljek pogovorili o pravicah in dolžnostih vaščanov, sklenili so, da se ne sme pasti po ložah, da se ne sme hoditi ne voziti po njivah. Dogovorili so se o popravilu vaških potov, o kidanju kalov in drugih skupnih delih, o popravilih na soseski zidanici^^ in podružni cerkvi, o vrstnem redu pri pogrebih in pri žegnanju (kdo bo krasil cerkev, pri kom bo obedoval duhovnik itd.).^^ Skupna dela soseske. Tudi člani drugih sosesk so se se- stajali, da se pogovore o podobnih stvareh, zlasti o večjih popravilih in skupnih delih. Tako so se na Suhorju med drugim dogovordi, kdaj in kje bodo skupaj četverih, to je, orali s štirimi voli. Njive so bile namreč močno zgažene od živine, saj so jeseni vsa strnišča do kraja popasli. Med taka skupna dela je sodilo tudi poletno čiščenje kalov, ki so jih ponekod imenovali luže ali mlake. V neikaterih kalih (skoraj vsaka vas jih je imela po dva ali tri) so zajemali vodo za pitje; v tistih z bolj umazano vodo pa so prali in v njih napajali živino. Kale so čistili na- vadno v največji suši, ko so se močno posušili ali pa čisto usahnili. Ta- krat so včasih več dni, pa tudi po cel teden, vaščani — od vsake hiše po eden — čistili kale.^* Eni so vozili z živino, drugi pa so kopali in na- kladali. Iz globljih kalov so morali iznašati blato s škafi. Ce so na Grabrovcu na novo pokrivali streho zidanice, je morala vsaka hiša dati 4 pšenične snope in 1 rženega, 4 prekljice in 12 trtic-bekovic za vezanje slame. Če hiša ni imela pšeničnih snopov, je en član moral streči krovcem, hkrati pa nabrati srobotovine za vezanje vetrnic na stranskih letvah, da veter ni načenjal strehe. 2' Kdor se na Grabrovcu ni pokoraval odredbam soseske, so ga izključili. Doletela ga je tudi kazen, in sicer ni smel na skupnem pašincu pasti živine, niti je napajati v vaškem kalu. Da je bil prezir še večji, na veliko noč in na telovo ni smel v procesijo z nobenim vaščanom-članom soseske, sicer bi bil tudi ta v nevarnosti, da ga izključijo iz soseske. Sploh pa so nerednežem in tistim, ki so se izogibali skupnega dela, čez leto govorili, ;>da ga bodo na sosedsko priprli«. Na vaškem sestanku so dobro pazili, kdaj je šel tak vaščan iz zidanice, pa so takrat naglo zaloputnili za njim težka vrata, da so ga udarila po nogah. " V Bušinji vasi je zvečer klical mežnar od hiše do hiše: »Alo, jutri vsi na tlako, bomo kidali mlake!« 48 . ' Il Soseske zidanice. Zgoraj: na Grabrovcu in na Radovici; v sredi: na Lokvici in v Dragomlji vasi; spodaj: v Slamni vasi in na Božakovem Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini Nekatere soseske so to mastno blato, ki so ga imenovali tudi kalovino (Boldraž, Lokvica), mlâkovino (Bušinja vas) ali grabnooino (Suhor), prodajale na dražbi, in so ga potem kupci v kapah (pleten koš za pri- bližno pol kubika) vozili kot gnojilo na njive in na obršja vinogradov. Nadaljnja skupna skrb soseske je bilo popravilo potov. Vsaka so- seska je imela v svoji zidanici potrebno orodje za popravilo vaških cest in potov: krampe, svedre in bate, pa tudi smodnik za streljanje skal. Pri potih je vsaka hiša imela svoje »tale«, to je navadno dva dela poti — na Lokvici na primer dolga po kakih 40 metrov — od katerih je bil navadno en kos poti lep, drugi pa kje v bregu, kjer so vozovi in voda hitro razkopali cesto, in se je zato bilo treba bolj potruditi s popravilom. Slično' so imeli urejeno tudi drugod.^'' Skupaj so vaščani tudi podirali drevje v soseskih ložah (Bereča vas, Bušinja vas, Slamna vas), delali na soseski njivi ali v trtju (Lokvica, Bol- draž, Radovica, Vidošiči itd.). Velika skrb soseske so bili tudi pogrebi. Zanje je skrbel predvsem mežnar, ki je zapisoval vrstni red hiš oziroma ljudi, ki so pomagali pri pogrebih. Tako je bilo na Lokvici za pogreb odraslega potrebnih 18 ljudi (štirje so skopali jamo pri Treh farah, osem je bilo nosačev, eden je nosil križ, eden laterno, štirje pa so mrtvega zagrebli). Z Božakovega in iz Vidošič je umrlega do Treh far nosilo 12 nosačev v treh izmenah, z Grabrovca celo 16 v štirih izmenah. Ponekod je bilo tudi določeno, ko- liko ljudi naj čuje pri mrtvem,^** koliko jih naj gre po krsto itd. V no- vejšem času so si nekatere soseske omislile mrtvaške vozove in je tako odpadla utrudljiva nošnja. Dohodki in stroški soseske. Glavni dohodek je soseska pač imela od prodaje vina, ki se je sčasoma nabralo v zidanici. Nekaj dohodkov je bilo tudi s prodajo lesa in poljskih pridelkov (koruza, krma), če je soseska pač imela lozo in njivo. Ponekod je nekaj vrgla tudi paša in prodaja kalovine. Denar je soseska dobila še od prikupnine in juilodarov v cerkvi ali kapelici. Če je bilo kaj denarja v hranilnici, je tudi ta od časa do časa vrgel nekaj obresti. Kadar pa so bili ti dohodki premajhni in je bil na vrsti kak večji iz- datek (npr. popravilo cerkve, nabava zvona itd.), so člani soseske nare- dili zlugo, to je: zložili so denai. Dobro so to imeli urejeno na Gra- bovcu, kjer so ob taki zlugi razdelili vse vaščane v štiri premoženjske razrede. Ce je na primer gospodar iz prvega razreda plačal 8 goldinarjev V Vidošičih so ločiU občinska in mejaška pota. Občinska pota so po- pravljali »po talih« (delih), mejaška (to je pota na njive, v trtja ali lozo) pa \ si vaščani skupaj. Kdor svojega dela občinskega pota do določenega časa ni popravil (npr. do križevega ali do binkošti), so dali ta del na dražbo in ga popravili na njegov račun. 2' Ce je na Božakovem umrl moški, sta morala obvezno vso noč dva moža »čuvati mrliča«, in sicer je moral biti eden od hiše, kjer so nazadnje imeli mrtvega. Ce je umrla ženska, so jo čuvale ženske. 4 Slovenski einograf ^9 Jože Dular (100 %), je plačal tisti iz drugega 6 goldinarjev (75 %), iz tretjega 4 gol- dinarje (50%), iz četrtega pa 2 goldinarja (25%). Daljša je bila vrsta izdatkov, ki jih je imela posamezna soseska. Sem gredo predvsem popravila soseske zidanice in posodja, podružne cerkve oziroma kapelice in pokopališča. Za zemljišče so plačevali »šti- vro« (davek), od zidanic pa včasih tudi »sekuranc« (zavarovalnino). Ve- liko je bilo izdatkov s cerkvijo, saj obe ohranjeni soseski knjigi naštevata dolgo vrsto izdatkov od desk, žebljev, opeke, apna in pločevine do sveč, petroleja, olja za mazanje cerkvene ure, pranja in šivanja cerkvenega perila, vrvi za zvon, popravil klečalnika, tabernaklja, laterne itd. — Iz soseske kleti so ob žegnanju in večjih praznikih dobili brezplačno nekaj vina tudi klenkači in cerkvene pevke. Soseska je plačevala tudi zaobljubljene maše. Teh je bilo v Dra- šičih 14, v Vidošičih 12, na Lokvici pa 9 (4 poljske, 4 gorske in 1 soseska). Lokviške poljske in gorske maše (to je za polje in vinske gorice) so bile navadno v kvatrnih tednih, soseska maša pa v oktobru, ko so duhovni imeli »kolenturo«, to je, ko so pobirali bero. Sedem maš je letno- plače- vala soseska Slamna vas, pet maš soseska Grabrovec; približno toliko, včasih kaj več ali manj, pa tudi druge soseske. Nadalje so nekatere soseske imele stroške tudi s krstami, ki so- jih priskrbele za umrle člane (tudi za ženske in otroke). Tako je soseska na Božakovem kupila deske-tružnice, iz katerih je potem vaški mizar v soseski hiši — tu je bila v majhnem prostoru delavnica — zbil trugo in jo prebarval. Delo je mizarju plačala soseska. Tudi v Vidošičih in Slamni vasi so vaščani zastonj dobili deske za trugo, vendar so mizarja morali plačati sami. Na Lokvici so brezplačno krsto odločili le vaškim revežem in beračem. Veliko stroškov so imele soseske z nabavo mrtvaških vozov, pod- pirale pa so tudi društva (npr. gasilce, vaško godbo itd.). Po drugi svetovni vojni se je dejavnost teh .sosesk še razširila: prispevali so za napeljavo elektrike po vasi, za obnovo gasilskih in zadružniih domov, za nakup gasilskega orodja, poljedelskih strojev itd. Dolžnosti in plačilo mežnarja. Mežnarja so soseske volile sicer vsako leto, vendar so dostikrat dotedanjega mežnarja samo potrdile, saj so nekateri cerkovniki opravljali svojo službo tudi več desetletij skupaj. Po pravilu pa je moral mežnar na glavno sosesko oziroma račun zmerom prinesti s seboj cerkveni ključ, da ga je izročil svojemu nasledniku, če sam ni bil več izvoljen. Dolžnosti mežnarja so bile predvsem zvonjenje, navijanje ure, či- ščenje cerkve, pobiranje milodarov v cerkvi, pranje cerkvenega perila. Ce si je bolnik zaželel duhovna, je moral ponj na faro, skrbel je za vrstni red pri pogrebih, hkrati pa je bil vaški obveščevalec. Zlasti vsako- dnevno zvonjenje mu je vzelo precej časa, saj je moral poleti zvoniti že ob štirih zjutraj ali še prej (k dani), nato ob sedmih (sedmo uro), opoldne, v mraku (zdravomarijo) in še pred spanjem (k Florijanu). Ob sobotah, 50 Soseske zidanice v vzliodni Beli krajini V nedeljo zjutraj in o praznikih je moral klenkati, in če je kdo umrl, je zvonil z malim zvonom smrtno uro, nato pa še trikrat dnevno »po tri štuke«. Z malim zvonom je tudi klical ljudi na delo. Za vse to je mežnar od vsake hiše prejemal plačilo v žitu, ponekod pa tudi v Dinu. Na splošno mu je vsaka hiša odrinila pol mernika koruze (15 do 201), na Krivoškem vrhu celo mernik koruze in 5 litrov pšenice. Na Grabrovcu in Lokvici je dobil pri vsaki hiši še tri oziroma štiri litre mošta. To bero pa je pobiral mežnar sam; koruzo okoli treh kraljev (med 5. in 15. januarjem), mošt pa pred Martinjem. Ko je na veliko soboto raznašal po hišah žegnani ogenj, je dobil od gospodinj po dve jajci ali pa »žegnanski groš«.'^'' Tiste vasi, ki niso imele podružne cerkve (Bereča vas, Dragomlja vas) niso volile mežnarja, pač pa so imele le skupnega »totengrobarja«, ki je skrbel samo za izkop jame na pokopališču in za zvonjenje. Za to dvoje pa je od vsake hiše dobil po 8 litrov koruze. Cisto po svoje so to zadevo rešili na Radovici. Ker so tu imeU farno cerkev, je bila soseska od cerkve ločena. Mežnarja in dva cerkvena klju- čarja so volili vsi župljani na novo leto v farovžu. Radoviška soseska, to je lastniki štirinpetdesetink, pa so na martinje izvolili doa šekutorja, obenem pa je bila ta dan dražba za oasnega oskrbnika pa še za za- pooédnika. Šekutorja sta odgovarjala samo za vino, za vse drugo pa vasni oskrbnik. Ta je skrbel za snago pri vaškem studencu, za morebitno popravilo črpalke, in ob suši je delil vodo na obroke. Skrbel je tudi za kidanje kalov, za vaško kapelico in za »evangelij« (to je za oltar in ka- pelico iz vejevja) pri telovski procesiji. — Delo zapovednika pa je bilo obveščanje vaščanov in skrb za pogrebe. Službo vasnega oskrbnika in službo zapovednika so izklicevali na javni dražbi; dobil pa jo je tisti, ki je bil pripravljen to delo opravljati za najnižjo plačo. Oba so volili in plačevali vsi vaščani, zato delo teh dveh šekutorjev. Dolžnosti šekutorja (cekmeštra). Po izvolitvi oziroma potrditvi mežnarja na glavnem sestanku soseske so volili še dva ali tri šekutorje oziroma cekmeštre. Oba dotedanja šekutorja sta morala pri- nesti na sestanek ključe od zidanice pa tudi obračunsko knjigo in denar. Pri volitvah so pazili, da je bil tisti, ki so ga predlagali za novega šeku- torja, trden gospodar, pošten, pameten; zadnje čase pa je moral znati vsaj malo pisati in računati, da je lahko zapisoval dolg v denarju. Bili so šekutorji, ki so svojo službo opravljali nepretrgoma dolga leta, pa tudi talki, ki so se menjavali vsako leto. Dostikrat so koga prosili, naj še obdrži šekutorstvo, čeprav mu je ta posel, kot smo videli, jemal precej časa. Ce pa so starega šekutorja le razrešili službe, je moral ponekod dati za 2' »Žegnanski groš« (= 5 krajcarjev) so na Grabrovcu daU tudi duhovnu, ki je na veliko soboto popoldne blagoslovil velikonočne jedi. Ker je podružna cerkev kilometer daleč iz vasi, je bil žegen jedi v soseski zidanici. 4' 51 Jože Dular pijačo. Tako je na Grabrovcu razrešen cegmešter dal za kebel vina (12 litrov), »ker se je rešil zla«, novi cegmešter pa prav tako za kebel vina, »ker si je zlo nakopal, obenem pa tudi čast«. Glavno delo šekutorjev je bilo pač posojanje in pobiranje vina in žita, sicer pa so nadzorovali delo mežnarjev, vodili skupna dela in sploh skrbeli za red in napredek vasi. Šekutorjem so bile ponekod za njihovo delo priznane tudi nekatere ugodnosti ali olajšave. Tako si je v Bojanji vasi vsak od obeh šekutorjev lahko izposodil 30 firklov (kasneje 50 litrov) vina, ne da bi jima bilo treba plačati pudrščino. Čežmešter v Bereči vasi si je na enak način lahko izposodil 50 firklov, na Radovici pa celo 100 firklov vina. Skrom- nejši so bili na Boldražu, kjer so šekutorju dovolili, da je brezplačno izpil 5 firklov (litrov) vina. Na Božakovem šekutorjem ni bilo treba dati jeseni 10 litrov članarine in tudi podržije od izpitega vina niso plačali. Drugod šekutorji niso bili oproščeni pudrščine, pač pa sta šekutorja, kadar sta komu izposojala vino, lahko brezplačno izpila svoj polič oziroma maseljc vina (Bušinja vas, Drašiči, Vidošiči). V soseskah, ki so izposojale denar, so si šekutorji za svoje potrebe lahko brez obresti izposodili soseski denar. Vendar so morali dolg vrniti do glavnega se- stanka soseske, da so bili računi čisti. Spričo izgubljenega časa, poti, dela in jeze, ki jo je včasih šekutor imel s sosesko, so bile to razmeroma skromne ugodnosti. Šekutarstvo je bilo torej v glavnem le častna služba. Glavni sestanek soseske. Glavni sestanek soseske (sosed- ska ali račun) je bil navadno na domu starejšega šekutorja, zlasti če je bilo to pozimi in je bilo v^ soseski zidanici premrzlo. Ce je imela soseska v zidanici sobo, je bil sestanek seveda tam, na Božakovem pa so se dolga desetletja zbirali kar v šoli. Na šekutorjevem domu so pred sestankom iz hiše odstranili postelje, tla poribali, potem pa prinesli notri mize, klopi in stole. Kot je bilo že povedano, se je sosedske udeležil iz vsake hiše po eden. Navadno gospo- dar, če tega ni bilo, pa gospodinja, najstarejši sin ali kak drug zastopnik hiše. Na sestanku so najprej ugotovili, kdo še ni vrnil ali plačal pudrščine in vrnil dolga. Pregledali so dohodke in izdatke, se pogovorili o tekočih zadevah, potrdili morebitni sprejem novih članov, nato pa izvolili mež- narja in za njim še dva ali tri šekvitorje. Po volitvah je bila vinska pokušnja. Običajno sta šekutorja na ra- čun soseske prinesla iz kleti vina in so potem skupaj pili. Na Božakovem je bilo določeno za člana pol firkla (litra) vina, ki ga je ta lahko odnesel tudi domov, če ga ni hotel popiti v zidanici. Na Boldražu in na Dobravi- cah je zadnje čase dobil vsak član liter vina, na Radovici pa dva litra. Prigrizek si je vsak prinesel od doma, če je že hotel kaj jesti. V Vidošičih so navadno ta dan zapili vedro vina, ki ga je dal v sosesko novi prikup- ljenec. (Od tega izpitega vina je moral prikupljenec jeseni odriniti še pol 52 Soseske zidanice v vzliodni Beli krajini vedra podržije, tako da ga je prikupnina veljala pravzaprav poldrugo vedro mošta). Ce tisto leto ni bilo nobenega prikupijenca, je smel vsak član na račun soseske izpiti polič vina. Na Krivoškem vrhu je baje ta dan vsak spil v hramu pijače, kolikor jo je hotel, dobil pa je še pol hleba kruha. V Bereči vasi so navadno izpili po 4 keble (60 1) vina in tudi dru- god ta dan s pijačo niso preveč stedili. Izjema je bila Bojanja vas, kjer člani niso dobili vina zastonj, ampak ga je vsak pil na svoj rovaš. V nekaterih vaseh (Dragomlja vas, Bereča vas) so na račun soseske imeli tudi vasno večerjo ali pojedino. Od vsake hiše se je lahko večerje udeležil en član; samo cekmešter, pri katerem so se zbrali, je imel pra- vico, da je bila na večerji vsa njegova družina. Za vsakega člana je bil v Dragomlji vasi določen funt (kasneje pol kile) govejega mesa. Skuhali so juho z rezanci; vsak je dobil še četrt hleba kruha, piti pa, kolikor je hotel. Posamezni gospodarji so si prinesli še v robec zavit kak priboljšek (svinjsko meso, klobaso, želodec, smetanovo potico, prosto pogačo itd.). Na Dobravicah so za člane soseske spekli hlebčke belega kruha, vendar samo za tiste, ki so v sosesko prispevali pšenico. Pri jedi so se člani pogovorili o vsem, kar jih je veselilo, težilo ali peklo in si izočitali napake in nepravilnosti, če je bilo potrebno. Ko jih je razgrelo vino, je zavoljo očitkov in zmerjanja včasih prišlo do prepira in celo do tepeža.^* Soseske zidanice danes. Od spredaj naštetih sedemnajstih zidanicah, ki so delale v okolici Metlike, jih je pet zamrlo že pred prvo ¦ svetovno vojno (Vidošiči, Krivoški vrh, Dobravice, Dragomlja vas in Suhor). V Vidošičih je soseski his prenehal delati okoli 1890, ko je trtna uš uničila vinograde. Ponovno »vinsko zlugo« so naredili leta 1924, ven- dar je že tri leta kasneje poslovanje v hisu prenehalo. Druge zidanice so se ohranile do zadnje svetovne vojne, ko so zaradi negotovosti in sovraž- nih napadov skoraj vse prenehale delati. Tako so si člani soseske v Bojanji vasi poleti 1942, malo preden so Italijani skoraj vso vas požgali, razdelili sosesko vino in ga je vsak član prejel okoli 100 litrov. Drugod so se zaloge vina v soseskih zidanicah močno zmanjšale in tudi usahnile, saj so vaščani dali precej vina za partizansko vojsko. Po zadnji vojni je vrsta teh zidanic svoje delo spet obnovila. Povsod so uvedli za poslovanje knjige. Ker pa so se ljudje šekutorskega dela včasih branili, so ponekod (Grabrovec, Boldraž) določili vrstni red še- kutorjev kar po hišnih številkah. Vsako leto vodita vaško zidanico dva gospodarja, ki ju naslednje leto zamenjata gospodarja naslednjih dveh hišnih številk. V poslednjem času se po »računu« dostikrat razvije prava veselica, na katero prihaja zmerom več žena, deklet in fantov, zlasti tistih, ki so delali pri popravilu vaških potov. V Bereči vasi so po drugi svetovni vojni »sosedsko« prestavili s katarinske nedelje na zadnji dan starega leta in se tako po obračunu in volitvah čežmeštrov v zidanici razvije pravo silvestrovanje, združeno s har- moniko in plesom. 55 Jože Dular Vaške zidanice in zemlja (kolikor je ni pripadlo cerkvenim po- družnicam) je po vojni postala last splošnega ljudskega premoženja oziroma vaške skupnosti. Ponekod so vaške zidanice prevzela v upravo gasilska društva. Skoraj povsod so po vojni vaščani morali narediti »vinsko zlugo«, da so si spet osnovali vinski fond. Tudi dandanes povsod posojajo na poldrugo. Včasih napravijo vaško veselico, da spravijo več vina v pro- met. Danes delajo soseske oziroma vaške (vasne) zidanice v Bereči vasi, na Boldražu, v Bušinji vasi, Drašičih, na Grabrovcu, Lokvici, Radovici, Slamni vasi in na Suhorju. Pred leti so jo na novo osnovali tudi v Kri- ževski vasi. Podružne cerkve so danes izločene iz te vaške skupnosti in se vzdr- žujejo iz darov vernikov. Tudi kali so večinoma že zasuti, ker so mnoge teh vasi v zadnjih letih dobile vodoTod. Vendar kale ponekod še čistijo. Pač pa soseske vzdržujejo vaška pota, in za denar, ki ga dobe za iztrženo vino, kupujejo za potrebe vasi razne kmetijske stroje, tako čistilnik za žito, sejalnik, mlin za sadje, kotel za žganjekuho, trugo za šopanje prašičev, tehtnico itd. Na Lokvici so pred leti kupili nov po- grebni voz, drugod so si nabavili mrtvaški oder. Precej denarja pa gre za elektrifikacijo vasi, za vodovod, za gradnjo in popravila gasilskih domov in za gasilsko opremo. V Drašičih podpirajo tudi domačo godbo. Tako vidimo, da stare soseske zidanice, ki so že stoletja služile in koristile vaškim skupnostim, tudi v novem času uspešno opravljajo svojo nalogo. Ne le da so zaživele predvojne zidanice; oživljajo jih tudi tam, kjer so že pred desetletji zamrle (Suhor) ali pa jih celo na novo ustanav- ljajo (Križevska vas). Summary WINE-CELLARS OWNED BY GROUPS OF NEIGHBOURS FROM THE EASTERN PART OF THE BELA KR A JIN A REGION The author discusses the so-called »zidanice« (pi.; sg.: zidanica), sma.ll simple huts built usually of stone and situated mithin vineyards mhich serve m.ainly as mine-cellars. In the region of Bela Krajina, in the extreme southea- stern part of Slovenia, this kind of mine-cellars that are omned by the commu- nity of neighbours have been preserved domn to the present days. They serve as a place where mine and grain can be borrowed from. In all probability go these mine-cellars back to the XVIIth century; originally they mere put up close to the dependent churches. The members of such neighbourhoods, mhich con- sisted usually of all farm owers in the village, selected among themselves tmo men, the so-called šekutorji or cekmeštri, mho took care of the community mine-cellar as well as of all the common property in the village (forest, field, vineyards, meadows, common, Karstic matering places for animals). In the autumn, during the vintage-time, these two men collected the cider or the wine which afterwards, during the year, they lent to the villagers. The borrowed wine was measured mith »firtels«, i. e., quarts mhich contained 1,41 liters. In the autumn the borromers had to give back the cider or the mine plus 50 % of 54 Soseske zidanice t vzliodni Beli krajini interests, that is, for eoery ten firkels of roine the borroroer had to return in the autumn 15 firkels of drink. From time to time they sold the mine colected in the may here described and used the money thus obtained for the repair of the cojnmunity mine-cellar, of the church or of the graveyard, for the recon- struction of village roads, for the purchase of various tools, argicultural ma- chines, boards for making of coffins, for an eventual purchase of a hearse, etc. The neighbourhood had also had income from the mood sold out of the forest by the whole neighbourhood, from the selling of hay, from grazing of cattle, etc. These economically closely knit neighbourhoods do in some vil- lages exist even to-day, mitli the only difference that the administration of mine-cellars, the collection and the lending of wine are now entrusted to the members of tlie local fire-brigade who among themselves select the tmo men mho administer the common property in the village. The author discusses these neighbourhood mine-cellars from the eastern part of the Bela Krajina region, i. e., from the surroundings of the town of Metlika, where he could find in a comparatively small territory 17 such stone- built mine-cellars or wooden huts. Occasionally even several villages can be found combined into such a neighbouhood. When a person comes from another region and mishes to settle domn in such a community and become its member, he is obliged first to pay an admission fee mhich is given either in mine or in money. The author gives a detailed description of vessels used in these wine- cellars, he speaks about the men called šekutorji or cekmeštri, about their rights and duties, about modden bars on which these tmo men score the number of the borromed firkels of mine; he speaks about the mays how mine, grain, or money mere borromed and returned. Furthermore, he describes tlie yearly meeting of the neighbourhood, the community work done by the whole neigh- bourhood (the work in forests, in fields, the reconstruction of roads, etc.), he speaks about the income and the expenditures of the neighbourhood, the duties of the sexton and his payment, mhose mork, mostly the care of burials, came also under the control of the neighbourhood. Finally he discusses the election of šekutorji and of the sexton, the village feast or the testing of wine on the day of these elections. At the end he gives a survey of those wine-cellars mhich have preserved the above enumerated functions domn to the present d^ay. 55 ETNOGRAFSKI FILM, NJEGOVO ZNAČENJE I PRIMJENE Milovan Gavazzi Etnografski film' je novija oznaka, izašla iz potrebe, da se kratkim izrazom označi jedna grana (žanr) filma, koja se na neki način »iskrista- lizirala« kroz dnlje vrijeme i tražila zasebnu oznaku i mjesto, napose u okviru dokumentarnog stručnog odnosno naučnog filma. Počeci etno- grafskog filma idu zapravo daleko u prošlost filmskih snimanja: sve do onih filmova poučnog značaja i svrhe, često u geografskim okvirima, o stranim zemljama i njihovim domorocima — bilo u razmjeru čitavih du- žih filmova bilo fragmenata (u žurnalima i sličnim prosvjetno-obrazov- nim filmovima). U tim okvirima i s takvom namjenom ima toga mnogo i danas — pače i takvoga (npr. u žurnalima), što može imati prvorazredno značenje pa i trajnu naučnu vrijednost (a da realizatori katkada nisu toga pravo ni svijesni!). Ali se pored rnnoženja ovakvih manje više slučajnih, nesistematskih, većinom fragmentarnih filmova etnografske sadržine javlja već dosta davno i nastojanje, da se pored filmova kao naučnih dokumenata s područja različnih nauka (geografije, biologije sa zoologijom i botanikom, medicine, veterine pa različnih grana tehnike itd.) filmski snimaju mnogobrojna zbivanja iz života i kultura tzv. pri- mitivnih i poluciviliziranih naroda — dakle sve etnografsko u strogom smislu toga izraza (kako je gore objašnjen), a u planski zaokruženim cjelinama također značaja naučnog dokumenta.'' Kao takav jedan film veoma širokoga okvira, obuhvatajući zapravo čitav ljudski rod (i projek- tiran na osnovi najšire međunarodne suradnje) imao bi se ostvariti film o ljudskim gestama svih strana svijeta i svih vrsta — kao jedan od ' Označen ovdje ovako izrazom »etnografski« za oznaku svega onoga, što ima u nauci o narodima i kulturama značaj opisnoga (»faktografskoga«, skup- Ijačko-dokumentarnoga, bez posebne intencionalne obradbe). ^ Dakako za one, koji naučno područje etnologije ne ograničavaju samo na negradsko (negradansko), t. j. malo ili manje civilizirano stanovništvo ljudskih zajednica sa slojem visoke civilizacije, nego tu obuhvataju i cjelokupni tradicio- nalizam svih grana i slojeva takvih ljudskih zajednica, nema te granice, pa se filmski zahvataju i svi izražaji građanskog društva sve do »vrhunaca« civili- ziranog čovjeka. Primjer takva shvaćanja i njegove primjene u filmskom ostva- rivanju može dati film Luc de Heuscha (profesora Slobodnog sveučilišta u Bruxellesu), poznat po svom kvalitetu i u pogledu filmske tehnike i režije i kompozicije, a pokazuje nama suveremenicima i svim budućim pokoljnjima manire i običaje kod jela u građanskom društvu (ovdje Belgije) kao značajnu sliku iz naše civilizacijske stvarnosti, sa svim pozitivnim i negativnim. 57 Milovan Gavazzi dokumenata o čovjeku i njegovim mimičkim sredstvima izražavanja (način sjedenja, čučanja, geste kod jela i pića, kod susreta ljudi, znakovi gestama itd.). Tu bi imale doći do izražanja sve male i velike, pače duboke razlike među ljudima — gdje je drukčiji prijateljski ili rodbin- ski susret i pozdravna gesta ljudi sa sjevera Evrazije s njihovim pozna- tim pozdravom nosom (prislanjanje nosa uz nos), drukčiji nekih Crnaca po istočnom Sudanu, gdje običaj traži, da dvojica muškaraca pri susretu međusobno jedan na drugoga pijunu (sa praznovjerskom pozadinom), drukčiji stisak desnih ruku kao kod nas, negdje s obligatnim cjelivanjem u obraz, negdje bez toga itd. itd. Sve to može iscrpni dokumentarni film zahvatati, pa i nanizati na podesan način. A tim, izazivajući poređenja, pružiti stručnjaku gradu za studijske svrhe a inestručnjaku priliku za proširenje obrazovanja poznavanjem ljudi, njihovih najrazličnijih na- vika, načina saobraćaja i si. Kao kod svake vrste filmova, postavlja se i kod ove etnografske grane pitanje njena raison d'etre. A na to ima nekoliko odgovora. Da je etnografski film — pretpostavljeno stručno valjan i vjeran i tehnički bez prigovora — naučni dokument, o tome jamačno ne bi trebalo trošiti riječi. Što on može značiti danas i još više u daljoj i naj- daljoj budućnosti ne treba bez sumnje objašnjavati (kad npr. snimlje- nih pojava više uopće ne bude, ili budu bitno preinačene ili — tako- đer za studij važno — možda još nepromijenjene održane). Tako se danas sa dna arhiva izvlače etnografske fibnske snimke prije pedesetaik godina, koje često čuvaju živu sliku onoga, čemu danas više nema ni traga, zdušno i s pijetetom se ocjenjuju i probira iz njih ono, što je film- ski bolje i ostvaruju se taikvim prastarim materijalom novi filmovi, katkada za naučne svrhe prvorazredne važnosti (kao primjer mogu poslužiti snimke, koje je snimala ekspedicija hamburškog muzeja 1908 do 1910 na otocima Oceanije, priređene nedavno* kao naučni etnografski film od odabranih dijelova u zaokruženoj cjelini — a takvih slučajeva ima više). A kako etnografski film može biti neke vrste neporecivi naučni arbi- tar pri kakvom etnološkom problemu ili etnološkoj interpretaciji, npr. pri kakvoj ergološkoj pojedinosti — za to može dati poučan primjer slučaj, koji je prikazao prof. Giinter Spannaus (Institut fiir Volker- kunde — Gottingen) i vrlo živo svratio pažnju etnologa na to, da do sada uobičajne oznake za različne tehnike modeliranja posuda od zemlje kao »izvijanje« (Treibtechnik — aus dem Vollen), »tehnika valjušaka« (Wulsttechnik) u dvije varijante — spiralno i paralelno nizanih va- ljušaka, »tehnika ploskica« (Lappentechnik) ne mogu više odgovarati manje više šablonski upotrebljavane i da upravo filmski etnografski dokumenti jasno pokazujn, kako se one prepleću i miješaju kod istih posuda odnosno kod istih lončara.^ ' Vergleich ethnographischer Topfereifilme als Beispiel fiir die wissen- schaftliche Auswertung von enzyklopadischem Filmmaterial. — Research Film, voi. 5, nr. SAGottingen 1957), s. 251—255. 58 Etnografski film, njegovo značenje i primjene Koliko će se takvih dosad nepotpunih ili pače krivih predočaba, stvaranih na osnovi površnih ili nepotpunih, letimičnih motrenja nekoga proizvodnog procesa, običaja, obreda (uočenoga možda tek od jednoga samog promatrača, možda još i nevjesta ili neupućena ili površna ili pače možda namjerno krivotvorskoga) pa predavanih dalje, moći rekti- ficirati s pomoću valjanih, nevarljivih filmskih snimaka toga istog zbivanja (koje se još k tome mogu, praktički gotovo neograničeno puta, ponavljati, i pred većim brojem promatrača, i time biti podvrgnuto još i verifikaciji)!? Posebno se može i ovdje spomenuiti korist filmskih sni- maka za specijalne potrebe kao što je npr. bolje uočavanje i analiza često brzih kretnja kod plesova, radnih pokreta i si. usporenjem (»vre- menskom lupom«, pače i običnim usporavanjem normalne projekcije), zaustavljanjem pojedinih snimaka samih za promatranje itd. Kako je to dobro uočeno — na žalost ne baš davno — pokazuje pri- jedlog na IV. internacionalnom kongresu antropoloških i etnoloških nauka u Beču 1952, da se u krilu te stalne međunarodne kongresne usta- nove osnuje poseban odbor za etnografski film, što se tada i ostvarilo i taj se odbor smjestio u Parizu uključivši se u dotadašnju tamošnju tradiciju etnološkog filma kao »Comite international du film ethno- graphique« sa sjedištem u Musée de l'Homme. S vremenom su se osnivali i ogranci toga medunarodmog odbora u više zemalja (tako i jedan za Jugoslaviju), koji su većinom stajali u stalnoj i aktivnoj suradnji sa središnjim odborom podupirući ili propagirajući njegova nastojanja, ali se u međuvremenu krug djelatnosti odbora tematski proširio i na socio- logiiju (pa je to došlo do izražaja i u promjeni naziva u »Comite inter- national du film ethnographique et sociologique«). Koliko je etnografski film kao naučni dokument osvojio već svoje mjesto i prerastao svoje početke, pokazuju ne samo raspravljanja kao što je gore spomenuti slučaj s lončarstvom i ispravnim ili neispravnim pred- očivanjem procesa modeliranja pri toj vještini u ovom ili onom etnolo- škom slučaju, nego i neki pokušaji produbljivanja etnografskog filma teorijskim raspravljanjem o apsolutnoj i relativnoj vjernosti prema či- njenicama, njihovu autentičnom toku, vremenskim proporcijama — dru- gim riječima o odnosu filmskog dokumenta prema zbiljskom cjelokup- nom toku i trajanju nekoga zbivanja etnografskog značaja, a to zato, jer je etnografski film nužno ponajviše skraćenje realnoga zbivanja, što na- meće samo po sebi izbor etnološki najznačajnijih »isječaka« iz dulje cje- line snimanoga zbivanja (a to izaziva i pitanje: koja su »najznačaj- nija«!...), on je »istrgan« — kao uostalom i fotografija — iz nekoga mnogo širega konteksta kulture, u kojoj je zahvaćen itd.* Tim se etnografski film ne opravdava samo kao strogo naučni doku- ment, namijenjen etnološkoj spoznaji, analizi, poređenjima itd., nego i kao običan dokument kulture opravdava se ova vrsta filma bez. ikakva * Milner G. B.: Field Work, Films and Photographs. — Man LXIII — February (London 1963), art. 23. 59 Milovan Gavazzi izuzetka onako, kako je opravdan svaki kulturno-historijski dokument, bilo koje vrste. Pače i onda, ako nije tehnički ili inače filmski na visini — samo ako je vjeran činjenicama, autentičan u najboljem smislu, jer se i takvi fdmovi u danim prilikama mogu dobro, pače katkada vanredno iskorištavati. Koliko ima primjera takvih etnografskih filmova, snima- nih u prošlosti, i u vremenima još nesavršene filmske tehnike, i od teh- nički malo vještih snimača — a stručno etnološki vrlo vrijednih. Filmske snimke Eskima, njihova života, običaja itd., koje je prije neko 40 godina snimao smiono (za ono vrijeme) boraveći među njima i studirajući ih nekoliko godina, američki snimač O. Flaherty ne samo da nisu do danas ništa izgubile svoje vrijednosti, nego im ona iz godine u godiinu raste — pa će ih za svoje svrhe i etnolog i sociolog i kulturni historik itd. po- novno i uvijek s korišću motriti. Tome je kod ovakvih slučajeva glavni razlog u neposrednosti snimanja, bez (odnosno s najnužnijim minimu- mom) režiranja, u pravom smislu filmskog izraza »čistoga« rada. A i obi- čan će ih čovjek svagda prihvatiti s najvećim zanimanjem i korišću za proširenje svoga obrazovanja i poznavanja ljudi, pače i za zbližavanje medu raznorodnim ljudima i narodima. Reviji i selekciji takvih dokumentarnih etnografskih (i k tome — no možda bolje: daleko preko toga — socioloških) filmova, njihovu na- tjecanju i nagrađivanju između suvremenih, novijih i najnovijih ostva- renja te vrste namijenjena je pače posebna priredba, od 1959. godine svake godine održavani »Festival dei Popoli — Rassegna internazionale del film etnografico e sociologico* (sa sjedištem i priredbama u Firenze). Organiziran je od talijanskih stručnjaka etnološko-etnografskih i film- skih a uz pomoć i saradnju druge vrste ustanova i poduzeća, turizma itd. u široku, možda i preširoku okviru, zbog čega njegov karakter kao da gubi jasnije konture — očito na štetu sama etnogafskog filma (koji strogo stručno uzevši, i bez posebnoga isticanja, nužno obuhvata i etno- sociologiju onih ljudskih zajednica, koje su predmet etnologije). Na tom je festivalu dobilo i nekoliko naših filmova nagrade. O nastavnoj ulozi i koristima etnografskih filmova jedva je po- trebno govoriti više nego o naučnima — nakon tolikih dosadašnjih pozi- tivnih iskustava širom svijeta. Činjenica, da film u nastavi (kao sredstvo odnosno dopuna zorne nastave) svagda znači i neko njeno oživljenje (bez obzîira na ulogu privlačnosti, koja se s didaktičke strane ne podcjenjuje) kao i činjenica, da on mnoge pojave daje u živoj slici, kakvu nije moguće izazvati u adekvatnoj zornoj predodžbi bilo kakvim opisivanjem rije- čima ili mrtvim slikovnim pomagalima onoga, što se želi prikazati, pa najposlije činjenica, da fibn daje najautentičniji danas mogući nadomje- stak za realno zbivanje u svijetu i životu, pogotovu kad je tonski i u bojama — sve to bez sumnje osigurava etnografskom filmu budućnost i kao nastavnom sredstvu. Ima pače zbivanja i pojava, koje prikazivane riječima ili mrtvim slikama mogu promašiti cilj i izazvati sve prije nego ozbiljan odnos prema prikazivanome, kako to pokazuju npr. iskustva s filmovima kao 60 Etnografski film, njegovo značenje i primjene Što je prvorazredni (i stručno etnografski i tehnički — u ton-koloru) francuski film Jeana Roucha »La circoncision«, gdje dobar dio filma prikazuje dugu proceduru obrezanja crnačkih dječaka u sjevernoj Ni- geriji (Songhai) u okviru tamošnjih inicijacijskih obreda, sa svim po- jedinostima, koje inače rijetko mogu dobiti Evropljani na oko, a koji se film mogao prikazati visokoškolskoj omladini u stručnom okviru bez ikakva neozbiljnog prihvatanja. Ovaj smjer primjene etnografskog filma, u nastavi različnih stupa- nja, daje pobudu i za dalja, ovdje manje više specifična razmatranja i konstatacije. Tako su kod filmova u nastavi osobito pogodne filmske etnografske monografije — tj. u filmu dane najznačajnije strane života i kulture nekoga kraja, pokrajine, manje ili više ujednačenoga kulturnog areala, pače jednoga sela sama (ako može biti predstavnik čitavoga jed- nog prostora). Tim se u nastavi može pružiti zaokružena zorna pred- dodžba i općega i specifičnoga u kulturi takve odabrane jedinice. Dobar primjer za to može biti kod nas ostvarena makedonska etnografska monografija »Azot« (za kraj u porječju Babune u Makedoniji, pod tim titulom realiziran od strane Etnološkog muzeja u Skopju). Filmovi te vrste, gdje se pokazuje u (pretpostavljeno najboljem) stručnom izboru sve najznačajnije o goispodarskim tradicijama, o domu, njegovu uređaju i životu ljudi u njemu, o značajnijim običajima, vladanju i gestama, nošnjama, plesovima i muzici (ako je i tonski) itd. odabranoga kraja — dakako da su u prvom redu iskoristivi za etnološku nastavu u užem, stručnom smislu, ali ih može jednako koristiti i geografska odnosno antropogeografska nastava, da se ne govori o zavičajnoj nastavi uopće u različnim kategorijama škola. Što tu vrijedi o etnografskom filmu u školskoj nastavi, vrijedi mu- tatis mutandis za nj i kao općeobrazoDno i općeodgojno sredstvo širih slojeva uopće. Ovo danas najsavršenije zorno pomagalo kao nadomjestak za zbivanje i činjenice iz stvarnosti već po svojoj naravnoj privlačnosti za svakoga čovjeka znači moćno sredstvo, koje se može, razumno i od- mjereno, mnogo koristiti i u ovom općeobrazovanom i općeodgojnom smjeru. A njegova se uloga kao socijalno-pedagoškog sredstva uvećava napose još tim, što je svagda sad u ^ ećoj sad u manjoj mjeri sam po sebi usmjeren prema produbljivanju razpoloženja i smisla za razumijevanje stranih naroda, njihove kulture i načina života, pače i vrlo dalekih, pa za suosjećanje s njihovim životnim naporima, tegobama, radostima. Tu ulogu etnografski film može uvijek odigravati u većoj mjeri nego filmovi većine drugih smjerova i žanra — tehnički, biološki, medicinski, bio- grafski, historijski itd., kod kojih je mnogih upravo ova uloga beznačajna. Koliko tu znače filmovi kao što je »Nanuk« (da se spomene taj općenito poznati) ili neki filmovi o borbi za vodu u bezvodnim krajevima svijeta (npr. u sjevernoj Africi) ili film o životu stočara selaca Sarakačana na Balkanu (kakav je ostvaren npr. od makedonskog filmskog poduzeća »Vardar« uz suradnju tamošnjih etnografskih sitručnjaka)! Kolikogod je i kod etnografskog filma čest (možda više nego kod nekih drugih žanra) 61 Milovan Gavazzi fadctor nepoznatoga, pače senzacijskoga kao motiv privlačnosti i razpoloženja za prihvatanje, ipak, ako je film vješto i didaktički smiš- ljeno udešen, taj će se senzacijski nuzefekt svesti na manjn mjeru, u stvari korisnu i potrebnu, jer će to biti naravan stimulans za koncen- traciju pažnje, dok će odgojna i obrazovna uloga dobroga etnografskog filma zauzeti prvo mjesto. Za razliku od etnografskoga, tj. faktografskoga filma, koji samo bilježi činjenice, kakve jesu (pretpostavljeno potpuno vjerno, ako film hoće da bude dobar etnografski film) — etnološki film je tek na pomolu. To je naučno planski komponiran film, koji donosi pred promatrača određenu već stečenu etnološku spoznaju ili, možda još u daljoj per- sepktivi, neki problem na razmatranje — filmski oblikovan: ljilo o iskonskoj genetskoj srodnosti ovih i onih kulturnih elemenata ili čitavih kultnrnih kompleksa, bilo o njihovu podrijetlu ili — još privlač- nije, ako i delikatnije — o njihovu nastanku, razvoju, putevima širenja po svijetu. Takav etnološki film će moći npr. s lakoćom ostvariti temu »Razvojni oblici lončarske vještine«, jer je broj do sada snimljenih dobrih filmova s ovom temom veoma velik i bila bi samo stvar dobro promišljena i opreznoga izbora, da se takav ostvari. Taj će moći osim drugoga npr. sugerirati pače problematiku u vezi s počecima keramike uopće, s njenom monogenezom ili poiigenezom itd. — kako je nešto od toga nagoviješteno već u gore navedenim diskusijama o lončarstvu a u vezi upravo s dosadašnjim nekim filmovima s tom temom. Izrazito po- redbeni značaj (bez sugeriranja o razvojnom odnosno historijskom-hro- nološkom slijedu obrađivanih pojava) moći će pružiti npr. film s temom incijacijskih obreda (čitavoga svijeta ili jednoga njegova dijela), gdje se može jedva slutiti etnološka spoznajna \TIjednost već na osnovi same mogućnosti, da se u istom filmu mogu ispoređivati inicijacije različnih naroda ili kultura svijeta, uočiti njihove neke opće, zajedničke crte pored specifičnosti svake od zastupanih grupa (naroda, kultura). Ne bi gotovo trebalo spominjati, koju bi ulogu u ovom smjeru mogle imate i »žive« karte za zorno demonstriranje već osvojenih etnoloških spoznanja npr. o ishodištima (matičnim prostorima) pojedinih kulturnih dobara, njihovu širenju ili uzmicanju, propadanju i nestajanju ili zamje- njivanju drugima, o promjenama, koje se s njima zbivaju — uklapane u ostalu sadržinu filmova pojedinih tema. Na to je za sada samo pronicanje u budućnost — ako i jesu već početna takva ostvarenja sasvim realno blizu (pa se npr. spominje jedan takav stvaran od Margaret Mead). Dok je to sve, osim rijetkih početaka, još slika iz budućnosti, posao kabinetskoga kombiniranja različnih film- skih dokumenata ove vrste, ostvarivan atelierskim tehničkim radom i sredstvima, etnografski je fikn s malim izuzecima stvar »terenskoga« etnografa, dakako s potrebnom mnogovrsnom stručnom spremom, i etnološko-etnografskom i foto-filmskom. Dok onaj prvi može i čekati na povoljne momente i prilike — ovaj drugi je prije svega postao urgentan u veoma mnogo slučajeva, a bar aktuelan u moštvu drugih. Nije stoga 62 Etnografski film, njegovo značenje i primjene neobično, što se u tom smjeru pokreću sile iskusnijih a i kritičnijih prema mnogim do sada slabijim ili promašenim etnografskim fibnov'ima, da se na različne moguće načine predaju ili objavljuju praktič(ars)ke instrukcije za valjano snimanje etnografskih filmova — bilo objav- ljenim spisima s takvim uputama, sugestijama, konkretnim primje- rima itd.," bilo sastancima, kolokvijima s diskusijama zainteresiranih za etnografska filmska snimanja," bilo upravo ad hoc udešenim tečajevima s programom konkretnih instrukcija, demonstracija snimanja, disku- sijama, prikazivanjem osobito uspjelih etnografskih filmova kao uzora itd.' Bilo bi korisno jednom prikazati, koliko je etnografskih filmova, s kakvim temama i kakvim kvalitetom ostvareno kod nas od prvih takvih (kakav je jedan od prvih »Seljačka svadba u Sunjskom Selišću« izveden 1922. od Higijenskog zavoda u Zagrebu uz suradnju Etnograf- skog odjela Hrv. nar. muzeja u Zagrebu) do najnovijih poznatih (kao što je »Ovnova svadba«, izveden 1962. od Vojvođanskog muzeja u Novom Sadu uz suradnju tamošnjih filmskih amatera) ili »Zadruga u Sikirev- cima« (izvođen 1962./63. od Savjeta za kulturu NR Hrvatske uz suradnju Etnološkog zavoda Filozofskog fakulteta u Zagrebu) i daljih posljednjih, možda još nenajavljenih. Koliko bi god bilo teško dati takav pregled, pokazalo bi se njim, makar sumairno, što je dosad postignutoi i gdje je bilo najviše aktivnosti — a pri tome bi jamačno aktivnost u Sloveniji došla negdje na prvo mjesto, pri čemu bi došle do izražaja i zasluge pok. Borisa Orla upravo pri počecima tamošnje aktivnosti. Résumé LE FILM ETNOGRAPHIQUE, SA SIGNIFICATION ET SES APPLICATIONS Determinant la signification de l'expression »film ethnographiques comme désignation du genre de film qui, d'une maniere pure et sans compromis d'effet, de mise en scene et de déformation spatiale ou temporelle, etc., embrasse la ' Spannaus G.: Theoretische und praktische Probleme des wissen- schaftlichen volkerkundlichen i'ilms. — Von fremden Volkern und Kulturen (Plischke-Festschrift). Dusseldorf 1955, s. 85—95. — Schmitz C. A.: Das Problem der Topferei und die Forschungsmoglichkeiten mit Hilfe des wissen- schaftlichen Films. — Research Film, vol. 3, nr. 1 (Gottingen 1958), s. 45—51. — Spannaus G.: Leitsatze zur volkerkundlichen und volkskundiichen tilm- dokumentalion (immoženo — 1962). — Spannaus G.: Der wissenschaftliche Film als Forschungsmittel in der Volkerkunde. Entwicklung — Probleme — Zukunftsaufgaben (1961, sep. otisak s. a. et 1.). — Retel-Laurentin A.: Essais et Écueils du Film Ethnologique Scientifique. Research Film, vol. 4, nr. 5 (Gottingen 1963). * Kao npr. »Volkskunde und wissenschaftliche Bilddokumentation« Arbeit- skreis fiir Volkskunde — 1. Arbeitstagung in Gottingen 25.—27. Aprila 1962. (pod vodstvom prof. Kurta Ranke; kao rukopis sastavljeno i umnoženo). ' Npr. ostvarivano od vremena do vremena u »Institut fur den wissen- schaftlichen Film« u Gottingenu. 63 Milovan Gavazzi oie et la culture d'une communauté populaire non civilisée ou a demi civilisée (donc au sens strictement ethnologique), l'auteur présente les diverses fonctions de ce film et les illustre brievement par des expériences ou des exemples con- crets. Une des fonctions du film ethnographique, et c'est ici la premiere, est d^etre un document scientifique pur, qui est aujourd'hui le succédané le meilleur possible pour les événements réels de la vie et de la culture de n'im- porte quelle nation (en tout cas quand il est sonore et en couleurs). C'est une fonction hors de discussion, comme pour tout autre film documentaire scienti- fique de quelcjue espece et discipline que ce soit: les matériaux des faits a mettre aux archives scientifiques aux fins d'études pour l'ethnologue. En tant que tel. le film ethnographique peut avoir aussi le rôle d'un document critique, comme cela est déja apparu dans quelques cas, par ex. par la correction de la classification jusqu'ici souvent inexacte ou par la détermination de certaines technicpies du travail du potier (G. Spannaus). Particulierement important est le rôle cT enseignement et de for- mation générale de ce film, pour lequel il peut etre extraordinairement exploité. L'auteur ne traite pas longuement d'un rôle aussi évident; celui-ci est pratiquement indiqué par toutes les nombreuses expériences accumulées jusqu'ici (pour lesquelles il cite des exemples concrets, comme par ex. le ».Vanufc« de Flaherty et d'autres). H ne laisse pas échapper ce rôle meme dans renseignement régulier des écoles inférieures et dans l'enseignement supérieur (ou par ex. l'enseignement de l'ethnologie elle-meme ne peut etre imaginé valablement aujourd'hui sans ce film), puis aussi dans la vaste activité de formation générale dans un but de connaissance des autres peuples et cultures et aussi des coutumes tres lointaines, des reglements et rapports sociaux, de la culture matérielle, des créations artistiques, etc., et par la aussi de meilleure compréhension mutuelle et d'harmonie entre les hommes de diverses nations, races, langues et cultures et de niveaux tres différents. Tout cela est supposé évidemment a côté de bons documents cinématographiques ethnographiques choisis judicieusement, accom- pagnés de commentaires spécialisés exemplaires. Tout cela peut avoir des succes dans n'importe quel genre et niveau de renseignement, inaccessibles par quel- qu'autre moyen ou méthode d'enseignement que ce soit. La multitude des films ethnographiques (bons et mauvais) réalisés jusqu'ici dans toutes les parties du monde est a vrai dire incontrôlable pour le moment. Dans un but de coordination, d'orientation, d'évidence et d'initiative pour la réalisation la plus intensive possible des films ethnographiques, en tout cas la ou ils sont absolument nécessaires dans le dernier temps avant qu'un phénomene ne disparaisse completement, on a institué certains organes avec ces buts (ainsi le »Comite international du film ethnographique et sociologique^ — CIFES) ainsi que pour les revues, la propagande et la sélection de ce genre de films (ce a quoi est destiné le »Festival dei Popoli« annuel de Florence), bien que la liaison de ces organes avec la sociologie dans la signification la plus large, qui embrasse tout, de cette discipline mene indubitablement a la négligence du film ethnographique lui-meme dans son véritable sens et dans ses aspects si nom- breux et ses possibilités de réalisation (toutes les branches des activités économi- ques, de la musique, de la danse, etc., la vie des familles et des autres formes de communautés populaires, la religion, les manieres et habitudes, etc.). 64 KVINTNA PENTATONIKA NA SLOVENSKEM Radoslav Hrovatin Slovenska folkloristika se je doslej razmeroma malo posvečala pro- blemom tonalnosti v slovenski ljudski glasbi. Razen mlajših, poskusov pa je docela zanemarjala obravnavanje pentatonike, čeprav je bila le-ta že ugotovljena na sosednjih hrvatskih in madžarskih območjih. Vzroke za tak odnos do problemov tonalnosti in zlasti do pentatonike je treba iskati v načinu obravnavanja predmeta na zapozneli stopnji razvoja naše glasbene folkloristike. Med prvimi raziskovalci naše glasbene folklore je Stanko Vraz leta 1847 v svojem kratkem orisu slovenske ljudske glasbe menil, da so melodije starejših pesmi običajno v »molskih tonalnostih« (Moltonen).^ Pozneje je Ludvik Kuba, ki je v letih 1888—1890 zbiral po Slovenskem ljudske pesmi z melodijami, navajal, da ni našel molskih tonalnosti (razen v Beli krajini), temveč da je bilo vse v durski tonalnosti.^ Končno je leta 1908 trdil Josip Cerin, da »so slovenske narodne pesmi vse v duru«.^ Tega mnenja ni mnogo spremenila ugotovitev Davorina Bera- niča, da »razen redkih primerov mehke tonovne lestvice pozjnajo naše na- rodne popevke praviloma samo še trdne tonovne lestvice«.* Potrdila ali zanikanja za navedena mnenja je v tistem času mogla nuditi predvsem znamenita zbirka Frana Š. Kuhača," v kateri je bilo objavljenih do tedaj največje število slovenskih ljudskih melodij v eni zbirki. Raziskovalci tudi niso do tedaj še ustrezno ocenili pomembnosti zapisov Stanka Vraza" in Josipa Kocijančiča' iz vzhodne Štajerske ter 1 Pismo Stanka Vraza grofu Auerspergu dne 9. maja 1847 (Dela St. Vraza V, str. 595—397. — D. Beranič, Vrazovi zapisi narodnih melodij. Časopis za zgodovino in narodopisje VII. Maribor 1910, str. 241—242.). ^ Ludvik Kuba, Cesty za slovanskou pisni II. Slovansky jih. Praha 1935, 15. Dr. Josip Cerin, Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric... (Tru- barjev zbornik, Ljubljana 1908, 143.). * B e r a n i č (o. c. v op. 1), 235. ' Fran Š. Kuhač, Južno-slovjenske narodne popievke L—IV. knj., Za- greb 1878—1881. " Dr. Karel Št r e k e 1 j in dr. Joža G1 o n a r , Slovenske narodne pesmi L—IV., Ljubljana 1895—1923. ' Josip Kocijančič, Roženkraut, nagelj in rožmarin (rkp v NLFK). 5 Slovenski etnograf ^5 Radoslav Hrovatin Eie Schoultz-Adaiewske* iz Rezije, ki bi mogli nuditi -vsaj oporo za obravnavanje pentatonalne osnove nekaterih melodij. Prav tako tudi ni vzbudilo ustreznega raziskovanja obsežno gradivo prekmurskih ljudskih pesmi, ki jih je po prvi svetovni vojni zapisal Franc Kimovec." Zbirka melodij iz sosednjega Medžimurja, med njimi jih je več v pentatoniki, v zapiskih Vinka Žganca,*" ki je vzbudila veUko zanimanje zlasti pri madžarskih raziskovalcih, ni našla ustreznega od- meva pri slovenskih folkloristih. Tako se še ni lotil obravnavanja penta- toniike v naših ljudskih melodijah do leta 1930 Stanko Vurnik, čeprav je v zanosu poudarjal: >Kdo bi... mislil, da še v našem času in ne daleč od nas živi celo arhaični antični pentaton? Evo ga zelo pogosto v madžarski narodni pesmi... Resničen brezpoltonski pentaton, kakršnega so imeli, kakor vemo iz zgodovine, antični narodi — evo ga na našem najbližjem vzhodu!«.** Sele France Marolt se je približal vprašanju pentatonike na Sloven- skem, ko je tonalno označil melodije »običnih rejev« pri Ziljanih: »Ve- čina teh melodij je uglašenih v prirodnih tonskih načinih (prirodni dur, mol, pentatonalni nastavki)«.*^ Pri teh pentatonalnih nastavkih pa ni navedeno, katere fraze v citiranih melodijah naj bi rabile kot ustrezna dokumentacija. V postumni objavi Maroltove razprave »Gibno-zvočni obraz Sloven- cev«*^ so večkrat omenjeni »pentatonalni okreti« v označbah primor- skega, koroškega in panonskega nazvočja, torej sosednjih zahodnih, severnih in severovzhodnih dialektičnih območjih. Glede na neustrezen način objave** tega dela ni iz citiranih primerov razvidno, katere melo- dijske fraze je Marolt menil označiti kot »pentatonalne okrete.« Vendar je treba tem Maroltovim ugotovitvam posvetiti vso pozornost. Ako pre- gledamo »v referatu citirano gradivo«, moremo v pentatoniko uvrstiti naslednje melostihe v posameznih melodijah: ¦* J. I. N. Baudouin de Courtenay, Materialy dl ja južno-slavjan- skoj dialektologii i etnografii. St. Peterburg 1895. V naši literaturi so ustrezni zapisi lažje dostopni v objavi Riharda Orla (Slovenske narodne pesmi iz Benečije, Ljubljana 1921.). ' Dr. M. Murko, Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami (Et III — 1929, 5—54) in Radoslav Hrovatin, Marginalije k zbirki »Odbora za zbiranje slovenskih narodnih pesmi z napevi« (SE XIV — 1961, 188—190.). " Dr. Vinko Zganec, Hrvatske pučke popijevke iz Medumurja 1.—11., Zagreb 1924—1925. " Dr. St. Vurnik, Studija o stilu slovenske ljudske glasbe (Dom in svet 43, Ljubljana 1930, 239—240.). 12 Gibno-zvočni obraz slovenskega Korotana (Koroški zbornik, Ljubljana 1964, 345—382.). " Slovenske narodoslovne študije 3. zv., Ljubljana 1954. " Prim. ocene Vinka Žgan ca in Radoslava Hrovatina (SE IX — 1956, 284—292.). 66 Kvintna peniatonika na Slovenskem 1. Iz Zahomca pri Zilji ustrezata v žegnanskem spevu Zakoi ha ies kristjan besieu na biu pentatoniki 1. in 3. melostih. 2. V rezijanskemplesu Tä Hepa ma 'nä njivaška... moremo v pen- tatoniko uvrstiti 2. in 4 melostih. 3. V črnomaljskem jurjevskem obredju moremo v obhodnem spevu Ovo se klanja zeleni Juraj ... prepoznati ostanke infrapentatonike v celotonskem trihordu, medtem ko se v melodiji refrena »kirales«, ki se je šele pozneje kontaminiral s prvotnim bajčnim spevom, pojavlja tudi polton. Navedeni primeri iz Maroltove razprave kažejo odseve pentatonike na razmeroma majhnem območju Koroške in sosednje Rezije, medtem ko popolnoma pogrešamo ustreznih primerov za Prekmurje in Primor- sko, pač pa bi bilo mogoče pritegniti v obravnavo pentatonike primerek iz Bele krajine. Citirani primeri torej ne osvetljujejo dovolj vseh odsevov pentatonike v tekstu označenih območij. V citiranem Maroltovem gradivu ne zasledimo popolnih pentaton- skih nizov. Prav zato bi bilo bolje označiti posamezne melostihe kot pentatonalne odseve. Takemu pojmovanju tudi ustreza verjetno Maroi- tova označba »pentatonalni okret« (prvotno »pentatonalni nastavek«).'*'^ Na novo v Prekmurju nabrano gradivo po raznih zbirateljih, zlasti pa objava zbirke zapisov Josipa Dravca, kjer so bežno omenjeni »vidni sledovi anhemitonske pentatonike«'" je omogočilo, da je bila na kongresu folkloristov v Varaždinu 1956 v okviru teme Muzična folklora panon- skega bazena« obravnav^ana tudi pentatonika v prekmurskih melodijah.'* Glede na to, da so bile o izvoru pentatonike panonskega območja postav- ljene nasprotujoče si teze zlasti v ustreznih referatih Vinka Žganca'' in Lajosa Kissa,"* je nastala potreba, da tudi na drugih območjih sloven- skega ozemlja poiščemo podatke o različnih vidikih obravnavanja pen- tatonike v etničnem, geografskem in historičnem pogledu. Glasliena kultura pred naselitvijo Slovencev Slovenska glasbena kultura se je pričela razvijati na osnovah tradi- cije, ki so jo prinesli naši predniki iz svoje pradomovine v Vzhodni Evropi in na podedovanem izročilu, ki so ga prevzeli od prebivalcev na '^a Iz navedenih citatov je razvidno, da je F. Marolt uporabil adjekti\ »pentantonalni«, ki tudi v nadaljevanju pričujočega teksta označuje ustrezni tonalni značaj melosa. Oblika »pentantonski« pa pomeni strukturo pet tonov v tonskem nizu, ki je osnova določene melodije. '5 Josip Dravec, Glasbena folklora Prekmurja, Ljubljana 1957, str. XXIX. " Radoslav H r o v a t i n , Muzikološka označba pesmi v folklori ob jugo- slovansko-avstrijsko-madžarskem tromejniku (Rad Kongresa folklorista J ugo- slavije u Varaždinu 1937, Zagreb 1959, 77—86.). " Vinko Ž g a n e C , Muzički folklor naroda u Panonskom bazenu (Gl. »Rad ...« v op. 16.). '^ Lajos Kiss, Bitne značajke mađarskog muzičkog folklora (Gl. »Rad...« v op. 16.). 67 Radoslav Hrovatin novo naseljenega ozemlja. Iz združitve obeh tradicij je z nadaljnjim raz- vojem nastala današnja slovenska glasbena kultura. Iz raznih kultur, ki so se razvijale na tem območju pred naselitvijo Slovencev, nudijo glede glasbe največ gradiva situlski spomeniki alpskih Ilirov in Venetov. Na situlah so upodobljeni iz tedanjega življenja razni prizori s petjem, plesanjem in igranjem na muzične instrumente.*' Ti instrumenti obsegajo strunska glasbila, piskala, trobila in domnevno tudi tolkala. V pričujoče obravnavanje so bila pritegnjena opažanja predvsem na upodobitvah dulčnih piskal v obliki večcevnega enokrilnega instrumenta, ki so ga antični Grki imenovali »syrinx« ali »panova piščal«. Prvi izmed teh dveh terminov je v rabi zlasti v literaturi arheologov (siringa), drugi pa v literaturi o muziki (panova flavta). Obravnavano dulčno piskalo je na situlah z Vač pri Litiji^" in na Magdalenski gori pri Šmarju'* sestavljeno iz pet do šest cevi, ki se ni- zajo od najkrajše k najdaljši. Med dolžinami sosednjih cevi prevladu- jejo manjše razlike, ki se neznatno enakomerno večajo, tako da se večja dolžinska razlika pojavi le izjemoma, kar je razločno vidno predvsem na situli z Vač. Detajl srednjega pasu, tretje polje, kaže moškega, ki sedi na prestolu in piska na »siringo«.^^ Iz omenjenih razlik v dolžini cevi moremo sklepati na uglasitev in- strumentov te vrste. Konstrukcija sorodnih instrumentov, ki so se do danes ohranili v slovenski folklori, kaže namreč, da je mogoče take instrumente precizno uglasiti. Na dejansko prakso uglaševanja v davnini pa moremo sklepati iz večstranskih instrumentov, ki so tudi upodobljeni na omenjenih situlskih spomenikih. Enakomerna razvrstitev cevi glede dolžinske razlike navaja k miš- ljenju, da je intonacija vseh cevi tvorila urejen tonski niz. Samo število cevi navaja k domnevi, da gre za penta-hord ali heksa-hord. Vendar pa se v takem tonskem nizu pojavlja poleg večjega števila velikih sekund le posamezna mala sekunda. V skladu s tem bi se morala na obravnava- nem piskalu pojaviti poleg prevladajočih relativno večjih dolžinskih razlik le posamezna manjša razlika med cevmi. Za tako domnevo bi mo- gla rabiti nejasna upodobitev na situli z Magdalenske gore. 1" Na pomen sitale z Vač za glasbo je večkrat opozoril dr. Josip M a n - t u a n i. Ustrezno sliko je objavil Josip Mal (Zgodovinska umetnost pri Slo- vencih, Hrvatih in Srbih, Ljubljana 1924, si. 4.). Navedba, da gre za »neko zvočilo v obliki situle, ki so ga izkopali pri Vačah« (Dragotin Cvetko, Zgo- dovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljubljana 1958v 11) ni točna. Pre- gled gradiva o situlskih spomenikih prinaša razstavni katalog Umetnost alpskih Ilirov in Venetov. Uredil Jože Kastelic, Ljubljana 1962. 2» Sedaj v Narodnem muzeju v Ljubljani, inv. št. P 581. 21 Sedaj na Dunaju, Naturhistorisches Muséum, inv. št. 27550. 22 Prim. sliko: Jože Kastelic, Situla z Vač (»Jugoslavija«, Beograd 1956, 22.). 68 Kvintna pentatonika na Slovenskem Kot je bilo že navedeno, pa je na situli z Vač vidna le posamezna re- lativno večja dolžinska razlika med večjim številom manjših razlik. Ako torej sklepamo, da obsegajo manjše dolžinske razlike med cevmi inter- vale velike sekunde, potem more posamezna večja dolžinska razlika med njimi pomeniti interval male terce. Tonski niz, v katerem poleg prevla- dujočih velikih sekund nastopajo le posamezne male terce, pa je anhemi- tonska pentatonika. Na taki osnovi je bila postavljena hipoteza, da je v glasbeni kulturi alpskih Ilirov in Venetov obstajal tudi tonski niz anhemitonske pentato- nike. To domnevo krepijo poročila o antični grški glasbeni teoriji, ki je nastajala v času kulture situlskih spomenikov. Tako obravnava Ari- stoxen kot »arhaika prota«^^ pentatonske nize v okviru tetrahordalnega sistema, torej kot starodavne tonske nize. Med starodavne antične grške instrumente pa šteje tudi obravnavaTio piskalo, kot kaže upodobitev pastirskega boga Pana, po- katerem je instrument dobil še iz mitičnega obdobja izhajajoče ime »panova piščal«. Postavljeno hipotezo potrjujejo tudi ohranjeni sorodni instrumenti na slovenskem ozemlju pod imenom trstenke, orglice itd. Današnja in- tonacija teh instrumentov sicer ni niti pentatonska, niti pentahordalna, temveč povsem svojstvena. Prilagoditi se je morala posebnemu sistemu večglasne igre. Vendar sam obstoj podobnega instrumenta na ozemlju, na katerem še danes obstajajo različni odsevi pentatonike, kaže na na- daljevanje tradicije prav po zaslugi tega piskala. Znano pa je, da imajo prav piskala važno vlogo pri ohranitvi določenega intonacijskega si- stema. Opomniti je treba, da sam obstoj pentatonike ne izključuje tudi istočasnega obstoja pentahordalnih in heksahordalnih tonskih nizov na istem območju. Oboji se morejo vzajemno dopolnjevati in prehajati drug v drugega, kar vidimo v naši folklori še danes. (Prim. note št. 13, 16 in 23.) Podobni procesi so se mogli razvijati že v davnini. Na ohranitev pentatonike na tem ozemlju je mogel vplivati tudi prihod Keltov med alpske Ilire in Venete. O Keltih moremo namreč precej zanesljivo domnevati, da so v svojih melodijah uporabljali penta- tonike. O tem pričajo pentatonske melodije, ki so se ohranile pri Ircih, Škotih, Valižanih in drugih naslednikih Keltov. Intonacijski sistem glasbene kulture Praslovanov je bil doslej pre- malo raziskan, da bi mogli z zanesljivostjo govoriti o pentatoniki. Kajti samo dejstvo, da obstajajo v Vzhodni Evroipi, kjer je slovansko prebi- valstvo v večini, še tudi danes pogosto pentatonske melodije, ne daje dovolj opore za sklepanje na pentatoniko pri Praslovanih. V Vzhodni 2^ Vinko Žganec, Muzički folklor I, Zagreb 1962, 137. 69 Radoslav Hrovatin Evropi so se godile že od nekdaj številne in značilne migracije različnih etničnih kultur, v katerih glasbi je pentatonika igrala in še igra po- membno vlogo. V tej luči je treba obravnavati tudi hipotezo Vinka Žganca, da je glasbena kultura prvotnih Panonskih Slovanov vsebovala tudi pentato- niko in da so jo od njih prevzeli današnji prebivalci panonskega bazena različnega etničnega izvora. Med take prevzemalce starodavne slovanske panonske tradicije šteje Žganec tudi nekatere današnje Prekmurce (»Bohnjece«) in Porabske Slovence.^* Vsekakor pa ne smemo izključiti možnosti, da so Slovenci podedo- vali nekatere elemente pentatonike že iz prvotne slovanske glasbene kulture. Duhovne pesmi v linearni muziki Iz prvih stoletij po naselitvi Slovencev, ko se je razvijal proces stapljanja s kulturo staroselcev, nimamo neposrednih poročil o obstoju glasbenega izražanja naših prednikov. Šele v dveh rokopisih »Schwaben- spiegla« iz 14. in 15. stoletja, to je v prepisih rokopisa iz U. stoletja, je ohranjeno poročilo o obrednem petju in plesanju, ki se je opravljalo v prvotni obliki že pri ustoličenju koroškega vojvode Gorazda leta 749.^° S to prvotno slovensko glasbeno kulturo se je v času po pokristjanjenju povezovala monofona koralna glasba. Prav krščanska koralna glasba, ki je vsebovala tudi pentatonalne melodije,^" je tudi pomagala pri ohranjevanju nagnjenja do pentatonike v času, ko se je na Slovenskem uveljavljala nova fevdalna glasbena kultura. To se je kazalo v tem, da so si slovenski pevci izbirali iz števil- nih koralnih spevov, razširjenih po širokem prostoru Zahodne in Srednje Evrope v raznih variantah, tudi take, ki so vsebovali elemente pentato- nike. O tem priča eden izmed redkih zapisov slovenskih duhovnih pesmi iz srednjega veka v Stiškem rokopisu okoli leta 1440. To je stara veliko- nočna pesem Vaš Gospud je od smrti vstal... Melodija te velikonočne pesmi .se opira na koralno sekvenco Vi- ctimae paschali laudes... (Note št. 1 a),^' za katero obstaja domneva, da jo je ustvaril že okoli leta 1048 Wipo, dvorni kapelan cesarja Kon- rada II. Tonalnost te melodije niha med la-pentatoniko na dominanti in re-pentatoniko na toniki z enim pientonom.^'" 2* Gl. o. C. v op. 17. 25 Ivan Grafenauer, Slovensko slovstvo na Koroškem ... (Koroški zbornik, Ljubljana 1964, 263.). 2* Lajos Bardos, Naturliche Tonsysteme... (Studia memoriae Belae Bartok sacra, Budapest MCMLVI, 209—248.). "A. Della Corte — G. Pannain, Storia della musica I, Torino 1942, 65. ''a Za označevanje pentatonike je v pričujočem tekstu uporabljena zaradi enotnosti v splošnem etnomuzikološka terminologija dr. Vinka Žganca iz že 70 Kvintna pentaionika na Slovenskem V nemški varianti Christ ist erstanden... (Note št. Ib)^' je tonalno nihanje še bolj očitno kot v njeni predhodnici. 1. in 3. melostih sta sicer v čisti pentatoniki, v 2. in 4. melostihu ter v refrenu pa niha pienton med II. in III. stopnjo. Domnevati smemo, da je imela tudi slovenska varianta Naš Gospud je od smrti vstal..., zapisana v Stiškem rokopisu, podobno melodijo. K tej domnevi navaja varianta melodije, ki je bila objavljena v slovenski protestantski pesmarici iz leta 1574 pod naslovom >Slavicus Hymnus de Resurrectione« (Jefus ta ie od fmerti vfstal..., note št. Ic).^'' V tej varianti se je melodija preoblikovala v eoUstično la-pentatoniko z dvema pientonoma. Y 4. melostihu se namreč pojavi še drugi pienton na VI. stopnji. V izdaji protestantske pesmarice iz leta 1595 se pojavi nova varianta te melodije pod naslovom »Velikonočna peissen« (Jezus je o smertni ječi bil..., note št. 1 d).^" Ta varianta je oblikovana v doristični la-penta- toniki s pientoni na II. in VI. stopnji. To velja za 2., 3. in 5. melostih ter refren, medtem ko je 1. melostih v ustrezni pentatoniki na dominanti. Zaradi novega teksta pozneje interpolirani 4. melostih tvori skupno s I. melostihom pentatoniko dominantnega sistema s pientonom na II. stopnji. citirane objave predavanj »Muzički folklor I« (gl. op. 23), ki pomeni prvi naš poskus sistematike te teme. Glede na svojo specifično metodo obravnavanja predmeta pa sem uporabil še posebne dodatne označbe, ki se opirajo na termi- nologijo koralne glasbene teorije. 2>* Dr. Josip M a n t u a n i in dr. Anton D o 1 i n a r , Zgodovina katoliške cerkvene glasbe, Ljubljana 1938, 29. 29 Trubarjev zbornik, Ljubljana 1908, 239. V objavi so verjetno tiskovne pomote v notah nad zlogi »ie Bug« in na koncu »ia«. i"" Čeri n (o. c. v op. 3), 183. 71 Radoslav Hrovatin Navedeni primer kaže, kako so se prvotne koralne melodije s penta- tonskimi elementi v času protestantizma preoblikovale v smeri diaton- skih modusov (prim. note 1 a, b, c, d.). Podoben primer je tudi »Peissen od svetiga Duha« (Soetiga Duha mi molimo.. .),^^ katere melodija je v izdaji protestantske pesmarice iz leta 1959 že preoblikovana v jonistično do-pentatoniko s pientonom na VII. stopnji v L, 2. in 3. melostihu ter refrenu, medtem ko 4. melostih kandencira na sol. Ena izmed predhodnih nemških variant Nu(n) bilten mir den heiligen Geist.. .^^ ima melodijo še v čisti do-pentatoniki. Edina izjema je pienton v refrenu »Kyrieleis«, o katerem smemo domnevati, da je bil dodan šele pozneje pri »tropiranju«. Podobni procesi tonalnega preoblikovanja so se godili tudi v drugih melodijah slovenskih protestantskih pesmaric, kot so »Ena druga peissen od večerje Cristuseve« (Jezus Cristus odrešenih.. .),^^ »Ta božična pei- ssen: Puer natus« (Danes je Jezus nam rojen .. .j," »Symboli apostolo- vi C e r i n (o. C. v op. 3), 187. Mantuani (o.c. v op. 28), 51. " Čer in (o. c. v op. 3), 161. 72 Kvintna pentatonika na Slovenskem rum paraphrasis« (Jest verujem v eniga Boga .. J,"^ »Cantiuncula Lii- theri« (Nedaj oča naš lubi Bug.. J^" itd. O procesu tonalnega preoblikovanja pričajo tudi »Pripombe dr. Ile- šiča po beležkah... Mateja Hubada« v Trubarjevem zborniku leta 1908. Med drugim je tam navedeno, da v izdaji protestantske pesmarice iz leta 1595 ni četvero pesmi z melodijami, ki so še bile v izdaji iz leta 1574, in sicer: 1. Magnificat Purus Textus (Muta Dusha Velîkiga della...), 2. Cantus Zachariae (Hualen bodi Gospud ta Bug Ifraelski...), 3. Cantus Simeonis (Sdai Go/pud pufsti tuiga Hlapza puiti Smyrom .. .j in 4. Gra- tes nunc omnes (Hvalimo mi [dai vfi vkupe Jefufa ...). Melodije k vsem tem opuščenim pesmim so pretežno pentatonalne. Tako vidimo, da se je proces tonalnega prehoda od pentatonike k diatoniki v dobi reformacije godil na dva načina: ali s preoblikovanjem pentatonskih melodij z dodajanjem pientonov v diatonske melodije ali z opuščanjem pentatonskih melodij v korist diatonskih melodij. Vzroke za vse to dogajanje je treba iskati v pojaA-n harmonskega večglasja, ki se je tudi v umetni mestni glasbeni kulturi na Slovenskem vedno bolj uveljavljalo. Zaradi tega so se odslej pojavljale pentatonalne melodije na Slovenskem predvsem na področju ljudske glasbe, ki je tudi v večglasju ohranila v večji meri linearni značaj. Igra na zvonove Na ohranitev pentatonike na Slovenskem je vplivalo tudi zelo pri- ljubljeno zvonenje in zlasti posebna igra na zvonove, imenovana pri- trkovanje (potrkovanje, tonkanje, triančenje, kampananje, škantira- nje itd.), ki ga je izvajala do nevadna v večjem številu tudi mladina. Igra na zvonove ima zelo staro tradicijo. O izdelovanju zvonov ob- stajajo poročila že s konca srednjega veka. Pritrkavanje je dobilo spod- budo najbrž v igranju na tako imenovanih »cimbalih«,^' ki je bilo znano že v srednjem veku. O starodavni tradiciji pritrkovanja priča tudi po- sebna »solmizacija«,^' ki jo uporabljajo naši pritrkovalci za učenje in za dogovarjanje pred izvajanjem raznih vzorcev zvonskih melodij. Intonacija zvonskih melodij oziroma njih tonski niz je odvisen od uglasitve zvonov. Na uglasitev je vplivala zvočna narava zvonov, livar- " Cerin (o. c. v op. 5), 176. V varijanti, ki jo je objavil leta 1846 Matija Ma jar (Napevi za orgle k Pesmarici cerkvenej), je bila melodija že preobliko- vana v harmonski mol. C e r i n (o. c. v op. 3), 153. 3« Cerin (o. c. v op. 3), 190. " Inštrument »cimbali« je sestavljen iz večjega števila manjših zvoncev in ga ni treba zaradi podobnega imena zamenjati s strunskim instrumentom »cimbale«. . Zvonska »solmizacija« je bila ugotovljena leta 1953 v Medani v Brdih (Lastni terenski zapiski v EM v Ljubljani.). 73 Radoslav Hrovatin ska tehnika in njeno usklajevanje z glasbenimi tradicijami uporabnikov. Tako so se izoblikovale nekatere tradicionalne uglasitve zvonov. S po- sebno ostrino se je postavljalo uglaševanje zvonov po prvi svetovni vojni, ko je šlo za nadomeščanje zvonov, zaplenjenih po avstrijskih vojaških oblasteh. Tedaj so proti raznim predlogom za novo intonacijo zvonov nastopili zagovorniki tradicionalnega uglaševanja, med katere je treba šteti tudi našega strokovnjaka za zvonoznanstvo Ivana Mercino. V svojih spisih^** navaja razne tradicionalne uglasitve zvonov na Slo- venskem. Poleg uglasitve je odločilno za tonski niz neke zvonske melodije tudi število zvonov v posameznem zvoniku. Običajno uporabljajo »tri- glasna« in »štiriglasna zvonila«, to je po tri ali po štiri različno uglašene zvonove, čeprav ni izključeno tudi manjše ali večje število zvonov. »Triglasna zvonila« imajo po Mercini uglasitev >c. d. e« ali »c .. es. f«. Toni obeh navedenih uglasitev, transponirani in povezani v koligacijski tonski niz, tvorijo skupaj popolno pentatoniko »c. d. e .. g. a«. Možne so še drugačne uglasitve, ki so prav tako vsebovane v navedeni pentatoniki. »Štiriglasna zvonila« imajo po Mercini uglasitev »c .. es. f. g« ali »C. d. e .. g« ali »c ... e .. g. a«. Vse tri navedene četverotonske uglasitve, transponirane in povezane v koligacijski tonski niz, tvorijo skupaj po- polno anhemitonsko pentatonsko lestvico »a .. c. d. e .. g. a«. V ta tonski niz je mogoče vključiti tudi prej navedene tritonske uglasitve. Prav tako so seveda možne tudi drugačne dvo-tonske, tri-tonske in četvero-tonske pentatonalne uglasitve. Iz tonskih nizov, pogojenih v različnih uglasitvah in različnem šte- vilu zvonov, tvorijo pritrkovalci razne vzorce zvonskih melodij. Iz raz- nih vzorcev zvonskih melodij pa sestavljajo razne skladbe za igranje na zvonove, imenovane »štiklci«, »dance« itd. Tonski nizi uglasitev zvonov, vzorci zvonskih melodij ali posamezne skladbe za igranje na zvonove so vplivali in še vplivajo na nastanek melodij k raznim pesmicam, s katerimi zlasti mladina pa tudi odrasli oponašajo zvonove povsod po Slovenskem. Karel Štrekelj navaja pod naslovom »Kako pojo zvonovi o posebnih prilikah in pri nekih cer- kvah« 28 ustreznih tekstov.*" Seveda pa živi med ljudstvom mnogo več takih pesmic, saj ima skoro vsaka vas svojo pesmico, ponekod jih je pa celo po več v enem samem kraju. Šele v novejšem času so bile zapisane tudi melodije k ustreznim tekstom. Melodije teh pesmic pripadajo po tonalni strukturi infrapen- tatoniki, pentatonizmom ali fragmentom pentatonike v skladu z zgoraj navedenimi uglasitvami zvonov. Glede na število tonov vsebujejo ustrezne melodije različne dvotonske, tritonske in četverotonske nize. Ivan jMercina, Slovenski pritrkovalec. Gorica 1926; ...Zvonoznan- stvo. Zbrani zvonoslovni spisi. Gorica 1930. "Štrekelj (o. c. o op. 6), IV., št. 8083-8110. / 74 Kvintna pentatonika na Slovenskem Melodija primerka Bingale, bongale ... (Note št. 2)''* v dvotonskem nizu obsega interval male terce, ki je značilen za slovenske ljudske me- lodije najožjega razsega. Med otroškimi melodijami se večkrat pojav- ljajo še drugi primeri enake tonalne karakteristike. (Prim. note št. 8.) Med melodijami v tritonskih nizih so navedeni štirje primerki, kar navaja k domnevi, da se najpogosteje pojavljajo. Intonacija melodij v primerkih Dindandon, dindandon... (Note št. "^Y^ in Mežnar je babo ubeii. .. (Note št. 4)*^ ustreza uglasitvam zvonov, kot jih navaja Mercina za »triglasna zvonila«. Melodiji primerkov Z uilame, groabljame... (Note št. 5)** in Umaru je, ni ga več... (Note št. 6)*" pa podajeta drugačno uglasitev (»C. d .. f « in >c ... e .. g«). Seveda pa je mogoče tudi te ugla- sitve s transpozicijo vključiti in koligacijsko povezati v tonski niz po- polne pentatonike na podoben način, kot je bilo prikazano na primerih uglasitev, ki jih navaja Mercina. Kot primer četverotonske uglasitve je navedena melodija k tekstu Pou beričeu, pou tatou ... (Note št. 7)*" v obsegu velike sekste. Ustrezno uglasitev zvonov navaja Mercina med primeri »štiriglasnih zvonil« na tretjem mestu (gl. zgoraj). Vsi navedeni primerki melodij k pesnicam, ki v intonaciji posne- majo zvonenje, so pokazali, da pripadajo njim ustrezni tonski nizi infra- pentatoniki ali pentatonizmom in da je mogoče vse te tonske nize koliga- cijsko povezati v popolno anhemitonsko kvinto pentatoniko. *^ Zapisala leta 1958 v Vevčah pri Ljubljani Alenka Breskvar. " Lasten zapis leta 1953 v Medani (Terenski zapiski v EM v Ljubljani.). Zapisal leta 1952 v Petkovcu pri Rovtah Maks Jurca. " Lasten zapis leta 1953 v Krogu pri Sečovljah. *^ Zapisal leta 1963 na Vrhniki Anton Jurjevič. *" Zapisal leta 1953 v Petkovcu pri Rovtah Maks Jurca. 75 Radoslav Hrovatin Melodije otroških pesmic Že v prejšnjem poglavju navedene pesmice sodijo med otroške stva- ritve. Potrebno pa je pregledati tudi druga področja otroške pesemske ' ustvarjalnosti oziroma pesmice za otroke. Ustrezne melodije kažejo po- dobne tonalne značilnosti, kot so bile že ugotovljene na pesmicah, ki posnemajo zvonenje. Ugotoviti je torej mogoče njih vzajemno tonalno sorodnost. Najenostavnejši so primeri uspavank, ki so splošno razširjene. V me- lodiji k uspavanki Nina nana ... (Note št. 8)*' je enak dvotonski niz, kot je bil zgoraj ugotovljen na primerku Bingale, bongale ... Melodijska varianta te uspavanke na isti tekst Nina nana ... (Note št. 9)** pa obsega j enak tritonski niz, kot je bil naveden že v melodiji k tekstu Mežnar je \ babo ubeu. .. Obenem vsebuje isto intonacijo, kot jo navaja Mercina za 1 »triglasna zvonila« (gl. zgoraj). | Podobne tonalne značilnosti vsebujejo tudi melodije k raznim otro- ] škim igram. Melodija k igri Marička sedi na kamenčku ... (Note št. 10)*'-' j je tritonski niz z dilacijo na spodnji kvarti.*"^ Tonalna osnova je triton- i ska, kot je bila prikazana v melodiji k tekstu Dindandon, dindandon ... ^ Dilacija na spodnji kvarti nastopi samo na začetku melodije zaradi ra- : stočega ritma teksta. Kot primer četverotonske intonacije naj rabi melo- = " Zapisala leta 1960 v Sežani Neva Ma ca roi. Zapisal leta 1958 v Dolini pri Trstu Slavko Prašelj. " Lasten zapis leta 1955 v Biljani v Brdih (Terenski zapisi v EM v Ljub- ljani.). ^^a Po dr. V. Z gane u (o.c. v op. 23, 154), je to tetratonika. 76 Kvintna pentatonika na Slovenskem dija k igri Prišla maika s kolodvora ... (Note št. 11),"° ki ustreza melodiji k tekstu Pou beričeu, pou tatou ... Vsi ti primeri melodij k raznim vrstam otroških pesmic kažejo to- nalno sorodnost z intonacijo zvonov in jih je mogoče povezati s penta- toniko. Kot izjemen primer popolne in čiste pentatonike je melodija k plesni igri Ringa, ringa raja... (Note št. 12.)"^ Ta melodija v do-pentatoniki je varianta k znani plesni melodiji t dvodobni meri in je verjetno nastala v času, ko se je že mnogo pentatonskih melodij preoblikovalo v dia- toniko. Ta proces tonalnega preoblikovanja kažejo številne melodijske va- riante otroških pesmic, v katerih se pojavljajo posamezni pientoni na prehodu od pentatonike k diatoniki. Kot primer naj rabi štajerska va- rianta splošno znane melodije k že navedeni igri Ringa, ringa raja... (Note št. 13.)"'' Prva dva melostiha te melodije sta čisto pentatonalna. Njiju intonacijo tvori tritonski niz v obsegu kvarte, kot je znan v infra- pentatoniki. Tudi tretji melostih je tritonski, toda v obsegu velike terce. Šele v četrtem melostihu se pojavi diatonski pentahord, ki pa je isto- časno tetratonski niz s pientonom na II. stopnji. Tako moremo označiti tonsko osnovo te melodije kot frigistični tetratonski niz. Ta primer lepo kaže, kako se kvintna sorodnost med pentatoniko in diatoniko uveljavlja v glasbeni praksi. (Prim. št. 18 in 23.) Pentatonika in njeni odsevi v raznih ljudskih pesmih Poleg razmeroma pogostnih slovenskih ljudskih melodij v infrapen- tatoniki, ki jih je mogoče slišati skoro po vsem Slovenskem, se pojavljajo razmeroma zelo redko melodije v popolni in čisti pentatoniki. Glede tega je izjema Prekmurje in deloma Rezija. Vendar pa se včasih še celo po zadnji vpojni pojavijo posamezni pentatonski primerki tudi drugod. Med take izjemne primerke šteje poleg prej navedene melodije k tekstu Ringa, ringa raja ... z Dolenjskega tudi melodija k tekstu Glei, kak osu diha ... (Note št. 14)"' iz okolice Ljubljane. Pesem moremo po tekstu in melodiji uvrstiti v običaje ob zimskem sončnem obratu. Najbolj verjetno je rabila v dramatskih prizorih trikraljevskih iger, ki so bile nekoč znane po mnogih krajih na Slovenskem, a so večinoma že pozab- ljene. V melodiji se pojavlja pentatonski niz v obsegu oktave, torej kot lestvica v čisti do-pentatoniki. Za melično krivuljo so značilne pogostne prime, ki jim sledijo večji intervali, med njimi tudi oktava. Vse to nekoliko zabriše pentatonalno osnovo melodije. To označuje recitativni Zapisal leta 1950 v Ljubljani Jerko B e z i č. 5' Zapisala leta 1955 v Kostanjevici na Dolenjskem Alenka M a j e r. "2 Zapisal leta 1957 na Ptujski gori Miro Kokol. Zapisal leta 1952 na Črnučah pri Ljubljani Ivo Petrič. 77 Radoslav Hrovatin Kvintna pentatonika na Slovenskem značaj melodije, ki so jo peli enoglasno in verjetno celo solistično, kar je idealni pogoj za ohranitev pentatonike. Poleg takih čistih in popolnih pentatonskih melodij pa so na Sloven- skem bolj pogostni primeri, v katerih so pentatonalni le posamezni melo- stihi ali posamezne fraze. Za take melodijske fraze je Marolt uporabil označbo »pentatonalni okret«. Melodije s posameznimi pentatonalnimi melostihi, med katerimi prednjači prvi melostih, še danes pogosto pojo v nekaterih splošno znanih pesmih (npr Dekle je po oodo šlo..., Tam dol na raunem polju ... Sirota, jaz okrog blodim ... itd.). Še več je takih melodij, ki so zname le na ožjem območju. Kot tak primer je navedena melodija ženitovanjske pesmi Delat se, délai beli dan ... (Note št. 15),^* ki je znana po Dolenjskem. Prva polo- vica te melodije je v popolni pentatomiki, druga polovica preide v tonski niz subdominantnega sistema in se na koncu vrne v tonični sistem.^'"' Najpogosteje odsevajo ustrezni tonalni pojavi v nekaterih melodijah, v katerih je mogoče spoznati prvotno pentatonsko osnovo poleg večjega ali manjšega števila prehodnih diatonskih stopenj, tako imenovanih pientonov, V takih melodijah preide pentatonski niz običajno v heksa- hord, ki ga včasih dopolni še posamezna dilacija pod finalnim tonom. Glede na to, ali posamezne melodije končujejo na primi ali na terci fi- nalnega sozvočja v večglasju, dobivajo tonski nizi ustreznih primerkov jonistični ali frigistični tonalni karakter. Kot primer jonistične pentatonike (tonus finalis na primi finaLnega sozvočja) naj rabi melodija dolenjske pesmi Barsničanje se skub zbero... (Note št. 16),°^ ki ima nešteto variant v ženitovanjskih pesmih po vsej vzhodni Sloveniji. Melodija obsega heksahord z dilacijo na kvaiti pod finalnim tonom. IV. stopnja se pojavlja le kot prehodni ton med 111. in V. stopnjo na lahki dobi oziroma na lažjem delu deljene težke dobe. Tako torej odseva pentatonika. Obenem pa ta primer kaže, kako tesno moreta biti razvojno povezana pentatonski niz in diatonski heiksahord. Podoben primer s severozahodnega območja, kjer je mogoče spoznati pentatonalno osnovo v mnogih melodijah, je rezijanska pesem »Ta Žuančićava« (Poti mi dólii po mije..., note št. 17)^" iz Učje. Tudi ta me- lodija obsega heksahord. Dopolnjujeta ga dilaciji na sekundi in kvarti pod finalnim tonom, ki vodita v heptahordalni sistem. IV. stopnja se pojavlja le dvakrat kot prehodni oziroma menjalni ton, ki je celo zvi- g^jj_56a očitna labilnost v intonaciji kaže predvsem na melodijski in manj na tonalni pomen ustrezne stopnje. VIL stopnja, to je sdkundna Lasten zapis leta 1949 na Polici (Terenski zapisi v EM v Ljubljani.), "a. Po dr. V. Z ga n cu (o.c. v op. 23, 151), bi mogli melodijo klasificirati kot 1. obrat III. modusa v »heksakordalnem« sistemu. Lasten zapis leta 1952 na Zvabovem pri Šentjerneju (Terenski zapisi v EM v Ljubljani.). ' '^i' Zapisala leta 1887 v Učji v Reziji Eia Schoultz-Adaiewska (R. O r e 1, o. C. v op. 8, 75.). 56a Dj. v Zganec meni, da to zvišanje vodi celo v »oktokordalni« sistem. 79 Radoslav Hrovatin dilacija pod finalnim tonom, se pojavi le enkrat kot menjalni ton. Tako je tudi v tem primeru vidna prvotna pentatonska osnova. Kot primer frigistične pentatonike (tonus finalis na terci finalnega sozvočja) naj rabi melodija primorske vojaške pesmi Fantiči se zbi- rajo... (Note št. 18),"' ki ima razne variante tudi drugod po Sloveniji. Melodija v obsegu velike sekste vsebuje vse pentatonske in eno dia- tonsko stopnjo, ki se pojavlja med stopnjama la in do trikrat kot pre- hodni ton in enkrat kot menjalni ton na lahki dobi oziroma na lažjem delu deljene dobe. Tako je tudi iz tega primera razvidna prvotna penta- tonska osnova. (Prim. note št. 13 in 23.) Bežen pogled na nekaj ljudskih melodij, ki jih pojo še v novejši dobi, je pokazal, kako odseva pentatonika še iz današnje slovenske folklore, čeprav je razvoj večglasja vtisnil pentatonskim melodijam tudi diaton- ske elemente. Pentatonika v Prekmurju Največ primerkov pentatonike na Slovenskem je bilo doslej odkritih na severovzhodnem območju v Prekmurju. Zato mu je treba posvetiti nekaj več pozornosti. Na pentatoniko v Prekmurju je bilo mogoče sklepati že po nekaterih zapisih Stanka Vraza (Lepa Vida.. .),^^ po zapisu Josipa Kocijančiča (Marko skače.. .j,"" še več ustreznih zapisov je bilo v gradivu Franca Kimovca."" Možnost pentatonike v Prekmurju so oznanjali pentatonski zapisi in ustrezno razpravljanje Vinka Žganca"* s sosednjega Medži- murja. Vendar je tudi potem Marolt v svoji označbi prekmurskega na- zvočja omenil le pentatonalne okrete,"^ verjetno zaradi pomanjkanja ustreznega gradiva. Šele veliko prekmurskih ljudskih melodij, ki so jih nabrali razni sodobni zapisovalci, med njimi zlasti objava zbirke Josipa Dravca,"^ je spodbudilo ustrezno razpravljanje o tem pojavu. Tako je bilo mogoče na kongresu folkloristov v Varaždinu bolj določno spregovoriti tudi o pentatoniki v Prekmurju. V ustreznih izva- janjih je bilo na kratko ugotovljeno, da so za Prekmurje »tipične razne pentatonske vrste (nizi), izmed katerih sta najpogostejši do-pentatonika in la-pentatonika, ki sta često pomešani z drugimi modusi. Do-pentato- nika ... prevladuje v smeri k zapadu in kaže močan alpski vpliv na Prekmurju. Ostali pentatonski primeri kažejo na zvezo s Panonije, fragmenti pod oktavo (suboktavni nizi) pa tudi na Balkan .. .«"*' " Lasten zapis leta 1953 na Bregu v Brdih (Terenski zapisi v EM v Ljub- ljani.). 58 Kuhač (o. c. v op. 5), IL, št. 787. "'Kocijančič, o. c. v op. 7. "» Gl.op.9. "Žganec, o. c. v op. 10. "2 Marolt (o. C. v op. 13), 24. ''Dravec, o. c. v op. 15. Hrovatin (o. c. v op. 16), 80—81. 80 Kvintna pentatonika na Slovenskem V navedenih mislih je podan poizkus, da se pojav pentatonike v Prekmurju poveže z razvojem pentatonike na sosednjih alpskih (do- pentatonika), panonskih (la-pentatonika) in balkanskih območjih. Glede pojava pentatonike v Prekmurju je treba upoštevati nasled- nje činitelje: V vzhodnem in severovzhodnem Prekmurju je še danes pogostno enoglasno petje, kar je ugodno za obstoj pentatonike. Prekmurje je bilo vse do konca prve svetovne vojne administrativno ločeno od drugih delov Slovenije in ni dohajalo hitrega kulturnega raz- voja osrednjih slovenskih območij. Istočasna odmaknjenost od tujerod- nega madžarskega središča je vplivala na ohranitev starodavne tradicije. Povezanost Prekmurja z ostalo Panonijo, kjer so zelo pogostne pen- tatonske melodije, je imela stalen vpliv. Vendar pa ne bi bilo pravilno tej okoliščini pripisati vse pentatonske melodije Prekmurja tudi glede na izvor. Za potrditev te zadnje domneve, ki je bila samo nakazana v že ome- njenem referatu, je potrebno, da si pojav pentatonike v Prekmurju ogle- damo na več primerih. V ta namen so bili izbrani zapisi, ki so dostopni v izdaji Josipa Dravca.^° V navedenih zapisih se pojavlja vseh pet vrst modusov kvintne pentatonike glede na njih pet tonskih stopenj, torej do-, re-, mi-, sol- in la-pentatonika. Ce upoštevamo tudi pientone, ki se pojavljajo v posa- meznih variantah, se število pentatonalnih modusov še poveča. Do-pentatonika obsega največ primerkov v jonističnem mo- dusu (npr. Tri babe so se kreigale..., note št. 19;"" Stari oča, stara mati.. itd.), kar potrjuje večje število melodij s pientoni v posameznih melostihih. To zlasti dobro kaže večglasno izvajanje čisto pentatonskih melodij (npr. Zrasla m'je, zrasla kopriva.. Melodije, ki se gibljejo tudi pod finalnim tonom, običajno do V. stopnje, in ki so včasih v ra- stočem ritmu, so melično zelo podobne posameznim melostihom pesmi drugih krajev Slovenije. Večglasno izvajanje je običajno v durskem unisonem ali tudi v tercnem tonusu. Poleg jonistične kažejo v redkih primerih pientoni tudi lidistično do-pentatoniko (npr. Poj mi, poj mi, droubna //ica...)"" Taki primerki se izvajajo samo enoglasno, so zelo redki in nimajo običajno ustreznih variant drugod po Sloveniji. Re-pentatonika se pojavlja v redkih primerih (npr. Jabora, jabora . . ., note št. 20).'" Struktura melodije spominja na pesmi v dur- skem kvintnem tonusu (s finalnim tonom na II. stopnji oziroma na '5 D r a v e C, o. c. v op. 15. D r a v e e (o. c. v op. 15), št. 66/90. D r a v e C (o. c. v op. 15), št. 175/236. «8 D r a v e C (o. c. v op. 15), št. 187/185. D r a v e e (o. c. v op. 15), št. 4/234. D r a v e C (o. c. v op. 15), št. 242/62. 6 Slovenski etnograf 31 Radoslav Hrovatin kvinti finalnega sozvočja), kot so znane tudi še ponekod v vzhodni Slo- veniji, bolj pogosto pa na Hrvatskem in drugod po Jugoslaviji. Dejansko so bile zapisane posamezne melodije v re-pentatoniki tudi v Hrvatskem Zagorju,'* v Bosni'^ in tudi v Makedoniji.'^ Mi-pentatonika se v enoglasju pojavlja le izjemoma kot pen- tatonizem (npr. Lucija, Lucija ...).''' Razmeroma pogosto se pojavlja mi- pentatonika v zgornjem glasu dvoglasja durskega tercnega tonusa in sicer včasih kot čista pentatonika (npr. Boug oboari v našoj fari.. .,^" Micika f pUngradi rouže bere ..., note št. 21).'" Bolj pogosto pa se v ustre- znih melodijah pojavljajo pientoni na IV. stopnji (npr. Kaj pa sirmaki fali?...)''' ali na VII. stopnji (npr. Fora bije.. durskega tercnega tonusa. Kot je ugotovil Dravec, imajo ustrezni primerki za zaključek »značilno gibanje melodije z dominante (kvinte) na terco tonike... Ta melodi jski postop male terce... moramo imeti za eno od značil- nosti novejših prekmurskih pesmi.'^ Toda ne le na za- četku, marveč tudi v teku melodije moremo slišati poudarek tega zna- čilnega intervala, ki označuje molovo tonaliteto in je verjetno vez s staro glasbeno folkloro te pokrajine.«'*" K značilnostim omenjene stare glasbene folklore sodi kvintna pentatonika, ki vsebuje tudi značilne intervale male terce. Prevladujoči primerki s pientoni, ki izpolnjujejo terčne intervale iil jih spreminjajo v sekundne postope, kažejo na frigistiono mi-pentato- niko, kar ustreza gornjemu glasu dvoglasja v durskem tercnem tonusu. Krivulja melodij v tej frigistični pentatoniki je podobna slovenskim in deloma tudi avstrijskim melodijam alpskega območja oziroma se v ve- čini primerov močno razlikuje od melodij s splošnimi panonskimi zna- čilnostmi. Sol-pentatonika je v Dravčevem gradivu zastopana le z enim samim primerkom [Spavaj, spavaj, sinek moj... Note št. 22),^* to- rej kot nekaj izjemnega. Variante navedenega primera so namreč v Prekmurju zelo pogostne, toda večinoma so v izrazito durskem tonusu (npr. Spavaj, spavaj, sinek moj.. .).^^ Vendar pa ta izjemni primerek '1 Dr. Vinko Žganec, Narodne popijevke Hrvatskog Zagorja. Napjevi, Zagreb 1950, št. 263 (Koj je tomu zeleno...). " Vlado Milosevic, Bosanske narodne pjesme L, Banja Luka 1954, št. 36 (O i livado, o j livado ...). " Živko Firfov i Melodija Simonovski, Makedonski muzički fol- klor. Pesni H, Skopje 1959, št. 217/288 (Slegnah dole ju pole...), št. 480/44 (Ta hajde, ta hajde, hubavi kaljmani...). D r a v e C (o. c. v op. 15), št. 1/107. "Dravec (o. c. v op. 15), št. 322/33. '«Dravec (o. c. v op. 15), št. 323. "Dravec (o. c. v op. 15), št. 266/83. '»Dravec (o. c. v op. 15), št. 324/11. " Podčrtal J. Dravec. 8» D r a v e c (o. c. v op. 15), str. XXIX. »'Dravec (o. c. v op. 15), št. 37. 82 D r a v e c (o. c. v op. 15), št. 160/371. 82 Xviiitna pentatonika na Slovenskem kaže, kako globoka je ponekod v Prekmurju inklinacija k pentatoniki, da je celo tako izrazito durska melodija novejšega izvora bila obliko- vana v pentatonski varianti. Pri tem edinstvenem primeru pač ni mo- goče govoriti o prevzemanju tujerodne pentatonske melodije, temveč o sodobni samorodni ustvarjalnosti. La-pentatonika se pojavlja v Prekmurju razmeroma pogo- steje, in sicer na dva načina: ali kot eolistični (doristični) ali pa kot frigistični tonski niz. Eolistična (doristična) la-pentatonika se v Dravčevem gradivu sploh ne pojavlja v čisto pentatonski obliki, temveč s pientoni zlasti na II. stopnji. Tako bi mogli tonske nize takih melodij označiti kot heksa- 6* 83 Radoslav Hrovatin tonske/^ Ustrezne melodije (npr. iVe ouri, ne sejaj.../* Nemam ooule...)^'' imajo razmeroma velik ambitus. Pojo jih enoglasno predvsem na vzhod- nih območjih Prekmurja. Nekateri znaki kažejo, da so se te melodije pojavile tod šele v novejšem času kot izposojenke s sosednjih vzhodnih območij. Frigistična la-pentatonika'*^'' se pojavlja v melodijah na prekmur- skih območjih, kjer je v navadi večglasno, predvsem dvoglasno petje. Ustrezne melodije rabijo kot zgornji glas durskega tercnega tonusa (oziroma kot spodnji glas ženskega dvoglasja s seksto v finalnem so- zvočju). Redke so ustrezne melodije v čisti pentatoniki (npr. Vilma, stara klUka..., note §1.23,**" Moj dedek naprej kosijo.. .),'*~ pogostnejše so s pientoni (npr. V tisinskoj fari en fantiček mlad.. Javor se zible),^^ najpogosteje pa prehajajo ustrezne novejše variante v frigistični modus kot zgornji glas durskega tonusa, ki zlasti v kandencah ohranja svojo pentatonalno karakteristiko."" Podobni tonalni primeri so bili navedeni tudi na drugih slovenskih območjih. (Prim. note št. 13 in 18.) Navedeni primeri so pokazali vseh pet vrst osnovnih pentatonskih nizov, nekateri pa tudi več modusov s pientoni. Tako vsebuje do-penta- tonika jonistični in lidistični modus, la-pentatonika pa eolistični (do- ristični) in frigistični modus. V re-, mi- in sol-pentatoniki pa je bilo mogoče za sedaj ugotoviti v Prekmurju le po en modus. Glede na določene skupne značilnosti je mogoče melodije nekaterih ugotovljenih pentatonalnih modusov povezati v različne skupine, in sicer: 1. Skupina pentatonalnih melodij, ki se morejo izvajati tudi več- glasno, najpogosteje dvoglasno, je v prekmurskem gradivu najštevil- nejša. V njej so melodije v jonističnem do-pentatonalnem modusu, v frigističnem la-pentatonalnem modusu oziroma v mi-pentatonalnem mo- dusu. V tej skupini so melodije v čisti pentatoniki, kot tudi melodije s pientoni in prav tako tudi diatonske variante ustreznih melodij v ustre- znih glasovih durskega unisonega in tercnega tonusa. Variante k melo- dijam te skupine je mogoče najti tudi driigod po Sloveniji. Ob obravnavani skupini melodij je treba omeniti tudi primere v re- pentatoniki, ki se morejo izvajati večglasno v durskem kvintnem tonusu. Ti redki pentatonski primeri vežejo Prekmurje z drugimi slovenskimi 8' Prim. B ardos (o. c. v op. 26), 211. ^* D r a v e C (o. c. v op. 15), št. 13/233. 85 D r a V e C (o. c. v op. 15), št. 16/255. "'^a Glede na tonski niiz (es. f. g. . hes. c. d), ki se pojavlja v ustreznih pri- merih pri večglasnem izvajanju, bi mogli tonus finalis označiti z mi, kar ustreza tudi označbi v dominantnem sistemu. 8« D r a v e C (o. c. v op. 15), št. 353. " D r a v e C (o. c. v op. 15), št. 354/26. 88 D r a v e C (o. c. v op. 15), št. 346/293. 8» D r a v e C (o. e. v op. 15), št. 351/232. 9» Prim. D r a v e C (o. c. v op. 15), str. XXIX. 84 Kvintna pentatonilca na Slovenskem vzhodnimi območji, zlasti pa s sosednjo Hrvatsko in dalje z drugimi pokrajinami Jugoslavije. 2. Skupina pentatonalnih melodij, ki se praviloma izvajajo samo enoglasno, je v prekmurskem gradivu zastopana z razmeroma manjšim številom primerkov. Edini primerk sol-pentatonike je bil označen kot izjema. Nekaj več, čeprav razmeroma malo, je melodij v lidističnem do-pentatonalnem modusu in v eolističnem (dorističnem) la-pentatonal- nem modusu. Za melodije v obeh teh modusih je bilo ugotovljeno, da se pojavljajo večinoma le s pientoni. Poleg tega obsegajo lidistične melo- dije le suboktavne nize, torej pentatonizme, eolistične melodije pa imajo včasih razmeroma velik čezoktavni ambitus. Le-te imajo običajno tudi svoje madžarske variante. Pentatoniko v Prekmurju je torej treba obravnavati v zvezi z več- glasnim ali enoglasnim izvajanjem. Na tej osnovi se povezujejo prek- murske melodije s sosednjimi slovenskimi, avstrijskimi ter deloma hrvat- skimi območji po eni strani, po drugi strani z ostalimi panonskimi ob- močji. Po tretji strani pa verjetno obstaja vez preko Hrvatske tudi z drugimi deli Jugoslavije. To pomeni, da je pentatonika v Prekmurjii zasidrana na razne načine in da je ena izmed bistvenih značilnosti prek- murske glasbene ustvarjalnosti. Sklep: Glede na pomanjkanje ustrezne dokumentacije za čas pred 16. stoletjem ne moremo še zanesljivo sklepati o etničnem in zgodovin- skem izvoru pentatonike na Slovenskem. Ali so situlski spomeniki za- dostna dokumentacija za obstoj pentatonike že pri Ilirih? Vsekakor jo moremo domnevati pri Keltih, ki so se priselili na prelioduo ozemlje med Alpami in Krasom v stoletjih pred n. e. Velika je verjetnost, da so Slo- vani uporabljali pentatoniko že v pradomovini. Že v najstarejših glasbenih zapisih nekaterih duhovnih pesmi v srednjem veku so ohranjene tudi pentatonalne melodije. Njih variante so dokumentirane tudi v slovenskih protestantskih pesmaricah, kjer se po- javlja preoblikovanje od pentatonike k diatoniki pod vplivom nasta- jajočega harmonskega večglasja v mestni glasbeni kulturi. V linearni ljudski glasbi pa pentatonika živi še dalje. Na področju ljudske glasbe je vplivalo na ohranitev pentatonike tudi igranje na zvonove, zlasti tako imenovano pritrkavanje. Zvonske melodije so spodbujale k ustvarjanju pesmic, ki posnemajo zvonenje. Posamezne melodije teh pesmic so sicer pretežno v infrapentatoniki, toda njih skupni koligacijski tonski niz tvori popolno čisto pentatoniko. Podobno se je razvijala otroška pesemska ustvarjalnost, ki je med izredno značilnimi v slovenski folklori." Številne melodije otroških pesmic, ki se pogosto izvajajo enoglasno, so v infrapentatoniki, pa tudi v popolni čisti pentatoniki, v mlajših variantah pa so vedno pogostnejši pientoni v obsegu penta-hordov in heksa-hordov. " Arturo Cronia : Poesia popolare degli Slavi meridionali, Padova 1947. Prim. oceno Milka Ma t i če tova (SE III-IV, 1951, 439—444.). 85 Radoslav Hrovatin Na mnogih slovenskih folklornih območjih so še ohranjene v naj- raznovrstnejših pesmih pentatonalne melodije, v katerih so običajno že posamezni pientoni, kar je znak preoblikovanja k diatoniiki pod vplivom večglasja. Pogosto so pentatonalni le še posamezni melostihi. Pojav po- sameznih pientonov pa vodi k sorodnemu heksahordu. V večglasju za- ključuje na primi finalnega sozvočja glas v jonistični do-pentatoniki, na terci finalnega sozvočja pa glas v frigistični mi-(la-)pentatoniki. Od severnih slovenskih folklornih območij, na katerih se je ohranilo več pentatonalnih melodij, je treba omeniti Rezijo in soseščino. Največ pentatonskih melodij pa se je ohranilo v Prekmurju, kjer se pojavljajo pentatonski nizi na vseh petih osnovnih stopnjah z nekaterimi dodat- nimi modusi. Številnost pentatonskih melodij v Prekmurju je deloma pogojena s soseščino panonskih folklornih območij, kjer je pentatonika nekaj splošnega. Seveda ni treba iz tega izvajati enostranske recepcije, temveč spodbudo za ohranitev tradicije. K temu mišljenju navaja dej- stvo, da prekmurska pentatonika ni enotna, temveč kaže na povezanost z raznimi sosednjimi folklornimi območji tako kot drugi glasbeni pojavi. Na zahodnih območjih Prekmurja, kjer je večglasno petje, prevla- duje jonistična do-pentatonika v unisonem tonusu ali spodnjem glasu, frigistična mi- ali la-pentatonika pa v zgornjem glasu v durskem terc- nem tonusu. Podobni odnosi med večglasjem in pentatoniko so bili ugo- tovljeni tudi na drugih slovenskih folklornih območjih, s čimer je iz- kazana njih vzajemna povezanost. Na vzhodniih območjih Prekmurja, kjer je enoglasno petje, se po- javljajo melodije v lidistični do-pentatoniki in eolistični (doristični) la- pentatoniki, ki imajo na sosednjih panonskih območjih tudi drugorodne variante. Melodije v re-pentatoniki, ki se morejo izvajati tudi večglasno, ve- žejo Prekmurje s Hrvatsko in z drugimi območji Jugoslavije. Glede na malo nabranega ustreznega gradiva za sedaj še ni mogoče izvajati za- dovoljivih sklepov o področju melodij v re-pentatoniki.''^ Tudi sicer bo treba posvetiti posameznim problemom v gornjih iz- vajanjih še posebne razprave, zlasti vsem trem aspektom na pentatoniko Prekmurja, kar pomeni prispevek k širšemu raziskovanju pentatonike v panonskem bazenu in soseščini. Résumé LA PENTATONIQUE DE QUINTES EN SLOVENIE Au commencement. Fauteur fait une breve revue des recherciies effectuées jusqu'a présent sur les problemes tonaux dans le folklore slovene et indique les premieres mentions concernant la pentatonique en Slovénie (F. Marolt, J.Ura- vec, R.Hrooatin). «2 prini, referat »Pentatonika u Jugoslaviji« na X. kongresu folkloristov Jugoslavije na Cetinju leta 1963 (v tisku). 86 Kvintna pentatonika na Slovenskem De la culture musicale avant rétablissement des Slo- venes on a conservé la documentation sur les instruments (aérophones, cordct- phones, idiophones) sur les situles des Illyriens et des Vénetes (Vače, Magdalensica gora). De la construction de la flute de Pan sur la reproduction aux situles il est possible de conclure a la pentatonique et a l'hexacorde (pentacorde) dia- tonique. L'affinité entre les deux gammes peut etre constatée encore dans les documents contemporains du folklore musical. Les chants religieux dans la musique linéaire, en Slo- vénie, contenaient aussi des mélodies pentatoniques qui passerent, en partie tonalement modifiées, aussi dans les recueils de chants protestants, comme le montre l'exemple du ¦» Jesus ta ie od Smerti vstal...« (» Jésus Ressuscité.. Notes n' la,b,c,d). La polyphonie harmonique qui naît a l'époque du protestan- tisme influa a la transition de la pentatonique a la diatonique dans la musique artistique, tandis que la pentatonique se conservait encore dans la culture musi- cale populaire. La sonerie des cl o cii e s et le carillon, qui ont une tradition antique, influencerent a la formation de nombreuses chansons enfantines qui imitent le son des cloches (Notes n' 2—7). Les gammes des mélodies correspon- dantes, qui ne font séparément que l'infrapentatonique forment — reliées en- semble — une pentatonique complete. Les mélodies des chansons enfantines se basent sur l'intonation des mélodies de cloches mentionnées aussi dans d'autres exemples (Notes n" 8—11). Dans les variantes plus récentes se manifestent des tons de transition, qui menent de la pentatonique a la diatonique (Notes n" 12—13). La pentatonique et ses reflets dans diverses chan- sons populaires sont visibles de diverses manieres aussi dans les notations des temps récents. Les mélodies se manifestent rarement dans une pentatonique pure et complete (Notes n' 12 et 14). Plus fréquents sont les exemples ou seuls certains mélovers sont pentatoniques (Notes n' 15). Des tons de transition tres fréquents menent a l'hexacorde (ou au pentacorde) diatonique, dans lequel se reflete, ainsi, l'affinité avec la pentatonique (Notes n" 16—17). Les exemples mentionnés, dont les gammes reçoivent, avec les tons de transition ajoutés, le caractere ionien, apparaissent aussi dans la polyphonie et cadencent sur la prime harmonique finale. A côté de ceux-ci, sont également caractéristiques les exemples (Notes n' 18) dont les gammes forment, avec les tons de transition ajoutés, le passage au mode phrygien et qui en polyphonie cadencent sur la tierce harmonique finale. La pentatonique dans le Prekmurje (région outre la Mur) est en partie conditionnée par le voisinage du bassin pannonien. Cependant, on ne doit pas, pour cela, conclure simplement a une réception unilatérale. Bien que, dans le Prekmurje, les mélodies se manifestent dans tous les modes fon- damentaux de la pentatonique avec le ton final sur T>do, ré, mi, sol et la« (Notes n' 19—23), les mélodies pentatoniques les plus fréquentes et les plus caracté- ristiques sont celles avec le ton final i>do«, parce qu'elles reçoivent avec les tons de transition le caractere ionien. Egalement caractéristiques sont les mélodies pentatoniques avec le ton final >)mi« ou »la«, obtenant avec les tons de transi- tion le caractere phrygien. Ces deux genres de mélodies apparaissent aussi dans le chant a deux voix, formant ensemble la tonalité de tierce majeure, d'une maniere analogue a celle qui a été montrée aussi dans les autres domaines folkloriques Slovenes. Ce n'est qu'en second lieu quHl faut indiquer les mélodies pentatoniques ordinairement exécutées a Vunisson avec le ton final ido«, changeants au mode lydien, et les mélodies avec le ton final fla«, changeants au mode éolien (dorien), qui ont aussi de nombreuses variantes hongroises. Les mélodies pentatoniques avec le ton final »ré«, qui dans la diaplionie candencent sur la quinte harmonique finale, lient le Prekmurje a travers ta 87 Radoslav Hrovatin Croatie aux autres régions de la Yougoslavie. La mélodie pentatonique avec le ton final »soh est exceptionnelle. Conclusion: Jusqu'ici il n'a pas encore été possible d'établir avec certitude l'origine ethnique et historique de la pentatonique en Slovénie, bien qu'elle se manifeste déja dans les documentations musicales les plus anciennes. L'exposé ci-dessus montre pourtant que dans la partie nord-est de la Slovénie, plusieurs domaines folkloriques a différentes caractéristiques pentatoniques se touchent réciproquement. Ce domaine, qui est caractéristique pour la majeure partie de la Slovénie, montre la direction vers l'ouest au monde alpestre et son voisinage; un second domaine montre la direction vers l'est au bassin pannonien; mais il existe encore une troisieme possibilité de la direction vers le sud-est a la sphere balkanique. Tout cela incite a des recherches ultérieures de la pentatonique dans le bassin pannonien et son voisinage. 88 III 1 2 5 4 5 6 SI. 1 (inv. št. E 85) Brisača Cankooa, 80 let, dolžina 146 cm, širina 35 cm. orna- ment, lan, rese. stanje dobro. — SI. 2 (inv. št. E 79) Brisača, Suhi vrh pri Fokoo- cih, 60 let, dolžina 67 cm, širina 55 cm, ornament, lan. rese, stanje dobro. — SI. 3 (inv. št. E 52) Brisača »TôrôlkôzÔ€, Motoarjevci, 70 let, dolžina 143 cm, ši- rina 38 cm, ornament, bombaž, rese, stanje dobro. — SI. 4 (inv. št. 59) Tôrôlkôzô, Domanjšeuci, 80 let, dolžina 146 cm, širina 38 cm, ornament, lan, rese, stanje dobro. — 81. 5 (inv. št. E 18) Domanjšeoci, 50 let, dolžina 98, širina 36 cm, orna- ment, lan. rese, stanje dobro. — Si. 6 (inv. št. E 63) tôrôlkôzô, Dubrovnik, 80 let, dolžina 204 cm, širina 29 cm, ornament, lan, rese, stanje dobro ZBIRKA BRISAČ V POKRAJINSKEM MUZEJU ZA POMURJE V MURSKI SOBOTI Vlasta Koren Prekmurske brisače so doslej v naši strokovni literaturi neznane. Zbirka brisač pri Pokrajinskem muzeju za Pomurje šteje po in- ventami knjigi ter kartoteki muzejskih predmetov 25 predmetov. Doslej deponirani eksponati so iz ravenskega, goriokega in dolinskega dela Prekmurja. Zbrani so bili na terenu v letih od 1956 do 1962. Zbirka brisač je po svojih eksponatih pisana, saj tudi dve brisači nista enaki. Brisače se razločujejo po ornamentiki, tkaničenju in vezenju, po izdelavi res in po raznovrstnosti platna. Dataci ja. Eksponati so po svoji starosti izdelani v letih od 1880 do 1900. Najstarejši primer je star okoli 90 let. Material. Brisače so izdelane iz lanenega, le tu in tam katera iz konopljenega platna. V ravninskem delu Prekmurja so lan že od naj- starejših časov mnogo bolj gojili kot konopljo. Konopljo so namreč upo- rabljali za pletenje »vajeti« in za izdelovanje »ponjav«. Platna je bilo v Prekmurju troje vrst: 1. »Zgrebeno platno«, 2. »nitno platno«, 3. »ienovo platno«. Brisače so izdelane iz lénovega platna. Po kakovosti je lenovo platno dvojno: lenovo platno, pretkano s pavolo, in čisto lenovo platno. Laneno, konopljino ali polpavolnato platno na laneni osnovi se mora po tkanju obeliti. Platno so nekdaj belili v keramično izdelani posodi »paru« z večkratnim prelivanjem luga. Par je izdelal prekmurski lončar. Danes belijo platno s polivanjem vode na soncu. Platno se razprostre pri potoku, obteži s kamni in se poliva, dokler ne izgubi svoje naravne barve, pobeli. Tehnika izdelave. Po tehniki izdelave delimo brisače v dve skupini: 1. tkane, 2. vezene. Prekmurske tkane brisače izdelujejo tkalci na statvah, »krosnah«. Izraz krosna se je ohranil še iz slovanske terminologije.* 'Gavazzi, Milovan: Praslavenski tkalački stan i tkalačka daštica. Zbornik za Narodni život i običaje južnih Slavena, Zagreb 1928, str. 2. 89 Vlasta Koren Krosna so vodoravne oblike in sestavljena tako, da se lahko razložijo ali zopet sestavijo v času, ko se tke. Tke se običajno v zimskih mesecih, v poletnih mesecih so statve pospravljene. V Motvarjavcih se je ohranil pregovor, da se mlado dekle ne more poročiti, če ne zna tkati. Pri brisačah z vtkanimi pasovi rdečih ali rjavih črt tke tkalec vzorec na pamet. Ozke vzorčaste pasove vtke na navadnih brisačah, za širše vzorce, širše bordure, pa tke na posebnih krosnah, ki so spredaj po- daljšane, ker potrebuje prostor za vtikanje trstik. Tke po vzorcu, ki ga ima pred seboj. Teh vzorcev nima vsaka tkalka. Dedujejo se iz roda v rod, žene si vzorce med seboj izposojajo. Širino blaga merijo po »pasmah« (Bratonci). Eno pasmo je določeno število niti. Eno pasmo je običajno 12 niti osnutka.^ Vmesna obarvana nit, ki jo tko, je lahko dveh vrst: »lenojka« ali »čestina«, slabša, ki je iz jesenskega lanu (sejejo ga za ajdino). Cestina ni tako močna kot lenojka. Po taknju obarvane niti v brisačo ločimo brisače, v katere je vtkana lanena nit, in brisače, v katerih je vtkana obarvana pavolnata nit. Vezene brisače so vezene s presežnim obodom, listi in polnina rož so polno vezeni. Vzorec je žena poprej narisala z ogljem, nato izvezla (Brezovci). Vsaka brisača je imela rese, čeravno samo spuščene. Po resah na konceh brisače je žena pravzaprav ločila brisačo od drugih izdelkov iz domačega platna. Rese »odlačke« (Goričko), »zabrnki« (Dolinsko), so izdelane na šest ali celo več načinov. 1. Najpreprostejši način je, da so na konceh spuščene; 2. spuščene in sukane z dvema nitkama; , 3. navadno vozlane na tri, štiri vrste in sestavljajo celo bordure; 4. sukane in vezane s kvačkancem z navadnimi vozli, menjaje, deljeno; 5. rese po tri in tri v šope vezane, zavozlane in sukane; 6. vozlane v štirih vrstah in na konceh spuščene. Ker so brisače praviloma nekdaj obešali čez drog in ker je platno ozko, je moralo biti sešito iz dveh delov. Starejše brisače so vse sešite s stičnim vbodom, rob pa imajo zarobljen z navadnim šivom. Nekatere brisače imajo v sredi, kjer so sešite, krasilni šiv, izdelan v tehniki enojne ali dvojne ribje kosti, ob straneh krasilnega šiva pa prešiti rob ali živ rob. Brisače z vtkanimi geometričnimi širšimi bordurami imajo v sredi kvačkan vložek, po obsegu tudi do 10cm. Kvačkani vložek sestavlja ornament, sestavljen iz rombov. Pri brisačah, najdenih v vaseh madžar- ske manjšine, je med brisačo in kvačkano borduro, na katero so prikvač- kane rese, vmesni pas ornamentalnoi ročno- tkaničen in polno vezen.^ 2 Gavazzi, Miiovan: Slavenske mjere za predivo i tkivo prema seksa- gezi — Slavia, časopis pro slovanskou filologii — O. Hujer a M. Murko R. III. Praga 1924-1925, str. 665. ' Linchernova, A.: Vysivky Osveta-Martin, 1956. 90 Zbirka brisač v Pokrajinskem muzeju za Pomurje v Murski Soboti * Zoreč, Črtomir: Od vlaknine do tkanine, Kranj 1947. = L i n d t n e r , Viktor: Današnje tkanine, Ljubljana 1961. Polje je razdeljeno na več manjših trikotnikov, v katerih je stiliziran cvet. Zastopanih je več tehnik vezenja: mrežasti obod, verižni obod, stebelni obod in ažur.^' * Brisače so likali z mango, obteženo z velikimi kamni, da je dobila tkanina gibčnost in lesk. Opis. Brisače so navadno široke 66—70 cm, kar je običajna širina platna, ter dolge 1,4'2—2 m. Od pol centimetra do 10 cm roba imajo ve- zeno borduro v obliki 6—78 cm širokega pasu. Zarobljene so običajno iz treh strani z navadnim šivom, na eni strani pa imajo živ rob. Na konceh imajo brisače rese; brisače brez res opazimo le pri vezenih brisačah. Velikost res je 5—23 cm. Neornamentirane brisače imajo na konceh tudi do 25 cm široke rese. Prava stran brisače je običajno tako kot pri belo- kranjskih tista, ki je z vezenino močneje pokrita in ima manj odprta polja. Funkcija. Brisača je imela v Prekmurju predvsem dve funkciji: a) uporabno, b) dekorativno. Uporabno je brisača rabila za brisanje posode. Ta brisača je bila vedno neornamentirana. Svojemu pravemu namenu pa so rabile brisače za brisanje obraza in rok. V te namene uporabljena brisača je visela na »brisačujeku« (Brezovci), »torolkozo tarto« (Dobrovnik) v kuhinji. \ premožnejših hišah je gospodinja obesila na brisačnjek v kuhinji bogato ornamentirano brisačo iz obeljenega platna, izdelano le v deko- rativen namen. Prekmurskemu »pozvačinu«, »zvaču«, ki vabi na poroko, visijo od hrbta, vratu, ledij brisače z bogatimi, širokimi bordurami in dolgimi resami, rkana motivika je rdeče apotropejske barve. Kot dekorativna tkanina pa se uporablja za okras nad okni, vrati, na pohištvu. Ornamentika. Ornamentiranost izhaja pri prekmurskih brisačah po- polnoma iz funkcionalnosti. Organiziranje ornamenta na posameznih delih je odvisno od dekorativne funkcije brisače. Brisače so v najstarej- ših časih visele v sobah, vržene čez drog, ki je visel nad kmečko pečjo. Kasneje, ko ni bilo več črnih kuhinj, pa so visele v kuhinjah na brisač- njeku ali žeblju v kotu. Zato je brisača na obeh straneh na spodnjih robovih lepo vezena ali tkaničena. Razen z materialom in tehniko je estetska stran poudarjena v ornamentiki in barvi. Ornamentiranje brisače je dvojno: 1. krasen je z vtkano borduro, 2. krašenje z vezeno ornamentike. Ornamentika tkanja je zaradi tehnike predvsem geometričnih oblik. Krašenje pri tkanju na statvah pa izhaja od najpreprostejše ornamen- tike — 10 do 20 črt sestavlja borduro. Cesto so te črte sestavljene v 91 Vlasta Koren presledkih gosto skupaj, da sestavljajo pasove, ali celo 10 cm široko borduro. Bordure so sestavljene tudi iz drobnih belih in rdečih kvadra- tov v vrstah, ki sestavljajo dvovrsten šahovski pas. Prav tako so zložene tudi iz stebričkov. Širše bordure so sestavljene iz geometričnega orna- menta, kjer so polnila trikotniki, romb, romboid, kvadrat, rozeta. Pri takih brisačah s širokimi geometričnimi motivi često nastopajo cve- Sl. 1 (inv. št. E-10) Brisača, Vučja Gomila, 75 let, dolžina 142 cm, širina 56 cm, ornament, lan, rese, stanje dobro SI. 2 (inv. št. E 101) brisača, Kuzma, 80 let, dolžina 110 cm, širina 31 cm, ornament, lan, rese, stanje dobro SI. 3 (inv. št. E 72) brisača. Vučja Gomila, 70 let, dolžina 144 cm, širina 35 cm, ornament, lan, rese, stanje dobro SI. 4 (inv. št. E 68) Brisača, Kobilje, 80 let, dolžina 102 cm, širina 40 cm, grobi lan, rese, stanje dobro Si. 5 (inv. št. E 69) Brisača, Lipovci, 90 let, dolžina 100 cm, širina 37 cm, lan, rese, stanje dobro SI. 6 (inv. št. E 80) Brisača, Kobilje 85 let, dolžina 144, širina 24 cm, ornament, lan, rese, stanje dobro 92 Zbirka brisač v Pokrajinskem muzeju za Pomurje v Murski Soboti tlice, ptice, petelini, granatno jabolko, pavi, prilagojeni tekstilni tehniki tkanja." Prikvačkani vložki na konceh imajo v polnilu geometrično stilizi- rane cvetlice, polnjene z rdečo vezenino, ali pa rdeče polnjene ptice. Motivika vezenih brisač je po kompoziciji dvojna. Na konceh bri- sače je v širini bordure s stiliziranimi cvetlicami oblike tulipana ali marjetice, ali nepravilnih cvetov z ovelimi listi, ali pa kompozicijsko izpolnjuje oba konca brisače v obliki vaze, cvetličnega lončka, iz kate- rega rastejo cvetlice. Barve. Prevladuje rdeča barva, nekoliko kombinirana z modro. Tu in tam se opazi tudi rjava, svetlo modra in roza. Pri tkanih brisačah prevladuje predvsem bela in rdeča barva. Druge barve se pojavljajo pri vezenih brisačah. Rdeča barva je bila od nekdaj zelo priljubljena. Zaključek. V prekmurskih vaseh je tkalec moški, v vaseh z madžar- sko manjšino pa se s tkalstvom vedno ukvarjajo ženske. V prekmurskih vaseh so bile brisače neornamentirane, iz lanenega platna, edini okras so imele rese, ki so bile včasih široke. Brisače, ki imajo rdeče vtkane široke geometrične bordure, so ohranjene in značilne za vasi madžarske manjšine v Prekmurju: Dobrovnik, Žitkovci, Kamovci, Genterovci, Rad- možanci, Banuta, Mostje, Dolga vas, Kapca, Gaberje, Gornji in Dolnji Lakoš, Petišovci, Čentiba, Dolina, Pince. Brisače, ornamentirane z ozkimi bordurami (borduro sestavljajo le črte in pasovi manjših geometričnih likov, šahovsko polje), so znane na Goričkem, od Dobrovnika v vaseh ob madžarski meji: Motvarjevci, Por- dašinci, Prosenjakovci, Domanjševci, Hodoš. Rastlinska ornamentika se kaže na vezenih brisačah v prekmurskih vaseh. V ornamentiki po- snemajo celo secesijske vzorce. Izpolnjevanje ornamenta, stiliziranje je odvisno od tehnike in okusa tkalke, ki od časa do časa spreminja ornament. Pri tkanih brisačah je ornament linearen ali geometričen, pri vezenih naturalističen, vendar stiliziran. Glede na stilizacijo so naravne oblike vezene v pravilnejše ali konstruirane like samo s simetrično obliko. Barve so odvisne od skale barv, ki so jih imeli. Brisače so izdelane iz konoplje ali lanu, pač po tem, katera rastlina se je v tistem kraju bolj gojila. Vtkani motivi ljubijo simetrijo, pasovi so v vodoravnih črtah, vendar v nekem zaporedju a-a-a-a ali a-b-a-b ali a-b-c-a-b-a. Motiv v ploskvi je podan simetrično, često je kompozicija enosmerna. Na statvah nastajajo tkaničeni vzorci z različno navleko osnove in z različnim pritiskanjem na osnovo. Ornamenti se širijo tudi z ženitvijo mlade neveste v drugo vas, kjer vpliva na druge ženske, da ornament prevzamejo. ' K o kol j Miroslav: Znaki prekmurskega tkaničenja, CZN XXVII, 1932, str. 93. 93 Vlasta Koreu Nedvomno je na umetniško ustvarjanje vzorcev vplivalo okolje, narava. Prekmurske žene so svoja okna na hišah krasile s cvetočimi lončki. Žena je v svojih motivih tudi uporabljala cvetlični lonček z rožo. Veselje in prazničnost se na ornamentiranih brisačah izraža z veselo, živo rdečo barvo, množino motivov, dragocenim materialom. Vsakda- njost pa se na ornamentiranih brisačah izraža v skromnejši ornamentiki, oljičajnejši, preprostejši tehniki. Primerjava s sosednjimi kraji. Motivi se v Sloveniji snovno ujemajo z belokranjskimi motivi. Oblikovno se razločujejo v nadrobnostih : vmesna polja so npr. pri tkanju manj vidna, razvrstitev motivov, likov je bolj strnjena. Tehnika tkaničenja je enaka kot belokranjska." Prek- mursko tkaničenje pozna le belo, rdečo barvo, belokranjsko tkaničenje pa še modro barvo. Tehnika tkaničenja, kjer črte in manjši geometrični liki sestavljajo borduro je enaka belokranjski. (Po primerjavi z brisa- čami, ki jih hrani Etnografski muzej v Ljubljani iz Bele krajine — inv. št. 500, 537 in 523.) Po primerjavi gradiva, ki ga hrani Etnografski mu- zej v Ljubljani iz vasi Bojanci in Marendolci (inv. št. 537 in 540) se je isti način tkanja ohranil tudi na jugu Bele krajine. Pri Hrvatih so vmesna polja med ornamenti (tako kakor pri ornamentiranju brisač madžarske manjšine v Prekmurju) pokrita, tako da skoraj ni videti platna, na katerem so ornamenti vezeni.* Način vikanja rdeče niti z motiviko šahovskega polja je znan tudi na brisačah v okolici Hruba Vrbka na Češkem." V okolici Trnavy na Slovaškem je znan isti način tkanja v črtah, šahovskih poljih. Ornamenti so vtkani na belo osnovo z rdečo nitjo.*" Brisače iz domačega platna z vtkano rdečo vezenino zasledimo tudi pri Madžarih.** V Somogyu in Tolni so tkalci skoraj v vsaki vasi tkali platno z rdečo ornamentiko.*^ Razvita je bila tehnika tkaničenja ste- bričkov in tehnika tkanja pasov. Naš glavni namen je bil predstaviti in opredeliti prekmurske brisače kot ljudsko vezenino. Navedeno delo pa narekuje še daljši študij, predvsem historične, tehnološke ter primer- jalne poglobitve. ' R a č i č, Božo: Domače tkalstvo v Beli krajini, Slovenski Etnograf III-IV, 1951. 8 Sič, Albert, Narodne vezenine na Kranjskem — Ljubljana 1918. » Vadavi k, Anton — Orel, Jaroslav: Volkskunst und Gewerbé, Praga 1956, str. 28 (priloga L/H, c, d, Hruba Vrbka 1870). " Slovenski ludovy tekstil — tkaniny — vysivky — cipky — kroje — Osveta — Martin 1957 str. 33. " Bâtky Zs. Gyorffy 1. — V i s k i K., A magyarsâg néprajza I—IV. Buda- pest 1941 — 3K '2 Csete, Balâzs: faluról falura hazról hâzra, Budapest, 1940, str. 53. 94 FUNKCIJA ORNAMENTA IN NAŠ ČAS Karlovšek Jože Kaj je ornament v širšem pomenu, na to vprašanje ne moremo od- govoriti absolutno, zakaj ornament je čudna in zapletena zadeva. Kakor druge veje likovne umetnosti tako se tudi ornament neprenehoma raz- vija, izpopolnjuje in preoblikuje, in sicer v vseh časih. Vpliv naravnih sil, način ljudskega življenja, kulturni in tehnični napredek mu pride- vajo razne slogovne značilnosti in nove prijeme. Najbolje bo, če opišemo nekaj primerov, kakšno vlogo je igral ornament v preteklosti v posa- mezinih obdobjih in kakšno mesto zavzema v sedanji kulturi. i. Ornament, namenjen za svečanost in lepotic je Že v predzgodovinski dobi so- ljudje radi okraševali predmete ali izdelke, ki so bili namenjeni za svečanost, darila, lepotičje itd. Ornament je bil namreč najprimernejše sredstvo, ki je dajalo preprostemu mate- rialu in preprosti izdelavi neko večjo estetsko vrednoto. S tem je dobil ornament neprecenljivo vrednost v arheologiji, kjer je nekako ornamen- talno pismo kakega ljudstva in časa. 2. Socialni pomen ornamenta Kaj kmalu so začeli bogataši in velikaši izkoriščati ornament v svoje namene. Zanje so namreč morali ljudje izdelovati dragocenejša in okrašena oblačila, okrasne posode in druge izdelke tudi za vsakdanjo rabo, da so se odlikovali od preprostega ljudstva. 3. Ornament kot zrcalo ljudske umetnosti Z ornamentom na svojih prazničnih oblačilih, z okrašenimi darili, ki so jih ljudje poklanjali svojim dragim, in z izdelki za posamezne sve- čanosti, se je ljudstvo preprosto in jasno likovno izživljalo. Ornamen- talni motivi so bili vzeti iz verskega in vsakdanjega življenja, iz doma- čega rastlinstva in ljudske tehnike. Ornament je rastel iz ljudskega umetniškega čustva ter iz ljudskih navad in običajev. Tako je tudi orna- ment nekako' ogledalo najboljšega iz ljudske kolektivne likovne umet- nosti, kar ima v etnografiji velik pomen. 95 Jože Karlovšek 4. Ornament kot estetski činitelj V splošnem je bila naloga ornamenta v preteklosti: povečati estetski učinek kakega predmeta, dajati členovitost nerazgibanemu predmetu, poživljati puste ploskve, povečati vrednost kakega predmeta in poudar- jati, v kakšen namen naj rabi predmet. Tako je vsakdanji in pusti pred- met z dekorativnim oblikovanjem večkrat pridobil večji estetski pomen. Sodoben centričen ornament geometričnega tehničnega oblikovanja 5. Ornament kot čista umetnost Marsikdaj nastopa ornament kot umetnina sama zase, predmet je tu le nosilec ali podlaga te umetnosti. Z določenimi izbranimi motivi pri- poveduje ornament svojo vsebino v poljubni kompoziciji in stilizaciji, kjer je vse skupaj podrejeno zaokroženi celoti in neki vzvišeni originalni ideji. To so večkrat umetnine posameznih ljudskih ali drugih umetnikov. Značilne so v tem pogledu ornamentalne podobe, ki prehajajo že v upodabljajočo umetnost. 96 Funkcija ornamenta in naš čas 6. Ornament kot hudodelstvo Proti koncu zadnjega stoletja so zgubili vsako pravo mero v uporabi ornamenta. Skoro vsak predmet je bil bolj ali manj obložen s okraski ne glede na to, za kaj naj bo — ali za vsakdanjo rabo ali kot dragocenost. Pomembni in nepomembni motivi, stari in novi vzorci ter tuji in domači okraski so se kopičili z uporabo knjig in tiskanih predlog v labirint okrasnega materiala. Strojna izdelava ali ročna izdelava na tekočem traku pa je mehanično uporabljala to dekorativno snov in posnemala dra- gocene ročne izdelke na svojih izdelkih na hiter in cenen način. Tako sta izginili izvirnost in pristnost, z njima pa pomembnost kot dragocenost in funkcija okrasitve. Skratka — ornament je postal nepotrebna navlaka in je motil pravi čut za estetsko oblikovanje, tako da so ga nekateri imenovali celo hudodelstvo v umetnosti. 7. Ornament, skrit v žlahtnem materialu V začetku tega stoletja se je začelo novo pojmovanje v estetskem oblikovanju v arhitekturi, umetnostni obrti in drugod. Nov uporabni material, nov način obdelovanja materiala in nove tehnične členovitosti so prinesle nove estetske prijeme in nove potrebe. S tem se je začel hkrati tudi boj proti stari ornamentalni prenatrpanosti in nesmiselnosti. Nastajalo je načelo, da je osnovna funkcija vsakega predmeta: prepro- stost, praktičnost in brezokrasna oblika, ker je dodatni okras nepotreben in samo moti. Žlahtnost materiala s pisano naravno strukturo', plemenita površinska ali ustrezna obdelava ter tehnična členovitost so že sami na sebi dovolj dekorativni elementi, ki estetsko povzdigujejo predmet. Oblike predmeta se predvsem podrejajo njegovi uporabni funkciji. S tem polagoma odpadejo socialni pomeni in tako je isti predmet lahko za A'sakdanjo in tudi za svečano rabo. Preneha tudi izkoriščanje orna- menta v trgovske namene. 8. Ornament kot dopolnilni oblikovni faktor Žlahtni furnir daje našemu pohištvu s slikovito površino, to je z letnicami, porami, lisami in grčami, zaželeno in estetsko oblačilo. Mar- mor ornamentalno podaja ploskev s pisanimi zrnci, žilami in lisami, in sicer večkrat do fantastičnih tvorb. Brušeno steklo nam svetlobo kri- stalno odbija, svetlobne žarke razpršuje in mavrično lomi, torej svetloba razkazuje na steklu svojo skrito razkošnost. Vse to pa povečujejo glo- boki in nizki rezi ter gravure. V teh primerih brušen ornament kompo- nira skrivnostno igro svetlobe v pesniško enoto. Čudovite barvne od- tenke dosežemo npr. na oksidirani bakreni ali drugi pločevini. 7 Slovenski etnograf Jože Karlovšek Cesto pa nam sam predmet s svojo funkcionalno obliko in ustreznim naravnim materialom ne daje dovolj mikavnosti ali estetske površine in tudi ne izraza, ki ga želimo doseči. In prav to osnovno funkcijo ima or- nament, da kot dodatni oblikovni faktor dopolni naše oblikovanje. Iz nezanimive aH enolične površine naredi ornament aktivno ploskev, ki ustreza našemu oblikovanju. Predvsem velja to za tekstilno blago. Samo struktura pletenja in tkanja ter enobarvnost nam vedno ne zadoščata. Naša oblačila rabimo namreč za razne letne čase, za razne slovesne in športne priložnosti ter za razne starosti ljudi. Prav tako moramo nuditi naši stanovanjski opremi razne vzorce tekstila. Z ustreznim ornamentom, ki lahko uporablja vse mogoče motive od starinskih do abstraktnih ter vse mogoče barvne kombinacije, dosežemo neomejene vzorce, ki lahko učinkujejo na nas veselo, otožno, razgibano, pisano, mirno, enolično itd. Otroci imajo npr. radi mucke, kužke itd. na predpasnikih, deklice pi- sane in žive vzorce, starejše dame pa zopet umirjena in temnejša obla- čila. Ornament na sedanjih oblačilih in podobnih primerih ni več dra- gocenost ali socialni poudarek bogatejših ali revnejših ljudi, temveč samo dapolnilni faktor našega oblikovanja. Cena je namreč skoro ista ali prav malo drugačna pri enobarvnem ali vzorčastem tekstilu. 9. Ornament kot čista ritmika Ornament imenujemo tudi ritmično ponavljanje motivov v harmo- nično celoto, to opažamo posebno v sodobni arhitekturi in tehniki. Ce- stišče, tlakovano s kockami, je npr. ritmična členovitost ploskve. Sve- tlejše in temnejše položene keramične ploščice na tlakih učinkujejo z ubrano ritmiko zaradi dveh bravnih tonov. Prav tako je ritmika raznih zrn v teraco tlakih, medtem ko ima benečanski tlak že živahnejšo rit- mično slikovitost. Arhitekt ritmično komponira fasadne odprtine in pa- sove v podolžni in pokončni smeri in jih poveže v skupen harmonični učinek. Togo kompozicijo lahko ublaži z raznimi barvami, ustrezni izraz pa doseže še s poudarjenimi členi in izrazno kompozicijo. Nasprotno lahko z ornamentom — posebno z geometričnimi motivi — podelimo večji prazni ali pusti plokvi neko členovitost in razgibanost, ki ju sicer sama snov ali predmet nimata. Naravno ornamentalno členovitost imajo npr. pletenine (košare), vezenine, grobe tkanine, snežinke itd. 10. Ornament kot plaža Pri kramarskem spominkarskem blagu se večkrat kaže namišljena slovenska ornamentika, posebno na lesenih krožnikih. Mnogo srčkov, nageljnov in listnata solata naj bodo glavni ornamentalni motivi, ki so često neokusno oblikovani in podani v živih barvah ter togi kompoziciji. 98 Funkcija ornamenta in naš čas To naj poživlja še neokusna narodna noša, ki spada že v preteklost, in razni trgovski atributi. Isto nahajamo pogosto na šolskih razstavah, kjer vidimo največ grdega in neokusnega ravno na risbah, ki naj predstav- ljajo slovenski ornament. To je svojevrsten kič, ki ga na srečo ljudstvo povečini že odklanja. Podati slovenski idealni ornament pa zahteva Sodoben abstraktni geometrični ornament prav tako veliko študija, znanja, okusa in umetniške sposobnosti kakor druge umetniške panoge. Vendar ne smemo spominkov zanemarjati, saj to gojijo že od nekdaj in povsod kot nujno ljudsko potrebo. Pri tem si moramo prizadevati, da bodo tudi naši spominki dosegli tisto stopnjo okusne izdelave, okusne stilizacije in lepe barvne harmonije, kakor jih imajo spominki v sosednjih državah. Seveda morajo pri tem sodelovati študirani in izurjeni oblikovavci. 99 Jože Karlovšek Sodobni ornamentalni motiv »Eoa«. Iz nekdanjega motiva Eve, kot znak ženske lepote in zapeljivosti, je tu Eva podana analitično in simbolično samo kot žena vir človeškega rodu 11. Abstraktni ornament kot gospodarski faktor Na sedanji trg prihaja vedno več izdelkov iz umetne snovi, kakor npr. iz polivinila, lesonita, linoleja, ultrapasa itd., ki nam v tehničnem pogledu bolj ustrezajo in jih lahko tudi bolj poljubno oblikujemo kakor drug naravni material. Vendar je sam na sebi ta material v zunanjem pogledu često premalo zanimiv in premalo slikovit. Lahko sicer izdelke iz teh umetnih snovi po svoji želji estetsko oblikujemo s tem, da vtisnemo 100 Funkcija ornamenta in naš čas V material umetno členovitost, grobo ali finejšo hrapavost, ali ga še iz- delujemo v raznih barvnih tonih. Toda razvajeno ljudstvo se kar hitro naveliča samo barvnih ploskev, kmalu si zaželi tudi spremembe, da ima ta material včasih tudi neko estetsko strukturo ali primerne vzorce, ki ublažijo, posebno pri opremi, skupni učinek barvnih enot brez vzorcev. Sodobno kuhinjo, kombinirano v svetlih tonih, poživljajo npr. živi toni ultrapasa. Vendar se oko rado spočije na vzorčastem ultrapasu na mizi. Prav tako je na primer pri polivinilskih izdelkih: želimo enobarvne in marogaste talne obloge, bele, barvne, reliefne in vzorčaste ženske torbice itd..Tu ni več vzorec samo kot estetski činitelj, temveč je že trgovski po- sel, da se nudi ljudem za spremembo in modo vedno kaj novega. Za nove vzorce je najbolj primeren ornament, ki posnema naravno strukturo žlahtnega materiala, v drugem primeru pa se odlikuje pred vsem sodobni abstraktni ornament, ki nam prikazuje vse mogoče iz- mišljene strukture in pisane vzorce. Abstraktni ornament nas namreč ne muči z nedoločenimi motivi, da bi ga vsebinsko opazovali, temveč nas pelje samo k zunanjemu estetskemu učinku. 12. Ornament kot zdravstveni faktor Ce opazujemo naravo, opazimo, da travnik ni enakomerno v enem tonu zelen, temveč ima razne dekorativne odtenke, ki vplivajo na nas pomirjevalno in prijetno. Prav tako niso planine temno zelene ali nebo modro v močnem enotnem tonu. Tudi vode so na površini slikovite. Zato se v naravi dobro počutimo. Nasprotno pa na nas vplivajo dvorane, ki so okrašene z močnimi čistimi barvami in zastavami, mogočno, dražljivo in spodbudno. In to nas tudi po kratkem času utrudi. Zato naj naše vsaikdanje stanovanje ne bo oJDremljeno samo z močnimi živimi barvami. Vsaka čista močna barva ima optično fizikalno lastnost, da naše oko barvno samo enostransko utrudi in si kaj hitro požeHmo odpočitek ob mirnejšem vzorcu, ki vsebuje več harmoničnih tonov. Preživo pisan vzorec pa nas prav tako hitro utrudi kakor enobarvna ploskev. Noseča ženska se najbolje počuti v mirni vzorčasti halji, ki ji za oko prija, za druge ljudi pa ne povzroča preveč pozornosti. V bolniških sobah so stene in oprema v svetlih enakomernih barvah, toda posteljna pregrinjala so primerno vzorčasta z nedoločenimi ali abstraktnimi mo- tivi, da bolnika poživljajo in zmanjšujejo vtis bolnišnice. Obleka bolni- kov ima navadno vzorce pokončnih črtastih prog, da učinkujejo na bol- nika spodbudno, kvišku v življenje. Sklep: Ornament v širšem pomenu ni samo lepotičje ali okrasek, temveč ima v raznih časih in v raznih primerih svojo različno funkcijo in različno ime ter je vedno povezan z našim vsakdanjim življenjem. Zato ima pomen tudi v sedanjem času. 101 Jože Karlovšek Résumé LA FONCTION DE L'ORNEMENT ET NOTRE TEMPS L'auteur est de l'opinion que nous ne pouvons pas énoncer en bref ce qu'est l'ornement au sens plus large, parce, que l'ornement, dans les différentes pério- des et les diverses circonstances, a sa fonction différente et un nom différent. Tout d'abord il énumere des exemples ou l'ornement est destiné a la sollenité et a la parure. Ensuite il parle de la signification sociale de l'ornement. Il souligne que l'ornement est le miroir de l'art populaire, soit comme facteur esthétique, soit somme art pur. Il mentionne aussi l'ornement comme crime et »toc«. Nous apprenons aussi ce qu'est l'ornement dans un matériau noble, ce qu'il représente comme rythmique et facteur formel complémentaire, quel rôle il joue dans l'économie et la santé. L'ornement est incessamment lié a notre vie, que nous en ayons conscience ou non, et il a aussi dans notre temps moderne sa signification. 102 S KMEČKIH DOMAČIJ V HRASTOVLJAH IZ DOBE OKOLI 1300 Milko Kos Hrastovlje so vas v severni Istri. V zadnjih letih so zaslovele po freskah, s katerimi je poslikana notranjščina cerkvice, ki je tik ob vasi postavljena sredi utrdbenega obzidja. Cerkvica je starejša od obzidja. Njen nastanek je še iz romanske dobe, najkaisneje iz konca 13. stoletja. Mlajše so freske; končane so bile leta 1490.* O Hrastovljah pa imamo še em spomenik, ki ni tako znamenit kot freske v vaški cerkvici. Je blizu 200 let starejša listina, po vsebini, po moji vednosti edina te vrste iz sorazmerno rane dobe v arhivalnem gradivu slovenske zemlje. Večji del njenega besedila sem v slovenskem prevodu objavil v 3. letniku Jadranskega koledarja (Zagreb-Ljubljana 1937), str. 62—63, kratek regest o njeni vsebini pa je bil objavljen v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko 9 (1899), 204. Menim, da je tekst vreden, da mimo samega prevoda spregovorim nekoliko več o njem. Okoli leta 1300 ali mogoče nekoliko kasneje je bil v latinskem jeziku napisan na pergament tekst te listine, ki jo danes hrani Državni arhiv SR Slovenije. Listina nima datuma. Po paleografskih kriterijih jo dati- ram v omenjeno razdobje. Povod, da je bila listina napisana, je bil krajevni spor, nastal med kmeti v vasi Hrastovlje, ki so bili podložni nekemu gospodu Pucilinu, in kmeti iz sosednjega Kubeda, ki so spadali pod koprsko mestno občino. Ljudje iz Kubeda so napadli tiste iz Hrastovelj in jih pošteno izropali. Kaj vse so odnesli, nam govori naša listina. Naštevanje vsega tega, vrh tega pa podatki, ki so s tem v zvezi, ne morejo biti brez zanimanja za etnografa in morejo razložiti nekatere etnografske posebnosti severne Istre okoli leta 1300 ali kmalu potem. Hrastovlje (Chrastovlach) so bile po podatkih naše listine vaška občina (comunitas). Na čelu ji je bil gastald (gastaldio), ki ga moremo primerjati s tem, kar je drugod na Slovenskem vaški načelnik, imenovan župan. Vas je imela tudi svojega biriča (preco), ki je bil sodni organ nižje vrste. Med predmeti, ki so bili Hrastovcem odnesem, se omenja tudi velik občinski meč (maliens comunitatis, maliens magnus), vreden * Iz novejše literature o cerkvici in njenih freskah: Marijan Z a d n i k a r , Romanska arhitektura na Slovenskem (1959)), 256—260, in istega avtorja: Hra- stovlje (Spomeniški vodniki, zv. 2, 1961). 103 Milko Kos 40 denarjev. Menim, da je ta pripadal občini ali županu-gastaldu kot simbol pri izvrševanju sodstva. Zemlja je bila porazdeljena na kmetije, ki so jih individualno obdelovali kmetje (rustici). Vrh tega je obstajala še srenjska zemlja. Na to kaže podatek, da je med uničenim blagom bilo do 50 voz požga- nega občinskega sena (comunitatis fenum). Nekaj vina je imel v vasi gospod Pucilin, ki so mu Hrastovlje pripadale kot zemljiškemu gospodu (vinum domini). Dvajset orn vina je ob napadu ljudi iz Kubeda izgubila bratovščina (vinum fratemitatis), kar kaže, da je takrat že bila v vasi cerkev. Podatki naše listine se nanašajo na obleko, pridelke, domače živali, orodje in posodje Hrastovcev. So pa iz listine razvidni tudi podatki o denarju in merah, ki so bile v Hrastovljah v obtoku in uporabi. Hrastovci so svoj lan in volno tkali doma. Naša listina omenja okoli 20 bračev (na današnjo mero preračunano je to okoli 13 metrov 80 cm) lanene in volnene tkanine (filaterium lineum et de lana), vzete enemu hrastovskih kmetov. Iz te so krojili svoja srajcam podobna ženska in moška oblačila (camisie mulieres, camisa viri, tunica). Te »srajce« so vrhnje oblačilo z rokavi, ki prepasano sega spodaj čez kolena. Na hra- stovskih freskah so v njem upodobljeni Adam pri delu in kmetici (Zad- nikar, Hrastovlje, slika med str. 32/33 in slike 65, 66, 67, 68, 72). Ena poglavitnih skupnih potez — glede obleke — ki jih sledimo v tem delu Istre, je dolga ženska srajca, scela krojena.^ — Od obleke se omenja še plašč (pallium) in nogavice (calcze). Nogavice bi utegnile biti take, kot jih imata na hrastovskih freskah moža iz spremstva svetih treh kraljev, ali pa mož, ki obrezuje trte (Zadnikar, Hrastovlje, slika 59, 72, 75). Od žitnih vrst se omenjajo pšenica (frumentum), rž (sillago), ječmen (scandela) in proso (millenni). Razne vrste žita pomešane so mešanica (minustura), žito sploh je pa »blava«. Od moke (farina) se izrecno navaja pšenična moka (farina triticea). Sodeč po navedenih količinah in merah bi dejali, da je bil v primerjavi z drugimi žiti pridelek pšenice manjši, zakaj ta se računa po navadi le na manjše mere (misina, modiolum, le en star). Je pa na podlagi podatkov o količini odvzetega žita pa tudi dru- gih pridelkov in živine težko reči, koliko je posamezna kmetija pride- lala in koliko živine je imela, saj sta mogli biti količina in visebina od- vzetega odvisni od raznih okolnosti in naključja. Ponekod je bil kmetu vzet le en star žita (okoli 80 litrov) ali pa še manj, največ pa pri treh kmetih 12, 16 in 20 starov žita (okoli 960, 1280 in 1600 litrov žita). Nikjer se ne omenja oves, kar bi kazalo, da v Hrastovljah niso imeli kaj prida konj, ki se med odvzetim blagom tudi sicer ne omenjajo. Od stročnic se navajajo v manjših množinah bob (faba), grah (bisa) in grašica (penicium). Konoplja je bila pomembna za izdelavo konop- nine (canapium). Od sadnih vrst in drevja se omenjajo orehi (nuces), 2 M. Lož ar v Narodopisju Slovencev, 2, 168. 104 s kmečkih domačij v Hrastovljah iz dobe okoli IšOO hruške (pira), predvsem pa fige (ficus). Vinogradništvu je šla znatna vloga; zelo pogosto omenjanje vina kaže na to. Množina posameznim hrastovskih kmetom vzetega vina je različna, največkrat ga je bilo od 2 do 7 orn, enemu kmetu je bilo vzetih 40, dvema pa po 50 orn vina. Zemljiškemu gospodu je bilo vzetih 30, cerkveni bratovščini pa 20 orn vina. Razširjena je bila gojitev oljkovih dreves; od sadeža so pridobivali olje (oleum). Navajajo se tudi izkoreninjena figova in oljkova drevesa (ficulnea, oliva, oliveta). Njiva nasploh je »ager«. Na travnikih so pri- dobivali seno (fenum). Razvita je bila živinoreja. Od živalskih produktov se omenjata meso (carnes) in sir (caseus). Sodeč po' množini podatkov so gojili ovce in pra- šiče bolj kot pa goved. Zlasti ovčereja je bila (kot še v polpreteklem času) glavna živinorejska panoga v teh krajih. Omenjajo se ovce (oves), manj jagnjeta (aiigni) in enkrat 14 koz (capra). Posameznikom je bilo po številu vzetih od dveh do 40 ovac. Pogosta je tudi omemba prašičev (porci) in svinj (sues), od teh so taki enoletne starosti (porci, sues unius anni), pitani prašiči (porci nutricii), breja svinja (sus plena) in velike svinje (magne sues). Od goveje živine se navajajo voli (boves) in krave (vace); teh živali je bilo posamezniku vzetih od ene do treh. Le po en- krat se navaja vzeto tele (vitullus) in oslica (asina). Od perutnine so naštete kokoši (galine) in dvakrat gosi (anseres). Kokoši, po številu od ene do deset, so bile vzete skoraj vsakemu kmetu, kar bi kazalo na znatno kokošerejo. Za etnografa je pomembno navajanje raznega orodja in posodja. Dvakrat se navaja železo za oranje (ferra ad arandum, ferra aratrea), kar je bilo pač del ornega orodja. Verjetno je bil to lemež. Imamo po- ročilo z ozemlja socerbskega gospostva, ki ni daleč od Hrastovelj. da so tamkaj pri »starem plugu« železni lemež kupovali." Tudi podatek v naši listini, da je bila vrednost železa za oranje 40 denarjev (ferra ad arandum Valencia XL denarios) bi govoril za železen del, ki so ga v Hrastovljah kupovali k sicer doma izdelanemu lesenemu ornemu orodju. Plug, ki je upodobljen na freski cerkve v Hrastovljah (Zadnikar, Hra- stovlje, slika 67) in o katerem velja mnenje, da je bil ves iz lesa, je mogel glede na podatek v naši listini imeti tudi kak del iz železa.* Mimo ornega orodja se kot orodje za obdelavo zemlje navaja motika (fossarium, fossorium). Na freski v Hrastovljah jo vihti Adam (Zadnikar, Hrastovlje, si. 43). Srpi (falces) so bili potrebni za žetev. Med orodjem, potrebnim pri hiši, se omenjajo v naši listini še: voz (currus), sveder (terrebellum), škarje (forfex), žaga (ali kosa ?, sera), rešeto (capisterium) in strugalnik (?, dildoria). Vino so hranili v raznih posodah (vas) in sodih (dolium). Omenjajo se tudi košare (cista) in vreče (saccus). Predvsem za vodo namenjena v S. V i 1 f a n , K obdelavi polja v slovenski Istri, Slovenski etnograf X (1957), 64 * A. Baš, Hrastovski plug. Slovenski etnograf 14 (19610, 54. 105 Milko Kos posoda je bila idrija (ydria). Za fige, oljke, moko in bob je brenta. Na freskah v Hrastovljah glej brento z grozdjem (v Zadnikarjevih Hrastov- ljah na sliki med str. 48/49 in slika 66) in košare (na slikah 65, 66 in 74). Sklede (saitella), vreči (olla) in čaše (peccarium) spadajo v nadaljnji inventar kmečkega doma. »Olla« je vrč z ročaji, mogoče tak, kakršen je upodobljen na freskah v hrastovski cerkvici (Zadnikar, Hrastovlje, slika med str. 32/33 in slike 19, 43 in 45). Končno še nekaj o merah in denarju, ki jih omenja naša listina. Star (starium) je bil mera za žito, moko, grašico, bob, grah, orehe in fige. Obči beneški star je meril 83,3172 litrov. Povprečno moremo na star ra- čunati okoli 80 litrov. Orna (urna) je bila mera za vino, pa tudi za olje. Nanjo je šla v raznih krajih različna količina, od 160 do 85 litrov na orno. Olje so tudi tehtali na funte; beneška tako imenovana >libra grossa« je merila 476,69 gramov. Votle mere manjšega obsega so: »mi- sina« (ali »metreta) in »modiolum« za žito, moko, grašico, fige, hruške in orehe. V Furlaniji je bila »mezina« v 16. stoletju četrti del stara, obse- gala je torej okoli 20 litrov. Tkanine so merili na brač (brachium). Dolžinska mera za »braz«, vklesana v drugi polovici 15. stoletja v steber, ki danes stoji na Tartini- jevem trgu v Piranu, meri 69 cm. Okoli te številke se giblje mera za brač, po kateri so merili sukno v furlanskih krajih (okoli 67 do 69 om)." Računali so okoli leta 1300 v Hrastovljah največ na marko denarjev (marcha denariorum) in na funte denarjev (libra denariorum). Oboje je le števna enota, ne resničen novec. Četrti del marke je četrtnjak (ferto). Resničen novec so denarji (donarli) ali solidi. Na eno marko je šlo 160 de- narjev ali solidov. Imena hrastovskih kmetov, urejen po skupinah: Domača slovenska imena. Dedoha (Dedocha) — Ordina (Gerdina) Ivan (Ivan) — Jak (Jac) — Juriha (Juricha) — Jurislav (Jurislavus) — Koliša (Colissa) — Kresec (Cioseç, Creseç) — Malha (Malcha) — Piçigoy, tudi Çugoy — Sobeslav (Sobuslaus, Sobuslav) — Stojan (Stoyan) — Svetka (Svetcha, Swetcha) — Svobodin (Sobodinus) — Vlčeik (Welçech, Welcecon) — Vik (Welç, Welooho, Welçoho) — Vlkona (Velchon, Wol- chona) — Zaka (Zacha) — Zlobec (Slobeç, Slobiç). Krščanska imena. Laurencius (v vasi sta bila dva Lovrenca, zato ima eden priimek »Vecnic«, drugi je »frater Cresec«) — Martinus — Mingonus — Mingus (iz Dominicus) — Petrus. Romansko ime: Rapaldus oziroma Ripaldus. Ime po obrti: Cerdo (čevljar). 5 O merah : S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s po- sebnim ozirom na ljubljansko mero (16.—19. stoletje). Zgodovinski časopis 8 (1954), passim. — G. Perusini, Vita di popolo in Friuli (1961), 240 dalje. 106 s kmečkih domačij v Hrastovljali iz dobe okoli 1300 Zusammenfassung INVENTARE DER BAUERNGÜTER IN HRASTOVLJE AUS DER ZEIT UM 1300 Den Gegenstand des Beitrages bildet die Analyse einer im Staatsarctiiue in Ljubljana aufbewahrten Urkunde, die nach paläograpischen Kriterien in die Zeit um 1300 oder in eine nicht viel spätere anzusetzen märe. Inhaltlich enthält sie eine Aufzählung dessen mas sich Leute aus dem Dorfe Kubed im nordmest- lichen Istrien im benachbarten Dorfe Hrastovlje mit Gemalt angeeignet hatten. Hrastovi je mar eine Dorfgemeinde (comunitas) mit einem Gastalden als Dorfvorsteher an der Spitze. Diesem mag als Symbol seiner richterlichen Ge- malt ein grosser Gemeindedegen (malleus comunitatis, malleus magnus) gedient haben, der auch unter den geraubten Gegenständen aufgezählt wird. Die Dorf- gemeinde bestand aus Bauerngütern und der Dorfmark; 50 Wägen gelegentlich des Überfalles der Gemeinde gehörenden verbrannten Heus (comunitatis fenum) meisen auf letztere hin. Der Bruderschaft gehörender Wein (vinum fraternitatis) zeigt, dass damals in Hrastovlje bereits eine Kirche stand. Der grösste Teil der Angaben bezieht sich auf Kleidungsstücke, Feldpro- dukte, Haustiere, Werkzeuge und Gefässe. Kleidungsstücke. Zu Hause gewobene Lein- und Wolltücher. Hemdartige Kleidungsstücke für Frauen und Männer (camisie mulier es, camisia viri, tunica). Mäntel (pallium). Strümpfe (calcze). Feldprodukte. Weizen (frumentum). Roggen (sillago). Gerste (scandela). Hirse (milleum). Gemischtes Korn (mistura). Weizenmehl (farina triticea). Boh- nen (faba). Erbsen (bisa). Wicke (penicium). Hans (canapium). Obstarten und Obstbäume: Feigen (ficus), Nüsse (nuces), Birnen (pira). Grosse Mengen geraubten Weins und Öls meisen auf entmickelten Wein- und Olbau. Es werden auch gewaltsam entmurzelte Feigen- und Ölbäume erwähnt (ficulnea, oliva, oliveta). Haustiere. Schaf- und Schweinezucht, weniger Rindviehzucht. Daraufhin weisen Angaben über zahlreiche weggenommene Schafe (oves), Lämmer (angni), Ziegen (caprae), Schweine (porci) und Säue (sues). Rindvieh: Ochsen (boves), Kühe (vace), Kalb (vitullus). Sehr viele Hühner. Werkzeug. Eisen zum Pflügen (ferra ad arandum, ferra aratrea); mohl die eiserne Pflugschar, die zum hölzernen Pfulg gekauft murde. Haue (fossarium), Sichel (falx), Wagen (currus), Bohrer (terrebellum), Schere (forfex), Säge oder Sense (sera), Sieb (capisterium), Daubenhobel? (doldorium). Gefässe. Behälter und Fässer (vas, dolium) für Wein. Körbe (cista) und Säcke (Saccus). Ydria, hauptsächlich für Wasser bestimmtes Gefäss. Brenta für Feigen, Oliven, Mehl und Bohnen. Schüssel (saitella), Krüge (olla) und Becher (peccarium). Masse und Münze. Starium (rund 80 Liter) für Korn, Mehl, Wicke, Bohnen, Erbsen, Nüsse und Feigen. Urna für Wein und Öl. Pfund (libra) für Öl. Hohl- masse kleineren Umfanges: misina, metreta, modiolum, für Korn, Mehl, Wicke, Feigen, Birnen und Nüsse. Brachium (rund 68 cm), Längenmass für Tücher. — Rechnungsmünze: marcha denariorum und libra denariorum. Faktische Münze: denarii und solidi. Die Namen der Bauern von Hrastovlje um 1300 sind zum überwiegenden Teil slawisch, nur wenige sind christlichen oder romanischen Ursprunges. Viele der in der Urkunde ermähnten Gegenstände merden mit solchen auf den Fresken der Kirche in Hrastovlje abgebildeten (vollendet 1490) verglichen (hemdartige Kleidungsstücke, Strümpfe, Pflug. Haue, Krüge). 107 NEKAJ ZNAČILNOSTI SODOBNE SOVJETSKE ETNOGRAFIJE Slavko Kremenšek Sovjetska etnografska znanstvena prizadevanja utegnejo zbuditi naše posebno zanimanje predvsem iz dveh razlogov: prvič, sovjetska etnografija ima sorazmerno pomembno mesto v okviru sovjetskega druž- boslovja, in drugi«, sovjetski etnografi si prizadevajo usmeriti svoje strokovno delo na osnovi marksističnih idejno-metodoloških vodil. Za obe navedeni trditvi je značilno, da sta po svoji vsebini in še predvsem glede na svoj razvoj precej zamotani. Zapletenost v poudarjanju mesta etno- grafske vede je v tem, da so bili po Oktobru v tem pogledu izvedeni različni premiki, ki so mestoma vodili malone v likvidacijo etnografije kot posebne znanstvene discipline. Na to pa se veže tudi vprašanje marksistične idejno-metodološke orientacije v sovjetski etnografiji, na katero so se v različnih obdobjih sklicevali tako zanikovalci kakor za- govorniki samostojnosti etnografije. Ne da bi se na tem mestu spuščali v razpravljanje o upravičenosti takšnih ali drugačnih postavk v sistemi- zaciji posameznih družboslovnih ved, si oglejmo nekatere značilne po- teze sedanje faze v razvoju sovjetske etnografije. Pripomniti je le, da ta faza nikakor ni več nova. Kolikor se niso njena vodila že docela izobliko- vala pred drugo vojsko, so kmalu po njej postala sorazmerno jasna in so se kasneje samo še utrjevala. Sedanje stanje ima tako že pečat daljših izkušenj. V sovjetski etnografski znanstveni teoriji je posebno poudarjena nujnost tesne povezave etnografije z drugimi zgodovinskimi vedami, lo se še posebej izraža pri vzgajanju mladih strokovnih kadrov. Moskov- ska katedra za etnografijo je v sestavu zgodovinske fakultete moskovske državne univerze. Novinci, ki se vpišejo na to fakulteto, poslušajo v prvem letniku vrsto predavanj, ki so skupna za vse novince. V prvem letniku še ni etnografov, arheologov, umetnostnih zgodovinarjev itd. Od etnografskih predmetov je za prvi letnik predpisan nekakšen pregled obče etnografije in zgodovina predrazredne družbene formacije. Šele v drugem letniku poslušajo študentje, ki so se odločili za specializiran študij etnografije, predavanja iz nekaterih etnografskih predmetov, in sicer fakultativno. Ce želijo ostati na katedri, polagajo iz poslušanih predmetov izpite. V nasprotnem primeru si lahko izberejo — po drugem letu dokončno — drugo specializacijo, npr. zgodovino Sovjetske zveze, zgodovino Zahodnih in Južnih Slovanov, zgodovino KPSZ itd. Tisti, ki so na katedri za etnografijo ostali, študirajo nato v tretjem in četrtem 109 Slavko Kremenšek letniku v okviru te katedre tiste etnografske predmete, ki so predpisani za ti dve leti. Splošnejši pregledi so obvezni za vse etnografe. Nekatere specialne tečaje poslušajo študentje po izbiri, toda neko posebno etno- grafsko specializacijo si mora izbrati vsak študent. Izbirajo etnografijo Vzkodnih Slovanov, etnografijo Afrike, Amerike itd. V petem letu štu- dija pišejo diplomsko delo. To nato zagovarjajo, diplomirajo in dobijo naslov: zgodovinar. Odprta so jim — po zmožnosti — vrata v znanstvene institucije, pa tudi v šolo, da poučujejo zgodovino. Za pouk tega pred- meta so usposobljeni kljub etnografski specializaciji. Ves čas študija so kot vsi slušatelji zgodovinske fakultete poslušali tudi v strnjeni obliki osnovne zgodovinske predmete in iz njik polagali izpite. Njihova splošnozgodovinska usposobljenost je ista kakor usposobljenost tistih študentov, ki so se specializirali npr. za zgodovino Sovjetske zveze. Na- čelo, je tukaj jasno tako v okviru splošnozgodovinskega pregleda kakor v okviru etnografije: splošen pregled s specializacijo na nekem ožjem področju. Usmeritvi se nujno dopolnjujeta. Nakazanemu učnemu načrtu, po katerem vzgajajo v Mosk\-i mlade etnografe, bi bilo s teoretičnega stališča težko ugovarjati. V praksi zbuja edini pomislek velika obremenjenost slušateljev. Seveda pa se takšen napor obrestuje z rezultati tako teoretičnega kakor praktičnega značaja. Glede zadnjega gre še zlasti poudariti sorazmerno širok profil diplo- manta, ki ga, kakor se zdi, ne kaže ožiti niti na širnem sovjetskem ozemlju. Nadaljnja stopnja v strokovnem usposabljanju izbranih kandidatov je triletna aspirantura pri katedri za etnografijo ali v okviru etnograf- skega inštituta sovjetske znanstvene akademije. V tem času pripravi aspirant svojo kandidatsko disertacijo, jo brani in prične nato delati v okviru neke etnografske znanstvene institucije. To je lahko poseben od- delek katere izmed republiških znanstvenih akademij ali pa osrednji inštitut etnografije sovjetske znanstvene akademije, ki nosi ime Mikluho Maklaja. Delo v etnografskem inštitutu sovjetske znanstvene akademije je organizirano- po oddelkih z regionalnim, tematskim in ekspedicijskim okvirom. Oddelki delajo po strogo zarisanih načrtih in skušajo biti s svojo tematiko družbenopolitično in idejno aktualni. To prizadevanje se kaže v objavljenih strokovnih delih, v referatih na zborovanjih in kongresih in v sodelovanju etnografov pri raznih širših znanstvenih in prosvetnih akcijah. V okviru inštituta je zbranih okrog tristo strokovnih sodelavcev. Večina dela v novih prostorih akademijskega oddelka zgodovinskih ved na Prvi Ceremuškinski ulici v Moskvi, kjer je direkcija inštituta. Drugi so nameščeni v leningrajski podružnici. Le-ta deluje v prostorih stare Petrove kunstkamere, kjer je tudi Muzej antropologije in etnografije. Med različnimi nalogami posameznih oddelkov inštituta je v zadnjih letih v ospredju nekaj obsežnejših akcij, med katerimi je npr. priprav- ljanje in izdajanje obsežne zbirke Narody mira (Ljudstva sveta). Na 110 Nekaj značilnosti sodobne sovjetske etnografije natis že čaka med drugimi še neizšlimi knjigami tudi zvezek Centralne in Jugovzhodne Evrope, kjer ima svoje mesto Jugoslavija, Na osnovi gradiva, poslanega iz posameznih dežel, je knjigo pripravil oddelek za Zahodno Evropo, ki mu načelu je prof. S. A. Tokarev: in tam se skoraj ^ izključno z jugoslovansko etnografsko problematiko ukvarja M- S. Šiha- ^ jeva. Prav ta obrobni podatek pa nam lahko pove, da je v takih raz^ merah sorazmerno lahko slediti novim izsledkom etnografije po svetu in se določenih tem lotevati tudi doma. Med dejavnostmi tematskih oddelkov inštituta zbuja največ pozor- nosti delo kartografov. Doslej izdane etnične karte, med katerimi je tudi pregledna karta etničnih skupin sveta, so bile zelo ugodno sprejete tudi v strokovnih krogih zunaj Sovjetske zveze. Njihova novost in odlika je, da skušajo istočasno podajati etnično diferenciranost in gostoto naselje- nosti posameznih geografskih področij. Vse to pa zahteva zelo obsežna statistična pripravljalna dela, ki jih seveda zmore le inštitut z odlično organizacijo in materialno podporo, kakršno pač imajo sovjetske znan- stvene ustanove. Že več let sera, pravzaprav že dobro desetletje v sovjetskem etno- grafskem raziskovalnem delu izredno poudarjajo in spodbujajo preuče- vanje sodobnih problemov. Teme iz življenja kolhoznega kmetstva in industrijskega delavstva izbirajo sovjetski etnografi za kandidatske di- sertacije. Problematika sodobnega družinskega življenja, kulturnega iz- življanja, sodobne stanovanjske kulture itd. je na dnevnem redu etno- grafskih strokovnih posvetovanj. Izginjanje in preoblikovanje starih običajev in navad, pojavne oblike in intenziteta preostankov verskega življenja so tudi predmet zanimanja sovjetskih etnografskih znanstve- nih razprav. Dogaja se, da zanimanje za tako tematiko na letnih vse- zveznih etnografskih konferencah po posameznih sekcijah dobesedno preplavi nekdaj klasične etnografske probleme. Prve obsežnejše mono- grafije, ki so plod večletnega individualnega ali ekipnega dela, nam s svojo kompleksno podobo predrevolucijskega in p ore volaci jskega ljud- skega življenja posameznih vasi ali industrijskih področij dajejo dovolj nazorno predstavo o dosežkih tako zastavljenih preučevanj. Še posebej zanimivo je pri vsem tem zlasti to, da je odnos številnih sovjetskih etno- grafov do uspehov pri preučevanju sodobnega življenja doltaj kritičen. Kolikor odštejemo tiste redke sovjetske etnografe, ki brez prepričljivejše argumentacije izločajo probleme živega sodobnega življenja iz etno- grafskih strokovnih okvirov, kritika večine poudarja nepripravljenost in na zato nujno amaterski odnos etnografov do zapletenosti sodobnega ljudskega življenja. Ne da bi take kritike na kakršen koli način zavra- čale piomen dosedanjih uspehov, pa tudi poučnost neuspehov na tem področju, se vendar vse bolj ali manj strinjajo v tem, da je potrebno še mnogo izikušenj, zlasti pa intenzivnega in organiziranega sodelovanja etnografov s strokovnjaki najrazličnejših znanstvenih disciplin. Vsi taki kritiki so ob tem trdno prepričani, da je tudi sodobno življenje najširših ljudskih plasti imanentno etnografski problem. 111 Slavko Kremenšek Razloge za izredni poudarek na preučevanju najrazličnejših strani sodobnega življenja v okviru sovjetske etnografije bi se morda dalo do neke meje iskati v nerazvitosti kakih posebnih sociologij. Vrsta sovjet- skih družboslovcev je pripravljena odločno braniti mnenje, da ob histo- ričnem materializmu kot obči sociologiji v sovjetskem družboslovju ni ne potrebe ne prostora za kake posebne oblike mikrosociologij razvitih na Zahodu. Vendar je bilo v zadnjih letih tudi v Sovjetski zvezi izvede- nih nekaj empiričnih socioloških raziskav, ki so izzvale poskuse teo- retične utemeljitve. Ob njihovem morebitnem širjenju se seveda odpira vprašanje razmejitve od dejavnosti etnografov. Ta problem pa ne za- posluje sovjetske etnografije. Kolikor kdo sovjetskim etnografom zastavi to vprašanje, odgovarjajo brez pomišljanja, da bi tudi ob nadaljnjem širjenju empiričnih socioloških raziskav ne bilo pravega razloga, da bi opustili zanimanje za probleme sodobnega življenja v okvirih etnogra- fije. Nasprotno: sovjetski etnografi nameravajo to področje svojega dela še razviti in predvsem okrepiti. Navajajo tudi nekaj dosedanjih uspešnih sodelovanj pri obdelavi skupnih tem tako s filozofi-sociologi kakor zgo- dovinarji, kjer se je etnografska obravnava sodobnega življenja delovnih ljudi izkazala za povsem upravičeno. Seveda obstoji pri tem poseben etnografski aspekt raziskav, ki pa ga bo treba v teoretičnem pogledu šele podrobneje opredeliti. Problematika sodobnega življenja vznemirja tudi sovjetske muzeo- loge. Vznemirja jih zato, ker je zbiranje muzejskega gradiva in ker so muzeološki prikazi sodobne ljudske kulture in sodobnega ljudskega življenja vsekakor nekoliko težja naloga kot knjižne obdelave. Ali naj etnografi-muzeologi uvrstijo v svoje zbirke recimo štedilnik ali likal- nik? Ali naj inventarizirajo delovno in praznično obleko podmoskov- skega kolhoznika ali donbaškega rudarja iz petdesetih, šestdesetih let, našega stoletja, to se pravi, iz naših dni? Na etnografskih konferencah se zato že kar z malce nestrpnim prizvokom oglašajo zahteve in želje, naj se ta vprašanja razjasnijo. Vendar jasne besede v tem pogledu še nekako ni. Morda je prav zato sovjetska etnografska muzeologija še najbolj doma pri prikazu predrevolucijskih kulturnih stanj. Medtem ko je Moskva kljub prizadevanjem in načrtom trenutno še vedno brez etnografskega muzeja, pa ima Leningrad dve veliki muzejski instituciji z vsezveznim značajem. Že omenjeni Muzej antropologije in etnografije deluje v okviru sovjetske znanstvene akademije in razstavlja bogato etnografsko gradivo neevropskih dežel in dežel zunaj sovjetskega ozemlja. Zal so njegove razstavne možnosti v majhnih in pomanjkljivih prostorih omejene in tako res bogati etnografski eksponati ne pridejo prav do veljave. Povrhu so zbirke tujega gradiva v etnografskih muze- jih velikokrat rezultat naključnega nastajanja in so zato kompleksnejši in tematski prikazi težavni. Izjema je gradivo nekaterih severnoameri- ških indijanskih skupin, na katero je akademijski etnografski muzej upravičeno ponosen. 112 Nekaj značilnosti sodobne sovjetske etnografije V razstavnem pogledu zanimivejši je Muzej etnojgrafije ljudstev ^ov^_tske-zveze.A?elika palača poleg znanega Huskega muzeja, zgrajena v muzejske namene tik pred prvo vojsko, v času nemškega obleganja Leningrada porušena in po vojski do vseh detajlev obnovljena, daje vse pogoje za ustrezen prikaz ljudske kulture ljudstev Sovjetske zveze. V muzeološkem pogledu so prav vzorne stalne razstave življenja Rusov, Belorusov, Ukrajincev, Kazahstancev in Gruzinov, ki so bile postavljene v zadnjih letih. Na novo urejene prikaze svoje ljudske kulture bodo po- stopoma dobile tudi druge etnične skupine, živeče na področju SZ. Za vse te razstave pa je značilno predvsem to, da skušajo podati z muzeolo- škimi sredstvi vse značilne strani ljudskega življenja in ljudske kulture posameznih etničnih skupin v določno omejenem časovnem obdobju. Tukaj ne gre za prikaz kulturnih sestavin ali kulturnih stanj, ki naj bi bile za ljudsko kulturo kakega ljudstva tipične, temveč le za oblike in stanja obdobij, ki so muzeološkemu prikazu v njihovi kompleksnosti dosegljive. V Muzeju etnografije ljudstev SZ je zato jasno rečeno, da sodijo eksponati tega in tega oddelka v čas 2. pol. 19 in poldrugega de- cenija našega stoletja, da skušajo razstavno zaključene teme prikazati ljudsko življenje in ljudsko kulturo prav tega in samo tega obdobja. Prikaz razvoja po oktobrski revoluciji pripravljajo posebej. Med poseb- nostmi ali novostmi tega muzeja je tudi vključevanje delavskega živ- ljenja in njegove kulture v razstavo. S tem so sovjetski etnografi tudi v muzeologiji odgovorili pozitivno in uspešno na vprašanje o nujnosti vključevanja vseh ljudskih plasti v okvire etnografije. Prikazane so vse glavne oblike proizvodne delavnosti ruskega poreformnega kmetstva, zraven pa ponazorjene delovne razmere ruskega proletariata. Obe plasti sta zajeti tudi pri prikazu stanovanjskih razmer, domačega življenja, noše in duhovne kulture. Delavsko življenje in njegova kultura sta po- stala tako tudi v praksi enakopraven sestavni del sovjetske etnografske muzeologije. Na kratko smo nakazali nekatere značilnosti sodobne sovjetske etnografije. Niso bile naštete vse karakteristike, bile pa so omenjene poglavitne. Bolj ali manj nas vsaka izmed njih nehote žene v primerjavo s stanjem pri nas, saj so razločki tako v teoriji kakor v praksi v marsi- katerem pogledu občutni. To je glede na različen zgodovinski razvoj naše in sovjetske etnografske vede tudi povsem razumljivo. Vendar nam razvoj in izkušnje sovjetske etnografije ponujajo nekatere koristne spod- bude ali vsaj odpirajo nekaj diskusijskih vprašanj, ki bi jih bilo morda vredno pretresti. Nekatere naštejmo. V Sovjetski zvezi šolajo etnografske strokovne kadre ob tesni orga- nizacijski in vsebinski povezanosti poglavitnih zgodovinskih znanstvenih disciplin. Diplomanti imajo perspektivo (čeprav ne posebej zaželeno) na- mestitve na srednji šoli. Naši diplomanti take perspektive nimajo. Ob- stoječi študijski sistem tako na univerzi kakor na srednji šoli pri nas ne daje nikakršne možnosti za širšo afirmacijo etnografske vede. Glede na njen potencialno demokratični značaj (katerega seveda ne gre od- 8 Slovenski etnograf 113 Slavko Kremenšek krivati šele nam) pa bi etnografiji moralo pripasti vse drugačno mesto v okviru našega izobraževalnega sistema. Zavoljo zanemarjanja te po- tencialnosti pa je položaj tak, kakršen je, in ne kaže nikakršnih ten- denc po izboljšanju. O tej latentni krizi bo treba premisliti. Sovjetski etnografi kažejo zadosti prizadevnosti za vključevanje žive, sodobne problematike v okvire svoje vede. Njihove naloge in cilji tako niso zgolj teoretičnega, temveč so tudi praktičnega značaja. Trudijo se, da bi stali sredi življenja. Pri nas takih usmeritev manjka. Doslej nimamo za to nikakršnega teoretično utemeljenega izhodišča, kazalo pa bi premisliti tudi o tem, zakaj ključ za sodobno afirmacijo etnografske vede je do dobršne mere ugodna rešitev tega problema. In naposled: teoretično tudi pri nas že nekajkrat zahtevane ali vsaj dopuščene razširitve etnografskih raziskav na nekmečke plasti bi bilo treba praktično realizirati. Vse premalo mislimo na to, da se npr. tudi delavska kultura in delavsko življenje spreminjata, da tudi na tem področju nekateri kulturni pojavi za vedno izginjajo. Sovjetsko etno- grafsko znanstveno prizadevanje nam tudi v tem pogledu utegne dati koristne ideje. Résumé QUELQUES CARACTERISTIQUES DE LETHNOGRAPHIE SOVIETIQUE CONTEMPORAINE Dans son exposé ,l'auteur souligne surtout trois caractéristiques des efforts professionnels contemporains des ethnographes soviétiques: la liaison étroite de l'ethnographie avec les autres branches historico-scientifiques, l'engagement pour l'incorporation de la vie contemporaine et de la culture populaire con- temporaine dans les cadres ethnographiques et l'extension des recherches ethno- graphiques a la vie des couches populaires non rurales. L'illustration de ces caractéristiques est fourine par le programme d'éducation des jeunes experts ethnographiques soviétiques a la Faculté d'histoire de Moscou, par l'orientation de l'activité de l'institution ethnogaphique soviétique centrale — l'Institut Aca- démique, nommé d'apres Mikluho Maklaj, et par le contenu des collections d'ex- position du Musée ethnographique des peuples de l'Union Soviétique a Lenin- grad. A côté de l'évaluation positive des caractéristiques mentionnées, l'auteur indique quelques suggestions qui en découlent et les impulsions qu'elles donnent a Vethnographie slovene. 114 FEKONJA Primer prevrstitve mrliške pesmi v pripovedno Zmaga Kumer I V ljudski pesmi smo vajeni gledati izročilo davne preteklosti. »Ka- kor je spominsko izročilo s petjem bistvenega pomena za sprejem na- rodne pesmi in za njeno širjenje med narodnim občestvom, prav tako je za njeno popolno posvojitev bistveno važno tudi — dolgo življenje«, je zapisal nekje I. Grafenauer.* Pri takem sicer pravilnem poudarjanju važnosti časovne komponente pa gremo včasih vendar predaleč, tako da so nam zanimive in mikavne samo starejše pesmi, novejše pa skoraj omalovažujoče odklanjamo. Že Štrekelj je pri urejanju svoje zbirke dajal prednost zapisom starejšega izročila, mlajše pa odrival v dodatke, češ da so še popolnoma »nenarodna roba«. Čeprav je oziranje v preteklost spričo zgodovinskega značaja etnografije razumljivo in obstoje za višje vrednotenje starejših pesmi tudi objektivni razlogi, vendar ne smemo novejšim pesmim načelno odrekati cene ali celo kar pripadnosti pristnemu ljudskemu izročilu, posebno če spoznamo, da jih je ljudstvo že sprejelo za svoje. Saj so bile vendar tudi stare pesmi nekoč nove in morda bo tista, ki jo danes gledamo po strani kot novo blago, kdaj pozneje veljala za lepo staro pesem. Sicer pa imajo nekatere mlajše pesmi v nečem celo prednost pred starejšimi: opazovati moremo njih življenje od nastanka do danes, neposredno ob zapisih iz raznih dob, ne da bi morali o razvoju šele ugibati na podlagi primerjav in posrednih sklepanj. Kaj bi dali, ko bi nam bilo to dano za katero naših »klasičnih« balad, ki se nam zdijo tako zelo dragocene! Čeprav iz sedanjosti ne moremo kar tako sklepati na preteklost, saj so se tudi pesmim življenske možnosti temeljito spremenile, vendar si moremo ob primerih iz sodobnosti ali polpreteklosti ustvariti vsaj pri- bližno predstavo o tem, kako so pesmi nekoč nastajale, kako so se razvi- jale in odmirale. Tudi téme naših najstarejših balad niso padle kar iz zraka, nekaj je moralo biti povod za njih nastanek, in če smo jih dobili od drugod, so se pač tam porodile. Zametek je mogel — a ne moral — biti ' 1. Grafenauer, Narodno pesništvo. Narodopisje Slovencev II. Ljub- ljana 1952, str. 21. 8* 115 Zmaga Kumer vsaj za nekatere resničen dogodek, ki je bil bodisi tako nenavaden, da je zbudil pozornost — kakor še dandanes senzacionalne novice — ali pa taiko vsakdanji, da bi se mogel primeriti kjerkoli in kadarkoli in se je poročilo o njem prav zato lahko širilo. S tem nikakor nočemo trditi, da Idi bile pripovedne pesmi nujno samo fotografski posnetek življenja. Prav lahko so plod domišljije ljudskega pesnika, vendar vsaj toliko v stiku z resničnim življenjem, kolikor ga odseva tudi umetna poezija in pripovedništvo. Pripovedne pesmi so v nekem smislu pete zgodbe, zato jih pojo ali so jih prepevali posebno takrat, ko je bilo več ljudi skupaj. Tudi jih ne znajo vselej vsi, kakor recimo ljubezenske, ampak le pevci z dobrim spominom in s smislom za storije. Pevci radi verjamejo, da se je nekoč nekje ali pa v njihovem kraju res zgodilo to, o čemer pripoveduje pe- semska zgodba. To ji daje veljavo. Ko smo pred leti snemali pesmi po vaseh okoli Moravč na Gorenjskem, nam je neka pevka zapela balado o detomorivki in zatrjevala, da je bila le-ta dekla v Žerjavovi graščini tam blizu (pesem je prav imenovala »Od Zerjavove dekle«) in da se je po pripovedovanju pevkine rajne matere vse zares zgodilo pred nekaj de- setletji. V resnici je ta pesem znana po raznih krajih Slovenije in je bila zapisana davno prej, preden je bojda živela Žerjavova dekla. Njena življenjska zgodba je bila pesemski pač samo podobna. Dokaz, da more pripovedna pesem nastati ob resničnem dogodku, je balada o Fekonji, ki je stara morda komaj sto let in je bila ob na- stanku mrliška pesem v spomin dekletu, ki jo ljubosumni fant umori, ker je plesala z drugim. Pozvedovanje za dogodkom po kronikah in mrliških knjigah sicer doslej ni imelo uspeha, vendar se ob primerjavi z drugimi mrliškimi pesmimi take vrste vidi, da balada o Fekonji ni plod domišljije. II Mrliške pesmi ali obsmrtnice (po Štrekljevo) imenujemo tiste, ki jih pojo, kadar kdo umrje, in so sestavni del mrliških običajev. Po vsebini bi jih mogli razdeliti v tri skupine: 1. Narek, narékanje, narekoDanje ali jokanje je napol pojoče ob- jokovanje mrtvega z improviziranim, bolj ali manj poetičnim besedilom, kakršno pač navdihuje čustvo žalujočega, ko mu dragega rajnega pola- gajo v krsto in pozneje v grob. V SNP^ je objavljenih nekaj lepih zgle- dov, medtem ko so redki zvočni posnetki le medel odsev resnice. Ra- zumljivo! Ljudje pač ne znajo in ne morejo kadarkoli pred tujcem za- igrati žalujočega, in še manj bi mogli pokazati primer narekanja, če so zares prizadeti. Pri nas je namreč narekanje zadeva najbližjih svoj- cev, medtem ko ga opravijo npr. v Crni gori najete ženske, »narikače« po določenem obrazcu. Kakor kažejo pozvedbe, se je narekanje ohranilo 2 K. Štrekelj, Slovenske narodne pesmi I—IV. Ljubljana 1895—1923. U6 pri nas prav do zadnjega časa, recimo do nekaj let po drugi svetovni vojni, vendar samo še tu in tam. Prej pa ga je bilo slišati bolj ali manj po vsej Sloveniji. Podatke imamo za posamezne kraje v Beli krajini, na Dolenjskem, Gorenjskem, Koroškem in Primorskem, to se pravi od po- vsod razen s Štajerskega in iz Prekmurja.' 2. Ponekod pri nas je bila ali je še navada, da pridejo sosedje, so- rodniki in prijatelji — večinoma zvečer — kropit mrliča, ko leži na mrtvaškem odru, in potem še malo posedijo. Pravijo, da mrliča Darujejo, vahtajo, pri njem bedijo ali čujejo. Na uahti, vahianju ali uarki se po- govarjajo, molijoi, si pripovedujejo zgodbe in pojo ter se igrajo razne igre. Ponekod je navada, da varuje mladina do polnoči, starejši pa po polnoči. Petje je po nekaterih krajih odvisno od privoljenja domačih; zgodi se, da se ga branijo. So pa tudi primeri, da kdo v oporoki prosi zanj. Pojo vsi navzoči, ali samo fantje in dekleta, ali pa fantje začnejo in drugi povzamejo. Ce se petje na varki začne kje opuščati, preneha na- vadno najprej pri starejših mrličih in pojo nekaj časa le pri mlajših, nazadnje samo še otrokom. Kakor za mnoge ljudske običaje je tudi za petje pri mrliču prelomnica zadnja svetovna vojna; po njej je marsikje začelo pojemati ali je sploh utihnilo. V takih krajih pojo izjemoma rajnim pevcem*. Na vprašanje, kakšne pesmi pojo ali so jih peli na varki, povedo pevci različno. Enim je dobra vsaka, ki ni vesela, drugi pravijo, da proti jutru in če si preveč strežejo s pijačo, zakrožijo' tudi kakšno bolj po- skočno; ponekod pojo posebne pesmi, ki sicer niso v rabi, ali pa izbirajo med navadnimi bolj resne. Skoraj vedno so med njimi nabožne in pripo- vedne, tako da se je le-teh v nekaterih krajih prijelo ime »žalostne«. Prave mrliške, to je take pesmi, ki jih drugače nikoli ne pojo, govore večinoma v raznih prispodobah o smrti," opozarjajo na minljivost življenja in vsega posvetnega," modrujejo, da smo pred smrtjo vsi enaki,' da mora človek sam pretrpeti smrtno uro, za katero ne ve, kdaj ga Fekonja ' Gradivo iz vprašalnic Glasbeno-narodopisnega inštituta v Ljubljani (= GNI) in lastni zapiski. ¦* Kakor pod ' in B. O r e 1, Slovenski ljudski običaji. Narodopisje Sloven- cev L Ljubljana 1944, str. 506—310 si. 5 Npr.: Smrt ima dolge noge I sam Bog ve, fcafc hitro gre (SNP 6139); Smrt na duri klulca ... (SNP 6135); Prišla je pošta iz nebes, I da moram dat življenje čez (SNP 6232). « Npr.: Ravno toliko življenje terpi, ' ' kakor kaplja na veji visi!. . . Ravno toliko življenje terpi, kakor roža na travniku cveti! (SNP 6126) ' Npr. v pesmi Od žegnanga britofa, kjer je rečeno: Tam nabene nej časti, nabenega prepira, pr berač gespud leži, an si prov ncč na zbira, tud baftač neč dergač ko berač. (GNI št. 4336 iz zbirke OSNP). 117 Zmaga Kumer Čaka;** iz nekaterih odsevajo predstave o posmrtnosti, ki so bolj ali manj v skladu s cerkvenim naukom," pri drugih je poudarek zgolj na slovesu s sveta in od svojcev ter so tudi oblikovno posebnega tipa.*" Praviloma je petje na mrliški varki navada zahodnega dela Slo- venije.** Posamezne primere najdemo sicer tudi drugod, vendar so to povečini splošno znane pesmi nabožnega ali spokornega značaja, ki jih lahko pojo še ob drugih prilikah, ali jih je dobiti samo pri posa- meznih, zelo vnetih pevcih, ki se pač vedno in povsod trudijo povečati svoj pevski repertoar. Izjema je Goričko v Prekmurju. Tam je med katoličani navada, da pojo mrtveče pesmi z lepimi, pretresljivimi in zelo dolgimi besedili,*^ ki jih imajo prav za to spisane ali tiskane, med- 8 Niir • urea bo prišla ^ r morhit še neeoj, nobeden prjatluv na pojde z meno). (SNP 6159) 9 Npr.: Bos mogel, boš mogel jet rajtengo dat, ko si storil na sveti premalo dobrot. (SNP 6204) Ko b se našlo en hribček samga drobnega peska, ko b na tičca priletela vsako tavžent let enkrat: Ko b en pesek tam pobrala nesla na drugi kraj, še bi bilo en konec — večnosti je ne bo! (SNP 6207) Vstala bom poslednji čas, kadar da trobenta glas. Bo sodnik prikazal se po pravici sodit vse. (SNP 6251) 1» Npr.: Moji starši so še doma, pa ne pojdejo z menoj: . jest bom mogu (mogla) sam (sama) rajiat zdaj s tega sveta. Moji bratje so še doma . . . Moje sestre so še doma . .. (SNP 6300) " Značilno je npr., da je po izjavi domačinov petja željna mladina v liri- bovskili vaseh okoli Moravč na Gorenjskem včasih komaj čakala, da je kdo umrl in so se mogli zbrati na varovanju. Nasprotno pravijo v Velki v Slovenskih goricah, da človek »na sedmini« (= na mrliški varki) ne sme peti, sicer bi postal za sedem let hripav. '2 V primeru iz Salovec se rajni takole poslavlja od sveta: Sunce mi zahaja, duša še če dalj iti, ne šče mi fuznomi mesec več svetiti. Zbogom, zlato sunce, zbogom, .svetli mesec, ki z vašo svetlostjo meni ste svetili! Zbogom dika moja, vi zvezde sunčene, ki v noči svetite, voj dne neviđene! Itd. 118 Fekonja tem ko znajo napev na pamet. Pravijo, da imajo za vsako priliko drugo pesem: ena je za takrat, ko mrliča polagajo v rakev, druga za takrat, ko ga spuščajo v grob, drugače pojo mrtvi materi, drugače možu, sinu itd. Nekdaj so peli vso noč, zdaj samo še po nekaj pesmi. Evangeličani, če- prav v isti vasi, mrtvecih ne pojo.' 3. Tretja skupina mrliških pesmi so tako imenovana slovesa, ki so posebnost vzhodne Slovenije, predvsem Štajerske. Če zasledimo posa- mezne primere tudi drugod, se navadno izkaže, da so variante štajer- skega »izvirnika« ali pa delo znanih organistov verzifikatorjev, kot so bili npr. Matevž Kračman v Šmarju pri Ljubljani, Jožef Ambrožič v Dobrépoljah, France Berlan na Kopanju pri Grosupljem idr. Štrekelj je o slovesih nasploh sodil, da so »večinoma delo organistov ali cerkve- nikov ter narejena vsa več ali manj po istem kopitu«. Ime slovo ali slova, množ. slovesa navaja Štrekelj kot štajerski izraz. B. Orel ga v prikazu ljudskih običajev'' omenja v zvezi z mrliškimi običaji Slovenskih goric, vendar v nekoliko drugačni zvezi. Fr. Kramar ga je našel v ptujski oko- lici. Pleteršnik za besedo slovo ne pozna tega pomena in tudi v okolici Kapele v Slovenskih goricah niso vedeli zanj, ampak so imenovali take pesmi spominske, češ da so zložene »v spomin«. Ker pomenijo' hkrati slovo od mrliča, mislim, da jih smemo. imenovati s Štrekljem slovesa. Z vsebinskega vidika je značilno, da pripovedujejo o primerih ne- nadne smrti, zlasti zaradi nesreče, uboja ali umora, ter hvalijo rajnega. Oblikovno imajo skoraj redno tri dele: uvod, zgodbo in zaključek. V uvodu pesnik oziroma pevec nagovori poslušavce, hoteč pritegniti njih pozornost, ali izrazi svojo žalost nad nesrečo, o kateri bo pripovedoval, modruje o smrti ipd. Zgodba je večinoma stvarno podana, ne preveč gostobesedna, čeprav rada navaja razne podrobnosti o dogodku. Zaklju- ček izzveni v slovo od domačih in prijateljev, v pobožne prošnje ali v opozorilo posilušavcem, naj si zgodbo vzamejo za zgled. Čeprav so slovesa po nastanku priložnostne pesmi, njih uporaba ne preneha s pogrebom ali z zadušnico, ampak spadajo neredko med pri- mere, ki se pojo doma in pri lažjih delih. To velja zlasti za tista, ki so po vsebini dovolj navadna, da jih je mogoče z majhno spremembo prilago- diti sleherni podobni priložnosti.*' Njih zgodba ni toliko izrazita, je samo bolj ali manj nakazana, pač pa nasploh hvalijo rajnega, izražajo žalost nad njegovo smrtjo, tožijo nad človeško minljivostjo ipd. Zato so zelo podobna navadnim mrliškim pesmim in so se mogla razširiti iz kraja nastanka tudi drugam. Vendar neizrazitost zgodbe ni pogoj na širjenje sloves. Nasprotno! Marsikdaj so šla v druge kraje prav tista slovesa, v katerih je bil močan V Stre ki je VI zbirki so taka npr.: pesem o smrti neveste (Svat je pogrebci, st 6353-6?;, o smrti mladega dekleta (Snoči okoli enajste ure I sem za- slišal glas Gospodov, št. 6368-6400; O j ti Ančka [rožcaj ljubezniva, I za an cir SI bila na svejt, dodatek B, št. 56; Kako jemlje v hladni zemlji / mlada deklica .s/ODo dodatek B, št. 9), o smrti mladega vojaka (prim. dodatek B, št. 22, 27, oo itd.). 119 Zmaga Kumer poudarek na zgodbi; morala pa je biti dobro povedana. Potem se je labko primerilo, da so se prvotna imena resničnih oseb zamenjala z izmišljenimi ali splošnimi, odpadlo je ali se spremenilo ime kraja, izgubile so se morebitne podrobnosti v opisovanju, zgodba se je poenosta- vila, postala je časovno in krajevno neopredeljena, in nazadnje, ko je minilo dovolj časa od resničnega dogodka, je od slovesa ostala samo zanimiva péta zgodba. Včasih se je ohranil še uvod in zaključek, včasih niti to ne več. Ce se je tako okrnjeno slovo preneslo v drug kraj, so ga pevci sprejeli kot navadno ljudsko pesem pripovednega značaja, kar je nazadnje tudi bilo. Takih primerov ni ravno malo,** a pesem o Fekonji je eden najznačilnejših. III. Najstarejši znani primer pesmi o Fekonji je zapisal prav pred sto leti Fr. Scheid, trgovec na Grlovi pri Ljutomeru, objavil pa J. Clonar v »Starih žalostnih« leta 1939, str. 226. Štrekelj ni objavil nobene variante; ostale so neznane v njegovi za- puščini. Posebno veliko število zapisov vsebuje zbirka OSNP (= Odbora za nabiranje slov. nar. pesmi z napevi), ki je nastala v začetku našega stoletja, zadnja leta pred prvo svetovno vojno; zdaj je shranjena v ar- hivu Glasbeno-narodopisnega inštituta v Ljubljani. Naslednja skupina so variante, ki so jih zapisali ali posneli sodelavci omenjenega inštituta v letih po drugi svetovni vojni do danes. Zbrano gradivo nikakor ni popolno, ker spada pesem med danes še vedno žive in zelo razširjene, tako da skoraj vsako terensko raziskovanje prinese po kakšno varianto. Kje vse so doma doslej nabrane, 60 po številu, je videti iz kronološkega seznama.*" " Prim. pesem o uboju vasovavca (U [štajngarski] fari bil fantič je mlad, zbirka OSNP št. 1490, 2954, 5156, 8814 idr.), o uboju Dolinškovih sinov (J. Clo- nar, Stare žalostne. Ljubljana 1959, eit. kot SZ. str. 232, OSNP št. 5011, 5860, 1235, 1251, 1561 idr.), o smrti deklet v reki (OSNP št. 3014, 1302, 5847, 3107), o smrti vojaka novinca (Fantje [orbajnskij na vojsko so šli, OSNP št. 2048, 599, 3062, 1178, 1482 itd.). '5 Seznam variant pesmi o Fekonji: 1. zps. Fr. Scheid 1863, Grlova p. Ljuto- meru (SZ, 226) — 2. zps. A. Breznik 1899, Ihan — 3. zps. L. Trobevšek pred 1900, Vrhpoije n. Kamnikom (zbirka M. Rodeta zv. VI, št. 30 v Strekljevi zapuščini 111) — 4. zps. M. Rode pred 1900, Moravče (zbirka M. Rodeta zv. VII, št. 46 v Strek- ljevi zapuščini) — 5. zps. J. Cejan 1905, Sava p. Litiji (Cejanova zbirka št. 9 v Strekljevi zapuščini, sveženj »SNP 2«) — *6. zps. G. Majcen 1906, Veržej (OSNP 1190) — *7. zps. G. Majcen 1906, Hoče (OSNP 1554) — 8. zps. A. Uranjek okoli 1906/1907, Lemberg p. Dobrni (Strekljeva zapuščina, zavitek A) — *9. zps. J. Rajh 1907, Dramlje p. Celju (OSNP 351) — *10. zps. J. Vidic 1907, St. Pavel p. Preboldu (OSNP 480) — *ll.zps. G. Majcen 1907, Marija Snežna v Slov. gori- cah (OSNP 1301) — *12. zps. J.Korban 1907, Luče (OSNP 1941) — *13. zps. J. Hebar 1908, Koprivnica (OSNP 715) — *14. zps. G. Majcen 1908, Marija Snežna v Slov. goricah (OSNP 1305) — *15. zps. G. Majcen 1908, Sv. Ana na Krembergu (OSNP 1497) — *16. zps. Fr. Zacherl 1908, Podgradje p. Ljutomeru (OSNP 2954) — *17. zps. Fr. Kramar 1908. Matena p. Igu (OSNP 4240) — *18. zps. Fr. Karbaš, 120 Fekonja Scheidov zapis iz Grlove je še tipično slovo s tremi deli: uvodom, zgodbo in zaključkom. Uvod obsega dve kitici, v katerih pevec najprej opomni poslušavce na minljivost mladosti in jih nato povabi, naj pri- sluhnejo njegovi pesmi (gl. dodatek št. 1). Zadnji verz uvoda je hkrati izhodišče za pripovedovanje zgodbe, ki ji sestavlja ogrodje pet motivov: 1. Fant prosi mater, naj pusti hčer z njim na plesišče; 2. Na plesišču gre dekle plesat z drugim, baje sosedom; 3. Fant jo povabi na sprehod in ji sredi gozda napove smrt; 4. Umor; 5. Fant se zave strašnega dejanja, a dekle že umira. Sklep vsebuje opozorilo, da je dekle komaj 22-letno prelilo kri zaradi »nesrečne tovaršije«, in opozarja, naj mladi fantje »prosijo«, da jih »duh ne zapusti« in naj lepo živijo d totem stani, I da mo osi zveličani. Glede na to, kako so motivi izoblikovani v posameznih variantah, spoznamo, ali je primer še slovo ali že pripovedna pesem. Ker iz drugih virov ne vemo, kdaj in kje se je dejanje pesemske zgodbe primerilo, ne moremo z gotovostjo trditi, da je Scheidov zapis sploh najstarejši, tako rekoč izvirnik. Ker pa starejšega ne poznamo in ker ima vse lastnosti pravega slovesa, smo ga pač vzeli za izhodišče. Pri mnogih mlajših za- pisih opazimo težnjo po jedrnatosti, ki je značilna za pristne pripovedne Sv. Miklavž p. Ormožu (OSNP 6676) — *li9. zps. Fr. Mavric. Kozana (OSNP 6738) — *20. zps. J. Žirovnik 1908, Globel p. Sodražici (OSNP 10.033) — 21. zps. A.Pavel 1909, Skakovci (J.Kozak, Za prekmurskimi kolniki. Modra ptica V, 1933/1934, str. 196) — *22. zps. A. Plevnik 1909, Črnomelj (OSNP 1147) — *23. zps. J. Lešnik 1909, Kebelj p. Oplotnici (OSNP 3336) — *24. zps. S. Punčuh 1909/1910, Šmarje p. Ljubljani (OSNP 5446) — *25. zps. Fr. Kramar 1909, Podklanec ob Kolpi (OSNP 7839) — *26. zps. Fr. Kramar 1910. Kicar p. Ptuju (OSNP 7383) — 27. zps. M.Riher, Luče (SZ, 229) — *28. zps. R. Orel 1921, Mlajtinci (R. Orel, Slov. nar. pesmi iz Prekmurja, Ljubljana 1936, št. 19) — 29. Sp. Korena p. Sv. Bar- bari v Slov. goricah (rkp. zbirka »Naše moči«, nastala v 30-tih letih, št. 55) — *30. zps. J. Dravec 1950, Beltinci (J. Dravec, Glasb, folklora Prekmurja, Ljub- ljana 1957, št. 292/45) — *3L zps. T. Marolt 1951, Beltinci (GNI 14.420) — *32. zps. J. Dravec 1951, Tešanovci (o. c, št. 219/361) — *55. zps. T. Marolt 1952, Zabče pri Tolminu (GNI 14.680) — *54. zps. T. Marolt 1952, Ladra p. Kobaridu (GNI 14.845) — *55. zps. T. Marolt 1952, Vrsno p. Kobaridu (GNI 14. 875) — *56. zps. T. Marolt 1955, Bohinj (GNI 14.968) — *57. zps. T. Marolt 1955, Sv. Križ n. Jesenicami (GNI 14.969) — *58. zps. T. Marolt 1953, Zetale (GNI 15.029) — *39/40. zvoč. posn. 1956, Travnik v Loškem potoku (GNI 20. 485 ab) — *41. zvoč. posn. 1956, Retje v Loš. pot. (GNI 20.537) — *42. zvoč. posn. 1957, Okrog v Tuhinjski dolini (GNI 20.687) — *43. zvoč. posn. 1957, Jastroblje v Tuh. dol. (GNI 20.688) — *44. zvoč. posn. 1957, Dane p. Ložu (GNI 21.050) — *45. zvoč. posn. 1957, Žeje p. Moravčah (GNI 21.550) — *46. zvoč. posn. 1957, Rogaška Slatina (GNI 21.701) — *47. zvoč. posn. 1958, Rafolče (GNI 21.917) — *48. zvoč. posn. 1958, Kamnje v Bohinju (GNI 22.426) — *49. zvoč. posn. 1958, Podveza p. Lučah (GNI 22.489) — *50. zvoč. posn. 1958, Paričjak p. Kapeli (GNI 22.627) — *51. zvoč. posn. 1958, Mota (GNI 22.655) — *52. zvoč. posn. 1958. Vučja ves (GNI 22.659) — *55. zvoč. posn. 1959, Olinilje (GNI 22.955) — *54. zvoč. posn. 1959, Palovče p. Begunjah (GNI 22.989) — *55. zvoč. posn. 1959, Kopriva na Krasu (GNI 25.288) — *56. zvoč. posn. 1959, Gabrovica na Krasu (GNI 23.288) — *57. zvoč. posn. 1960, Jakšiči p. Kostelu (GNI 24.051) — *58. zvoč. posn. 1961, Selca nad Blagovico (GNI 24.712) — *59. zvoč. posn. 1961, Selca n. Blagovico (GNI 24.715) — *60. zvoč. posn. 1961, Češnjice n. B agovico (GNI 24.774). 121 Zmaga Kumer pesmi. Jedrnatost izražanja kajpak ne pomeni redkobesednosti suho- parnega kronista, temveč opustitev podrobnosti, ki ne vpUvajo na potek zgodbe, niti ne spadajo med ustaljena izrazna sredstva ljudskega poetič- nega sloga. Več kot polovica zbranih variant je npr. opustila uvod. V izjemnih primerih npr. v št. 23, 24 in 38) so začetni verzi pritaknjeni na koncu. Kjer pa je začetek ohranjen, je vsaj skrajšan ali spremenjen. To doka- zuje na eni strani, da se je pesem zares razširjala s Štajerskega, pa po- nekod niso razumeli narečja predloge, ki so jo prevzeli, na drugi strani pa je to znamenje, da se je začel pesmi spreminjati značaj: ko je prišla v kraje, kjer takih sloves ne poznajo, oziroma ko se je dogodek, o kate- rem poroča, časovno oddaljil, je uvod izgubil svoj pravi pomen in se je izgubil ali spremenil. Št. 42 se npr. začenja: Kam zahajaš, o mladina, I kadar sonce doli gre? To se pravi, da je iz prvotnega retoričnega vpra- šanja, kam neki izgine mladost, ki zatone kakor sonce za goro, nastalo realno vprašanje mladini (mladost = mladina!), kam hodi ob sončnem zahodu.*" Iz Marije Rajhooke (gl. zadnji verz 2. kit. št. 1 v dodatku) je v št. 10 postala Marija Rajevka. Ali res samo zato, ker je pevec napak ra- zumel priimek, in ne morda tudi zato, ker je dekle umrla zaradi plesa (plesavka = rajevka!)? Sicer pa se dekletovo ime omenja le izjemoma,*' kar se zdi spet značilno za prevrstitev slovesa v pripovedno pesem. Ime je važno pač toliko časa, dokler je pesem še slovo, zloženo v spomin nesrečni žrtvi resničnega dogodka. Ko pa postaja pevcem in poslušav- cem pomembnejša zgodba sama po sebi, se osebam v njej imena lahko spremenijo ali sploh izgubijo, zlasti tistim, ki jim je prideljena pasivna vloga kot v našem primeru dekletu. Pri osebi z aktivno vlogo — v na- šem primeru je to fant — se ime lahko dalj časa ohrani. V nekaterih štajerskih variantah je ostal kar prvotni priimek Fekonja,** ki je po- sebno v Slovenskih goricah precej pogost. Sicer se omenjajo najrazlič- nejša imena,*' najraje Johan,^'' največja skupina variant^* pa pripoveduje kar o mladeniču nasploh, znamenje, da se je pesemska zgodba že tipi- zirala, da o slovesu ni več sledu. Med primeri s skrajšanim uvodom so s tega vidika pomembni tisti — sicer redki —, v katerih je začetek zgodbe izoblikovan kot odgovor na uvodno vprašanje, npr. št. 53.: 1. O mladina, kam zahajaš, kadar solnce doli gre? 2. Ljuba mamca, na plesišče, tam, kjer polko špilajo. " Npr. V Št. 7, 16, 26; št. 5 nazadnje omenja Marijo angelsko, kar je seveda spačeno iz nerazumljenega Rajhovko. *8 Npr. v št. 6, U, 14, 15, 16, 18, 21, 30, 31, 32, 51, 52. *• Npr. Ivan (št. 33, 37, 40), Janez (št. 9, 23), Janezek (št. 29, 509), Francelj (št. 20, 55), Alojz (št. 5), Luka (št. 10), furman mlad Johanat (št. 19), Janko (št. 22). 2» Npr. v št. 2, 4, 7, 12, 13, 26, 41, 45, 47, 57. " Npr. št. 3, 8, 17, 24, 27, 34, 35, 36, 37, 38, 42, 43, 46, 49, 54, 56. 122 Zmaga Kumer Pri prvem motivu se večina variant omejuje na dve kitici, v na- sprotju z grlavskim zapisom, kjer so tri. V nekaj stavkih izvemo, kako je Fekonja poprosil mater, naj pusti hčer z njim, in na njeno vprašanje, kam pojdeta, odgovoril, da na plesišče I tam, kjer polke špilajo. Le v nekaj primerih, ki so vsi iz vzhodnoštajerskih (izjemoma prekmurskih) krajev,^^ se je ohranila še naslednja kitica iz »izvirnika«, tista, ki vsebuje inaterino željo, naj bi srečno hodila, oziroma njen opomin, naj ne poza- bita na Boga, pa dekletovo zatrdilo, da se bo kmalu vrnila. Pevci, ki jim je bila mar samo zgodba, niso vedeli kaj početi s to kitico, narejeno v slogu sloves, zato so jo izpustili. Nekateri primeri, ki pa jih spet ni do- sti,^" so šli še za korak naprej in se odrekli tudi direktnemu govoru med fantom in materjo ter poročajo indirektno o njem. Spremembe v drugem motivu se ne tičejo toliko števila verzov kakor vsebine. Medtem ko se v prvotni obliki omenjajo čustveni odzivi oseb na določena dejanja, kar naj bi poslušavca nekako pripravilo na tragični konec zgodbe, se razvojno mlajše variante omejujejo na po- dajanja dejstev brez komentarja. Kolikšna je razlika med dvema ver- zijama istega motiva, se najbolje vidi, če postavimo dvoje variant drugo drugi, npr. št. 7 in št. 49: 6. Ko pa pride na plesiše, hitro z drugim plesat gre; jeni ljubi poln zamere, hudi duh ž njim govori! 7. Ona hitro k njemu teče ino prosi prav lepo: Oh, moj ljubi, ne zameri, to je pravi sosed moj! 4. Ko sta prišla na plesišče, prec je z drugim plesat šla. 5. Ko sta nehala plesati, prec je svojmu ljubmu šla. 6. Ljubi fantič, ne zameri, bio je ravno sosed moj! V tretjem motivu grlavskega zapisa je dvema kiticama, ki opisujeta fantov odgovor na dekletovo ravnanje, dodana še tretja — dekletova tožba nad slabo tovarišijo, zaradi katere bo morala umreti. Te kitice v večini primerov ni, tako da je besedilo krajše in bolj stvarno. Sicer pa se v tem motivu vse variante skoraj domala ujemajo. Podobnih prizorov namreč v ljudski pesmi ni nikjer, pa se je vsak pevec držal predloge, po kateri se je pesmi naučil. Tem večja svoboda oblikovanja je v sklepnem motivu, to je v opisu umora, in sledečih zaključnih verzih. V prvotni verziji pesmi se zgodba konča povsem naturalistično: fantič vzame v roko nož, I mladi šinjak njoj zareže, da poleje njo vsa kri (št. 1). Ta opis je tohranilo nekaj štajerskih in prekmurskih variant (npr. št. 7, 16, 26, 30, 31, 50). Pri drugih je ponekod rečeno, da fantič zabode dekle z nožem v srce (npr. št. 3, 5, 20) ali v prsi (št. 52). V večji skupini variant pa je uporabljena rečenica, ki je splošno znana iz drugih pesmi, najbolj iz one Dekle je prala srajčki dve (gl. Draži je brat od ljubega, SNP 711—14): Fantič vzame ojster 22 Npr. št. 7, 16, 18, 26, 29, 30. 23 Np. št. 8, 20, 37, 55. 124 Fekonja meč I pa ji odseka glauco preč (npr. št. 2, 8, 33, 41, 46—49, 54 idr.). Ver- jetno je prav ta rečenica vzrok, da govore o meču tudi tiste variante, v katerih fantič — enako kot v »izvirniku« — zabode dekle v vrat, prsi ali srce (npr. št. 9, 27, 10, 24, 29, 45 itd.), ali da se primeri nerodnost, da seže fantič po meč v žep (št. 9). Po drugi strani pa se je predstava o ob- glavitvi kot tradicionalni obliki usmrtitve v ljudski pesmi nelogično vrnila v primere, kjer je ostal kot merilno orožje nož (npr. št. 39: Fant potegne nož z nožnice I in odseka glauco preč.) L dekletovo smrtjo se variante navadno končajo, razen tistih, ki zaključijo pesemsko zgodbo z verzi o fantovem kesanju in z moralnim naukom kakor »izvirnik«, se pravi po zgledu sloves. Take so npr. št. 26, 9, 16 idr. V nekaterih variantah so omenjeni verzi izpuščeni, namesto moralnega nauka pa je uporabljena uvodna kitica »izvirnika« ali kak vsakdanji opomin, kot jih srečujemo v novejših pesmih pripovednega značaja.Ce so verzi o fantovem kesanju ohranjeni, je navadno dodano, da fant ob dekletovem truplu tudi sam umre.^" Ta vsebinska dopolnitev najbrž ni nastala povsem premišljeno in hote, temveč morda bolj kot posledica slučajne malenkostne spremembe besedila, sodeč po ustreznih verzih št. 10 idr., ki jih v grlavskem zapisu sicer ni, spadali pa bi med 12. in 13. kitico (prim. št. 1 in 16 v dodatku). Da je pesem o Fekonji sčasoma zares izgubljala značaj slovesa, ko se je selila od pevca do pevca, dokazujejo tudi variante, ki vsebujejo značilne večje spremembe in dopolnila prv^otnega besedila. Samo nekaj primerov! V št. 18 se je na koncu pritaknil znani motiv cvetlic, rastočih iz groba, ki je značilen za pesmi o smrti dveh zaljubljenih, ker pač tudi v št. 18 fant umre ob mrtvi ljubici. (Gl. str. 15 si.) Ob št. 46 se spomnimo na pesem o detomorivki, lepi rajovki (gl. SZ, 117), ki ji fantič sredi gozda odseka glauco preč, ker je tam izpostavila dva sinčka; v št. 46 se dekle namreč ne boji smrti, ker je sredi gozda umorila svojega sinčka in ima njena smrt spričo tega videz pravične kazni. Št. 50 samosvoje podaljša zgodbo z verzi o lovcu, ki je prišel mimo in v mrtvi deklici spoznal svojo sinočnjo plesavko. V št. 8 je za uvod spretno uporabljena ljubezenska pesem o Terezinki, ki je suojega ljubga čakala. Št. 35 se začenja s svatovsko, v kateri snubci sprašujejo očeta in mater, ali jim dasta svojo hčer (gl. SNP 5250—5258). Besedilo obeh pesmi se je moglo povezati, brž ko je fantičeva prošnja, naj bi šla dekle z njim (Vaša hči naj z mano gre), dobila obliko vprašanja (Al mi date uašo hčer?). V št. 30 gre dekle dvakrat plesat z drugim; tako ponavljanje je znano stilistično sredstvo starejše ljudske poezije, navadno rabljeno za vsebinsko stopnjevanje. Razen podobnih vsebinskih sprememb je vse polno jezikovnih, zlasti \" tistih variantah, ki niso s štajarskega narečnega ozemlja. To je dokaz, da se pesem ni širila s prepisovanjem, temveč po ustnem izročilu, in so Prim. št. 39: Teci, teci rdeča kri, I boš vedla z drugim plesati ali št. 48: Ljubi fantje in dekleta I to imejte za spomin. I Vsak sa svojo naj gre plesat, / vsak sa svojo naj gre spat ali št. 45: Tako se deklici godi, I katera ljubi fante tri. 25 V št. 3, 6, 16, 21, 23, 26, 29 idr. 125 Zmaga Kumer pevci tudi nehote marsikaj po svoje povedali, se pravi, da so štajerske verze prilagodili domači govorici.^" Ker je pesem o Fekonji nastala na Štajerskem, je v zbranem gradivu sorazmerno največ štajerskih variant, čeprav nobena slovenska pokra- jina ni brez njih, razen morda Koroške (vsaj trenutno ne vemo za kale koroški primer). Glede na to, da so slovesa štajerska posebnost, je ra- zumljivo, da se je prav na Štajerskem ohranilo več primerov besedila v taki obliki, kakršno si predstavljamo za slovo Marije Rajhovke. Ven- dar jih je tudi med štajerskimi variantami precej, ki imajo povsem pri- povedni značaj. Tembolj pripovedne so kajpak one z drugih področij. Spet pa ne moremo trditi, da v njih ni nobenega sledu o tem, da je bila pesem sprva slovo. Nazadnje še nekaj o obliki besedila in o napevih. Besedilo je bilo prvotno razdeljeno na štirivrstične kitice, kot je to navadno pri novejših pesmih, saj spada tudi metrični obrazec (distih osmerca in sedmerca: 8787) med mlajše oblike. V dvovrstičnih kiticah nekaterih primerov vi- dim potrdilo domneve, da so zlasti pevci zunaj Štajerske sprejeli pesem kot péto zgodbo in jo oblikovno približali starim pripovednim pesmim, za katere je značilno prav dvovrstičje. Pri štiridelni melodiji je kajpak treiba vsako' dvovrstičje ponoviti, sicer bi se melodična in tekstovna ki- tica ne ujemali. Za najstarejše zapise (št. 1—5) nam zapisovavci napevov niso spo- ročili, zato ne moremo vedeti, kateri doslej zbranih je tisti, ki je sprem- ljal pesem takoj ob nastanku, če se je sploh ohranil. Značilno se mi zdi, da se pesem poje skoraj po vsej Sloveniji na isti napev, ki je doma s Štajerskega, kjer imajo variante sicer skoraj vsaka svojega. Če rečem »isti napev«, to ne pomeni, da je povsod enak. Nasprotno! Tudi tu so nastajale razne variante. Na priloženi preglednici je nekaj zbranih. Primer št. 13, ki smo ga vzeli za izhodišče, je sestavljen iz dveh ritmično različnih in dosti izrazitih delov, obsegajočih vsak po dve melodični frazi. Primerilo se je, da se je ritem drugega dela napeva razširil tudi čez prvega ali pa je ritem prvega izpodrinil onega v drugem. V splošnem je napev dobival drugačno lice z raznimi spremembami v melodični liniji ter z melizmatičnimi okraski, tako da se zdi na prvi pogled dosti razgiban, čeprav je v resnici zelo preprost, saj mu je glavno oblikovno sredstvo sekvenoiranje. Končno je treba še pripomniti, da je včasih besedilo naše pesmi pod- taknjeno melodiji kakšne druge ali da se po tej melodiji poje drugo besedilo. Taki pojavi so na področju ljudske pesmi povsem vsakdanji in v našem primeru s svoje strani podpirajo trditev, da se je iz priložnost- nega štajerskega slovesa o Mariji Rajhovki sčasoma zares izoblikovala splošno slovenska novejša ljudska balada o Fekonji. 2« V št. 1 je npr. rečeno: On pa na to nič ne gene, / le čemer ga dol drži. Gorenjcu ali Dolenjcu je beseda čemer neznana, zato je misel povedal po svoje. St. 42 z Gorenjskega npr. pravi: Fantič na to nič ne reče, I samo srce ga boli. Ali št. 17 z Dolenjskega: Fantič ji pa nič ne reče, I icjer se močno razsrdi. 126 Fekonja DODATEK Izbrani primeri iz raznih slovenskih pokrajin St. 1 (štaj.) 1. O ti mladost, kam ti ideš, tak kak sonce za goro, vsi ti mladi v totem stani večkrat zmislite na to. 2. O le čujte strašno petje, kero vam na znanje dam, ino tudi lepe zglede od Marije Rajliovke. 3. K njoj je priša en mladenič, po imenu Fekonja, no je mater lepo prosa: »Vaša či bo z menoj šla.« 4. Mati njega na to pita: >Kam pa ti njo hočeš met?« »Luba mati, na plesišče, polko nama igrajo.« 5. Mati reče: >Idta z Bogom, na Boga si zmislita!« Zadnokrat je rekla: >Srečno! Saj nem dolgo hodila.« 6. Ko sta prišla na plesišče, ona z drugim plesat gre. Duh presveti ga je zapusta, duh preklenski ž njim goči. 7. Kadar ona to prešlima, tedaj hitro k njemu gre: >Ljubi moj, ne zameri mi, to je pravi sosed moj.« 8. On pa na to nič ne gene, le čemer ga dol drži, on joj reče: »Luba moja, hodi z menoj na špancer.c 9. Ta na sredo v les sta prišla, te njoj reče na ves glas: >Tu de tvoja zadnja vura, dol poklekni ti pred me.« 10. Ona z milim glasom reče: >Pajdašija, kaj storiš! Zdaj od Boga sva zakleta, zadnjič pa ti me vmoriš.« St. 16 (štaj.) 1. Oh mladost, kam ti odideš, kakor solnce za goro, vsi ti mladi v ledik stani, večkrat zmislite na to. 2. Fanti mladi, lepo pildo, kero vam na znanje dam ino tudi lepi zgledi od Marije Rajhovke. 3. K njim je prišo en mladenič, po imeni Fekonja, on je prosjo: :»Ljuba mati, vaša hčer bo z menoj šla.« 4. Mati odgovori njemu: »Kam pa ti pogerješ njo?« »Ljuba mati na plesišče, tam, kjer polko špilajo.« 5. Mati reče: »Ita z Bogom, zniir na Boga mislita!« Zadnjikrat še reče: »Srečno!« kdaj sta jedva z dumi šla. 6. Zdaj sta prišla na plesišče, ona z drugim plesat gre. Njega zapusti Duh sveti, duh peklenski ž njim guči. 7. Ona hitro k njemu stopi ino lepo prosi ga: »Ljubi moj, nič ne zameri, to je pravi sosed moj!« 8. On pa na to nič ne reče, le čemer ga obleti, no joj reče: »Ljuba moja, pojdva malo na šprancer!« 9. Prišla sta na sredo šume, on joj reče na ves glas: »Tu je tvoja zadnja viira, dol poklekni zdaj pred me!< 10. »O nesrečna tovaršija, kaj na sveti ti storiš! Vsa pred Bogom si zakleta in nazadnje me vmoriš.c 127 Zmaga Kumer U. On pa na to ne posluša, ino vzeme v roko nož, mladi šinjak njoj zareže, da poleje njo vsa kri. 12. Duh presveti k njemu pride, on premisli, kaj stori, no jo z milim glasom zove: »Luba moja, vstani gor.« 13. Komaj v dvanodvajsetem leti je živela v milosti. O nesrečna tovaršija, gnes preliva zate kri. 14. Zato proste, mladi pajbi, naj vas duh ne zapusti, lepo živte v totem stani, da mo vsi zveličani. 5^30 (prekm.) 1. K nam je prišao en mladenec, po imeni Fekonja, šadri-larijo, rajla-loja, po imeni Fekonja. 2. On je lubo mater proso: »Vaša či de z menof šla.« 3. »Jas bi donok rada znala, kama bota viiva šla?« 4. »Liiba mati, na plesišče, ta ge polke igrajo.« 5. »Ita, ita z milim Bogom, na Boga si zmislita.« 6. Da sta njeva f krčmo prišla, te je z druigin plesat šla. 7. Da so s plesom gor enjali, pa je k njemi stoupila: 8. »Ne, zameri, liibi dragi, tou je prvi sousid moj.« 11. Al mladenič pun čemera vzeme v roke si svoj nož, njoj zareže šinjak mladi, strašno jo polije kri. 12. Zdaj Duh sveti k njemi stopi, on si zmisli, kaj stori in jo kliče z milim glasom: »Ljuba moja, vstani ti!« 13. Ona z ničim več ne gene, vsa iprebledjena leži, on si dol na njo nasloni in začne umirati. 14. Oh mladenci, proste Boga, da vas Duh ne zapusti, v totem stani lepo živte, da smo vsi zveličani! 5^. 18 (Štaj.) 1. K nam je prišel en mladenič, po imeni Fekonja, on je liibo mater prosa: »Vaša hčer bo z meno šla.« 2. »Kamorkoli jo pogerješ, . kaman jo imeti češ?« j »V oštarijo na plesijo, tam, ki polko igrajo.« J 3. Mati reče: »Ita, ali ne pozabta na Boga! Hčerka pravi: »Srečno mati,; saj nem dugo hodila.« ' i 4. Ko onija to sta prišla, včasih z driigim plesat šla, jega jeza je objela, sam čemer iz jega gre. ; 5. Ko so igro dohajali, včasih ona k njemu gre ter mu pravi: »Liibi dragi, ton je pravi soused moj.« 128 Fekonja 9. Da so driiigikrat igrali, pa je z driiigin plesat šla. 10. Da so s pleson gor enjali, pa je k njemi stoupila: U. >Ne zameri, lilbi dragi, tool je driiigi sousid moj.« 12. On na tou nič ne reče, ž njega vrije že čemer. 13. On njoj roče: »Liiba draga, odi, ideva na špancer.« 14. Kak sta njeva s krčme prišla, fčasi stoupila sta v long. 15. Da sta na sred louga prišla, te je pa on pravo njoj; 16. >Dol poklekni, luba draga, tu de tvoje slednje zdaj.« 17. On pa zeme nožič z žepa, njoj prereiž^ šinjek mlad. 18. »To ti boidi, liiba draga, ' kaj si z driigim plesa-t šla!« 19. »O nesrečna tovaršija, si me s svita spravila! 20. To vam lK>idi leipa pelda, dečki no dekline vi!« Št. 42 (gor.) 1. Kam zahajaš, o mladina, kadar sonce d>M>li gr'e! 2. Ljuba mamca, J3s vas vprašam, al mi daste sojo hčer?« 5. »Kam pa hočeš jo peljati, to preljubo mojo hčer?« 4. »Jes jo„m pelov na plesišče, tam, kjer polko špilajo.« 5. Ko sta prišla na plesišče, prec je z^drugmo pljesat šla. 6. On ji reče: »Liiba moja, homa malo na spancir.« Ko sta viin od hrama prišla, te do šume prideta. 7. On ji reče: »Liiba moja, poklekni si dol pred me.« Ona misli in vzdihuje, kaj bo to" pomeinilo. 8. On si z žepa nožič jemle in odreiže joj glavo", ter si doj na njo nasloni in začel umirati. 9. Na njenem gro"bi bode rasila leipa rdeča gatruža, na njegovem gro"bi pa bo rasila leipa beila lilija. 10. Te dvei ro"ži bo'^ta rasili gor do tiirna visoko, tam se bo^ta vk^p sklenoli in ta rasili gor v nebo". Št. 56 (prim.) 1. O mladina, kam zahajaš, kadar sonce doli gre? 2. »Jaz pa pojdem na plesišče, kamor polke igrajo.« 5. Ko sta prišla na plesišče, ona z drugim plesat šla. 9 Slovenski etnograf 129 Zmaga Kumer 6. Ko nehala sta plesati, prec je k^svojmu ljubmu šla. 7. »Ljub moj fantič, ne zameri, to' je biv jen sosed moj.« 8. Fantič na to nič ne reče, samO' srce ga boli. 9. Kmal nato ji fantič reče: »Pojdi, greva na sprancir.« 10. Ko sta prišla sreidi gozda, sreidi gozda bukovga: 11. »Zdaj pa, draga, d"ol poklekni, d»ons je toj ta zadnji dan.« 12. Ko pa fantič to izreče, odseka ljubci glavco preč. St. 17 (dol.) 1. O mladina, kam zahajaš, kadar sonce doli gre? 2. »Ljuba mamca, jest vas prosim, dajite^m vašo hči zjmenoj. 3. Bova šla ke na plesišče, tam, kjer polke špdajo.« 4. Ko sta prišla na plesišče, prec je z^drugiim plesat šla. 5. Ko sta nehala plesati, prec je k^svojmu lubmu šla. 6. Fantič ji pa nič ne reče, kjer se močno razsrdi. 7. Fantič ji pa nato reče: »Pejva nmalo na špancir! 4. Ko sta nehala plesati, ona k svojmu Ijidjmu šla. 5. »Ljubi moj, mi ne zamjeri, k'er je ravno sosed biv.« 6. On nato pa nji reče »PojmO' malo na izprehod!« 7. Ko sta prišla na sredo gozda, , on zavpije na ves glas: 8. »Ljuba moja, dol poklekni, zdaj bo tvoja gvišna smrt.« 9. Ona vrišče, ona pišče, da se trese cela vas. 10. On jo vleče, on jo seče do krvave njene kri. 11. On jo vleče in jo seče, njeno zdravo, ljubo kri. Št. 41 (dol.) 1. Snoč ponoč je fantič prišev, biv je ravno Johan moj. 2. Ljubo mamco' je poprosiv: »Al mi daste vašo hčer?« 3. Mamca so- ga povprašali: »Kam jo neki peljal boš?« 4. Ko sta prišla na plesišče, prec je z drugim plesat šla. 5. Ko sta nehala plesati, prec je svojmu ljubmu šla. 6. Ljubi fantič, ne zameri, biv je ravno sosed moj.« 7. Na to fantič nič ne reče, samo malo pomolči. 130 Fekonja 8. Ko sta prišla sredi gozda, fantič zdere ojster meč. 9. In ji ž njim prsi predere: >Ne boš golfala mene več!« 8. Ko sta prišla v sredi gozda, je zavriskav na ves glas: 9. »Ljnbo dekle, dol poklekni in pripravi se na smrt.« 10. Fantič pa prime za ojster meč, odseka ljubci glavco preč. Št. 25 (bkr.) 1. En firkelc ure od Novga mesta, tam je lepa Gotna vas, tam je pa zadost dekličev, k njim pa hodjo fantje v vas. 2. »Kam pa greva, lub moj fantič, le povej mi, fantič ti?« »Midva pa greva na plesišče, tamkej polke plešejo!« 3. Na plesišče zdej sta prišla, prec je z drugim plesat šla: »Ljub moj fantič, ne zameri, ta je le sam sosed moj!« 4 »Ce je on sam sosed tvoj, nej bo pa tudi fantič tvoj!« Zusammenfassung FEKONJA Beispiel der Umroandlung eines Totenliedes in ein Erzähllied 1 Einleitend roird darauf hingeroiesen, dass man im Volkslied nur eine U eberlief erung aus ferner Vergangenheit zu sehen gewöhnt ist und infolgedessen den neueren Volkslieder oft zu wenig Aufmerksamkeit geschenkt wird. Es darf nicht vergessen merden, dass auch alte Lieder einmal neu maren und dass die neuen in einer Beziehung sogar den alten voraus sind: man kann ihre Lebens- wandlungen an Aufzeichnungen aus verschiedenen Zeitabschnitten unmittelbar beobachten. Obmohl man von der Gegenwart nicht ohne meiteres auf die Ver- gangenheit schliessen kann, kann man sich an Beispielen neuerer Lieder wenigstens eine annäherende Vorstellung machen, mie die Volkslieder einst entstanden sind, sich gemandelt haben und entstorben sind. Da erzählende Volkslieder eigentlich gesungene Geschichten sind, kann angenommen merden, dass einzelne Beispiele auch auf Grund mahrer Geschehnisse entstanden, sind. Dies ist natürlich keine Regel, doch die Ballade vom Fekonja, anfangs ein Totenlied zum Gedächtnis einem, aus Eifersucht ermordeten Mädchen, bemeist, dass man es als Möglichkeit in Betracht ziehen kann. II Slooenische Totenlieder können dem Inhalt nach in drei Gruppen eingereiht merden: 1) Totenklage, halb gesungenes Beweinen mit improvisiertem Text, einst in gariz Slovenien, jetzt nur in einzelnen Orten der mestlichen Gebiete üblich; «* 131 Zmaga Kumer 2) Totenlieder, die vor allem in den mestlichen Teilen des Landes an der Bahre gesungen merden und dem Text nach zu den eigentlichen Totenliedern (sie spre- chen vom Tod, Abschied aus dem Lehen, Vergänglichkeit usw.), als aucli zu den erzählenden Liedern gehören; J) sogenannte Abschiedslieder, die für östliche Gebiete charakteristisch sind und von unerwarteten Todesfällen (sei es wegen eines Unglücks, Mordes u. dgl.) erzählen. In der Regel hat ein Abschiedslied drei Teile: Einleitung, Geschichte und Schluss. In der Einleitung ladet der Sänger seine Zuhörer zur Aufmerksamkeit ein, äussert seine Trauer oder grübelt über Tod und Leben. Die Geschichte wird zwar sehr sachlich, jedoch nicht zu wortreich erzählt. Zum Schluss nimmt der Sänger im Namen des Toten Abschied von seinen Zugehörigen und Freunden, spricht fromme Bitten aus oder warnt die Zuhörer vor ähnlichem Unglück. Totenlieder dieser Art merden nicht nur angesichts eines diesbezüglichen Todesfalls gesungen, sondern auch hei anderen Anlässen. Sie können aus dem Entstehungsort in andere Orte wandern, menn die Geschichte so gewöhnlich ist, dass sie mit einer kleinen Abänderung auch bei anderen Todesfällen gesungen merden kann oder menn sie so ausdrucksvoll bzm. gut erzählt ist. dass sie an sich als interessant befunden murde. Dies könnte zur Folge haben, dass alles konkrete weggelassen bzw. abgeändert und das einstige Abschiedslied als ein gemöhnliches erzählendes Lied meiter gegeben wird. Das Lied vom Fekonja ist ein ausdrückliches Beispiel für eine solche Ummandlung. III Die älteste Auszeichnung des Liedes vom Fekonja murde vor kaum hundert Jahren (1863) gemacht. Es tauchen jedoch immer mieder melche auf, so dass die gegenwärtige Zahl der Varianten, 60, keinesfalls endgültig ist. Die Verfasserin vergleicht die bisher gesammelten Beispiele und versucht darzustellen, inwie- weit einzelne noch als Abschiedslieder oder schon als Erzähllieder angeselien werden können. Sie untersucht sowohl die Form des Liedes, die inhaltsmichtigen Motive als auch die Ausdrucksmittel, findet' textliche U eher einstimmun gen mit anderen erzählenden Volkslidern und berücksichtigt schliesslich kurz noch die Melodien, melche ihrerseits die vollzogene Umwandlung beweisen. Anschliessend bringt die Abhandlung eine Karte von der territorialen Verbreitung der Varian- ten, die häufigsten Melodien und eine Ausmahl typischer Varianten. 132 BOROVO GOSTOVANJE Ob'spremembah, ki jih prinaša čas Boris Kuhar Pokojnemu ravnatelju Borisu Orlu sem že pred leti obljubil raz- pravo o tem svojstvenem ljudskem običaju. In kod predujem k temu zapoznelemu dolgu prilagam ta prispevek. V glavnem je to rezultat večletnega terenskega dela. Zbral sem zapise nad šestdesetih borovih gostiivanj v Prekmurju. Na več gostii- vanjih sem bil tudi sam navzoč. Tako že več let sistematično spremljam pojav in razvoj tega običaja in tudi vse spremembe, ki jih prinaša čas v običaj. O' borovem gostiivanju še ni bilo v naši strokovni Hteraturi nič zapisanega, čeprav lahko trdimo, da je to pustni običaj, pri katerem sodeluje največ ljudi in da je to hkrati naša najbolj množična in še živa oblika ljudske igre. Priprave za borovo gostiivanje Ce se ob fašenki ali fajnščeku (pustu) na Goričkem in Ravenskem v Prekmurju nihče ne poroči, mora biti v vasi borovo gostiivanje. To se sicer redko zgodi, v nekaterih vaseh tudi le vsakih nekaj deset let, dru- god pa tudi povedo, da že petdeset ali sto let niso imeli borovega gostii- vanja. V mnogih, predvsem večjih vaseh pa se to sploh ne primeri. Da je običaj še globoko zasidran med ljudstvom, nam potrdijo tudi že resne priprave na borovo gostiivanje. V Puconcih (1953), v Zgornjih Moravcih (1936 in 1958), v Selu (1940) so na zboru -vseh vaščanov izvolili priredit- veni odbor. V večini vaseh so se ves mesec adi pa tudi dlje z vso resnostjo pripravljali, da bi borovo gostiivanje uspelo čim bolje. Štirinajst dni do tri tedne pred borovim gostiivanjem začno že hoditi zvači. Tako kot številni drugi elementi ženitbenih običajev, so tudi zvači postali obvezni atribut borovega gostuvanja. Danes imajo zvači v Prek- murju že skoraj važnejšo vlogo v borovem gostiivanju kot pa v rednem prekmurskem gostuvanju. Pozvačini navadno vabijo v skupinah. Na borovo gostiivanje v Vanči vasi leta 1954 je pozavala (vabila) skupina, v kateri so bili: nevesta in mladoženec, svalbica, driižban, dva zvača, piitar, bohoc, dve ciganici in harmonikaš. Od 10. do 27. februarja so obhodili sledeče kraje: Murska Sobota, Cernélavci, Strehovoi, Skakovci, Krajna, Gederovci, Sodišinci, Gradišče, Murski Cmci, Satahóvci in Krog. 135 Boris Kuhar Ce pogledamo na zemljevid, vidimo, da je to precej obsežno ozemlje, loda približno na takšnem ali pa še na večjem ozemlju vabijo pri vseh borovih gostuvanjih. Tako so npr. za borovo gostiivanje v Velikih Mo- ravcih leta 1936 zvači obiskali ljudi iz dvajsetih vasi. Ob borovem gostiivanju leta 1964 v Salovcih so dva zvača in štiri ciganice vabili po vseh vaseh bivše petrovške občine. Pred nekaj desetletji so hodili vabit na borovo svatbo navadno dva zvača in sneja. Zadnja je prav tako kot pred pravo poroko hodila zbirat predivo in prejo za svojo balo.'^ To je danes izumrlo, zato pa hodijo vabit z zvači in s snejo navadno še boci, ciganice z medvedom in harmonikaš. Od vasi do vasi, od hiše do hiše hodijo, vabijo in pobirajo darove: mast, šunko, belice (jajca), mélo (moko) in denar. Nikdar ne prosijo. Kar jim ljudje sami radevolje dajo, to vzamejo. Pozavanje pri borovem gostiivanju se razlikuje od vabljenja pri rednih prekmurskih gostiivanjih le v tem, da so vsi nagovori in vsa vabila zabeljena pri borovih pozvačinih še z večjo primesjo ljudskega humorja kot pri rednem gostuvanju. Jedro teh nagovorov pa so povsod posneli po knjižici »Starišinstvo in zvačinstvo«, ki je, kot nam poroča tudi V. Novak,^ bilo in je še v mnogih krajih Prekmurja stalno v rabi, tako da je postalo last slehernega človeka io bistvena sestavina ženito- vanjskih šeg. Zato to knjižico še danes pridno uporabljajo tudi pri bo- i^vem gostiivanju, lahko bi celo trdili, da bolj kot pri rednih ženito- vanjih. Borovo gostiivanje priredijo v Prekmurju le v pustnem času. Po starem izročilu je to lahko le na Mali ali Veliki fašenk. Po prvi svetovni vojni pa ga v največ primerih prirejajo na pustno nedeljo. Nastopajoče osebe Pri borovem gostuvanju sodeluje od 80 do 250 ljudi. Iz vsake hiše vsaj po eden. Takorekoč vsa vas. Zato lahko zapišemo, da je to res naš najbolj množičen pustni običaj. Vsak od nastopajočih ima svojo vlogo in svojo posebno masko. Ta je navadno le kostimska. Obraz si polikro- mirajo, zraven pa še lepijo brke in zalizce iz prediva. Dlje ko pa sledimo izročilo v preteklost, lahko ugotavljamio, da je bilo manj maskiranja kot danes, ali da večina oseb borovega gostUvanja sploh ni bila maskirana. Najvažnejše figure, ki nastopajo v borovem gostiivanju so: Borov p o p. To je prav gotovo ena najpomembnejših oseb v tem običaju. V pro- testantskih vaseh ga imenujejo pop, v katoliških farar ali pa tudi ple- banuš. Le na Cankovi so imeli enkrat pri borovem gostiivanju škofa, enkrat pa namesto škofa ministra, v Salovcih pa zraven popa še kapu- cinarja. ' Č a p 1 o v i č, Croaten und Wenden in Ungarn, Pressburg 1829, str. 109. 2 V. Novak, O izvoru prekmurskega »Starišinstva i zvačinstva«, SE X111, str. 170. 134 Borovo gostu\anje Za borova gostiivanja imajo že kar stalne pope. Nekateri med njimi so pravi ljudski talenti in duhoviti šaljivci. Bonova gostiivanja tudi v precejšni meri nosijo pečati, ki jim ga dajejo popi. V svojem govoru na- vadno pop v satiričnem tonu obere vso vas. Vse šale, dolge govore in dvo- govore, sestavljene v rimah, sestavijo popi sami. Med temi vaškimi duho- viteži najdemo tudi take, ki imajo po uro dolg govor v verzih, ne da bi imeli zapisano eno samo besedo. Podlago za svoje govore dobijo v cerkve- nih knjigah, molitvenikih in obrednih ženitbenih običajih. Najstarejši in najbolj znani pop borovega gostiivanja je bil Franc Biikvič iz Murske Sobote. Že leta 1921 je bil prvič pop na borovem gostuvanju v Puooncih. Biikvič je imel za svoj posel tudi posebno obleko: okroglo črno kapo, na kateri so bili obešeni storži ter črno ogrinjalo. Okrog vratu je imel za- vezano vijoličasto ruto, ki naj bi spominjala na duhovnikovo štolo. Na ramenijh je imel pripet izvezen stenski prt. V rokah je držal razen debele mašniške knjige še dolgo pipo. Biikvič je bil pop na okrog de- setih borovih gostiivanjih. Okrog Piiconcev je bil znani pop borovega gostiivanja Štefan Kiihar. Ta si je prizadeval, da bi običaju ohranil stari značaj. Zato je zbiral tudi stara izročila o borovih gostiivanjih v Prekmurju. Bil je trikrat pop na borovih gostiivanjih v Markišavcih (1930, 1940, 1955). Leta 1953 je bil pop v Puconcih in leta 1955 v Lemerju. Svoje govore in navodila za iz- vedbo običaja pa je dal še v Pužovce, Brezovce in druge okoliške vasi. V goričkem delu Prekmurja je bil znani farar borovega gostiivanja Ludvik Lipič iz Velikih Moravcev. Toda ta je spreminjal borova gostii- vanja iz leta v leto. Uvajal je v običaj nove osebe in prizore. Sodeloval je pri šestih borovih gostiivanjih na Goričkem. Na Ravenskem, med Tišino in Krajno, je znani borov pop kmet Leo- pold tJlen iz Rankóvec. Njegovo pojmovanje vloge popa je, da ne sme v običaj mešati ne vere ne države, temveč morajo biti vse le norčije, kot bi prazno slamo mlatil. Neki smisel pa vse mora imeti. V Piiconoih je bil leta 1925 pop Ludvik Graf iz Sebeborec. V Brezov- cih je bil pop kmet Štefan Temlin, v Vaneči pa kmet Mihael Hašaj. V Zenkóvcih je bd pop leta 1955 Alfred Fujs, njegov oče pa je bil pop na prvem borovem gostiivanju v tej vasi leta 1928. Na Cankovi je bil leta 1955 pop občinski tajnik Karel Molnar, v Koróvcih pa je bil isto leto pop Avgust Kočar. V Dolencih je bil pop leta 1929 Jožef Barbarie. Aleksander Šarkanj iz Adrijancev pa je bil pop v Petrovcih (1961), v Domanjševoih (1960) in v Šalovcih (1964). To so pa tudi skoraj vsi popi borovega gostiivanja, kolikor smo jih lahko ugotovili v Prekmurju. Cemešter (cerkovnik) spremlja popa in mu nosi knjigo. Oblečen je v praznično kmečko obleko. S cerkveno puščico zbira med ljudmi denar. Sneja (nevesta), po izročilu je to moralo biti najstarejše neporočeno dekle v vasi. Toda to se sedaj le še redko zgodi. Dekleta je namreč sram in se bojijo, da ne bi dobile ženina, če bi morale za snejo v borovo gostii- vanje. Zato pa mora to mesto prevzeti kako drugo dekle. Sneja je oble- 133 Boris Kuhar Cena v belo svatovsko obleko z dolgim pajčolanom, na glavi ima velik bel venec, v roki pa šopek belih umetnih cvetic. Pri borovem gostiivanju govori v imenu neveste-bora ali smreke. Mladoženec. Tudi zanj velja pravilo, da mora biti najstarejši fant v vasi. Danes se fantje temu kaj radi izmaknejo. Oblečen je v črno praznično obleko, tako kot vsi svatje. Marsikje nastopi tudi v polcilindru in z metuljčkom. Njegova vloga je bolj pasivna. V njegovem imenu v glavnem govori stairišina. Starišina igra pomembno vlogo v običaju. Večkrat je vodja prire- ditve. Oblečen je v praznično obleko, na prsih pa ima velik šopek rož- marina ali pa umetnih cvetic. Vodi vsa pogajanja za ženitev. Vedno je to starejši možakar. Starišica je tudi vedno starejša žena. Starišini pomaga pri pogaja- njih. Oblečena je praznično kot vsi člani svatbe. Borov oče je oblečen v starčka z dolgo brado iz prediva, ki mu sega do pasu. Na glavi nosi velik slamnik, v rokah pa debelo palico in pipo. Ponekod še danes nastopi v stari platneni beli prekmurski obleki. Glavno vlogo odigra v gozdu, kjer se skupaj s svojo ženo pogaja za nevesto — bor. Borova mati je oblečena v staro kmetico. Ta da na koncu tudi pri- voljenje, da se lahko njena hči — bor — poroči in da lahko posekajo drevo. Turbaš je oblečen v kmečko obleko, na glavi pa ima velik okrogel slamnik s pisanimi trakovi. Ima velike brke, okrog vratu pa rdečo ruto. V rokah nosi v belem prtu povezan pint (zelenko) vina in vrtanik. Tega ponudi pri zdavanju (poroki) le ženinu in nevesti. Njegovo glavno opra- vilo je, da vodi vso svatovščino v gozd po nevesto. Zvači ali pozvačini. Za vsako borovo gostiivanje morata biti dva. Oblečeni so kot pri rednem gostiivanju. Klobuk ali visoko kapo iz trdega papirja ima pozvačin okrašeno z raznobarvnimi trakovi, umetnimi cveti- cami, pavovim in puranovim perjem. Cez rame ima ogrnjeno pisano brisačo — otirač, na ramenih in prsih ter prstu pa ima pripete pisane robce. Na škomjih ima obešene zvončke. Ob straneh mu čez rami visita navadno dve leseni čutari. V eni nosi vino, v drugi pa proseno kašo ali slano vodo. V roki ima leseno sekiro (čakanj) z dolgim toporiščem. Sekira je obložena z ježevo kožo. Nekateri pozvačini nosijo tudi dolgo palico z zvoncem in ježevo kožo na koncu. V zadnjem času pa se vse bolj po- enostavlja obleka borovega zvača. Označuje ga le še nekaj papirnatih barvastih trakov na klobuku, otirač čez ramena, čutara in trobenta in pa lesena palica z ježevo kožo na koncu. Ko pride pozvačin pred hišo, glasno zatrobi v svoj rog ali trobento. Ko vstopi, pove vabilo za borovo gostiivanje. Pri borovem gostiivanju pa navadno odpadejo vsi dvogovori med hišnim glavarjem in žvačem pred vrati, ki jih imajo ob rednem gostiivanju. Tako se še danes tradicija prekmurskega pozvačfnstva oživlja in nadaljuje, sicer v malo spre- menjeni obliki, pri borovem gostiivanju. 136 IV Osebe borilnega gosiunanja v Moravcih leta 1958 Borovo gostiivanje Driižbani spremljajo ženina in nevesto. Oblečeni so praznično z velikimi šopki rož na prsih. Nastopi 5 do 15 drtižbanov na vsakem bo- rovem gostiivanju. Posvalhice ali tudi svarbice, svalbice ali posvarbice imajo isto vlogo kot driižbani. Z njimi so vedno na pare. Zgodi se tudi, da jih je petnajst parov, kot jih je bilo leta 1964 v Šalovcih. Posvalbice so oblečene v bela oblačila z belimi venci na glavi. V sprevodu spremljaijo popa v gozd in prepevajo ženitovanjske pesmi, iz gozda pa morajo skupaj z driižbani vleči bor. Foring&š vozi popa. Navadno ga pelje na kioucih, na katerih je pri- trjena veUka pletena košara ali koš, ki je okrašen z rožami in opleten s trnjem, da ljudje popa ne morejo ukrasti. Navadno je vprežena v vozilu krava, okrašena s pisanimi trakovi. Vragovi. Maskirani so v temna oblačila, prelepljena s kurjim perjem. Na licu imajo masko iz blaga, s kravjimi rogovi na glavi in z dolgim rdečim jezikom. V rokah nosijo lesene vile. Vragovi čuvajo popa, ob po- seku pa tudi vrh bora. Vile so belo oblečene mlajše deklice, z belimi venci na glavi. V rokah nosijo košarice, polne umetnega cvetja. V gozdu plešejo okrog drevesa, nato pa pomagajo krasiti posekani bor in pojo obredne ženitovanjske pesmi. Merarji, anželerji ali inženirji so novejše osebe v borovem gostuva- nju. Opremljeni so z raznimi lesenimi merilnimi aparati, s katerimi merijo in kažejo pot do gozda in do bora. Birovija (sodnija). Sestavljajo jo: biróv, fiškališ (odvetnik), v zad- njem času pa tudi že javni tožilec. Ti obsojajo tatove, ki kradejo popa in sodijo po borovem zakonu na denarne kazni ali pa na zapor v klonji (me- sarski kletki za živino), ki jo tudi vozijo v sprevodu. Oblečeni so po gosposko, navadno v frake s cilindri aU poloilindri. Obvezno morajo no- siti očala. Žandarji, policaji ali stražarji. Teh je tudi do trideset na borovem gostiivanju. Navadno so oblečeni v stare vojaške ali pa tudi gasilske uniforme. Imajo lesene puške in sablje ter stražijo bor, popa in lovijo tatove. Touvaj, lopov, to je poklicni tat. Oblečen je v raztrgano obleko, na hrbtu pa ima napis: »Čuvaj se touvaja!« Krade, kar se pač komu ukrasti da, največ pa kokoši in jajca. Na koncu zahteva plačilo za ukradeno blago. Bohoc ali tudi boc je tipičen harlekinski tip med ostalimi maskami borovega gostiivanja. Maskiran je v pisano oblačilo sešito iz cunj, na katerih je nalepljeno kurje perje in ima navadno platneno ali pa le polikromatsko masko. Na glavi nosi cilindrasto kapo z borovci in trakovi. Na vsakem borovem gostiivanju sta navadno po dva bohoca, ki razvese- ljujeta ljudi. Cigani in ciganice z medvedom ne manjkajo pri nobenem borovem gostuvanju. Navadno nastopa po en starejši cigan in več ciganic. Ciga- 137 Boris Kutiar nice prerokujejo srečo iz roke in kart ter zbirajo darove. Medved, ki ga cigani vodijo, pa je ena izmed najbolj priljubljenik figur borovega go- stiivanja. Harmonikaš je tudi pomembna oseba v običaju. Hodi s pozvačini in na gostiivanju razveseljuje ljudstvo. Pri borovem gostuvanju so zastopani skoraj vsi poklici s svojim značilnim orodjem in rekviziti ter v svojih delovnih oblekah. Tako naj- demo tu: frizerja, kupinarja, ki kupuje jajca, rešeiarja, ponoarja, žlajfarja, bošnjaka, ki prodaja staro kramo, roraša, ki čisti dimnike, drotoša, ki veže lonce z žico in slikarja, ki s svojim fotografskim aparatom pridno >kepa« ljudi. To so glavne osebe borovega gostiivanja, toda še daleč ne vse, ki nastopajo v tem svojstvenem pomladno-pustnem običaju. Potek običaja Ze v zgodnjih jutranjih urah na dan borovega gostiivanja se zberejo vsi sodelujoči na določenem kraju v vasi, večkrat pa tudi na nevestinem domu. Okrog sedme pa že prihaja publika iz sosednjih krajev. Najprej je na vrsti skupno fotografiranje vseh sodelujočih. Nato gredo po popa. Ponekod zasledimo, predvsem v novejšem času, uprizarjanje pravih ljudskih igric v stihu in prozi. In to že pred nevestino hišo. Ti prizori obravnavajo navadno socialni motiv, ko kmet ženi svojo hčer z bogatim kmečkim sinom, hči pa je zaljubljena v revnega kočarja. In ker noče popustiti oče, niti hči, igrica pojasni, zakaj mora biti borovo gostiivanje v vasi.V nekaj primerih smo tudi zasledili govore starešin borovega go- stiivanja že pred odhodom v gozd. V več primerih pa smo zapisali tudi govore popov borovih gustiivanj že na vasi pred odhodom v gozd. Tak govor je mioono začinjen z raznimi duhovitostmi. Pop razloži, zakaj ni bilo celega para v vasi. Nato se ljud- stvo strne v dolgo povorko in krene v gozd po nevesto. Povorko vodi turbaš. Na čelu sprevoda pa gredo: sneja z mladožencem, posvalbice z driižbani, oče in mati, starišina, starišica, zvači in vile. Med ljudmi v povorki pa so pomešani še vsi ostali udeleženci boro- vega gostuvanja. Pred gozdom pričaka sprevod logar ali lastnik gozda ali pa tudi v novejšem času ciganski poglavar ali gozdna vila in zahteva dovoljenje za vstop v gozd. Sledijo spet pogajanja. Končno le zvedo za drevo, ki je določeno za posek. Vaški fantje in orožniki drevo močno zastražijo. Ve- lika sramota bi namreč bila, če bi jim fantje sosednjih vasi odžagali vrh. To se je pri nekaterih borovih gostuvanjih v Prekmurju že primerilo in potem so morali iabrati in posekati drugo drevo, saj bor ali smreka brez vrha »neje več devojka«, kot pravijo v Vanči vasi ali pa je »ostala brez glave« kot menijo v Piiconcih. 138 Borovo gostuvanje Po starih ustnih izročilih iz Piiconec so nekdaj pričakale svatbeni sprevod v gozdu vile. Hodile so po gozdu, plesale ljudske plese in pre- pevale stare svatovske pesmi. Ta običaj lahko še danes zasledimo. V gozdu nato ure in ure uga- njajo razne norčije. Tu že točijo vino in delijo vsem zbranim pletenike, vrtanike in drugo pecivo. Ob boru v gozdu tudi že čakata borov oče in mati. Tu so šaljiva pogajanja za borovo snejo. To je zares svojstvena ljudska igra na odprti naravni sceni. Le redkokje postavijo umetni oder, pač pa se vse odigrava pod drevesi. V naravnem okolju poiščejo še na- ravni amfiteater, gozdno globel ali vzpetino. In tu sredi več tisoč vnetih gledalcev se odvijajo prizori s pogajanji za nevesto. Žal mi prostor na tem mestu ne dopušča, da bi lahko objavil nekaj primerov teh zares svojstve- nih igric. To sicer ni dramatika s širokim razpletom, pač pa so to ljubki, večkrat močno aktualizirani prizori. Svojstven čar jim daje predvsem še dejstvo, da nimajo nič gledališkega na sebi, pač pa vse osebe vzamejo svoje vloge izredno resno. Igrajo tako, kot da bi se v resnici dogovarjali za svojo hčer, ali pa za ženina ob rednem ženitovanju. Nekateri se v svojo vlogo tako vživijo, da materam pritečejo prave solze v skrbi za hčer in da se večkrat vname na tem naravnem odru tudi pravcati prepir. Vsemu pa daje poseben čar še metodika prekmurskega dialekta. Zato bi zahtevale te ljudske igre, ki v zadnjem času mnogokje prehajajo že v brezsmiselno govoričenje z vsem značajem srednjeevropskega malome- ščanskega besedičenja in nazdravljanja, posebno obdelavo. Nato pripeljejo popa. Ta stopi na vzvišen prostor in ima svoj izredno zanimiv nagovor. V njem razčlenjuje vse žalostne in vesele dogodke v vasi in sramoti fante in dekleta, ki so se ženili, pa se niso mogli oženiti. To pa nam da misliti, da je ljudstvo nekdaj mnogo bolj kot danes sramotilo pojav samstva, kjer so Ijndje videli v zakonu in v otroškem blagoslovu življenjsko nujnost. Samstvo starejšega fanta ali dekleta je bilo nekoč nekaj izrednega, kar je bilo izpostavljeno zasramovanju. Ostanek tega pa najdemo še danes v popovem govoru na borovem go- stiivanju, kot tudi v globljem smislu tega običaja. Naj navedemo v ilustracijo le nelkaj stavkov iz govora popa na borovem gostiivanju v Brezovcih leta 1954. Sestavil ga je pop Štefan Kiihar iz Puconec: »Vu imeni Bora, Škiifek i Korenja i njegovoga staroga Štora-Abel. Dragi posliišavci! Posliište one smétlave reči, štere sem si za griint mojegla premišlavanja voodébro i štere najdemo gorizamerkane na tom starom bore j na 14 tom sokléj do 15, toga etak: Fašinek je zato stvórjeni, da si v tem cajti sakši zemelski vandrar lejko poišče svoj žitka par do 80 let starosti. Do tega mao so moje sme- tlave reči — Abel. V etoj velikoj nesreči si zdaj naš breziovski mladénec tužno misli, kak bi mogo rešiti brezovsko mladino od te vélke sramote, i kakšo ženo ma on zadobiti. Ali nikdar je nej tak velika nesreča, ka bi nej bila poleg tildi sreča. Kak je Krištof Kolumbus gorinajšo Ameriko, tak je Borov- 159 Boris Kuhar njâk Adam gorinajšo to borovo gostiivanje. Zato se nemrete čiiditi, če se dao naš breizovski mladenec notri zmejšati v to borovo gostiivanje ...« Po govoru p'opa sekajo bor fantje, oblečeni v gozdarje, lahko pa tudi pozvačini ali kdo drug iz svatovščine. Sekajo z leseno in z navadno se- kiro, samo da vse traja čim dlje in da je čimveč veselja. Preden posekajo drevo, zaplešejo' okoli njega še vile in pojo staro' prekmursko svatovsko pesem, »Lejpa moja kita«, ki jo najdemo tudi v knjigi »Starišinstvo i zvačinstvo«.' Ko pade bor na tla, najprej stražniki obkrožijo vrh in ga zavarujejo, da ga ne bi kdo odlomil. Nato bor oklestijo vse do vrha, posvalbice in vile pa vrh lepo okrasijo z venci in trakovi. Sedaj stopita k drevesu sneja in mladoženec. Pop ju prvič okliče in jima govori. Najprej mladožencu: »Dosta si pretrpo v etom fašenskom cajti, da si za snejami hodo v samoj srajki. K sebi prispodobne nejsi najšo. Ali smiliivao se te je te visiki bor i ti podaro svojo čer!« Nato je vprašal snejo, ki je zastopala bor-nevesto: »Pitam tebé, Skufkar Rozika, jeli boš liibila pred tebov stoječega Borovnjak Gurka?« Nevesta odgovori: »Ga bom liipela!« Prav tako vpraša tudi ženina, ki odgovori podobno. Nato pop zaključi: »Ar sta si eden óvomi oblubila liibezen i zvestobo, naj vaj po etom tega blagoslovijo vsi bori s svojimi škiifkami. In nomine patre, to nej za sakše kvatre, to je za prt, vama pa za mrt. Abel!« Nato naložijo fantje bor na voz, navadno kar na prednji kolesi voza. K vozu pritrdijo vrv in tako vsi vlečejo bor iz gozda. Od tod je tudi glavni smisel običaja — bor vlečejo. Na boru sedi sneja, če pa vlečejo smreko (to je v tistih krajih, kjer ne rastejo bori), pa sedi na drevesu mladoženec. Med potjo uganjajo najrazličnejše norčije. Orožniki zapi- rajo ljudi v klonjo, ciganice prerokujejo iz kart, doktorji zdravijo, bos- iljak ponuja svoje blago itd. Na sredi poti pop v drugič okliče ženina in nevesto. Y tretjič pa je oklic v vasi, pred gostilno, zadružnim domom ali hišo, kjer bo gustiivanje. Tu je tudi na vršiti prizor ciganke z malim otrokom, ki ga je prinesla mladožencu in ga svarila, da se ne more poročiti, ker ima z njo otroka. Ta prizor, ki je vpleten že skoro v vseh boi'ovih gostiivanjih, je tudi vzrok, da mora pop ali pa sodnik razveljaviti zakon ženina z nevesto- borom. Vendar pa nato vse povabi na gostiivanje. Bor pa prodajo na dražbi. Začne se veselica, ki traja pozno v noč. Vsaka hiša v vasi je kaj napekla za to slavje. Največ je vrtankov, pogačic, krofelnov, pa tudi svinine ne manjka. Gostje plačajo le vino in meso, vse ostalo je zastonj. Gostija traja navadno do ranega jutra. V katoliških vaseh, tam kjer so imeli borovo gostuvanje na pustni torek, pa se je veselje, kot nam poroča Palko Gal,* ustavilo^ opolnoči, ker se je potem začel post. Ves ' Starišinstvo i zvačinstvo, Murska Sobota, 1929. ^ Palko Gal, Pust v Slovenjski Krajini, KMD 1952, str. 219. 140 Borovo gostuvanje papirnat nakit, ki so ga uporabljali pri borovem gostiivanju, znosijo na križpotje in ga zažgo. Godci odvijejo strune, plesalci si obrišejo podplate na čevljih. Pivci izpijejo pijačo in obrnejo vse kozarce in steklenice na mizo, češ, pijančevanje je končano. Vsi, ki so bili ta večer razoglavi, si morajo pokriti glavo. Kdor pa je nima s čim pokriti ali je noče, temu na glavo poveznejo škaf, kar je velika sramota. Posebnosti in spremembe Žal nam prostor ne dopušča, da bi lahko navedli vsaj nekaj variant običaja. Čeprav so osnovni obred in tudi glavne osebe, ki nastopajo v borovem gostuvanju, isti, ima vsaka vas za svoje borovo gostiivanje še svoje posebnosti in te so tudi tiste, ki privabljajo vsako leto znova na borova gostiivanja na tisoče ljudi. Morda so tudi prav te posebnosti, ta venomer živa in aktualnim dogodkom prilegajajoča se ljudska dramati- zacija vzrok, da se je običaj še do danes ohranil, oziroma, da je danes morda — čeprav že v spremenjeni obHki, še bolj živ, kot je bil nekoč. Izgubil pa je svoj osnovni smisel, ki je bil prav gotovo apotropejski, pa tudi že tistega kasnejšega, ki je pomenil sramotenje fantov in deklet, ki so se ženili, pa ostali samski. Iz zadnjih let poznamo celo že nekaj pri- merov, ko običaju botruje želja po čim večjem dobičku in pretiranem veseljačenju. Tudi izvajanje samega običaja je različno. Vzemimo za primer staro obredno obliko, da morajo za ženitev godni fantje in dekleta vleči iz gozda bor. Vse do pred nekaj leti so ga tudi res vlekli. V Vanči vasi so leta 1954 vlekle smreko posvalbice iz gozda vse do vasi. Na Cankovi so vlekli bor leta 1929 fantje in dekleta iz gozda v vas, leta 1955 pa že samo do ceste. V Brezovcih so ga leta 1954 kar v gozdu naložili na voz in ga s kravjo vprego pripeljali v vas, V Satahóvcih pa so pred leti bor že kar s traktorjem vlekli v vas. Tako novi čas spreminja prvotni običaj. V Selu (1940), v Fokovcih (1934) in Moravcih (1936), Vanči vasi (1954) je moral v gozdu ženin še poljubiti obredno drevo, šele potem je imel pravico do neveste, ki je zastopala bor. Ta obred, ki nedvomno spada v starejšo dobo, so na zadnjih borovih gostiivanjih že opustili. Prav tako le še redko igrajo po poroki borovo himno — staro kmečko ko- račnico. Prav tako nismo mogli pri vseh 60 borovih gostiivanjih, kolikor smo jih lahko popisali od leta 1921 naprej, zaslediti, da bi posvalbica po borovi poroki plesala s pletenikom, pač pa smo to lahko zvedeli le še iz starejših ustnih izročil. Pred 30, 40 leti je pri borovem gostiivanju sodelovalo še več raznih poklicev kot danes. Tako je bil na puconskih gostiivanjih tudi mesar, ki je ubijal pustno žival — bika. To pa je bila iz drugih področij dobro znana pustna kamela ali gambela, ki so jo tudi vključili v borovo gostii- vanje. V zadnjih letih pa o njej ni niti sledu več. Namesto nje so se pri- ključile v gostiivanje nove figure. Tako lahko vidimo na zadnjih borovih 141 Boris Kuiiar gostiivanjih tudi že številne mestne karnevalske maske. Razen ustaljenih oseb lahko zasledimo tudi coprnice, barona z baronico, lovca, dame, pal- čke, poštarje, generale, celo kavboje in vse mogoče druge karnevalske maske. Vsako leto prinese kakšno novo figuro. Tako smo videli na boro- vem gostiivanju leta 1964 v Salovcih celo miličnika-prometnika, ki sta ustavila sprevod in zahtevala prometnO' in sečno dovoljenje. Brez televi- zijskega sinemalca in radijskega reporterja pa tudi že ne more biti več borovega gostiivanja. Tako čas vpliva na star običaj in nadomešča stare atribute s povsem novimi, že kar preveč sodobnimi »obredi«. Tako smo lahko sedaj le še redko, morda le vsakih nekaj let priča res pristnemu borovemu gostiivanju. . Razprostranjenost običaja Govorimo o prekmurskem borovem gostiivanju, ker je v Sloveniji ta običaj doma le v tej pokrajini, oziroma le v dveh delih pokrajine, to je na Ravenskem in Goričkem, medtem ko ga Dolinsko, razen nekaj izjem, ne pozna. Toda običaj sega naprej, čez državno mejo, se nadaljuje skoraj v povsem isti inačici v vaseh Porabja, vse tja do Monoštra in še dlje na severovzhod na madžarsko ozemlje. Verjetno pa sega tudi še čez to mejo, toda o tem zaenkrat še nimamo poročil. Na severu se razprostira običaj na Gradiščanske in naprej na avstrijsko Štajersko. Južna meja običaja pa je reka Mura.'' V slovenskih vaseh Porabja imenujejo ta običaj tudi borovo gostuvanje. Madžari imajo zanj imena: tuskohiizas, torzsokhiizâs, fahuzâs, falakodalom, tréfaeskiivo, mókahazassag, gyâszmenet.' Gradi- ščanski Hrvatje pravijo običaju: vučenje jelve (navadno vlečejo jelko, večkrat pa tudi hrast, jelšo ali kako drugo zeleno drevo).' Nemci imajo za običaj ime: Blochziehen, Blochmanting, Blochlitag, Blochfest, Fa- schingfest Faschingsbelustigung in Fichenhochzeit. V vaseh Porabja, pa tudi na Gradiščanskem (kjer je izredno raz- prostranjen) je običaj povsem podoben prekmurskemu borovemu gostii- vanju. O tem se prepriča lahko vsak, kdor je prebral knjigo K. M. Kleira o vlečenju ploha. V svoji knjigi opisuje v glavnem vlečenje ploha le pri Nemcih v jugovzhodni Avstriji in predvsem še pri Nemcih na Gradi- ščanskem. Toda tudi med Hrvati na Gradiščanskem je bil ta običaj močno razprostranjen in je še danes živ. V dokaz tega naj navedem en sam odlomek iz pisma Antona Leopolda, hrvatskega književnika iz Fra- kanave na Gradiščanskem. »Jedan jur dugo postojeći običaj u Gradišču je, da se u fašinjku (po- klade) održavaju piri. Ako ali u tom času ni pira, onda se to kroz jedan 5 Za podatke o vlečenju ploha in pluga na avstrijskem stajerskeni sem dolžan posebno zahvalo vodji Etnografskega muzeja v Gradcu, dr. S. Waiterju. « K. M. K lier : Das Blochziehen, Eisenstadt, 1953. ' B. K u h a r , Borovo gostiivanje in podobni pustni običaji na Slovenskem, diplomska naloga. Filozofska fakulteta Ljubljana, 1956. 142 Borovo gostiivanje značajan običaj proslavi: u nekih seli se vuče kroz selo jedno korito, a drugde opet jedno veliko stablo, hrast ili jelva. Ljetos je bilo slučaj, da se u hrvatskom selu Dolnja Pulja nigdar nij ženio, zato se je onde predstavila priredba »Vučenje jelve«, ku je prire- dilo seosko ognjobransfko društvo . . .« In ves potek vučenja jelve je na las podoben prekmurskemu boro- vemu gostiivanju. Iste osebe, isti obredi, župnik s svojo pridigo in oklici, skratka vse, kot pri borovemu gostiivanju. A tudi skoraj po vsem avstrijskem Štajerskem še danes v vaseh, kjer ni bilo ob pustu nobenega ženitovanja, vlečejo ploh ali plug in v ta običaj vključujejo skoraj iste ženitovanjske običaje kot jih ima priklju- čeno borovo gostuvanje. Nastopa večina istih figur, kot v borovem gostiivanju. Razen med- veda sodelujejo pri vlečenju ploha še razne živalske maske. Med njimi je glavna maska petelin. Na avstrijskem Štajerskem edino ne poznajo več obrednega sekanja drevesa in vseh ostalih običajev v gozdu, ki jih izvajajo pri borovem gostiivanju. Tam vlečejo drevo fantje in dekleta samo skozi vas. Le en sam zapis smo lahko zasledili, da se je slavnost začela že v gozdu.* Spredaj vodi sprevod jahač na konju, za njim gredo pozvačini, nato ženin in nevesta ter ostali svatje, sledijo pa še vsi obrt- niki." Najbolj živ pa je ta običaj prav v južnih krajih avstrijske Štajer- ske, to je ob naši meji. Klier*" poroča, da so v nemški Radgoni vlekli fantje plug leta 1882. Isti avtor poroča tudi o vlečenju pluga v Halben- reinu, ki ga v svojih spominih omenja tudi najstarejši znani pop boro- vega gostiivanja v Prekmurju Franc Biikvič.** Podobnih podatkov bi lahko za vlečenje pluga ali ploha našteli za kraje na avstrijskem Štajer- skem ob naši meji še mnogo. Toda poskušajmo raje dognati, zakaj je ta običaj le v tako omejenem delu Prekmurja,. to je na Goričkem in Ravenskem. Zakaj ni prodrl tudi v vasi Dolinskega ali celo čez Muro. Dosedanja raziskovanja so pokazala, da lahko za vzrok navedemo več činiteljev od ekonomskih, geografskih do socialnih. Eden od pomembnih vzrokov je nedvomno velikost vasi. V večji vasi se namreč le redko primeri, da bi se v predpustu, v pomlad- nem času, ki je na kmetih določen za ženitev, nihče v vasi ne poročil. Zato so borova gostiivanja v večjih vaseh posebna redkost. V Puconcih je npr. minilo med zadnjim in predzadnjim borovim gostiivanjem 28 let, v Cernelavcih 23 let, v Zenkóvcih 27 let, v Martjanoih 18 let. V največ primerih pa pomenijo, da je bilo borovo gostiivanje morda le enkrat ali dvakrat v vsej zgodovini vasi. Drugi, nič manjši vzrok je velikost družine. Te so najmanjše v pro- testantskih vaseh. Ob tem pa se odpirajo zanimiva vprašanja, tako za 8 K, M. K lier, Das Blodhziehen. » Podatek dr. S. Walter, Gradec. 1« K. M. K 1 i e r , Le. *' B. Kuhar, terenski zapis. 143; Boris Kuiiar sociologa kot za etnologa. Na Dolinskem pa tudi na Ravenskem, kjer so večinoma naseljeni katoličani, imamo velike družine z 8, 10 in celo več otroki. V protestantskih vaseh na Goričkem (po predvojnem štetju je v Prekmurju 25.000 protestantov, od tega 1.000 kalvincev) pa najdemo že redko družino s tremi otroki. Tu je močno uveljavljen sistem dveh otrok, pri kalvincih pa celo sistem enega otroka. Dosti zemlje, malo otrok, najetje tuje delovne sile, večje blagostanje, to je v nekaj besedah zgoščena filozofija prekmurske protestantske družine. In kjer pri hiši ni otrok, se v teh vaseh češče zgodi, da ob pustu tudi ni ženitovanja, zato morajo imeti borovo gostuvanje. Od 60 borovih gostiivanj, kolikor smo jih doslej mogli zapisati, jih je bilo 35 v vaseh, kjer imajo prote- stanti večino, 15 pa v krajih, kjer je polovica ali manj prebivalcev pro- testantov. 10 gostiivanj pa je bilo v krajih, kjer so v glavnem katoličani. Da se borovo gostiivanje ni moglo uveljaviti v katoliških vaseh je bil temu vzrok tudi, da so posamezni duhovniki nasprotovali običaju z utemeljitvijo, da »profanira« zakrament zakona in da se preveč nor- čuje iz verskih obredov. Dokaz za to so nam poročila v lokalnem tisku. Tako poroča »Murska krajina«,da so leta 1937 imeli v Rakičanu že vse pripravljeno za borovo gostiivanje, nato pa se je vse razbilo, ker je bil župnik proti. Podobno je bilo na Tišini. Na Cankovi pa je župnik zahte- val, da so morali imeti leta 1937 na borovem gostiivanju ministra namesto psevdo župnika. Opredelitev običaja Borovo gostiivanje v Prekmurju lahko uvrstimo kot posebno varianto starega obredja vlečenja ploha ali drevesa, ki ga poznamo iz vse Evrope.^' Lahko tudi rečemo, da je ta varianta vlečenja ploha značilen panonski običaj, ker ga lahko zasledimo v skoraj povsem enaki obliki le v panonskem svetu in ob njegovem obrobju Avstrije, Madžarske in Ju- goslavije. V samem običaju se prepleta več stvari, na eni strani fantov- ščina in vaška skupnost s svojimi naravnimi zakoni in normami ter z željo po življenjskem obstoju, na drugi strani spet kmet s svojim poljem in vegetacijskimi obredi, žena s skrbjo za dom, nato pa še pustni in končno skoraj popolni ženitovanjski običaji. Za prekmursko borovo gostiivanje imamo na voljo zelo malo ali skorajda nič pisanih virov. Ti se v glavnem omejujejo le na nekaj skopih poročil v prekmurskem lokalnem tisku. Tako smo na primer pri pre- gledu vseh letnikov »Murske krajine« od leta 1921 naprej (ko je bilo objavljeno prvo poročilo o borovem gostiivanju v Puconcih) našli le še nekaj vabil in kratkih poročil o borovih gostiivanjih. Leta 1940 je v treh številkah prinesel mladi Prekmurec krajši opis borovega gostiiva- nja, ki ga je napisal borov pop Franc Biikvič in vsebuje v glavnem go- Murska Krajina, Murska Sobota, 14/2-1937. l'A. Haberlandt, Blochziehen, Taschenworterbuch der Volkskunde Osterreichs, Wien, 1952, str. 19. 144 v Mladoženec in meja na bcrooem i gostiivanju d Moravcih leta 1958 ' Borov pop, Petrovci 1961 Borovo gostuvanje vore popa pri tem običaju. Nato sledi še opis borovega gostuvanja v Selu, objavljen v Jutru 4. 3. 1941. Po osvoboditvi pa sem zasledil še več po- ročil v sliki in besedi v slovenskem tisku. Zaradi tega se je že ustalilo mnenje, da je bil ta običaj prvič izvajan v tej pokrajini v Puconcih leta 1921 in da ga je semkaj prinesel poznejši borov pop Franc Biikvič iz Murske Sobote. To je možakar piscu tega po- ročila tudi sam pripovedoval. Še kot mladenič je bil navzoč pri vlačenju ploha v Halbenreinu (1882)." Stara ustna izročila iz drugih krajev Prek- murja pa to demantirajo, prav tako pa tudi obstoj istega običaja med Slovenci onstran meje v Porabju. O tem nam poroča tudi Kolman Vakcs,*^ ki pravi, da je vlečenje ploha skupen običaj Madžarov, Sloven- cev in Nemcev v okraju Monošter. Sicer je res, da ni bilo pred borovim gostiivanjem v Puconcih dlje časa borovega gostiivanja v Prekmurju. V zapiskih ljudskih izročil pa zvemo, da so leta 1921 imeli v Puconcih precej sitnosti z izvedbo običaja. Le zelo stari ljudje so vedeli, kako mora potekati. Tako je bilo izvedeno borovo gostiivanje v Puconcih leta 1921 po navodilu starih domačinov in po nasvetu Franca Biikviča, ki je ta običaj videl v Halbenrainu. Ustna izročila iz drugih krajev pa povedo, da so imeli sicer zelo redka borova gostiivanja v Prekmurju že pred prv-o svetovno vojno in celo že v prejš- njem stoletju.*" Nad že omenjenim borovim gostiivanjem v Puooncih so biH pred- vsem starejši ljudje izredno navdušeni, saj so po dolgih letih spet lahko videli ta običaj. Zato zasledimo po puconskem borovem gostiivanju leta 1921 še več borovih gosttivanj v Prekmurju. Vse to pa nas navaja k domnevi, da je bil ta običaj med Prekmurci že pred letom 1921 in da z borovim gostiivanjem v Puconcih ni prišel iz avstrijske Štajerske, pač pa da so običaj morda le po dolgem času spet obnovdi. Kako dolgo pa borovo gostiivanje, tako kot je danes, živi med Prekmurci, bodo pokazala verjetno šele nadaljnja raziskovanja. Menim, da moramo, če hočemo poiskati pravi izvor borovega gostii- vanja, dati temu običaju širši, splošni okvir, ga preučiti in analizirati tudi v evropskem okviru. To pa zahteva še nadaljnje temeljite študije pri nas, zlasti še izven naših meja, kjer so se do danes ohranili povsem podobni običaji in kjer so na razpolago tudi še pisani viri. Ti segajo za vlečenje ploha celo v srednji vek, za vlečenje pluga in nekaterih obredij, ki jih danes najdemo tudi v borovem gostiivanju in njemu podobnih inačicah vlečenja ploha, drevesa ali pluga, pa celo tja na jamske slika- rije in nordijske bronaste dobe, o katerih nam poroča že Almgren.*' " O vlečenju ploha v Halbenreinu leta 1882 poroča tudi Klier v »Das Blochziehen«, str. 19. '5 K. V a k a C s , Etnographia, Budimpešta 1933. *" (O tem govorijo terenski zapisi B. Kuharja iz Velikih Moravoev, Ska- kovcev, Puževcev, Krajine in Gederovcev.) " A 1 m g r e n , Notrdische Felszeichnungen als religiose Urkunden, Irank- furt a. M. 1934. 10 Slovenski etnograf Boris Kuhar Indoevropski značaj običaja vlečenja pluga pa je naikazal že E. H. Me- yer^» in še nekaj raziskovalcev. In le v tem širokem okviru običaja lahko najde svoje pravo mesto tudi borovo gostiivanje. Nekaj pa lahko že danes za trdno povemo in sicer to, da borovo gostuvanje prav gotovo ni samo nemški običaj, kar mu danes tako radi nekateri pripisujejo. Borovemu gostiivanju moramo dati širši okvir in njegov izvor, vse spreminjanje običaja, vse vključevanje najrazličnejših običajev in obredij v prvobitni običaj vlečenja drevesa ali pluga temeljito preučiti. Le po tem bomo do- bili tudi pravi izvor in prvobitno podobo borovega gostiivanja v Prek- murju. Toda to bo zahtevailo še mnogo sistematičnega dela in študija in bo predmet posebne razprave. ; Literatura A 1 m g r e n , Nordisehe Felszeichnungen als religiose Urkunden, Frankfurt a. M. 1934. Borovo gostiivanje v Prekmurju. Tovariš, 21. III. 1952. Borovo gostuvanje Puoonci. Murska Krajina, U. 11.1925. Borovo gostiivanje v Martjancih in Mačkovcih. Murska Krajina, 3.111. 1935. Borovo gostuvanje Rakičan, Murska Krajina, 14. II. 1937. Borovo gostiivanje Bokrači. Murska Krajina, 27. II. 1938. Borovo gostiivanje Markišavci. Murska Krajina, 4. II. 1940. Borovo gostiivanje v Prekmurju. Tovariš, 21. III. 1952. Borovo gostiivanje v Prekmurju. Ljudska pravica, 2. II. 1954. Borovo gostuvanje v Nuskavi in Gornjih Slavečih. Kmečki glas, 12.11.1959. B ii k v i č Franc, Borovo gostiivanje. Mladi Prekmurec št. 5—6, 7—8, 9. Leta 1940. Die Osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, Wien 1819. D o r T e r, Tiroler Fasnacht 1949. Gal Palko, Pust v Slovenski krajini. Koledar Družbe sv. Mohorja 1952. G a 1 Palko, Pustni običaji v Slovenski krajini. Večer 2. II. 1951. G a 1 Palko, Naši pustni običaji. Večer 23. II. 1952. Gal Palko, Pustni običaji v Slovenski Krajini. Večer 2.II. 1951. Gavazzi Milovan, Karl M. K 1 i e r : Das Blochziehen. Slovenski etnograf 6—7, 1953/54. Geramb V., Brauchtum in Osterreich. Graz 1924. Karneval v Martjancih. Murska Krajina, 27. II. 1927. K lier Karel, Das Blochziehen. Zbirka: Burgenlandische Vorschungen. Eisenstadt 1953. Kuhar Boris, Borovo gostiivanje in podobni pustni običaji na Sloven- skem. Diplomska naloga. Fil. fak. Ljubljana 1956. Kuhar Boris, Borovo gostiivanje v Prekmurju. Slovenski poročevalec 22. II. 1955. Kuhar Boris, Terenski zapisi iz Prekmurja 1954—1964. K ii h a r Pista, Pri ljudeh onkraj Mure. Tedenska tribuna, 24. II. 1955. M a u č e C Jože, Zemlja in ljudstvo med Muro< in Rabo. Koledar Družbe sv. Mohorja 1955. E. H. Meyer, Indogermanische Pfliigebrauche, Ztschr. d. f. Vkde. XVI., 1904. Novak Vilko-Jože Man čec. Slovensko Porabje. Ljubljana 1945. '» E. H. Meyer, Indogermanische Pflugebrauche. Ztschr. d. Ver. f. Vkade. XVI, 1904. 146 Borovo gostüvanje Novak Vilko, Ljudska prehrana v Prekmurju. Ljubljana 1947. Novak Vilko, Pust v Slovenski krajini. Slovenec 1933, št. 47. Novak Vilko, Ljudsko življenje v Prekmurju. Pomurski vestnik 7. Vil. leta 1955. O narodni noši in obleki pozvačina. Življenje in Svet III, str. 751. Orel Boris, Slovenski ljudski običaji. Narodopisje Slovencev I. Ljubljana leta 1944. Pust v veri in vraži naših prednikov. Jutro, 24. II. 1941. Štrekelj Kairel, Slovenske narodne pesmi zv. III. Ljubljana. Turnšek Metod, Od morja do Triglava (Narodopisni zapiski iz stoven- skega obrobja). I.knj. Urb as Tončica, Pustni običaji na vzhodnem Slovensikem. 7 dni, 13.11. leta 1953. V Selu v Prekmurju so vlekli bor. Jutro, 4. III. 1941. Vučak Štefan, Opis borovega gostiivanja v Puooncih. Šolska kronika Osnovne šole Puoooici za leto' 1954/55. Zadravec Franc, Oris gledališkega življenja v Prekmurju. Pomuirski vestnik 7. VIL 1955. Zapiski etnografske ekipe, ki je raziskovala leta 1954 kraje v Prekmurju. Rokopis v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Z i m b u r g Heinrich, Der Pertchtenlauf in der Gastein. Wien 1947. Zusammenfassung DIE FOHRENHOCHZEIT IM WANDEL DER NEUEREN ZEIT Die Föhrenhochzeit stellt einen Faschingshrauch dar, bei dem sehr viele Mensclien beteiligt sind; zugleich bedeutet sie die massenhafteste und noch lebende Form des Volksspieles im slomenischen Volksgebiet. Der Brauch ist auf das Gebiet von Goričko und Ravensko im tJbermurgebiet an der österreichisch- ungarischen Grenze beschränkt. Falls in dieser Gegend in der Faschingszeit niemand geheiratet hat, müssen die ältesten Burschen und Mädchen im Dorf eine Föhre fällen und sie aus dem Wald ins Dorf ziehen. Dies geschieht ziemlich selten; in einzelnen Dörfern alle zehn Jahre oder gar nur einmal oder zmeimal in der Geschichte des Dorfes. Bei der Föhrenhochzeit machen 80 bis 250 Menschen mit, man kann sagen das ganze Dorf. Jeder von den Auftretenden hat seine Rolle und seine eigene Maske, die gemöhnlich nur aus einem entsprechenden Kostüm besteht und po- lichromiert ist. Doch dieses Maskieren stammt aus der jüngsten Vergangenlieit. Die michtigsten Figuren, die in der Föhrenhochzeit auftreten, sind Fseudop- farrer, Mesner, Braut und Bräutigam, Hochzeitsanführer und Hochzeitsan- führerin, Föhrenvater und Föhrenmutter, turbaš, Hochzeitslader, Brautfülirer und Brautführerin, Teufel, Feen, Gericht, eine harlekinische Figur — bohoc, Zigeuner mit dem Bären und fast alle Handmerker. Die Föhrenhochzeit findet zumeist am Faschingssonntag oder am Faschings- dienstag statt. Bevor man aus dem Dorf in den Wald zieht, hört man die Reden des Pfarrers oder des Ältesten, in denen die Auslegung der Gründe, die für die Föhrenhochzeit gang und gäbe sind, gegeben mird. Die Stätte, mo sich der Brauch abspielt, ist immer im Wald gelegen. Da geht es um langmierige, mehrere Stunden anhaltende Verhandlungen um die Braut-die Föhre. Das ist malirhaftig ein besonderes Volksschauspiel auf offener Naturszene. Eine Eigenheit der Föhrenhochzeit sind die Predigten des Pseudopfarrers, in denen all die Ereig- nisse, die im Dorf in den letzten Jahren zu verzeichnen maren, satirisch erläutert merden. Als die Föhre gefällt mird, mird sie auf den Wagen gestellt, oder aber werden auf den Baum Stricke befestigt, so dass die ältesten Burschen und 10* 147 Boris Kukar Mädchen die Föhre aus dem Wald ins Dorf zielten. Im Dorf mird dann die Hochzeit fortgesetzt. Obmohl der Brauch in den Grundzügen und auch die Hautpersonen fast in allen Dörfern dieselben sind, meist jedes Dorf in ihrer Föhrenhochzeit seine Eigenheiten auf. Vielleicht sind gerade diese Eigenheiten der Grund dafür, dass sich der Brauch bis zum heutigen Tage erhalten hat und dass er heute leben- diger ist, als das einst der Fall gewesen ist. Im grösseren Ausmass hat jedoch der Brauch sowohl seinen grundlegenden Sinn, der zweifellos apotropäischen Charakters war, als auch seine spätere Bedeutung, die mit der Beschämmung der Burschen und Mädchen, die gefreit, doch nich geheiratet haben, verloren. Der Verfasser führt zahlreiche Wandlungen, die der Brauch in der neuesten Zeit herengebracht hat und die die alten Attribute mit völlig neuen, gar zu sehr zeitgenössischen >->Kulten« ersetzte. Im slomenischen Volksgebiet ist der Brauch nur im Übermurgebiet beheima- tet. Doch die Föhrenhochzeit ist über die Staatsgrenze hinaus bezeugt und ist ftst in dergleichen Variante in den Dörfern des Raabgebiets, bis zum St. Gott- hard und meiter gegen den Nordosten zu finden; im Norden lebt der Brauch im Burgenland und in der Steiermark fort. In Ungarn sind für die Föhrenhochzeit folgende Bezeichnungen in Gebrauch: tusköhüzas, törzsökhüzäs, fahüzds, fala- kodalom, trefaesküvö, mökahäzassag, gyäszmenet; bei den Kroaten im Burgen- land: vučenje jelve, mährend die Deutschen die ähnliche Bräche Blochziehen, Blochmänting, Blöchlitag, Blochsest, Faschingfest, Faschingsbelustigung, Fich- tenhochzeit nennen. Für die Tatsache, dass sich der Brauch in derart begrenztem Bereich im Übermurgebiet erhalden hat, führt der Verfasser verschiedene Gründe an. Einer davon ist die Grösse des Dorfes, ein anderer die Zahl der Familienmitglieder, die in den evangelischen Dörfern, wo die Ein- und Zmeikinderfamilien vor- herrschen, die geringste ist und deshalb die Föhrenhochzeiten am zahlreichsten sind. Die Föhrenhochzeit im Übermurgebiet ist nach der Meinung des Verfasser als eine besondere Variante des Blockzeihens zu betrachten. Diese Variante ist ein charakteristischer panonnischer Brauch, der fast in dergleichen Form nur in der panonnischen Ebene und ihren Randgebieten in Österreich, Ungarn und Jugoslamien nachzumeisen ist. In dem Brauch verflechten sich mehrere Ele- mente: auf der eine Seite die Burschenschaft mit ihren Natur gesetzten und dem Wunsch nach dem Bestehen, auf der anderen Seite der Bauer mit seinen Vegeta- tionskulten, die Frau mit ihren Bemühungen fürs Heim und schliesslich die Faschings- und Hochzeitsbräuche. 148 MODULARNO OBLIKOVANJE LESENIH KOLES VPREŽNIH IN ROČNIH VOZIL V SLOVENIJI Tine Kurent Pri merski analizi šempetrskih spomenikov sta zibudila mojo po- zornost dva kanelirana stebra. Steber, visok osem in pol čevljev brez kapitela, spada k doslej še ne rekonstruirani edikuli in ima dvajset kanelir. Manjši, <^em čevljev visoki stebriček je del grobnice Priscinia- nov. Šestnajst žlebičkov je vanj vrezanih zavojnato. (Glej sliki 1 in 2.) Značilno za oba stebra je, da so razmerja med njunimi obsegi in premeri ter obsegi in številom kanelir (seveda če mere izrazimo z mnogokratniki neke rimske antropometrične enote) — praktično cela števila ali pre- prosto izrazljivi ulomki, kljub nastopu iracionalnega števila Jt. Karakteristični premer večjega stebra (slika i) znaša 4 pesti, kar je enako dva cela dve tretjini semisa (semis, ali polovični čevelj, je modu- larna enota tega stebra), ali 16 palcev. (Rimski merski sistem glej na slikah 3 in 4.) Ce izrazimo tudi obseg tega stebra v palcih, dobimo: Obod je kljub iracionalni vrednosti n izrazljio s celim mnogokrat- nikom palca z natančnostjo, ki je mnogo večja, kot jo sicer dopuščajo delovne tolerance kamnosekov. Ker je obod nažlebljen dvanajstkrat, pride na eno kaneliro 50" : 20 = 5/2", to pa je enako 10/3 d (d = digitus, prst). Od te širine pride na žlebič sam 7/3 d, 1 d pa je širok greben med obema žlebičema. Podobno je pri manjšem kaneliranem stebriču (glej sliko 2) : Ta stebrič ima 16 kanelir. Na vsako kaneliro pride torej 48 d : 16 = 3 d. Pri tem je žlebič širok 2 d, greben med žlebičema pa 1 d. 149 Tine Kurent Iz navedenih dveh primerov se da izluščiti pravilo, da so premeri kaneliranih stebrov, izraženi kot celi mnogokratniki neke modularne merske enote, standardizirani tako, da so tudi obsegi praktično enaki celim mnogokratnikom iste modularne enote. Celi modularni mnogokrat- niki, ki označujejo obseg, pa so števila, ki so istočasno mnogokratniki enega izmed števil 16, 20 ali 24. Antični stebri imajo namreč praviloma 16, 20 ali 24 kanelir. Medsebojno odvisnost števil, ki določajo premer, obseg in delitev obsega na 16, 20 ali 24 delov, lahko predstavimo grafično. Na diagramu (slika 5) mnogokratniki modularnih enot na abscisi označujejo premere, na ordinati pa obsege. (Ritem teh mnogokratnikov pojema po logaritmični skali zgolj zato, da bi diagram ne bil prevelik.) Posebej so označene funkcije X = mnogokratniki, ki določajo premer y = mnogokratniki, ki določajo obseg Na diagramu so vnesene vrednosti za oba kanelirana šempelrska stebra. Pomniti je treba to, da naravna števila, ki določajo ritem na abscisi in ordinati, pomenijo samo mnogokratnike neke modularne enote, ki je lahko katerakoli antropometrična merska enota. Tako je modul pri oblikovanju prereza večjega stebra enak enemu palcu, modul pri obliko- vanju prereza manjšega stebra pa meri 1 prst. SI. 1. Kameliran steber, sestavni element oelilce, doslej še ne rekonstruirane edikule iz Šempetra. — Karakteristični premer stebra meri 16 rimskih palcev (uncia), obod pa praktično 50". Natančnost razmerja med premerom in obodom, izraženim s celimi mnogokratniki palca, je tukaj mnogo večja, kot to dovolju- jejo kamnoseške tolerance. Ker ima steber 20 kanelur, pride na vsako Va" loka. ali izraženo v prstih (digitus) ^"kd. Zleb sam je širok '/3 rf, greben pa 1 d Fig. 1. Kannelierte Säule, Bestandteil einer grossen, bis jetzt noch nicht rekon- struierten Edikula in Šempeter. — Der charakteristische Durchmesser der Säule beträgt 16 römische Zolle (uncia), der Umfang aber praktisch 50". Das genaue Verhältnis zwischen Durchmesser und Umfang, ausgedrückt mit ganzen Vielfachen des Zolls, ist hier viel grösser, als es die Steinmetztoleranzen erlau- ben. Da die Säule 20 Kanelieren hat, entfällt auf jede -'1^" des Bogens, bzm. ausgedrückt in Fingern (digitus) ^"kd. Die Rinne selbst ist 'Ud. breit, der Grat- aber 1 d 150 Tine Kurent SI. 2. Kaneliran steber, del grobnice Priscinianoo iz Sempetrske nekropole. — Karakteristični premer stebra meri 15 prstov (digitus), obod pa praktično 48 d. Število 48 je deljivo s 17, tako da je kanelura široka 5 d. Od tega pride 1 d na greben med žlebičema, 2 d pa na zlebič sam Fig. 2. Kannelierte Säule, Teil des Grabmals der Prisciniani in der Nekropole von Šempeter. — Der charakteristische Durchmesser der Säule beträgt 15 tin- ger (digitus), der Umfang aber praktisch 48 d. Die Zahl 48 ist teilbar durch 16, so dass die Kanneliere 3 d breit ist. Davon entfällt 1 d auf den Grat zwischen den Rinnen, auf die Rine selbst aber 2 d Izbor primernih modularnih mnogokratnikov za premere stebrov je merska standardizacija. Smiselnost modulannega oblikovanja krožnic, ki jih je treba deliti na neko število manjših delov, je v poenostavljanju od- merjanja. Mojster, ki je oblikoval steber, je odmerjal preproste, lahko iz- razljive mere, ne da bi moral računati z iracionalnim številom Jt. V tej poenostavitvi dela s standardnimi merami se kaže praktična vrednost modularne komponbilnosti antropometričnih merskih enot. 152 Modularno oblikovanje lesenih koles vprežnih in ročnih vozil v Sloveniji SI. 3. Rimski merski sistem. — Grafična in aritmetična razmerja posameznih, antropometričnih enot. (List iz doktorske disertacije Milice Detoni — MODU- LARNA REKONSTRUKCIJA EMONE.) Fig. 3. Das römische Masssystem. — Graphische und arithmetische Verhaltnisse der einzelnen anthropometrischen Einheiten. (Blatt aus der Doktordissertation der Milica Detoni — MODULARNA REKONSTRUKCIJA EMONE.) SI. 4. Detajlna delitev rimskega čevlja Fig. 4. Detaillierte Einteilung des römi- sches Schuhs 153 Tine Kurent SI. 5. Diagram merskih razmerij med obsegom, premerom in lokom na območju kanelure za doa kanelirana stebra pri šempetrskih edikulah. — V vodoravni smeri so naneseni mnogokratniki neke antropometrične enote za premer, d navpični pa za obseg. Profil stebra grobnice Priscinianoo je izrazljiv v prstih, profil drugega stebra pa v palcih Fig. 3. Diagramm der Zahlenverhältnisse zwischen Umfang, Durchmesser und Bogen auf dem Gebiete einer Kanneliere für zwei kannelierte Säulen bei den Edikulen von Šempeter. — In horizontaler Richtung sind die Vielfachen einer anthropometrischen Einheit für den Durchmesser ausgetragen, in vertikaler aber für den Umfang. Das Profil der Säule des Grabmals der Prisciniani ist ausgedrückt in Fingern, das Profil der anderen Säule aber in Zollen Antropometrika je pri nas na splošno pozabljena, vendar je v odmi- rajoči kolesarski obrti meter še zdaj ni spodrinil. Kolarji še danes merijo s oolami. (1 dunajska cola = 31,6 cm. Glej sliko 6.) Problem delitve krožnice na enake dele je isti pri kaneliranih ste- brih pot pri kolesih. Premere pri kolesih naših lesenih vozil, izražene v 154 Modularno oblikovanje lesenih koles vprežnih in ročnih vozil v Sloveniji SI. 6. Merska analiza prednjega in zadnjega kolesa pri ročnem vozičku. — Karakteristični premer je 11" za prednje in 16" za zadnje kolo, obseg pa J4''lz" 50". Glege na to, da ima prvo kolo 8, drugo pa 10 prečk (špic), je karakteristična dolžina ločnega obsega 4%" ali 5" Fig. 6. Analyse der Masse des Vorder- und Hinterrades beim Handmagen. — Der charakteristische Durchmesser beträgt 11" für das Vorderrad und 16" für das Hinterrad, der Umfang aber J4-U" und 50". Mit Rücksicht darauf, dass das Vorderrad 8, das Hinterrad aber 10 Speichen hat, ist die charakteristische Länge des Bogenabschnittes 4%" bzm. 5" dunajskih palcih, je ugotovil moj študent abs. arch. Franc Možek pri svojem stricu, mojstru Maksu Galetu, ki je kolar na Škofljici. Možkov ded je kolaril na Turjaku. Ce vzamemo velikost palca za modul, je mogoče kolesom, katerih modularni premer je znan, določiti obseg, ki je mnogokratnik modula. Ta je pri naših kolesih deljiv z 8, ali z 10, ali z 12, ali s 14. Po toliko prečk (»špic«) je namreč pri naših tradicionalnih kolesih. Analogno kot z notranjimi premeri platišč je tudi s premeri pesta. Analiziral sem kolesa 12 različnih lesenih vprežnih in ročnih vozil, ki so še v rabi v Sloveniji. Ta kolesa so SI. 7. Kolo samokolnice. — Karakteristični premer znaša 12", obseg 3?H", osmina obsega pa meri 4^/3" Fig. 7. Rad des Schieb karr ens. — Der charakteristische Durchmesser beträgt 12", der Umfang JFVs", Vs des Umfangs aber 4^k" 155 Tine Kurent SI. 8. >Kulca imajo dve enaki kolesi. — Karakteristični premer znaša 19/^", obseg 61%", desetina obsega pa 6y»" Fig. 8. Die Karren »Kulca« haben zmei gleichgrosse Räder. — Der charakteristi- sche Durchmesser beträgt 19% , der Umfang 61%", das Zehntel des Umfangs aber ćVs" — prednje in zadnje kolo ročnega vozička; — kolo pri samokolnici; — kolo vozila, ki se imenuje »kulca«; — kolo pri Potočnikovem ročnem vozičku; — prednje in zadnje kolo lahkega furmanskega voza; — prednje in zadnje kolo težkega parizarja; — prednje in zadnje kolo volovskega voza; — prednje in zadnje kolo težkega furmanskega voza; — kolo pri kočiji; — prednje in zadnje kolo srednjega parizarja; — prednje in zadnje kolo pri samčku; — prednje in zadnje kolo pri zapravljivčku. Skupno torej 20 različnih koles. SI. 9. Potočnikov ročni voziček ima par koles, ki imajo isti karakteristični pre- mer kot zadnje kolo težkega parizarja. — Karakteristični premer znaša 28", obseg 88", dvanajstina obsega pa ?%" Fig. 9. ^Potočniks€ Handwagen hat ein Paar Räder, die denselben charalcteristi- schen Durchmesser haben mie das Hinterrad des schweren Parisermagens. — Der charakteristische Durchmesser beträgt 28", der Urnfang 88", das Zwölftel des Umfangs aber 7%" 156 Modularno oblikovanje lesenih koles vprežnih in ročnih vozil v Sloveniji SI. 10. Prednje in zadnje kolo lahkega furmanskega voza. — Karakteristični premer znaša 2OV2" pri prednjem in 27" pri zadnjem kolesu, obseg 64/4" oziroma 84"; desetina obsega pri proem kolesu meri 6}i", dvanajstina obsega pri zadnjem kolesu pa 7" Fig. 10. Vorder- und Hinterrad des leichten Lastmagens. — Der charakteristische Durchmesser beträgt 20%" beim Vorderrad und 27" beim Hinterrad, der Umfang 64'A" bzm. 84"; das Zehntel des Umfangs beim Vorderrad beträgt 6%^', das Zmölftel des Umfangs beim Hinterrad aber 7" Sl. 11. Prednje in zadnje kolo težkega parizarja. — Karakteristični premer znaša 22" pri proem in 28" pri zadnjem kolesu, obsega merita 70" in 88"; desetina obsega pri proem je 7", dvanajstina obsega pri zadnjem kolesu pa 7%" Fig. 11. Vorder- und Hinterrad des schmeren Parisermagens. — Der charalcteri- stische Durchmesser beim Vorderrad beträgt 22", beim Hinterrad 28", der Um- fang beträgt 70" bzm. 88"; das Zehntel des Umfangs beim Vorderrad beträgt ?", das Zmölftel des Umfangs beim Hinterrad aber 7%" 157 Tine Kurent SI. 12. Prednje in zadnje kolo volovskega voza. — Karakteristična premera merita 19" in 25", obsega pa 60" in 78". Desetina obsega pri prvem kolesu meri 6", dvanajstina obsega pri zadnjem kolesu pa 6Vi" Fig. 12. Vorder- und Hinterrad des Octisenmagens. — Die charakteristisctien Durchmesser betragen 19" bzm. 25", die Umfange aber 60" bzm. 78". Das Zehn- tel des Umfangs beim Vorderrad beträgt 6", das Zmölftel des Umfangs beim Hinterrad aber 6%" Sl. 13. Prednje in zadnje kolo težkega furmanskega voza. — Karakteristični premer znaša 21%" pri prvem in 28%" pri zadnjem kolesu; obseg znaša 67%" in 90". Desetina obsega prvega kolesa meri 6Vi", dvanajstina obsega zadnjega kolesa 7%" Fig. 13. Vorder- und Hinterrad des schmeren Lastmagens. — Der charakteri- stische Durchmesser beträgt 21%" beim Vorderrad, 28%" beim Hinterrad; der Umfang beträgt 67Y2" bzm. 90". Das Zehntel des Umfangs beim Vorderrad be- trägt 6%", das Zmölftel des Umfangs beim Hinterrad aber 7%" 158 Modularno oblikovanje lesenin koles vprežnih in ročnih vo/il v Sloveniji Sl. 14. Prednja in zadnja kolesa pri kočiji so enaka. — Karakteristični premer znaša 56", obseg 112", štirinajstina pa 8" Fig. 14. Vorder- und Hinterrad der Kutsche sind gteichgross. — Der charakteri- stische Durchmesser beträgt 36", der Umfang 112", das Vierzehntel des Umfangs aber 8" Mere v oolah, ki določajo premere, obsege im segmente obsegov naših vozil, so že dolgo v rabi, ne da bi se spreminjale. Kolesa so vrh tega lepa. Gre torej za zelo dobro izbrane standardne mere. Odnosi med premeri, obsegi in segmenti obsegov so pri vseh teh vozilih modularno vsklajeni. Preprosta števila modularnih mnogokot- nikov pomenijo preprosto določanje posameznih mer. V tej preprostosti je smiselnost in tudoživost modularnih standardov za oblikovanje koles naših tradicionalnih vozil. SI. 15. Prednje in zadnje kolo srednjega parizarja. — Karakteristični premer znaša 21%" pri proem in 27" pri zadnjem kolesu, obseg pa 67%" in 84". Desetina obsega pri prvem kolesu meri 6%", dvanajstina obsega pri zadnjem kolesu pa 7" Fig. 15. Vorder- und Hinterrad des mittelschmeren Parisermagens. — Der cha- rakteristische Durchmesser beträgt 21%" beim Vorderrad, 27" beim Hinterrad, der Umfang aber 67%" bzm. 84". Das Zehntel des Umfangs beim Vorderrad beträgt 6%", das Zmölftel des Umfangs beim Hinterrad aber 7" 159 Tine Kurent Sl. 16. Prednje in zadnje kolo pri samčku. — Karakteristični premer znaša 20" pri prvem kolesu, pri zadnjem pa 26". Obsega sta 62V2" in 81". Desetina obsega pri prvem kolesu je 6K", dvanajstina obsega pri zadnjem kolesu 6%" Fig. 16. Vorder- und Hinterrad des Einspänners. — Der charakteristische Durch- messer beträgt 20" beim Vorderrad, 26" beim Hinterrad. Der Umfang beträgt 62V2" bzm. 81". Das Zehntel des Umfangs beim Vorderrad beträgt 6%", das Zmölftel des Umfangs beim Hinterrad aber 6%" Sl. 1?. Prednje in zadnje kolo pri zapravljivčku. — Karakteristični premer znaša 19" pri prvem in 27" pri zadnjem kolesu, obsega pa 60" in 84". Desetina obsega pri prvem kolesu je 6", dvanajstina obsega pri zadnjem kolesu 7" Fig. 17. Vorder- und Hinterrad des Kutschiermagens. — Der charakteristische Durchmesser beträgt 19" beim Vorderrad und 27" beim Hinterrad, der Umfang aber 60" bzm. 84". Das Zehntel des Umfangs beim Vorderrad beträgt 6", das Zmölftel des Umfangs beim Hinterrad aber 6%" 160 Modularno oblikovanje lesenih koles vprežnih in ročnih vozil v Sloveniji Metoda modularnega vsklajevanja mer pri kompoziciji je bila ne- kdaj osnova oblikovanja. Propadati pa je pričela v baroku, ko se je po- zornost oblikovalca začela odvračati od konstrukcije in se usmerjati k dekoraciji lupine. Se večji udarec je zadelo modularni koordinaciji to, Sl. 18. Dunajski merski sistem. — Gra- fična in aritmetična predstava posame- znih merskih enot. Dunajska antropo- metrika je veljala od 1. jan. 1876, z za- konom pa je bila prepovedana 1920. leta. Vendar je še v rabi pri kolar jih, ravno zaradi preprostih in komponibilnih stan- dardnih mer Fig. 18. Das Wiener Masssystem. — Gra- phische und arithmetische Darstellung der verschiedenen Masseinheiten. Die Wiener Anthropometrik blieb in Gel- tung bis zum 1.1.1876, mit Gesetz aber murde sie i. J. 1920 verboten. Trotzdem ist sie noch bei den Wagnern in Ge- brauch, eben wegen der Einfachheit und Komponibilität der Standardmasse da se je uveljavil industrijski način izdelovanja gradbenih elementov. Predindustrijska izdelava je oblikovala gradbene elemente zato, da bi z njimi gradili. Zato so gradbeini elementi takrat še lahko bili mersko vsklajeni za skupni cilj: kompozicijo. Industrija pa izdeluje predvsem zato, da s svojim izdelkom doseže dobiček. Pri tem ji je vseeno, kaj izdela, da je le dobiček optimalen. Tako so pričeli nastopati na trgu tekmujoči merski različki gradbenih elementov, ki niso več bili uglašeni za sikupni cilj, kompozicijo. Delno je potem propad modularne koordina- cije v Evropi pospešila tudi uvedba nestrukturnega metra namesto kom- ponibilne antropometrike. Tako je modularna koordinacija v prvi polovici našega stoletja skoraj izginila, razen pri velikih mojstrih arhitekture, kot so August Perret, Le Corbuser, Gropius, Mies van der Rohe, Frank Lloyd Wright. Po drugi svetovni vojni se ta metoda spet uveljavlja, predvsem po za- slugi organizacij, kot so v Evropi Modular Society (London) in Interna- tional Modular Group (Kopenhagen). u Slovenski etnograf 161 Tine Kurent Sl. 19. Diagram odnosov med premeri in racionalnimi aproksimacijami obsegov in ločnih odsekov (osmina, desetina, dvanajstina ali štirinajstina) pri lesenih kolesih tradicionalnih vprežnih in ročnih vozil na Slovenskem. — V vodoravni smeri so naneseni premeri pest in karakteristični premeri platišč v mnogo- kratnikih dunajskih palcev. V navpični smeri so naneseni obsegi v palcih. Ker imajo naša kolesa po 8, 10, 12 ali 14 prečk (špic), so nakazane še osmine, de- setine, dvanajstine in štirinajstine obsegov Fig. 19. Diagramm der Verhältnisse zmischen den Durchmessern und den ratio- nalen Approximationen der Umfange und der Bogenabschnitte (Achtel, Zehntel, Zmölftel bzm. Vierzehntel) bei den hölzernen Rädern der traditionellen Gespann^ und Handmagen in Slovenien. — In horizontaler Richtung sind die Durchmesser der Felgen und die charakteristischen Durchmesser der Naben in Vielfachen der Wiener Zolle aufgetragen. In vertikaler Richtung sind die Umfange in Zollen aufgetragen. Da unsere Räder 8, 10, 12 oder 14 Speichen haben, sind noch die Achtel, Zehntel, Zmölftel und Vierzehntel der Umfange angegeben 162 SI, 20. Kolarski mojster Maks Gale s Škofljice pri delu Fig. 20. Der Wagner Maks Gale aus Škofljica bel der Arbeit Tine Kurent Ravno zaradi zamiranja modularne koordinacije v polpretekli dobi je kontinuiteta modularnega vsklajevanja mer pri krožnicah toliko bolj zanimiva. Princip modularnega oblikovanja krožnic velja že nekaj tisoč- letij : od kaneliranih stebrov do lesenih koles vozil, ki so še danes v rabi. Nekaj podobnega kot pri krožnicah bi se dalo verjetno ugotoviti tudi pri eliptičnih kompozicijah, kot so eliptične rimske arene, košarasti oboki in loki in sodi eliptičnega prereza. Kolarstvo in sodarstvo sta področji oblikovanja, ki ju je industrija še najmanj prizadela. Zato so se tu stari principi oblikovanja in stari merski standardi še ohranili. Pri sodobnih načinih izdelave, ko na primer avtomobilsko kolo lahko stisnemo iz enega kosa, ali ulijemo container izcéla, metoda mo- dularnega oblikovanja krožnic nima več svojega raison d'etre. Pač pa bo njen pomen ostal neokrnjen pri oblikovanju vseh sestavljenih (= kom- poniranih) krožnih elementov. SEZNAM SLIK 1. Kaneliran steber — sestavni element velike, doslej še ne rekonstruirane edi- kule iz Šempetra. 2. Kaneliran steber — del grobnice Priscinianov iz šempetrske nekropole;. 3. Rimski merski sistem. Grafična in aritmetična razmerja posameznih antro- >>ometričnih enot. (List iz doktorske disertacije Milice Detoni — MODU- LARNA REKONSTRUKCIJA EMONE.) 4. Detajlna delitev rimskega čevlja. 5. Diagram racionalnih aproksimacij premerov, obsegov in segmentov (1/16, 1/20, 1/24) kaneliranih antičnih stebrov. ^ 6. Merska analiza prednjega in zadnjega kolesa ročnega vozička. 7. Kolo samokolnice. 8. »Kulca« imajo dve enaki kolesi. 9. Potočnikov ročni voziček ima par koles z notranjim premerom, ki je isti kot pri zadnjem kolesu težkega parizarja. To kolo je Potočniku verjetno bilo za merski vzorec. 10. Prednje in zadnje kolo lahkega furmanskega voza. 11. Prednje in zadnje kolo težkega parizarja. 12. Prednje in zadnje kolo volovskega voza. 13. Prednje in zadnje kolo težkega furmanskega voza. 14. Prednja in zadnja kolesa pri kočiji soi enaka. 15. Prednje in zadnje kolo srednjega parizarja. 16. Prednje in zadnje kolo pri samčku. 17. Prednje in zadnje kolo pri zapravljivčku. 18. Dunajski merski sistem. Grafična in aritmetična primerjava posameznih merskih enot. 19. Diagram odnosov med premeri in racionalnimi aproksimacijami obsegov in krožnih segmentov (1/8, 1/10, 1/12) pri lesenih kolesih tradicionalnih vprež- nih in ročnih vozil na Slovenskem. 20. Kolarski mojster Maks Gale s Škofljice pri delu. 164 Modularno oblikovanje lesenih koles vprežnih in ročnih vozil v Sloveniji Zusammenfassung MODULARE FORMUNG DER HÖLZERNEN RÄDER BEI DEN GESPANN- UND HANDWAGEN IN SLOVENIEN Die Analyse der Masse der kannelierten römischen Säulen bei den Edikulen in Sempeter hat gezeigt, dass die Durchmesser und Umfange der Säulen somie die Breite der Kannelieren mit ganzen Vielfachen einer der römischen anthro- pometrischen Einheiten ausgedrückt merden konnten. Diese Feststellung ist interessant, da man wegen der irrationalen Zahl n, melche das Verhältnis zmi- schen Durchmesser und Umfang bestimmt, ziemlich komplizierte Dezimalmasse ermarten konnte. Augenscheinlich haben die Römer für die Dimensionierung der Durchmesser solche Vielfache ihrer Masseinheiten ausgemählt, melche vermehrt mit Jt praktisch mieder Masse, die sich mit ganzen Zahlen ausdrücken lassen, ergaben. Ausserdem war dieses Mass das Vielfache der Zahlen 16, 20 oder 24, je nach der Zahl der Kannelieren. Dieses Beispiel von Komponibilität im Rahmen der Anthropometrik gab mir die Anregung zur Untersuchung der Verhältnisse zmischen den Massen der liölzernen Räder unserer traditionellen Wagen, die ntch Wiener Antliropome- trik dimensioniert sind. Bei den Rädern, mo Reif durch den Rhythmus der Speichen eingeteilt ist, ist das Problem der Komponibilität dasselbe wie bei der kannelierten Säule. Der Durchmesser des Rades, sein Umfang und die Eintei- lung des Umfanges in Bogenabschnitte, wie sie die Speichen bilden, sind bei unseren traditionallen Rädern mit ganzen oder einfachen Bruchvielfachen des Zolls (Wiener Zolls) ausgedrückt. Das bedeutet für einfachen Wagner grosse Vereinfachung: Einfache Masse sind leicht zu merken, das Ausrechnen der Umfange und Bogenabschnitte auf mehrere Dezimalstellen märe aber zuviel verlangt. Wegen der überlegten Einfachheit der Verhältnisse zmischen Durchmesser, Umfang und Bogenabschnitt ist der Massstandard in der Wiener Anthropo^- metrik bis heute erhalten geblieben. Die Wagner messen noch immer nach Zol- len, obmohl der Meter auf den anderen Gebieten die Anthropometrik bei uns schon längst verdrängt hat. Das Problem der richtigen Ausmahl der Masse gehört in das Gebiet der modularen Koordination. Diese Methode, mit der sie in vergangenen Zeiten die Masse koordinierten, ist seit dem Auftreten der Industrialisierung, die bei der erhöhten Produktion begann neue Massvarianten einzuführen, und seit der Einführung des Meters beinahe ausgestorben. Heute versuchen mir sie mieder zu beleben, besonders als Grundlage für die Massstandardisierung der indu- striellen Vorfabrikate, deren Masse noch nicht koordiniert sind. Von diesem Standpunkt aus ist das Beispiel der Standardisierung der Durchmesser auf diese Weise, dass der Umfang praktisch mieder eine ganze (oder beinahe ganze) Zahl ergibt, noch heute interessant. 165 O NOSIVCIH SLOVENSKIH ŠEMSKIH OBIČAJEV Niko Kuret Maska je bila od nekdaj izključena pravica moškega^ in si jo je pri- lastil že paleolitski lovec. Zadružni v tajne zveze so maskirani moški izoblikovali mitična obredja, katerih ostanki so današnji šemski običaji. Tajne moške zveze so spoznavali narodoslovci najprej med pri- mitivnimi ljudstvi izvenevropskih celin.^ Šele natančnejši študij antike in germanskih starožitnosti jih je začel odkrivati tudi na evropskih tleh.' Danes vidimo v moških zvezah sociološki fenomen, ki so ga na začetku svoje razvojne poti poznala vsa ljudstva sveta. Člani moških zvez so gojili kult mrtvih. Maskirani so opuščali svojo individualnost ter reinkarnirali prednike.* Postali so mitično-obredne ' Mircea Eliade je to dejstvo ponazoril z duhovito antitezo : moški se semi, ženska se razgalja. »La forza magiooreligiosa della donna e vertigino- samente accresciuta dalla nudita rituale. La pdii completa epifania della Grande Madre e appunto la nudita... L'uomo invece aumenta le sue possibilita magioo- religiose proprio dissimulando il volto e camuffando il corpo...« (Enciclopedia Universale dell'Arte VITI. Venezia-Roma 1963, p. b. Maschera, pogl. Le origni mitico-rituali, stolpca 877—878. Prim. s tem obredno oranje v Rusiji s plugom, ki ga vlečejo gola dekleta (J. Norden, Der Brauch des Umpfliigens im Russ- land, v: Illustrierte Zeitung 92, Leipzig 1889, 15.6., str. 615)! 2 Prim. znano delo L. Frobeniusa, Masken und Geheimbunde Afrikas. Halle 1898 (= Acta novae academiae caesareae Leopoldino-Carolinae germani- cae naturae curiosorum. Bd. 74, Nr. 1—4, 1—278). ' Veroslovne osnove je pokazal H. U s e n e r 1893 na 42. sestanku nemških filologov na Dunaju, gl. Vortrage und Aufsatze. Leipzig 1907, 103 si. 1'unda- mentalno ostaja delo H. Schurtza Altersklassen und Mannerbiinde, eine Darstellung der Grundformen der Gesellschaft. Berlin 1902. Iz germanistične šole prof. Mucha na Dunaju je izšla Lily W e i s e r, ki je objavila delo Alt- germanische Jiinglingsweihen und Mannerbiinde. Biihl/Baden 1927 (= Bausteine zur Religionswissenschaft und Volkskunde, 1). Nekatere njene formulacije so problematične! Nadaljevali so: Otto Ho fier, Kultische Geheimbunde der Germanen I. Frankfurt/Main 1935 (nedokončano); Richard Wolfram, Schwert- tanz und Mamnerbund. Kassiel 1956 si. (nedokončano) in isti, Mannerbiinde in Rumânien, v: Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien LXIV. Wien 1934, 112 si; k temu še: Alexander Slawik, Kultische Geheimbunde der Japaner. Eine vergleichende Studie. Wien 1936 (= Wiener Beitrâge zur Kulturgeschichte und Linguistik, 4). — Prim. tudi: F. Behn, Vorgeschichtliches Maskenbrauchtum, v: Berichte iiber die Verhandlungen der Sachsischen Aka- demie der Wissenschaften zu Leipzig. Philol.-histor. Klasse 102. Berlin 1955. * O tem gl. že pred 30 leti Karl Meuli, Maske, Maskereien, v: Handwor- terbuch des deutschen Aberglaubens V. Berlin und Leipzig 1935, stolpci 1744 167 Niko Kuret osebe, asiimibrane mitičnemu Predniku, začetniku rodu, ki je prvi spoznal smrt, prvi postal »nekdo drug«. V zboru maskirancev je Prednik — ma- skiran med maskiranci — na mistični način obnovil, »zaigral« bajko o tem ter uvedel godne, dozorele mlade moške v skrivnost smrti in živ- ljenja (inioiacija). Vsako leto ob določenih časih, periodično, so se raj- niki vračali na svet in vsakokrat se je obredje ponavljalo.'^ Razkroju starega verstva in z njim zvezani izvotlitvi mitičnih obre- dij sledi seveda razkroj tajnih moških zvez v njihovi prvotni obliki in zasnovi. Malo ali ničesar ne vemo, kako je ta razkroj potekal v Evropi. Očitno pa je, da so — porojene najbrž iz drugih potreb in okoliščin — na mesto moških družb stopile družbe mladeničev. Mitično-obredne naloge teh družb so nejasne. Drži pa, da so prevzele nekaj dediščine moških zvez, med njo predvsem — maske in maskira- nje.^ Verjetno je tudi, da so se stara obredja prav med mladino ob raz- kroju verstva iz prvotne liturgične resnosti sprevrgla v burlesknost.' Res je tudi, da se je jedro starih verovanj trdoživo ohranilo do da- našnjih dni. Fantovske družbe so torej v Evropi skozi stoletja, če ne tisočletja ohranile arhaično izročilo,* kakor so ga dedovali rodovi moških od pa- leolitika dalje. Ohranile so nam osnovne tipe mask: živalsko ali zoo- morfno masko iz paleolitika, antropomorfno masko iz neolitika in po- znejših dob, zraven pa so sprejemale nove prvine, nove oblike in spre- membe, ki so jih prinašali časi od srednjega veka dalje. Tako smo tudi Slovenci — da ne govorimo o drugi Evropi — tja do prve svetovne vojne imeli bogato zakladnico šemskih likov in obredij, le da se tako rekoč nihče ni brigal zanjo. To, kar je mogla pokazati letos (1963) razstava slovenskih ljudskih mask v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljub- ljani," je samo odblesk neikdanjega bogastva. . do 1852. — V sklepnem odstavku poudarja, da maskiranih likov rajnikov sicer ne moremo enačiti z M a n n h a r d t o v i m i »vegitacijskimi demoni«, da pa so se brez dvoma številna numina te vršite spojila z maskiranimi Mki rajnikov. 5 Prim. Eliade, n. d., stolpca 879—880. " M e u 1 i, n. d., stolpec 1818 si. To opažamo v območju grško-rimskega verstva pod konec antike (gl. II. R e i C h , Der Mimus. Berlin 1903). Tudi pri nas je Pustov pokop priložnost za persifliranje cerkvenih pogrebnih obredov. Zaradi tega je Friderik Baraga kot kaplan v Metliki leta 1829 izzval mučen incident (j. Navratil, LMS 1890, 55). * Zlasti izrazito v Svici, kjer so bile tudi najtemeljiteje obdelane: Gian C a d u f f , Die Knabenschaften Graubiindens. Eine voilkskundlich-kulturhisto- rische Studie. Chur b. 1. (1932). — Pri! nas se je dotaknil (vzhodnoštajerskih) fantovščin med prvimi Josip Karba, Narodne šege, v: Slovenske večernioe 45 (Celovec 1891) 93 si. Podobno tudi: Vid H ab j an i č, Frjanovo, v: ZN20 9 (Zagreb 1904) 145 si. — Inštitut za slovensko narodopisje SAZU v Ljubljani je posvetil svojo vprašalnioo št. 8 (1961) »fantovsiki vaški skupnosti«. Odziv nanjo je bil pičel, vsebinsko pa dovolj bogat. Delo kliče po nadaljevanju. ' Prim vodnik po razstavi: Slovenske ljudske maske. Razstava v Sloven- skem etnografskem muzeju v Ljubljani. Ljubljana 1963 (cikl.). 168 VI z razstave slovenstcih Ijudslcih mask v Slovenskem etnografskem muzeju od aprila do decembra 1963 Zgoraj: dobrepoljska mačkara (Dolenjska) — Ta bršljanast, Cerkno (Primorska); spodaj: Soura (Tolmin), Pust (Drežnica). Ta cunjast (Kubed), trije Škoromati (Brkini) o nosivcih slovenskih šemskih običajev Da se je v fantovskih družbah neposredno nadaljevalo arhaičino mitično-obredno izročilo moških zvez, čeprav že izvotleno in groteskno popačeno, dokazuje vedenje maskirancev. Le-to je bilo do najnovejših časov natanko takšno, kot so ga arhaične predstave predpisovale rein- karniranim rajnikom ob vrnitvi na svet živih. Rajnik, ki se je vrnil na svoj dom, je med živimi najprej stresel svoj srd zaradi izgubljenega življenja in imetja, je zato domače tepel, mazal s sajami, pepelom ali moko, jih močil, zahteval od njih dar (odkupnino), skušal kaj ukrasti ali premakniti. Pri tem je dosledno molčal ali izgovarjal redke besede s spremenjenim glasom. V hoji je posnemal plavanje duhov, v ritmu po- skakoval, z žvenketom zvoncev in truščem drugih zvoči in ropotal po- snemal hrupni sprevod množice rajnikov (»divja jaga«). Toda rajnik ni bil samo zloben. Bil je hkrati dober. Domači so si želeli nevšečnosti, ki jih je prinašal njegov obisk, ker so bili prepričani, da jim zapušča tudi obilje blagoslova za novo leto... Ta zelo posplošeni opis velja tudi za vedenje naših maskirancev. Končno pa potrjuje zvezo z mitičnimi predstavami starih moških zvez tudi doba maskiranja. Odkar vemo, se pojavljajo seme ob določenih časih, ki so -isti pri nas in drugod v Evropi: ob koncu ali na začetku sončnega leta (pri nas samo še v Bohinju!) ter ob koncu ali začetku cikla letnih časov (zima > pomlad, »pust«!). Ob teh časih so se po arhaičnem verovanju rajniki vračali iz onostranstva. V te čase gredo vsi ali skoraj vsi šemski obhodi. — V teh časih, ko poljsko delo počiva in so shrambe polne, pa so že od nekdaj tudi svatovali. In na svatbe so prihajali, sle- deč stari dolžnosti in pravici, našemljeni fantje: duhovi prednikov so prinašali blagoslov mlademu paru.^" Vse to je bilo do prve svetovne vojne tudi na Slovenskem še živo' in spoznavno. V dobi med obema vojnama pa so se začele fantovske družbe razkrajati. Beg v mesta in zaposlitev v tovarnah, ki sta značilna posebno za čas po drugi svetovni vojni, sta jim zadala smrtni udarec. Posihmal odstopajo fantje kot dosedanji nosivci šemskih običajev svoje mesto zmerom bolj otrokom. Na drugi strani pa nenadoma ženske (dekleta, a tudi poročene žene) vdirajo v tisočletja prepovedano po- dročje! Sociološki premik bo nujno imel za posledico spremembo tipologije mask in izginotje poslednjih ostankov arhaičnih obredij. Saj ne otroci ne ženske ne sprejemajo tradicionalnih tipov mask in ne agirajo po starodavnih nenapisanih scenarijih. Oboji ustrezajo vsak zase pač le psihološki potrebi po šemljenju, po »spremembi jaza«,'^^ s tem pa pri- spevajo k uničenju arhaične šemske dediščine in k nivelizaciji šemljenja. '» Tako tudi M e u 1 i, n. d., stolpec 1821, b. " O tem gl. G. Buran d. Les Masques. Paris 1961 (= Hommes et faits de l'histoire, 55). — In še:Jean-Louis Bédouin, Les Masques. Paris 1961 (= Que sais-je? 905), zlasti: Le Masque, sa psychologie, 5—22. 169 Niko Kuret Krepko oporo imajo v industrializaciji proizvodnje krink. Semljenje bo ostalo ventil in zabava, njegova starodavna mitično-obredna vsebina pa pojde V muzej in v kabinete etnologov. Te splošne ugotovitve nam nazorno potrjujejo podrobni podatki v gradivu o slovenskih maskah, ki ga hrani in dopolnjuje Inštitut za slovensko narodopisje SAZU v Ljubljani. Leta 1956 je razposlal vpra- šalnico št. 5, naslednje leto ji je sledila vprašalnica št. 6. Obe sta z Legenda. — Šemijo se 1: fantje, 2: fantje in otroci, 3: samo otroci, 4: fantje in dekleta, 3: fantje, otroci in dekleta, 6: otroci in dekleta, 7: z vsemi drugimi tudi poročene žene; 8: samo ženske (dekleta in žene) S.: Die Träger der Fasnachtsmaskereien in Slomenien Es maskieren sich 1: Burschen, 2: Burschen und Kinder, 3: nur Kinder, 4: Bur- schen und Mädchen, 5: Burschen, Kinder und Mädchen, 6: Kinder und Mädchen, 7: mit allen anderen auch verheiratete Frauen; 8: nur meibliche Personen (Mädchen und Frauen) vprašanji zajeli ves kompleks slovenskih šemskih običajev. Poročevavci so se nanji razmeroma dobro odzvali. Za nas prihaja v poštev vprašal- nica št. 5, ki ima pod odst. II (Pustne maškare) med drugim vprašanje: 3. Kdo se v glavnem šemi? a) Otroci, fantje... b) Se šemijo tudi ženske? (Da — ne.) Katere?... 170 o nosivcih slovenskih šemskih običajev Cepra-v inštkutova poFočevavska mreža ni popolna, nam dajejo odgovori vendar dosti zanesljivo podobo o stanju šemskih običajev na Slovenskem pod konec 1956. Letnico poudarjam zato, ker se stvari na našem podeželju tako naglo spreminjajo, da njihovega izginjanja skoraj ne moremo zasledovati. Iz odgovorov razbiramo očitni razkroj šemskih običajev našega podeželja (da so zakonitosti v mestih drugačne, je na- ravno).*^ Kraji, kjer je šemljenje še izključna fantovska zadeva, so^ danes že redkost! Bežno si oglejmo stanje po slovenskih pokrajinah.*'* Prekmurje** fantovske šemske pravice ne pozna več. Šemijo se že moški in ženske (Sebeborci), staro in mlado z otroki vred (Vučja go- mila, Šalovci, Cepinci, Dolenci), »mladina« (Lipovci, Gančani, Beltinci) in tudi samo še otroci (Odranci). Na Štajerskem so ponekod šemljenje opustili (Pohorje). Pri Sv. Kunigundi (130)*^^ se je včasih kak fant še našemil v »košuto«. Zdaj tega ni več. Ni ga pa kraja na štajerskem, kjer bi se po starosvetno še- mili samo še fantje. Po mnogih krajih se na svojo pest šemijo že otroci, navadno tako, da hodijo po vasi dopoldne, medtem ko je popoldan ali večer fantovski čas. Takšna je navada v celjski (96) in mariborski okolici (Dogoše, 81), na Bizeljskem (Pišece, 29, kjer se le poredkoma še našemi kak posamezni fant, medtem ko šolarji prirejajo pravi pustni sprevod!), v ptujski okolici (Grajena, 38) in Slovenskih goricah (Bučkovci, 46; Vi- dem, 100). Kraji, kjer se šemijo samo otroci, je malo: v šmarskem okolišu (Kostrivnica, Podplat, 126; Olimje, Virštanj, Rudnica, 54), na vzhodnem robu Slovenskih goric (Miklavž pri Ormožu, 74, kjer so se včasih šemili fantje in možje; Vučja vas, 137; Boračova, 93), na južnem robu Haloz (Žetale, 3), na Kozjanskem (Šentvid pri Planini, 62). Karkoli je odgovorov iz drugih krajev, pa vsi poudarjajo, da se poleg otrok šemijo tudi že — ženske. Dekleta se pojavljajo še pored- koma: v Slovenjem Gradcu (68), na Pohorju (Ribnica, 66), v Dravinjski dolini (Prihova, 39) v Vojniku (4), v Slovenskih goricah (Sv. Andraž, 65). V Zagorju ob Savi (90), pravi poročevavec, se šemijo samo- »lahko- žive ženske«, ki da jih ni veliko. V večini krajev pa je udeležba deklet pri šemskih običajih že povsem ustaljena: po vsem osrednjem Stajer- V mestni kulturi se je razkroj končal že s koncem srednjega veka. Rene- sansa je maskiranim ženskam na široko odprla vrata karnevalov v Benetkah, Rimu, Parizu in drugod! '3 Izčrpno obdelavo gradiva hranim za bodoče večje delo. ** Vprašalnice Inštituta za slovensko narodopisje, žal, niso našle odziva v Prekmurju ! Podatke sem zato poiskal v odgovorih na »Poskusno vprašalnioo« za Etnološki atlas Jugoslavije (Etnološko društvo Jugoslavije, Komisija za etnološki atlas, Zagreb), katerih kopije hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. — Za polpretekli čas informira Palko Gal, Pustni običaji v Slo- venski Krajini, v: Ljudski glas 2 (Murska Sobota 1950), št. 9, 2. marec, str. 4, toda nosioci, žal, niso jasno razvidni. *^ Številka v oklepaju pomeni tekočo številko izpolnjene vprašalnice v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje SAZU v Ljubljani. 171 Niko Kuret skem od Sevnice (147) preko Dobjega (120) in Kalobja (30) do severnega roba celjskega okoliša (Frankolovo, 97; Šmartno v Rožni dolini, 107; Vitanje, 34), proti Šoštanju (Zavodnje-Šentvid, 64) im proti Hrastniku (Marno, 22). Redkejši so primeri na vzhodu (Slovenske gorice: Sv. Bar- bara, 48; Središče, 51). Dekleta se pojavljajo tudi med koranti na Ptuj- skem polju (Sv. Marjeta, 5). Tu so si, kakor znano, »Vile« in »Morska deklica« ustvarile celo nekakšno izročilo, čeprav so nastale šele med obema vojnama. Drugod se dekletom pridružijo tudi poročene žene. Za mesto Brežice (27) to ni nič nenavadnega. Laško (14), kjer se tudi šemijo »ženske vseh starosti«, vpliva na svojo okolico: v Št. Rupertu (119) se šemijo »posebno omožene žene« (!). V svetu odmaknjeni Mariji Reki (21) se šemijo kme- tice. Žene se šemijo tudi v Dolu pri Hrastniku (23) in v Novi cerkvi nad Celjem (150). Na Črešnjici pri Frankolovem (91) gredo v maškare poleg deklet le mlajše žene, prav tako v Cadramu (53). V porečju Dravinje (Poljčane, Studenice, Makole, Laporje, 98) spremlja poročene žene, če se našemijo, zmerom kak sorodnik. Na Dravskem in Ptujskem polju se dekletom kaj rade pridružujejo žene: v Markovcih (141) sicer le »raz- posajene ženske«, v Zavrču (121) »največ vdove in stare device«, pri Sv. Lovrencu (67) pa celo »mlajše ženske z otroki«. Podobno velja za štajerski vzhod (Slovenske gorice: Velka, 18; Sv. Jurij ob Ščavnici, 63) in za zahodno Štajersko (Mozirje, 122; Bočna, 134; Gornji grad, 42). V Mežiški dolini je še nekaj fantovskega šemljenja (Ravne 113, 75), toda tudi tu že nastopajo otroci, le ženske je videti poredkoma; na kmetih se našemijo dekleta le za domači ples. Drugače je v Prevaljah (82), tu se šemijo povprek žene, možje in otroci do 12. leta; pozneje otroci ne smejo blizu, sicer »jih v peč stiščijo«. Na Gorenjskem si je samo Bohinj ohranil še nekaj krajev, kjer se šemijo samo fantje (Zgornja dolina — Stara Fužina, 140). Sicer pa se tudi v Bohinju že pojavljajo otroci (Bohinjska Bistrica, 136; Bohinjska Bela, 111). V Poljanski dolini so se nekdaj res samo fantje šli »pustne šjeme«, a to je minilo in se ponekod (Cetena ravan, 146) nihče več ne semi ali pa se fantom že pridružijo otroci (Gorenja vas, 6). Otroci se pojavljajo tudi v Selški dolini (Železniki, 94), pa v Retečah (35) in na Topolu (15, 40). Tudi naprej gor, v Kropi (84), v Trsteniku (55) in v Ra- dovljici (124) se šemijo vsak zase fantje in otroci. Isto velja za kamniški konec (Sela, 9) in Cmi graben (Brdo, 37). Značilnost Črnega grabna je, da se je stari običaj izpridil v zgolj beračenje: šemijo se »največkrat revnejši, da naberejo v cekar nekaj dobrot.« Samo otroci se šemijo, na primer, v Komendi (36), kjer so se šli maškare do 1930 le odrasli. V Ovsišah (31) so se še pred leti šemili fantje in dekleta, dandanes so to docela prepustili otrokom. Isto se dogaja v Naklem (7), v Lanoovem (2), na Bledu (95). Šemam so se tudi na Gorenjskem mnogokje pridružile ženske. Po- nekod so še redke (Velesovo, 86), drugod le nekmečke priseljenke (Crni graben. Tuhinjska doHna, 70). Značilen primer so Češnjice v Tuhinjski 172 o nosivcih slovenskih šemskih običajev dolini (70). Še pred leti so si fantje tod aplicirali že zelo redek atribut šemske preobleke, ki je v rabi le še na Balkanu, phallus. Danes je vse to pozabljeno, šemijo se po svoje otroci in ženske! V Moravčah (88) so se pojavile našemljena dekleta šele v novejšem času. Navada pa se je že udomačila v Preddvoru (123) in Ribnem (79). Mlajše ženske nastopajo na Breznici (43), »revne ženske« v Cerkljah (92), »ženske vsake starosti« Legenda. — Zaplečoat ipd. hodijo našemljeni 1: fantje, 2: fantje in delcleta; še- mijo se samo še 3:.godci ali pa 4: nekateri izmed svatov; nastopa tudi 5: kamela (¦»brana« in podobno) S.: Die Träger der Hochzeitsmaskereien in Slomenien Es besuchen die Hoclizeitsgesellschaft vermummte 1: Burschen, 2: Burschen und Mädchen; es maskieren sich nur noch, 3: die Musikanten oder, 4: einige von den Hochzeitsgästen; es tritt auch, 5: die »kamela« oder »brana« (Habergeiss) auf V Gorjah (19), »Poročene in neporočene« gredo v maškare v Domža- lah (138). Na Dolenjskem je bilo tudi moč ugotoviti samo doa kraja, kjer je šemljenje še izključno fantovska stvar: Stična (83) in Dobmič (114). Okoli Ortneka (76) se za fanti posamezno pojavljajo našemljeni otroci, dobimo jih tudi v Beli cerkvi (101) in v dobrepoljski dolini (87). Samo otroci se šemijo na Kopanju (52) in v šentlovrenški okolici (50) pa proti Dolam pri Litiji (69). Poredkoma se otrokom pridružujejo ženske v Stopičah (131), kar je očitno vpliv novomeške (99) soseščine. Po drugih krajih pa se poleg 173 Niko Kuret otrok in fantov že šemijo dekleta: pod Kumom (148), na Krki pri Stični (88), okoli Roba pri Velikih Laščah (17) in na Gori pri Sodražici (25). Z dekleti gredo žene, predvsem mlajše, v Veliki Kostrevnici pri Litiji (13), v Škocjanu (16), v Šempetru pri Novem mestu (32), tudi na Kočevskem (Koprivnik, 24). V mestu Kostanjevici (U) sploh prevladujejo poročene nad dekleti. Sicer razvoju odmaknjena Bela krajina je prav tako na pre- lomu kakor druge slovenske pokrajine. Šemijo se vsevprek fantje, de- kleta in mlajše žene (Preloka, 110). Fante in otroke srečujemo v Črnom- lju (57) čez dan, mlade ženske pa samo zvečer. O fantovski šemski pra- vici ni več spomina. Na Notranjskem pač velja ta pravica samo še za doa kraja: za Begunje pri Cerknici (61) in za Rakitno (47). Fantom (in včasih mo- žem) se pridružijo otroci okoli Rovt nad Logatcem (142), medtem ko fante v Preserjah (73) posnemajo otroci šele v novejšem času. V mnogih drugih krajih prihajajo na cesto našemljeni otroci dopoldne, medtem ko se fantom pridružijo popoldne in zvečer dekleta in mlajše žene: tako v Loški dolini (Stari trg, 112, 10; Babno polje, 108), okoli Rakeka (Cajnarji, 8), na Pivki do Vrem (56), v Bistriški dolini (Jelšane, 26). Marsikje se šemijo, po sodbi poročevavcev, le dekleta in žene, ki niso na najboljšem glasu, tako na Uncu (59) in v Spodnji Idriji (72). V Hrenovicah (143) se šemijo le »drzna« (!) dekleta. VSI o venski Istri se je starodavno fantovsko šemljenje ohra- nilo v klasični obliki v Brkinih (Podgrad, Hrušica),^^ dobro se še drži v Gračišču in Sočergi (45), kjer šele zadnji čas prihajajo na ples tudi našemljene ženske. Samo možje in fantje se šemijo tudi še v Borštu in v Marezigah (139), polagoma jih posnemajo otroci. Drugod se že pri- družijo dekleta (Korte, 133; Kubed, 49) in žene (Sodniki, Božiči, Hrova- tini, 144). Na Krasu se zavzamemo. Kljub bližini Trsta in njegovega ne- dvomnega razkrajalnega velemestnega vpliva, morda pa prav iz narod- noobrambnih razlogov so po kraških vaseh posebno v okolici Trsta »fan- tovske« še danes izredno trdne. Vzporedno s fanti se tod sicer že šemijo tudi otroci, toda fantje se trdno drže svojega izročila in delež žensk je povsod malenkosten ali ga pa ni. Primer take »fantovske« je v Zgoniku (106).^^ Otroci se pojavljajo, a zmerom ločeno od fantov, v Vogljah in Repentabru (133), v Saležu (104), v Šempolaju (105), više gori pa v To- maju, Dutovljah (1) in v Senožečah (20). Šele prav zadnje čase, pa še to Gradivo v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje SAZU (Branko Mahne, Škoromati v Hrnšici v Brkinih. Tipkopis), sig. II. 127. " Do danes živi tod »fantovska« (fantovska družba, fantovščina). Vsak fant plačuje zanjo od svojega 14. leta do poroke. Plačilo se pobira v gostilni. Kdor je plačal, se sme na pustno nedeljo (!) udeležiti zbora, ki ga skliče fan- tovski župan. Po izvolitvi novega župana se domenijo glede sprevoda >šjemi, ki hodijo na pustni torek od jutra do petih popoldne po vasi. 174 o nosivcih slovensltih šemskih običajev poredkoma, se šemijo ženske npr. okoli Sežane (Povir, 145) in v Nabre- žini (135). Trdoživost arhaičnega izročila sega tudi na G o r i š k o. Fantovsko šemljenje je tu še globoko ukoreninjeno v Volčah (103), v Drežnici (12), na Sedlu pri Kobaridu (80), v Soči (77). V Kobaridu (127) samem se sicer že pojavljajo našemljeni otroci, tako tudi v Breginju (78), kjer so fantje pred leti odnehali in so se včasih šemile »tudi bolj imenitna dekleta« (!). Šele v Knezi pri Mostu na Soči (125) se med šemami poleg otrok in fan- tov pokažejo tudi ženske. Brda so zanimivo ozemlje. Starega izročila o fantovski šemski pravici se še drže v Kojskem (116), v Gradnem (129), v Medani, Fojani in na Dobrovem (128). Na drugi strani pa imamo kraje, kjer se šemijo samo ženske (!): v Biljani, Golembrdu, Neblu, na Cerovem (28). Samo v Kozini (28) opažamo našemljene fante skupaj z našemljenimi dekleti. Beneška Slovenija, stoletje odtrgana od matičnega narod- nega telesa, neizčrpna zakladnica starosvetnosti, nadaljuje, bi rekli, zanimivo dvojnost, ki smo jo ugotovili v Brdih. Poleg fantovske družbe, ki se semi, se semi zase tudi družba deklet.** Pojav je vreden natančnejše raziskave. Pregled končajmo v Kanalski dolini. Tudi tod se šemijo v »puste« še zmerom le fantje, le v zadnjem času se med njimi pojavljajo, kakor evfemistično piše poročevavec, »bolj pogumne ženske« (Ukve, 132)." Dodajmo temu pregledu še bežno podobo nosivcev običaja pri ženitovanjskih šemljenjih. V že omenjeni vprašalnici št. 5 vsebuje III. odstavek (Godčevske maske) naslednja vprašanja: 1. Ali nastopajo pri vas maškare tudi na gostijah? (Da —• ne.) 2. Kdo se našemi? 3. Kako se našemi? 4. Kdaj nastopi pri gostiji? 5. Kakšen je namen šemljenja? Ženitovanjske seme (zaplečvarji, voglarji, prežci, šeškarji idr.) se pojavijo, kakor znano, pred hišo, kjer je gostija, zmerom le zvečer, v temi, ko gre ura proti polnoči. Poročila se ujemajo z vsem, kar vemo o maskah-rajnikih. " Prijazno sporočilo dr. Milka Matičetovega, Ljubljana. " Velika škoda je, da gradiva s Slovenske Koroške doslej ni bilo mogoče zbrati. — Za polpreteklo dobo informirajo H. L'Es t o cq, Unterkanitner Brauchtum, v: Carinthia I 120 (Klagenfurt 1930) zv. 4—5, 150—175, posebno pa Oswin Moro, Maskenbrauche in gemischtsprachigen Dorfern Oberkarntens, v: Carinthia I 125 (Klagenfurt 1935) 211 si., in tudi Georg Gr a ber, Volksle- ben in Karnten. Graz 1941, 194^205. Kot nosivci izstopajo še fantje. 175 Niko Kuret Tako je marsikje ohranjena prvotna vera, da prinašajo zaplečvarji srečo novoporočencema (Unec, Rakek, 59). Na Pivki (56) so bili zmerom dostojno našemljeni, molčeči, so s pismom prosili za dovoljenje, da smejo vstopiti, so zaplesali, nato pa se priklonili novoporočencema in spet molče odšli. Zanimivo je poročilo iz Sore-Topola (40), da so prihajali zaplečvarji našemljeni samo h gostijam v predpustnem času; na gostije v drugih časih maškar ni bilo. Masikiranje je bilo ponekod le še nakazano. Tako so si fantje v Bohinjski Beli (111) zagrLnjali samo obraz. V Vitanju (34) so si ga zakrivali s črnim papirjem in oblekli narobe suknjo; v Rov- tah nad Logatcem (142) so se našemili samo toliko, da jih niso spoznaU. Na Kopanju (52) so pili, jedli in plesaU, a večinoma molčali; če je kateri vendarle spregovoril, je spremenil glas. Drugod pa so se šemili za gostijo prav tako kakor o pustu. V Laškem (14) so si za klobuk pritrdili dolge papirnate trakove, kot jih nosijo panonski pozvačini. V pretežni večini primerov so seme prignale s seboj žival, ki so jo prodajali in nazadnje »ubili«. Skoraj dosledno jo imenujejo kamelo (na Gorenjskem U-krat, na Dolenjskem 3-krat, na Notranjskem prav tako). Samo poročilo i« Komende (36) dodaja stari naziv »brna«. Prvo poročilo s Štajerskega (Kostrivnica, Podplat, 126) živali ne imenuje, drugo (Mala Nedelja, 67) ji pravi »rusa« ali »brna«.^" Fantovska pravica do šemljenja pri zaplečvanju je, kakor kaže, trdnejša kakor pravica pustnega šemljenja. Od 73 odgovorov jih 33, torej skoraj polovica, navaja kot nosivce samo fante. Vendar prihajajo zme- rom bolj tudi dekleta zraven (25 odgovorov), celo otroke videvajo kljub pozni uri (1 odgovor). Pogosto pa zaplečvanje izostane. Našemijo se godci (11 odgovorov) ali pa bližnji sorodniki med svati aH taki, ki niso bili povabljeni (3 odgovori). Velike kmečke gostije pa danes ginejo, zato tudi zaplečvanja ni več. Kjer pa še lahko zaplečvajo, sta arhaični obredni položaj in vloga fantov omajana, ker ga prekrivajo dekleta. S tem izgublja zaplečvanje prvotni pomen in ostaja samo način, da mladina, ki ni bila povabljena med svate, vendarle pride na svatbo, tam zastonj pije in pleše. Ob tem čisto utilitarističnem namenu in pri dru- gačnih nosivcih, ženskah, pač o arhaični nalogi zaplečvanja ni več ne duha ne sluha. Ce na kratko povzamemo stanje, kot ga prikazuje vprašabiica leta 1956, se nam pokaže tale podoba: Vzhodna Slovenija se je privilegiju fantovskega šemljenja o pustu odpovedala. Poleg fantov se pojavljajo novi nosivci običaja: otroci, dekleta, žene. Osrednja Slovenija (Gorenjsko, Notranjsko) si je ohranila redke primere, da se o pustu po starosvetno šemijo samo fantje (Bohinj, ^" Poročevavec za ŠenHo\renc na Dolenjskem in za Dole pri Litiji (50) iz- recno dodaja, da so pri njih kamelo sicer prignali na gostijo, nikoli pa se ni pokazala o pustu. 176 VII z razstave slovenskih ljudskih mask Zgoraj: Borov oče (Prekmurje) — Pust iz Drežnice (Primorska); spodaj: maske cerkljanskih laufarjev (Primorska) o nosivcih slovenskih šemskih običajev Rakitna, Begunje). Vdor novih nosivcev — kakor zgoraj — je zmerom šte^-ilnejši. Za čuda trdno je fantovsko izročilo v zahodni Sloveniji. 2e v Slovenski Istri se krepko drži (Brkini, Koprsko). Neverjetno močno je zasidrano na Tržaškem Krasu. Žilavo se ohranja na Goriškem in deloma v Brdih. Pri ženitovanjskem šemljenju je stanje za spoznanje boljše. V skoraj polovici primerov so nosivci še zmerom fantje. Zaradi skromnejših ženi- tovanjskih navad pa bo zaplečvanja kmalu konec. Pri pustnih šemljenjih so kraji z izključnim fantovskim šemljenjem le izjema. Tudi ti se ne bodo mogli dolgo ustavljati. Ob korantih se že po- dijo po vesnicah našemljene ženske! Koranti sami pa se drže in se bodo še držali, ker so skomercializirani.^' Na splošno velja, da bo sprememba nosivca razjedla tradicionalna, arhaična šemska obredja. Nastalo bo nekaj novega, prav tako človeški naravi ustrezajočega. Toda to novo bo verjetno zanimalo bolj kulturnega zgodovinarja kakor etnologa. Zusammenfassung ÜBER DIE TRÄGER DER SLOWENISCHEN MASKENBRÄUCHE Nach allgemeingültigen Feststellungen über den Ursprung des iliasfcen- mesens hebt der Verfasser den Mann als ursprünglichen MasJcenträger hervor. Die Jünglingsbünde (»Knabenschaften«), die als Träger der überlieferten Ma- skenbräuche in den letzten Jahrhunderten auftraten, sind im Zerfalle begriffen. Kinder, Mädchen und sogar Frauen dringen ins Maskenmesen ein. Da sie im allgemeinen die überleiferten Formen nicht übernehmen, bedeutet dies den Verfall der überlieferten Maskenbräuche überhaupt. Die slomenischen Maskenbräuche erleben diese Entwicklung besonders seit dem Ende des zmeiten Waltkrieges. Der Verfasser bemeist es an Hand von Beantwortungen zmeier Fragebogen, melche das Institut für slomenische Volk- skunde an der Slomenischen Akademie der Wissenschaften und Künste in Ljub- ljana in den Jahren 1956 bzm. 195? seinen Gemährsieuten vorgelegt hatte. Es geht daraus Folgendes hervor: In der slomenischen Untersteiermark mird kein Ort mehr vermerkt, mo die Burschen allein als Maskenträger auftreten. Vielerorts maskieren sich die Schulkinder vormittags, mährend die Burschen nachmittags und abends er- scheinen. In der Mehrzahl der Orte kommen schon Mädchen und sogar verheiratete (jüngere) Frauen hinzu. Im jugoslawischen Teile Kärntens (Mežiška dolina — Miestal) ist bei der bäuerlichen Einwohnerschaft die überlieferte Ordnung noch ziemlich erhal- ten geblieben, indem sich jedoch die Knappen und die Arbeiter nicht mehr da- ran halten: da maskiert sich alles, Burschen, Männer, Mädchen, Frauen und Kinder (bis zu 12 Jahren). Im Krainer Oberlande (Gorenjsko) mird das Alleinrecht des Maskie- rens der Burschen im Oberen Bohinjer Tale gemährt, andernorts gesellen sich In to je druga nervarnost. Na isti poti kakor koranti so lavfarji iz Cerk- nega, za Qjdmi bi jo raide uibrale dobrepoljisfce mlaökare. 12 Slovenski etnograf Niko Kuret auch schon die Mädchen zu den Burschen, hie und da maskieren sich aber auch nur noch die Schulkinder. In U nterkr ain (Dolenjsko) murden nur noch zmei Ortschaften fest- gestellt, mo lediglich die Burschen das alte Maskenrecht ausüben, sonst kommen schon Schulkinder hinzu, hie und da auch schon Mädchen. Weisskrain (Bela krajina) mit seinen zahlreichen dinarischen Einman- derern aus der Türkenzeit zeigt keine Spur eines althergebrachten Masken- rechtes. Es maskiert sich alles: Burschen, Kinder, Mädchen und junge Frauen. I nnerkr ain (Notranjsko) meist noch zmei Ortschaften mit exklusiven Burschenmaskereien auf. Immer öfter maskieren sich Schulkinder. Mädchen und Frauen in Masken gemessen jedoch keinen guten Ruf. Das 1918—1945 von Italien besetzte Westslomenien hat im Vergleich mit den östlichen Landschaften, die überlieferten Maskenordüngen viel besser be- wahrt. In Slowenisch-Istrien gibt es Landstriche mit streng eingehaltenem Maskenrecht der Burschen (Brkini und das Hinterland von Koper), allerdings treten in letzter Zeit hie und da auch schon Schulkinder und sogar Mädchen in Masken auf. Der Karst (das Triester Hinterland) verblüfft uns mit seinen straffen Burschenschaften, die — vor den Toren Triests — nach althergebrachter Weise die slomenischen Maskenbräuche mahren. Hie und da maskieren sich nebenbei mohl auch Schulkinder, die Beteiligung von Mädchen ist jedoch kaum zu erwähnen. Auch das Görzerländ (Goriško) meist Ortschaften mit zäh eingemur- zeltem Maskenrecht der Burschen auf. Der Anteil der Kinder bei Maskenumzü- gen ist gering, Mädchen kommen dabei fast gar nicht vor. Die nebenan liegende Hügellandschaft der Brda (Collio) meist bezeich- nendermeise Ortscliaften mit ausschliesslichen Burschen- und solche mit aus- schliesslichen Mädchenmaskereien auf. »Mädchen-Maskenbünde« trifft man desgleichen in Venetisch-Slo- menien (Beneška Slovenija, in Italien) an. Das Phänomen lädt zu einer geson- derten Untersuchung ein. Im Kanaltale (Kanalska dolina, in Italien) maskierten sich bis unlängts nur die Burschen. Masken besuchen, mie bekannt, in den späten Abendstunden auch die Hochzeitsgesellschaften. Auch ihr Besuch beruht auf uraltem Geisterglauben und kann in den letzten Jahrhunderten als Recht und Pflicht der Burschen- schaften angesehen merden. Dies bestätigen Angaben aus den schon erwähnten Erhebungen des Insti- tutes für slowenische Volkskunde. So besteht noch vielerorts der Glaube, dass die vermummten Burschen dem jungen Paare Glück bringen. Sie traten immer sehr höflich und stillschweigend auf, tanzten ein wenig, oerneigten sich vor dem jungen Paare und verschwanden. In der Mehrzahl der Fälle treten sie jedoch noch heute mit einem der Habergeiss ähnlichen »Tiere«, auf, melclies meistens »kamela« genannt mird und mit welchem eine komische Szene aufge- führt mird. Die »Hochzeitsmasken« sind nun auch dem Verfalle gemeiht. Einerseits mreden grosse Bauernhochzeiten in altem Stile immer seltener, andererseits aber gesellen sich zu den Burschen in ansteigendem Masse Mädchen, womit der ursprüngliche Sinn der Hochzeitsmasken verdreht und zur ganz gewöhnlichen Belustigung erniedrigt wird. Die wesentlichen Veränderungen im Trägertum der slomenischen Masken- bräuche bringen unabwendbar den Zerfall des überlieferten Maskengutes mit sich. Die Vermummungen bleiben wohl bestehen, weil sie einer menschlichen Notmendigkeit entsprechen. Doch dürfte ihnen in Zukunft der Kulturhistoriker mehr Interesse entgegenbringen als der Volkskundler. 178 ANTIČNO V LJUDSKEM VEROVANJU Dušan Ludvik V ljudskem verovaaiju je veliko pojavov, pri katerih se navadno niti ne zavedamo, da so zelo stari; nekateri izvirajo če ne iz tako imenovane indoevropske pa v^aj iz antične sfere. Razmejitev ali časovna omejitev je vedno težka in zahteva obilo primerjalnega gradiva. Moj sestavek se omejuje samo na nekatere pojave ljudskega verovanja, ki so mi znani iz Savinjske doline (Braslovče) a'U iz Hterature, izvečine v času pred drugo svetovno vojno, in h katerim se dado navesti antične paralele. Obešenčeva vrv. Konček odrezane obešenčeve vrvi so si ljudje na deželi skrbno spravljali, baje jim je prinašala srečo.* Pri Pli- niju Mlajšem beremo, da je starim vračem obešenčeva vrv rabila kot simpatetično sredstvo: »obešenčeva vrv, ovita okoli glave, prežene gla- vobol«,^ vrv, s katero je bil križani privezan na križ, ovita okoli vratu, pa prežene štiridnevno mrzlico.'' Nov lonec. V antičnih virih, zlasti pri Catonu, Columelli, Palladiu, Pliniju, Chironu, Vegetiu idr. beremo, da se morajo zdravila kuhati in me- šati v novem loncu (in cacabo novo, in calicum novum, in vasculo novo).* Ni povedano zakaj, vendar bo to imelo kakšno zvezo z magijo in vero- vanjem, da so medikamenti, kuhani v novem loncu, še posebno učin- koviti in zanesljivi. Ta zahteva se brez utemeljitve ponavlja v srednje- veških medicinskih, hipoloških, vinskih in drugih knjigah.* Za naše kraje imam podatek iz leta 1733. Marina Matjažek iz Gabrja v boštjan- ski fari je služila v vasi Vir (šentviška fara, gospoščina višnjegorska). Kmetica, ki je hotela zastrupiti svojega moža, je dala dekli misnico (Mausegift), da naj jo dâ kuhati v jed. Marina »je v novem loncu sku- hala korenje z zgoraj imenovanim strupom«. Ker pa kmet ni prišel na * Prim.: Ein Strick, woran ein Menscli erwiirgt worden, ins Taubenhaus gehangt, macht die Tauben da bleiben (Cliemnitzer Rockenphilosophie v J. G ri mm , Deutsche Mythologie; Graz 1953 — Nachdruck — Bd. III, 447/386) ali: Wer an einem solchen Sonntag (goldnen Soontag die rechte Hand mit einem Faden oder Strick umwindet, daran ein Dieb am Galgen gehangen, trilft im Zielschiessen allemal das Schwarze (neznana provenienca gl. v G r i m m, 1. C, 468/921). ^ C. P 1 i n i u s Secundus Die Naturgeschichte, iibersetzt v. G. C. W i 11 - Stein, Leipzig 1881, Bd. V, str. 17 (L. 28, 12). ' Pli nius, 1. C, V, 16 (L. 28, U). * D. Ludvik, Untersuchungen zur spatmittelalterlichen deutschen Fach- prosa, Ljubljana 1959, 23, 166... idr. 12* 179 Dušan Ludvik kosilo, je »dekla jed zakopala v zemljo vzadaj za hlevom ..., da ni mogla nikomur več škodovati, novi lonec pa je... čisto pomila«." Voda v ušesih. Ce nam je pri kopanju prišla voda v uho, smo glavo nagnili na tisto' stran in skakali po eni nogi. Čeprav je to naravna reakcija, je skakanje po eni nogi neutemeljeno. Plinius navaja, da naj ta, ki mu je voda prišla v desno uho, skače po levi nogi in naj glavo nagne na desno ramo, če pa mu je prišla v levo uho, naj dela narobe." Fige držati. Ce porinemo palec med kazalec in sredinec, ka- žemo ali držimo figo. Fige držimo, če komu želimo dosti sreče ali uspeha (npr. pri izpitih). Nemško se to reče Daumen drilcken ali jemandem den Daumen halten, kar Cigale prevaja s komu v roko streči ali na roko biti. Plinius navaja: Ce komu kaj dobrega hočemo, mu — kot pravi pregovor — držimo fige (Daumen driicken).' Kihanje. Ce kdo kihne, mu ljudje želijo »na zdravje« ali pa »Bog pomagaj«. To je ostanek verovanja v čudežno moč besede ali reka, ki ozdravlja ali podpira učinek zdravil. To navaja tudi Plinius in pri- stavlja: »zakaj pri kihanju želimo eden drugemu ,zdravja'? Cesar Ti- berius... je to od drugih zahteval celo med vožnjo; nekateri menijo, da je še bolje, če pri tem izrečemo ime kihajočega«.'^ Novoletno voščilo. Na začetku novega leta si voščimo »srečno novo leto«. Tudi to je ostanek verovanja v moč besede. Prvotni pomen takega voščila je bil, kot beremo pri Pliniju, zavarovati se s prijaznimi besedami pred urokom ali začaranjem." Zveni mi v ušesih. Pogostoma sprašujemo: »v katerem ušesu mi zveni?« Ce vprašani to ugane, bo spraševalec slišal »nekaj novega«. To je malo v drugačni obliki tisto, o čemer poroča Plinius: »prepričani smo, da odsotni vedo, če o njih govorimo, ker jim (takrat) zveni v uše- sih«.' Pri ims poznamo še varianto — če govorimo o kom nenavzočem, ga takrat »čuka« ali »se mu kolca«." Omaševati tatu. Omaševanje tatu je v bistvu le krščanska oblika antičnega verovanja. Rimljani v času Pbnija Mlajšega so verovali, da lahko vestalke s svojimi molitvami preprečijo pobeglim sužnjem, ki so še v mestu, da bi ti pobegnili iz mesta.*" Ječmen žanje m. Neko pogostno obolenje veik imenujemo ječ- men, ječmenec (krithé, hordeolum), tudi pri drugih Slovanih so to izve- denke iz osnovne besede ječmen: srbhrv. jačmičak, ječmičak; češko ' Državni arhiv Slovenije — procesni akti — Zbirka zgodovinskega dru- štva (akt gospoščine Tariča vas — Ruckenstein, 16. III. 1?55. Prevod v Krimino- loškem muzeju v Ljubljani). « Plinius, L C, V, 20 (L. 28, 17). 'Plinius, Le, V, 8 (L. 28, 5). 8 Plinius, L C., V, 7 (L. 28, 5). ' Prim. Wem die Ohren klingen, der wird belogen (Grimm 1. c, Chemnitzer Rockenphilosophie, 437/82) in Gellt das linke Ohr, so wird Ublels, gellt das rechte, Gutes von einem geredet (okolica Wormsa ok. leta 1790, prim. Grimm, 1. C, 452/537). '»Plinius, I.C., V, 5 (L. 28, 3). 180 Antično v ljudskem verovanju ječne zrno (Gerstenkorn), jähla (Hirsenkom), jacmyk; poljsko jqczmyk, jqczmionok, rusko ječmenek. Nemci imajo za isti bolezenski pojav več poimenovanj, pri tem pa navadno ječmena ne razločujejo od neke podobne bolezni vek, ki jo ime- nujejo Hagelkorn (chalazion): Gerstenkorn, Haber, Augenhaber, Erbse, Hagelkorn. Hagelstein, Kife, Perle;'' v alemanskem narečju so to izrazi Ursi, Werl, Gretli, Töchterli, Güger, Stössel, Schnibel, Wegschiesser, Augentrachter, Nätschli, Mütschli, Irbseli, Liechtorn, Wächter, Pfisi, Biber, Eis, Gürtsch (z variantami vred kakih sedemdeset izrazov).'^ Francozi imenujejo' ognojek vek grain d'orge ali orgelet; iz tega iz- hajajo zahodnoalemanske oblike Ursi, Ürscheli (s kakimi desetimi va- riantami); Italijani tudi orzo, kar potrjujejo alemanske izposojenke v kantonu Wallis (Gürtsch, Gürtschelti, Eitergirtsch, Eitergurtschi, Oign- gürtschi in variante) ter različice na nemškem manjšinskem otoku v okrožju Monterosa (Garzil, Garz je).'^ Alpski Romani so ognojek vek imenovali tudi grah, lat. pisum, kar je dalo po drugem premiku glasov v alemanšoini Pfiisi (kanton Uri; prim, še alemansko Irbseli, nemško Erbse). V retoromanskem območju je veljalo tudi bibero (prim, srbhrv. biber = je poper), za to govorijo mlajša poimenovanja ognojka vek v Graubündenu (Biber, Bibere, Biberli, Bibeme, Biibeli).'^ Pri poimeno- vanjih grah in poper gre prvotno pač za ognojek chalazion, ki ima res obliko poprovega zrna ali graha, vendar običajni ljudje obeh vrst absce- sov niso natanko razločevali, saj je teritium comparationis v obeh pri- merih manjša ali večja zrnasta oblika belo rumenkaste barve. Besede z alpskoromanskega in nemškoalemanskega področja pričajo, da ni nujno, da sega poimenovanje ječmen (čeprav je razširjeno pri Slo- vanih, Germanih in Romanih) za ognojek vek v tako imenovano indo- evropske pradavnino (v švicarskem ljudskem govoru je Gerstenkorn redek pojem; Pfiisi,, Biber, Ursi, Gürtsch itd. pa so izposojenke iz romanskih narečij). Slovanske in romanske variante poimenovanja ječ- men se ne dado natanko datirati; vemo pa, da njim ustrezna nemška beseda Gerstenkorn kot medicinski pojem ni stara. Prvič izpričana je šele v 16. stol. kot prevod lat. hordeolus (pri E. Alberusu leta 1540,^^ če- prav Celsius von Khuffner že devet let prej — 1531 — ognojek vek pri- merja z ječmenovim zrnom —« in dersleben augenbrauen wachset ein klein blätterli, Weichs nach der gleichnisz eines gerstenkorns von den Griechen crithe genannt wird«).'' In res, medicinski pojem krithe = ieč- menec srečujemo prvič v spisih starogrškega zdravnika Hippokrata iz Kosa (ok. 460—377 pr. n. št.), ki ognojek vek imenuje kriihe, kar Rim- ljani prevajajo z istopomenskim hordeolus.^^ Vse kaže, da je ime očesne bolezni ječmen —orzo — orgelet — Gerstenkorn prevzeto iz grških " Kluge-Götze, EWB, Berlin 1953'« s.v. Gerstenkorn. '^ Sprachatlas der deutschen Schweiz, hg. R. Hotzenköcherle, Bern 1962: Gerstenkorn am Lid, Frage 118.8). " Grimm, DWB s. v. Gerstenkorn. 181 Dušan Ludvik ali latinskih medicinskih knjig, ki so se v evropskih kulturnih centrih ohranile v številnih prepisih in prevodih, ali pa z srednjeveške šolske medicine. V obeh primerih je izhodišče imena kot medicinskega pojma iskati v antiki. Ječmen so na deželi od nekdaj zdravili s toplimi kamiličnimi ob- kladki. Starejše je simpatetično zdravljenje: prste desne roke rahlo usločijo, tako da ima dlan podobo srpa. S tako usločeno dlanjo se tri- krat zamahne nad ognojkom vek in vsakokrat govori besede »ječmen žanjem« (Braslovče). Podobno, vendar že bolj zabrisano simpatetično zdravljenje je izpričano tudi za nemški del Švice. V gornjem Simmentalu govorijo pri zdravljenju ječmena tele besede: »miitschli, miitschli, miitschli, i vartribadi (= ich vertreibe dich) mit orna metschitriitschli«, in pri tem s koncem ženske kite potegnejo čez ognojek. Ob reki Aar pri Bernu pa so govorili takole: »iirssšali, iirssšali, flia, flia, ts mlikkali nimti (nimmt dich);« pri tem potegnejo s prstanom preko oči.*^ V vseh teh primerih gre za simpatetično zdravljenje, ki ga pod- krepljujejo čarobni reki ali zagovori. Primere takega zdravljenja navaja Plinius; zagovori in čarobni reki niso samo antični in niso omejeni na en sam narod, po svojem izviru segajo daleč nazaj v čas pradružbe. Vendar lahko k tem trem, deloma že porušenim obrazcem navedemo tudi latinski obrazec, ki pa je brez magičnega reka: »če vzamemo v levo dlan devet ječmenovih zrn in z njimi trikrat obkrožimo vneti ognojek in jih potem vržemo v ogenj, bo vnetje takoj ozdravljeno«. Torej zdravljenje, ki ga imenujemo tudi similia similibus: ognojek je padoben ječmenovemu zrnu; s tem da smo ječmen spravili v zvezo z boleznijo, preide ta na ječmenovo zrno, ki ga vržemo v ogenj in tako uničimo oomparanduni in comparatum. Podobno je pri slovenskem obrazcu: kot požanjemo ječ- men, da ga ni na njivi, tako simbolično požanjemo bolezen na očeh. Résumé L'auteur fait un rapport, en allégant des paralleles prises dans l'antiquité classique, sur quelques croyances populaires connues dans la vallée de la Sa- vinja apres la seconde guerre mondiale. Ces croyances sont p. ex.: la corde du pendu qui porte bonheur; le pot neuf en usage dans la médecine populaire; l'eau dans les oreilles qu'on enleve en sautant sur une seule jambe; les pouces qu'on serre pour la réussite des désirs de quelqu'un le voeu qu'on exprime par les mots »Salut« ou >Que Dieu t'aide« a une personne qui a eternué; le voeu pour la nouvelle année; le bourdonnement d'oreilles qui signifie entendre quelque chose de nouveau; la messe qu'on dit pour démasquer le voleur et la guérison sympathétique du grain d'orge en pronçant des formules magiques. "Plinius, 1. c., IV, 170 (L. 22, 56). 182 PANJSKE KONČNICE ŠTAJERSKE LJUDSKE SLIKARSKE DELAVNICE Gorazd Makarovič Podobo, ki jo imamo o panjskih končnicah, dajejo predvsem dela treh večjih skupnosti: delavnice, v kaieri so slikali obrtno baročno šolani slikarji, delavnice v Selcah^ in delavnice, ki je delovala na Štajerskem. Namen sestavka je ugotoviti in opisati končnice te štajerske delavnice. V tekstu opisujemo dela, ki kažejo isto roko ali delavnico, jih postav- ljamo v čas in prostor ter ugotavljamo motiviko in pomen delavnice za slikarstvo na panjskih končnicah. Zasilni naziv »štajerska delavnica« je upravičen, ker je delavnica delovala na Štajerskem in ker so v tem delu Slovenije na čebelnjakih prevladovali njeni izdelki. Spoznavne značilnosti štajerske delavnice Dela štajerske delavnice so mnogokrat obrobljena z značilnim pol- balustrom (si. 1 a) ali z drapirano zaveso (si. 1 b, c).^ Cvetlično okrasje se kaže v številnih različicah. Najpogostejši dekorativni elementi so sr«liščen elipsast cvet (si. 1 d, h), tulpast cvet (si. 1 e, h), središčen okro- gel cvet (si. 1 g), rozeten cvet (si. 1 g, f) polrozeten cvet (si. 1 e), elipsasta ali trapecasta vaza (si. 1 g, h) in listi značilnih oblik (si. 1 d, e, f, g, h). Na sliki 1 so prikazane najpogostejše variante cvetličnega dekorja. Obrazi človeških figur v profilu imajo v nosnem korenu skoraj vedno naslikano značilno črtico (si. 1 i), poteze v en face obrnjenem obrazu so slikane z vodoravnimi črticami (si. 1 j), pri tričetrtinskem pro- filu je narisan nos in ena obrv z nepretrgano potezo (si. 1 k). Delavnica uporablja pri letnicah enojno številko ena s piko ali brez (si. 1 a), dvojno številko ena brez pike ali obe v isti letnici (si. 1 b). Šte- vilki šest in devet imata dostikrat podaljšan repek nad osnovno pisno črto ali pod njo. ' Gorazd Makarovič, Panjske končnice ljudske slikarske delavnice iz Selc, Loški razgledi IX. 1962. 2 Potrebno se nam zdi opozoriti, da je podobno zaveso, (si. 1., c), vendar popolnoma druge fig'ure slikal slikar ali slikarica v Kranju ali okolici v 20. in konec 19. stoletja. A. Bukovec pravi, da je bila to žena nekega učitelja. Značaj teh končnic je diletantski. Znan izdelek te vrste je končnica Kmet ziblje Francoza. 183 Gorazd Makarovič SI. 1. Spoznavne značilnosti štajerske delavnice Delavnica uporablja zeleno, modro, rdečo, rjavo, oker, črno, sivo in belo barvo. Končnice včasih obdaja črn rob. Skoraj brez izjeme so sli- kane na mehek les. 184 vin So. Katerina in sv. Luka. Slikarija na hišni fasadi (Logarska dolina št. 20) Ilustracija iz knjige »Šerze ali Sposnanje in sboljshanje zJiloveshkiga serza, V Ljubljani, 1851, Natisnjeno per Rosala Eger« IX Panjske končnice Hudič bal>i jezik brusi — Žandarja vodita ujeta razbojnika — Srca, ogledala človeških grehov in kreposti Panjske končnice štajerske ljudske slikarske delavnice Med deli z istim okrasjem, kompozicijo, motivom in barvami opa- žamo dve ali tri roke. Zlasti proti koncu 19. stoletja nastopajo končnice z izredno tenko risbo. Slikar teh končnic je uporabljal za slikanje kontur pero, to je menda edini primer v slikarstvu na panjskih končnicah. Motivika Med končnicami štajerske delavnice ugotavljamo naslednje motive:' Posvetni motivi: Bab ji mlin; boj za hlače; godci; gostilničar vozi svoj trebuh na ko- leščku; gams in kozorog; hudič nosi otroke \ košu; hudič brusi babi jezik; hudič odnaša zapeljivce; komedijanti; kozel in krojači se tehtajo; kozel žre in serje krojače; krojači bežijo pred polžem; kmet nese vrečo v mlin; kmet na vozu; karneval; lovcev pogreb; lisica igra na rog, živali plešejo; lisica brije lovca; lov na severnega jelena; lov na jazbeca; lovec strelja jelena; lovec strelja medveda; lovci in ris; lev; Luter in Katra; Lutra in Katro peljejo hudiči; medved podi lovca; medved strelja lovca; medved zobozdravnik; mož s širokokrajnim klobukom; mož kadi pipo, žena ga škropi z blagoslovljeno vodo; mesar; mesto; novačenje; ogreba- nje roja; oficirja se rokujeta; Pegam in Lambergar; rože; spopad dveh zveri; snubec; stopnice življenja; Turki morijo mater in otroka; uboj v Lučah; uradnik brusi ženi jezik; ura; vojaki; vojaki in dve ženi; vo- jaki gredo z ženo in psom iz hiše; vojski pred spopadom; živali plešejo in godejo; žena pretepa moža; žena vleče moža iz gostilne; ženo pelje mož na vozu iz gostilne; žandar ja peljeta dva ujetnika. Nabožni motivi: Abrahamova daritev; Adam in Eva; Ana in Marija; Absalom; sv. Anton puščavnik; sv. Barbara; beg v Egipt; beg iz Sodome; bog pre- kolne Kajna; bog ustvari Sonce in Mesec; birma; bičanje; sv. Blaž; sv. Boštjan; Cahej; čudeži Kristusove krvi; David in Golijat; sv. družina pri delu; sv. družina pri branju; sv. Duh; sv. Duh razsvetli apostole; de- vice neso Marjetino podobo v procesiji; sv. Frančišek Asiški; stigmatiza- cija sv. Frančiška; sv. Ksaverij; sv. Florjan; sv. Elizabeta; evangelisti; legenda sv. Genovefe; sv. Gertruda; hudič skuša Kristusa; izgidjljeni sin se vrne; sv. Izidor; zgodba o izgubljenem sinu; sv. Hubert; Izraelci ple- ' Seznam je narejen po pregledu naslednjih zbirk: Mestni muzej Celje (247 primerkov). Kranjski muzej (34 primerkov). Slovenski etnografski muzej v Ljubljani (83 primerkov), privatna ždairka Galob, Mežica (36 primerkov), Pokrajinski muzej v Mariboru (9 primerkov). Čebelarski muzej v Radovljici (7 primerkov). Mestni muzej v Škof ji Loki (2 primerka), Sadnikarjeva zbirka v Kamniku (8 primerkov), Zbirka ČD v Slovenskem etnografskem muzeju (61 pri- merkov). Motivi so razdeljeni v posvetne in nabožne ter grupirani po abecednem redu. 185 Gorazd Makarovič šejo okoli zlatega teleta; izgon iz raja; IHS; IHS z angelčkoma; sv. Janez Nepomuk; sv. Jožef; Job na gnoju; sv. Jurij; sv. Jakob; Jezus in Marta pri vodnjaku; Jezusovo srce; Jezus izganja trgovce iz templja; Jezus •ozdravi mrtvoudega; Jezušček in Janezek Krstnik; sv. Katarina in Barbara; Kajn ubije Abela; Kristus vladar sveta; Križani, pod njim leži govedo; Kristus pred Pilatom; Kristus pod križem; Kristusa kronajo s trnjem; Križev pot; križ med rastlinsko ornamentiko; Lazar in bogatin; sv. Lovrenc! sv. Lovrenc in sv. Miklavž; sv. Lucija in sv. Katarina; Sv. Luka in sv. Marko; sv. Marko in sv. Florijan; sv. Martin; sv. Martin in sv. Jurij, Marija zaščitnica! Marija rožnovenska; Marija pomočnica; Marija pomočnica in Barbara; Marija, sv. Jurij in neugotovljen svetnik; Marija škapulir; Marijina poroka; Marijina smrt; Marijino vnebovzetje; Marijino kronanje; monstranca in angela; sv. Marjeta; sv. Miklavž in sv. Florjan; sv. Miklavž in sv. Lovrenc; sv. Miklavž; sv. Mihael; noetova barka; Oljska gora; oznanjenje na gori Tabor; pokol nedolžnih otrok; pogreb; polaganje v grob; pohod sv. Treh kraljev; poklon pastirjev; poroka; prestol milosti; procesija; sv. Polona; sv. Rok in sv. Boštjan; Šaloma; Salomonova sodba; sprevod; srce Marijino in srce Jezusovo; svatba v Kani; smrt pravičnika in grešnika; srca, ogledala grehov in kreposti; srce Marijino, srce Jezusovo in simboličen prikaz Kristusovega trpljenja; sedem zakramentov; neugotovljiv svetnik; neugotovljiva svet- nica; sv. Trije kralji; sv. Trojica; tabli z zapovedmi; tabla z zapovedmi in ples okoli zlatega teleta; vesoljni potop, vstajenje; vkrcanje na Noe- tovo barko; sv. Vid; zadnja večerja; žene na grobu. Naštejemo lahko 55 posvetnih in 118 nabožnih motivov. Poučna je primerjava z motivnim opusom selške delavnice.* Selška delavnica upo- dablja okoli 141 motivov, štajerska 173. Razmerje posvetnih in nabožnih je pri selški delavnici približno 1:1, pri štajerski pa 1 : 2. Kje je vzrok tej razliki za zdaj še ne moremo ugotoviti. To bo moč zlasti takrat, ko bo obdelan in znan opus baročno obrtno šolanili slikarjev, ki je bil obema delavnicama v veliki meri za vzor in bil bolj prezenten selški kot šta- jerski delavnici. Že sedaj je bolj ali manj jasno, da so večino fantastič- nih motivov, ki zlasti pritezajo pozornost raziskovalcev, vnesli v sUkar- stvo na panjskih končnicah obrtni baročni slikarji in da so jih nato prav z njihovih končnic prevzeli obe delavnici in drugi obrobni slikarji. Pro- blem pa bo postal jasen šele s konfrontacijo opusov vseh treh glavnih akterjev v tem slikarstvu. Vsekakor je štajerska delavnica prinesla nekaj novih motivov. Naj jih nekaj naštejemo: gostilničar vozi trebuh na koleščku; gams in kozo- rog; hudič nosi otroke v košu; hudič odnaša zapeljivce; karneval; lov na severnega jelena; medved zobozdravnik; mož kadi pipo, žena ga škropi z blagoslovljeno vodo; uboj v Lučah; uradnik brusi babi jezik; žandarja peljeta ujetnika etc. * G. Makarovič, o. c., str. 122. 186 Panjske končnice štajerske ljudske slikarske delavnice Snov je zajemala tudi iz resničnega življenja. Primer: uboj v Lučah." Za predloge so ji bili tudi tiski in druge ilustracije. Za zgled navajamo končnico »srca, ogledala grehov in kreposti« in ilustracijo iz knjige Serze ali Sposnanje in sboljshanje zhloveshkiga serza,« etc. V Ljubljani, 1851, Natisnjeno per Rosalii Eger. (Glej slikovno prilogo.) Določitev provenience Celjski muzej, ki hrani 247 končnic, izdelanih v štajerski delavnici, je nabiral končnice po Savinjski in Tuhinjski dolini, kjer skoraj ni bilo najti izdelka druge delavnice ali pomembnejšega mojstra. Razen ene imajo vse končnice naše delavnice v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani (odslej SEM) navedena štajerska najdišča, in sicer Novo Štifto (končnice z inv. št. 951, 954, 959, 960, 965, 972, 973, 974, 975) in Gornji grad (inv. št. 288, 7290, 7293, 7296, 7297). Tri končnice, ki so izdelek štajerske delavnice, so bile kupljene v vasi Tirosek pri Novi Štifti." Gornji podatki nam pravijo, da so bile končnice opisane delavnice razširjene na Štajerskem. Drugod po Sloveniji jih je bilo malo, to se vidi tudi po tem, kako so štajerski izdelki zastopani v zbirkah lokalnih mu- zejev, ki so nabirali gradivo na svojem področju. Loški muzej hrani samo dve končnici štajerske delavnice. Kranjski muzej, ki že meji na Štajer- sko, 34, Čebelarski muzej v Radovljici, ki je sicer nabiral marsikje, 7. Da sta slikarja ali da so slikarji opisane delavniške skupnosti res delovali na Štajerskem, vemo po »in situ« ohranjenih slikarijah. Te so: Logarska dolina št. 18 (kapelica z naslikano zadnjo večerjo in sv. Kri- štofom), Grušovlje 9 (slikarija na kasti, ki prikazuje sv. Florjana), Lo- garska dolina št. 20 (slikarija na hišni fasadi, ki prikazuje sv. Katarino in sv. Luka), Pobrežje pri Nazarjih (kapelica z naslikanim božjim gro- bom), Šentjanž pri št. 1 (kapelica z naslikanim sv. Duhom), Šmiklavž 32 (slikarija na leseni kasti, ki prikazuje sv. Florjana in božjepotno Marijo), Robanov kot 33 (stenska slikarija, ki prikazuje Marijo zaščitnico s pla- ščem), Robanov kot 29 (stenska slikarija, ki prikazuje sv. Jurija), Bočna (v kapelici naslikana sv. Trojica), Homec Brdo (v kapelici je naslikan sv. Rok), Radmirje 50 (v kapelici je naslikan sv. Janez Nepomuk), Tiro- sek 36 (slikarija na svinjaku, ki prikazuje Križanega, sv. Antona pu- ščavnika in sv. Florjana), Strmec 18 (stenska slikarija, ki prikazuje sv. Florjana), Strmec 21 (stenska slikarija, ki prikazuje Marijino kro- nanje).^ * Končnica je bila naslikana po resničnem dogodku, ki se je zgodil v Lučah. Motiv na končnicah obdeluje kustodinja Mestnega muzeja v Celju Milena Moškon. ' Marija J a godi c. Narodopisna podoba Mengša in okolice, Mengeš, 1958, str. 105. ' Navedeni podatki so iz terenskega gradiva Mestnega muzeja v Celju. Podatki in reproducirano fotografijo mi je priskrbela kustodinja Milena Mo- škon, in se ji za to iskreno zahvaljujem. 187 Gorazd Makarovič Te slikarije mam kažejo, da je glavni slikar te delavnice potoval in da je deloval na Štajerskem. Torej je vsak dvom o širši provenienci nemogoč, zlasti ker vsaj do sedaj ne poznamo v drugem delu Slovenije niti ene kapelice ali stenske slikarije, ki bi bila delana v tem osebnem stilu. Končnice štajerske delavnice so tudi migrirale s svojega matičnega področja, čeprav verjetno v majhni meri. Mestni muzej v Škofji Loki namreč hrani dve končnici štajerske delavnice, ki ju je zasledil na last- nem terenu. Ena končnica v SEM ima v inventarni knjigi navedeno najdišče Dravlje pri Ljubljani. Čas delovanja štajerske delavnice Približen čas delovanja štajerske delavnice nam povedo najstarejše in najmlajše letnice na znanih primerkih. Najstarejši doslej znani let- nici sta 1841 (Mestni muzej v Celju, inv. št. 488) in 1842 (Kranjski muzej, s. n. Hudič nosi otroke v košu). Najmlajše letnice so 1899 (Mestni muzej v Celju, inv. št. 542), 1903 (Čebelarski muzej v Radovljici, s. n.. Pegam in Lambergar) in 1910 (Mestni muzej v Celju, inv. št. 453). Štajerska delavnica je torej delovala nekako od leta 1840 do 1910, torej okoli 70 let. Prav mogoče je bil okostnica te delavnice en sam plo- de vit slikar z enim ali dvema pomočnikoma. Štajerska delavnica je delovala torej v istem času kot selška, ki je začela slikati končnice nekako v istem času, končala pa 1891.* Slikarji Kdo je slikal te končnice, pravzaprav ni tako pomembno, saj je slikar- stvo na panjskih kančnicah pač neosebno in pri njem ne moremo go- voriti o nekem »osebnem presežku«. V literaturi je znanih 45 ali celo 50 slikarjev, ki so poslikovali končnice." Družbeni položaj in izobrazba končničarjev nam je v dobršni meri znan, pri tem je pač vseeno, ali je ta slikar naslikal to ali ono končnico. Ugotoviti slikarje naše delavnice ne bi bilo zelo težko, saj poznamo čas delovanja delavnice, veliko število kapelic in stenskih slikarij. Nedvomno še živi, vsaj v nekaterih hišah s takšno slikarijo, spomin na slikarja, ki je nehal slikati šele okoli 1910. Opozarjamo na slikarja Malnarjevega Jakca; o njem pravi ljudsko iz- ročilo, da je bil samo slikar, (torej profesionalec. Ta je menda slikal v Lučah, svoje izdelke pa prodajal po Savinjski in Radoški dolini.*" 8 G. Makarovič, o. c. « A. Bukovec, Naše panjske končnice, Slovenski čebelar, 1943 passim Kartoteka študentske etnografske ekipe za slovensko Koroško, Jernej Susteršič, Ljubljana, Lastni terenski zapiski. "> Podatek je iz še neobjavljene razprave A. Bukovca o slikarjih panjskih končnic. 188 Panjske končnice štajerske ljudske slikarske delavnice 189 S tem izročilom se ujemajo naslednja dejstva. Izredno veliko število j izdelkov je lahko naslikal (morda s pomočnikoma) le slikar, ki mu je j bilo to edino delo. Ce je prodajal svoje izdelke po Savinjski in Radoški i dolini, je tam prav lahko poslikal kapelice in hišne fasade, ki jih na- ', vajamo v poglavju o provenienci. Vsekakor je slikar štajerske delavnice , živel v Lučah, saj je poznal dogodek iz tega kraja.^^ Na hrbtni strani i končnice, ki jo brani SEM, je naslednje s svinčnikom pisano naročilo: j »tukaj tist namalajte ko je v Luči tri zaklo«. i Se ena sugestija obstoji o enem slikarju štajerske delavnice. To naj i bi bil »stari oče Presečnik, po domače Kneblov oče iz Savinjske doline j od sv. Lenarta«.i Zaključek i i v gornjem tekstu smo ugotovili dela delavnice, ki je delovala na Štajerskem, ugotovili ozemlje, na katerem so bile te končnice razširjene, i motiviko in čas delovanja štajerske delavnice. Ob drugem nam sestavek j pove tudi to, da se je slikarstvo panjskih končnic razširilo na Štajersko j razmeroma kasno (okoli ali pred 1840), saj tam skoraj ni bilo najti dru- ; gih izdelkov razen končnic naše delavnice. Ob izdelkih obrtnih baročnih ; slikarjev je Gorenjsko obvladovala selška delavnica,^' Štajersko pa j štajerska delavnica. Seveda je povsod delovalo tudi večje število obrob- j nih slikarjev z malenkostno produkcijo in čebelarjev samih, ki so si ] poslikali končnice. j " Gl. opombo 5. " M. Jagodic, 1. C.' " G. Makarovič, o. c, opomba 10. Gorazd Makarovič Summary THE PAINTED BEE-HIVE FRONTS FROM A POPULAR PAINTERS' SHOP IN STYRIA The present study discusses a popular painters' shop rohich produced painted bee-hive fronts and rohich existed in the Slovene part of Styria from the second quarter of the XIX^' century and into the first decade of the XX*'' century. The study identifies its products, it investigates the motifs used by its painters, and the provenience. In the conclusion the study emphasizes that this painters' shop mas indeed one of the painted bee-hive fronts in Styria mhich mas able mith its products to modinate this sphere of market in the Slovene Styria. 190 DEKLICA VOJAK (Poizkus socio-psihološke interpretacije vprašanja) Marija Makarovič Izročilo o deklici, ki gre, navadno preoblečena v moškega, namesto očeta, brata ali moža na vojsko (v literaturi znano pod imenom »Deklica vojak« — odslej DV), lahko zasledimo pri številnih ljudstvih v pesmi ali prozi.* Motiva bi se lahko lotili po zgledu dokaj upoštevane zgodovinsko- geografske šole, vendar se nam zdi tak način enostranski. Raziskovalci »finske šole«, kot ugotavlja sovjetski folklorist Meletinskij, »posvetijo vsakemu predmetu, navedenemu v kazalu Aarne-Thompsona, monogra- fijo, v kateri s primerjanjem variant opredelujejo domovino motiva,«^ pri tem pa pozabljajo, da se v navedenih motivih izražajo tudi zgodo- vinske in družbene razmere ter psihološki odnosi, »da se (predvsem v pravljici) v njih kažejo umetniška utelešenja svetovnega nazora ljud- stva in njegovih idealov«.^ Da se da določene pojave ljudske kulture ustrezno tolmačiti pred- vsem v tej smeri (»brez analize in komparacij pripovednih motivov in drznih kombinacij pri tolmačenju ljudskih tradicij«) sta s svojima od- lično napisanima člankoma že pred leti dokazala Sergej Vilfan* in Ivo Pir kovic. ^ ' Motiv sem nameravala predložiti kot doktorsko disertacijo. Kmalu po prijavi teme pa mi je kolega dr. Milko Matičetov sporočil iz Švice, da se ukvarja s tem motivom in da ga ima pripravljenega za izdajo dr. Semmann, zato sem temo umaknila; kljub temu sem se še vedno zanimala za ta motiv, se seznanjala s tujim gradivom in na terenu ter v domači literaturi skušala zbrati čimveč gradiva o DV. V osmih letih pa se mi je navzlic skrbnemu povpraševanju po- srečilo zapisati le en slovenski motiv, in sicer v prozi. Kolegi iz Glasbeno- narodopisnega in narodopisnega instituta pa doslej niso zapisali nobenega. 2 E. M. Meletinskij, Geroi volsebnoj skaski, Moskva, str. 3. ' Isti, ss in str. 6—7. — Za primer navajam še kritiko lastnega članka »Kmet ziblje Francoze« objavljenega v SE, 1955, kjer sledeč sistemu finske šole« nadvse skrbno seciram in primerjam razne elemente, postavim motiv v prostor in čas, bistveno vprašanje, zakaj je motiv nastal, in vprašanje družbenega in psihološkega odnosa pa puščam skorajda ob strani, ker se preveč zamujam ob vsaj deloma larpurlartističnem primerjanju variant in variantic. * Sergej Vilfan, Pes Marko, Slovenski etnograf VIII, 1958. 5 Ivo Pir kovic, Netek v zgodovini in bajki. Naša sodobnost, Lj. 1959, št. 8—9. 191 Marija Makarovič Ob iskanju in odločanju za delovno metodo sta prav razpravi ome- njenih avtorjev, napisani z zgodovinskih in socioloških vidikov, vzpod- bujali k reševanju zastavljenega problema s socio-psiholoških aspektov. S svojim prispevkom skušam ad i. slovensko izročilo na osnovi zna- čilnih elementov uvrstiti v ciklus izročil o DV. — Ker mi ne gre za analizo in primerjavo pripovednih ali posameznih motivov, ki so sekun- dami, se pri tem odrekam ugotavljanju morebitnih variant in kompa- racij ter citiranju številnih tujih in domačih primerov." Ad 2. pa želim že ugotovljenim povodom ali izvirom motiva o DV poiskati in razložiti socialno-psihološke pogoje in odnose, ki so omogočili nastanek, sprejetje, razvoj in ohranitev motiva. — Kot sem že poudarila s podnaslovom, ostaja tolmačenje obravnavanega problema le na skromni ravni poizkusa socio-psihološke interpretacije. Pregled pomembnejše tuje in domače literature Motiv DV sta že v sredi in konec prejšnjega stoletja obravnavala C. Nigra' in I. Sazonoviča." Oba navajata veliko primerjalnega gradiva. Nigra se opira pretežno na romansko izročilo, Sazonovič pa upošteva vrh tega še gradivo iz slovanskega, germanskega in azijskega sveta. P. Delarue" in R. Ortiz" sta obravnavala DV v prvi polovici našega sto- letja. Ortiz je opozoril predvsem na to, da pozna motiv DV tudi kitajsko izročilo. V opombi k španski romanci »La doncella guerrera« pa je špan- ski hispanist R. M. Pidal med drugim opozoril tudi na podobne elemente v španskem in slovenskem motivu o DV.^^ Končno nam obširna tuja literatura, v kateri so sistematično nave- deni članki in gradivo o DV, ki jo navajata Bolte-Polivka" in Aarne Thompson,^' zgovorno priča, da je motiv znan skoraj pri vseh narodih, v romanskem, germanskem, azijskem in celo afriškem izročilu. " Dovoljujem si posvojiti načelo, s katerim je opredelil smer svojega raziskovanja Sergej Vilfan v omenjenem članku, tudi za nakazovanje smeri ob reševanju našega problema. ' C. Nigara, Canzoni popolari. Estratto dalla rivista contemporanea XI, Torino 1858, Fascili, p. 90, Guerriera, La poesia popolare Italiana. Rom. 1876; po Sazonoviču. • ^ I. Sazonovič, Pesmi o devuške voine i bylLny o Stavre Godinoviče, Ruskij filologičeskij vestnik, 1885 in 1886, T. XIV, XV, XVI. ' P. Delarue, Les contes merveilleux de Perrault, Arts et triditions po- pulaires, 1954, No. 1. str. 10—11. " R. O r t i z , Saopštenja i referati, 18—25, IX, Beograd 1939, III. međuna- rodni kongres slavista, »La fanciulla guerriera«, str. 196—197. " Ramon Menendez Pidal, Flor Nueva de Romances Viejos, La doncella guerrera, Buenos Aires 1950, str. 206—207, cit. po Niko Košir, Deklica vojak. Jezik in slovstvo 1957/58, št. 7, str. 331. '^Bolte-Polivka, Anmerkungen zu den Kinder und Hausmarchen der Bruder Grimm, Leipzig 1915, št. 67, Die Zwolf Jâger, str. 57—58. " Aarne-Thompson, Motiv index of folk literature, Helsinki 1936, voi. 6, str. 351. 192 Deklica vojak Našteli smo le nekaj poniembnejših del tuje literature, v kateri je v glavnem upoštevano tudi južnoslovansko gradivo. — Pri Slovencih se je z motivom do sedaj edini ukvarjal DV Niko Košir.** Največ slovenskega gradiva o DV je navedenega v Strekljevi zbirki »Slovenske narodne pesmi«, kjer so v opombah pod črto citirane še druge variante sloven- skega izročila o DV.*° Še neobjavljena je pravljica z Gribelj s tem mo- tivom.*" Analiza in uvrstitev slovenskega izročila v ciklus izročil o DV Slovensko gradivo o DV ločimo glede na vsebino in različen izvir v dve skupini. V eno teh skupin moremo uvrstiti tudi tuje gradivo. Dalje navajamo vse glavne elemente, ki se zdijo bistveni za določanje mesta našim motivom v ciklu skoraj svetovno znanega izročila o DV. I Ženska odide (preoblečena) na vojsko — prebije preizkušnje spola — prostovoljno prizna svoj spol — ostane ženska a) Alenčici, sestri Gregčevi, ubijejo Turki brata — preoblečena v Gregca, odide v turški tabor — tiirški car misli, da je to Gregec — Alea- čica pomede s Turki, gre k carju in mu pokaže dve črni kiti ter prsi.*' b) Rozman mora dati soldata, ima pa samo devet hčera — namesto njega odide preoblečena v vojaka njegova hči — poveljnik jo opazi skozi line, spozna, in začne preizkušati — Alenčica prebije preizkušnje in se razodene.** II Ženska odide (preoblečena v vojaka) na vojsko — se poroči s kra- Ijično — postane moški Oče ima veliko hčera, na vojsko bi moral iti zato sam — hčeri se zasmili in odide namesto njega — kraljeva hči se poroči s tem vojakom — ko kralj izve, kdo je, se je skuša znebiti — na poti h drugemu kralju po vrnitvi dolga rešujejo vojaka trije moški z nenavadnimi lastnostmi — ** Niko Košir, o. c. *5 K. Štrekelj, SNP, Ljubljana 1895, Dekbca vojak A—C, str. 95—105, 55—57, Zormanov vojak iz Kranja, Narodna pripovedka. Novice XXX, 1863, str. 92—93. Prešernovo redakcijo pesmi s tem motivom, ki jo je stiskal Vraz *" Pripovedka iz Gribelj, povedal Janez B ro d a r i č , Griblje, rkp. M. M a - k a r o v i č , str. 14 ss. ** 1 s t i, št. 56. 15 Sloven.ski etnograf ^g-^ Marija Makaroviî coprnica prekolne vračajočega vojaka v moškega, ker bere iz pre- povedane knjige — po vrnitvi je kraljična zadovoljna z vojakom.^" V slovenskem izročilu nastopa ženska kot vojak. Na osnovi tega uvrščamo naše izročilo v skupino istovrstnih motivov, ki jih zasledimo pri slovenskih, germanskih, deloma azijskih in afriških ljudstvih. Vzroki, ki nagnejo našo deklico, da odide na vojsko, so enaki vzrokom, ki jih poznajo drugi narodi, predvsem romanski: dukle gre na vojsko', ker so pri hiši same hčere, dekle gre na vojsko namesto očeta.^" Mimo teh vzrokov v naših pesmih nastopata še dva, ki ju v tuji literaturi skorajda ni zaslediti: dekle gre na vojsko namesto zastavnika^^ in dekle gre na vojsko, da maščuje smrt svojega brata. Ta motivacija močno spo- minja na pesmi, značilne za balkanski polotok, v katerih sestra osvobodi brata.^^ Preobleka deklice v moškega je določneje navedena v motivih I. skupine, kar je značilno predvsem za romanske pesmi. Prostovoljno priznavanje spola z istočasno zavrnitvijo snubca nastopa pri motivih I. skupine, element neprostovoljnega pri- znavanja pa je naveden v motivih II. skupine. Povsem sprejemljiva je ugotovitev Ortiza, da je prostovoljno priznavanje značilno za vzhodni in balkanski svet, neprostovoljno pa za zahodni svet.^* Preizkušnje spola, značilne predvsem za romansko in slovan- sko gradivo, nahajamo pri nas v motivu skupine b. Tuje, slovanskim so- rodne preizkušnje so nekoliko različne po vsebini, namen pa je vedno isti; dognati pravi spol deklice na osnovi del, ki bi jih moški opravil drugače kot ženska. Kot v naših, tako tudi v tujih motivih deklica preizkušnje dobro prebije.^^ Od bistvenih preizkušenj se ujema z drugim, na primer romanskim izročilom spanje s poveljnikom, še bliže pa je ta del hrvatskim varian- tam.^" V romanskih pesmih spi z njima še paž (tako ni spoznavanja spola), Rozmanova Alenčica pa položi vmes meč in se vede podobno kot Sultanija iz hrvaškega izročila. — Kopanje v reki, ki ga v tujih motivih prepreči sporočilo, da je oče zbolel, in zato deklica odhiti do- mov,^' zamenjuje v slovenskih pesmih plavanje čez reko. Primerjanje z enakimi elementi v hrvaški pesmi je tudi tu pri roki.^* 1» Glej op. 16. ^"Štrekelj, o. c., št. 56 in motivov z Gribelj, Poglavje v Sazonoviču, T. XV, str. 209 ss. 2' Štrekelj, o. c., št. 57. Primerjaj še opombo Čremošnika, ki meni, da lahko zasledimo v pesmi spomin na odkupovanje vojaških obveznosti, Naša vojaška pesem, GMDS, Lj. 1939. str. 346. 22 S a z o n o v i č, o. c, T. XV, str. 190. 23 I s t i, o. C., T. XVI, str. 40 ss. 2* R. O r 11 z , o. C., str. 196. 2^* Primerjaj mesta v Sazonoviču, T. XVI, str. 40 ss. 26 Hrvatske narodne pjesme, Zagreb 1880, II., str. 10. 2' Po Sazonoviču, v variantah romanskega izročila, T. XVI, str. 40 ss. 2^ Hrvatske narodne pjesme, o. c. ' 194 Deklica vojak V motivu iz II. skupine, ki je sedaj tudi edini slovenski zapis te vrste v pripovedni obliki, je poveîzava s I. skupino le uvodna — isti vzrok. Nato se pokažejo zelo sorodne poteze z litavskim izročilom,^" ki ima kot vsi motivi te vrste svoje vzore v srednjeveških literarnih ali antičnih predlogah.'*" V slovenskem izročilu o DV zasledimo vse glavne sestavne elemente skoraj svetovno znanega motiva o DV. Pesmi iz I. skupine se v ožjem smislu vključujejo v južnoslovansko, določneje hrvatsko motiviko, v širšem pa zasledimo v njih elemente slovanskega in romanskega sveta. Izročilu iz II. skupine zaradi skromnega primerjalnega gradiva ne kaže določati njegovega mesta. Ker je motiv v osnovi vseskoz literarno »podložen«, ga izključujemo tudi iz nadaljnjega obravnavanja v okviru naše študije. Pregled dosedanjih mnenj o izvoru in širjenju motiva Nigra in Sazonovič sta doslej najtemeljiteje obdelala izročilo o DV. Na osnovi številnega primerjalnega gradiva ter elementov, ki sestavljajo motiv, ugotavljata predvsem genetično zvezo med posameznimi pesmimi in pripovedmi. Nigra je zasledil DV v Italiji, Španiji, Portugalski, Srbiji, Rusiji in Grčiji. Kljub temu domneva, da je prvotna domovina pesmi južna Francija, Provansa. Od tod naj bi se bil motiv širil na Pirenejski in Apeninski polotok, s prvimi križarskimi pohodi pa že v Grčijo in slovanske dežele.''* Do te trditve in mnenja, da bi bila pesem nastala že v 12. stoletju, je zavzel kritično stališče že Sazanovič. Na osnovi obširnega gradiva, na podlagi katerega določa notranjo analizo samo- stojne in medsebojne literarne tradicije omejenega motiva, ki ga je za- sledil skoraj pri vseh ljudstvih Evrope in celo v Aziji, trdi, da je prva polovica motiva (v kateri se opeva deklica, ki gre na vojsko) zajeta iz vsakdanjega načina življenja južnih Slovanov, za drugi del (pre- izkušnja spola) pa meni, da njegov izvir ni popolnoma jasen."^ Verjetno je, kot trdi nekoliko dalje, »prva ideja preizkušnje zrasla v katerikoli literarni obdelavi ljudskega motiva o DV.«"" Povsem sprejemljiva so tudi Sazonovičeva izvajanja glede izvira pri- povedk II. skupine. Njihove literarne predloge izhajajo iz srednjeveških romanov, kot so »Huon de Bordeaux«, »Novella della figlia del re di Dacia« itd., kjer v moškega preoblečena deklica nastopa v vlogi mladega soproga in je zatem podvržena spolni metamorfozi. Tem romanom naj bi bila spet neposreden vir Ovidijeva pripoved, kjer se v moškega pre- 2' Litauisolie Volkslieder und Marchen aus dem Preussischen und Kussi- schen Litauen, Von der Edelmannstochteir, die Soldat wurde, Strassburg 1882, str. 420—423. '»Sazonovič, o. e., T. XV, str. 396 ss, posebej str. 370 in 372. 31 Po Sazonoviču, o.c., T. XIV, str. 301 ss. '2 Po Sazonoviču, o. c, T. XV, str. 370. " Isti, str. 377. 195 Marija Makarovič oblečena dekUca, zaročena z drugo, v kritičnih trenutkih z vmešavanjem višjih sil spremeni v moškega.'* Ortiz, ki obravnava portugalsko pesem »La guerrera«, primerja ele- mente tega motiva v portugalski in kitajski poeziji, kjer nastopa pod imenom Mou Lan. Bistvena je njegova že omenjena ugotovitev, da je element prostovoljnega priznavanja spola značilen za vzhodni balkanski svet, neprostovoljnega pa za zahodni.''^ Najznamenitejši španski Pidal piše v opombi k romanci »La don- cella gueriera«, da je bila znana že v 16. stoletju, zdaj pa jo pojo po Portugalskem, Jia Štajerskem in v Kataloniji, poznajo pa tudi v Tan- gerju, Maroku, na Ogrskem, v Srbiji, Grčiji, Mali Aziji in v Palestini. Podobne pesmi pojo tudi v severni Italiji in na Francoskem. Po mnenju Fidala je pesem nastala na Španskem v 16. stoletju, v Evropo, zlasti na Balkan, in v Malo Azijo pa so jo zanesli iz Španije pregnani Judje.'" Niko Košir se je pri Slovencih prvi lotil obravnave motiva. Kot sam pravi »v glavnem v podrobnostih popravlja sicer točno opombo Fidala glede podobnosti španske in slovenske romance o DV«. (Pidal primerja samo romanco z motivom Deklica vojak B). Glede pesmi, v kateri na- stopa Alenčica kot maščevalka smrti svojega brata, pravi, da jih je rodil naš stoletni boj s Turki in nimajo z našo špansko romanco skoraj ničesar skupnega.''' Ivan Grafenauer, ki opredeljuje motiv DV mimogrede, vidi v njem še odseve praslovanskih kulturnih razmer. »Največja nesreča za očeto- pravno družino je, če nima otrok; skoraj enaka, če ima same hčere: deveta hči gre, ko drugega ni, namesto ostarelega očeta na vojsko (De- klica vojak B, št. 56). Po njegovem mnenju so za to obdobje »večinoma tipične ženske pesmi, balade, ki razgrinjajo pred nami človeško usodo žena in deklet, v^dov in sirot v očetopravni družbi, v jedru še pastirsko- nomadistične indoevropsko praslovanske kulture, človeško usodo, ki se vedno spet ponavlja, tudi v drugačnih kulturnih razmerah.«'^ Izvajanja gornjih avtorjev postavljajo motiv DV v prostor in čas, ugotavljajo genetično zvezo med posameznimi motivi, zakaj je motiv nastal, sociološke in psihološke pogoje sprejetja, razvoja in ohranitve motiva pa puščajo vnemar. Poizkus socio-psihološkega reševanja problema Pogoji za nastanek, sprejetje, razvoj in ohranitev motiva Že Sazonovič je ugotovil, da je treba iskati izvire nastanka motiva o DV v vsakdanjem načinu življenja enih in drugih narodov. Popolnoma 3* Isti, str. 372. '5 Ortiz, o. C., str. 196—197. " Cit. po Niko Košir, n. d., str. 333. "Isti, str. 331. ... C., T, . 'M. Grafenauer, Narodno pesništvo. Narodopisje Slovencev 11, Lj. 1931, str. 32—34. 1% Deklica vojak pravilno je dalje postavil načelo, da je na primer pri različnih živ- ljenjskih pogojih, toda podobnih življenjskih pojavih francoski narod ustvaril pesmi o DV, ki se bližajo onim, ki smo jih našli pri Južnih Slovanih."" To svojo trditev podpira z navajanjem ženskih imen, ki so se pro«slavila v času težkih zgodovinskih sitiiacij kot vojaki pri romanskih in slovanskih ljudstvih od 16. stoletja naprej. Ker je torej izpričano, da so se ženske bojevale, menimo, da so bili s tem dani konkretni pogoji za nastanek našega motiva. Če smo odkrili izvir nekega motiva, to še nikakor ne pomeni, da smo ta motiv tudi razložili, tako kot se kaže v neki konkretni, določeni družbeni skupnosti. Razlaga, ki se omejuje na tematski izvir nekega mo- tiva, je po našem mnenju nezadostna, zakaj javljanje nekega motiva v konkretni družbeni situaciji ni razložljivo z obstoja motiva sa- mega, temveč šele iz situacije, ki omogoča ne le nastanek, temveč tudi sprejetje motiva. Neka družbena skupnost ne sprejme vseh motivov in novosti, s katerimi prihaja v stik, samo zato, ker so pač tu. Sprejme jih šele, če ustrezajo n j e g o \^ i m lastnim željam, potrebam, simpa- tijam, razmeram, njegovi stopnji razvoja. Še več; »Narodi si sposojajo samo to, kar bi kmalu mogli iznajti tudi sami« (Ferguson). Pri nekem motivu ali izumu je torej precej naključno in postransko, od kod izvira, ali je originalen ali sprejet od drugod. Mnogo pomembnejše in zakoni- tejše so njegove zveze s konkretno družbeno situacijo, v kateri se pač kaže. Treba je torej ugotoviti, katere konkretne družbene razmere so bile pogoj in nagib: za sprejetje, prevzem motiva — za ohranitev motiva, da se je zdel vreden spomina — za nadaljnje razvijanje in oblikovanje motiva. Pogoje za obstoj nekega motiva lahko v grobem delimo na objek- tivne in subjektivne. Z objektivnimi pogoji mislimo konkretno družbeno situacijo, odnose, razmere, možnosti itd. Vsaka umetniška tvorba je namreč v nekem smislu odsev neke družbene situacije in je aktualna in zanimiva samo dotlej, dokler ima situacija neko zvezo z mo- tivom. S subjektivnimi pogoji pa mislimo želje, potrebe, priča- kovanja in hotenje ljudi prevladanju in preseganju te situacije. Pogoji za razvoj nekega motiva ne morejo biti niti samo objektivni (ker v tem primeru manjka psihološki nagib ustvarjanja), niti samo subjek- tivni (ker v tem primeru manjka snov in konkretna osnova ustvarjanja). Prav tako pa umetniško delo ni samo vsota subjektivnih in objektiv- nih pogojev, njihov konglomerat, temveč njihova sinteza, ker gre tu v bistvu ravno za subjektivno preseganje objektivne situacije, za sprejemanje in oblikovanje objektivne situacije same po subjektu. Ker je umetniško delo šele sinteza obeh faktorjev, ga ločena obravnava obeh še ne razloži; vendar bomo zaradi sistematičnosti oba faktorja obrav- navali najprej ločeno. !«• S a z o n o v i č , o. c., T. XVI, str. 284. 197 Marija Makarovič 1. Objektivni pogoji Na prvi pogled se zdi, da je motiv DV moral nastati in se razvijati v matriarhalni družbi ali vsaj v družbi z močnimi niatriarhalnimi pre- ostanki. S tem bi bila naša teza o tem, da je treba delo razlagati iz konkretnih družbenih osnov, omajana, saj je družba, v kateri se je ohra- njal in razvijal naš motiv, v svojih osnovah patriarhalna. Naš motiv bi potemtakem odseval še praslovanske kulturne razmere, ali pomenil le spomin na neko daljnjo preteklost, ki je že davno minila. Ta motiv naj bi bil v tistih davnih časih sicer imel svojo realno objektivno osnovo, ki je pa sedanji pevec ne bi več razumel in bi jo pojmoval pač samo še, kot posebnost, kot kuriozum. V motivih, osnovanih na matriarhalnih družbenih razmerah res sre- čujemo primere žensk-bojevnic. Najbolj znana je seveda zgodba o Ama- zonkah, primerjava, ki se nam pri DV nehote vsiljuje. Na matriarhat spominja tudi odnos brat-sestra v nekaterih različicah. Vendar nam nadrobnejša analiza kaže, da je moral motiv DV nastati v povsem dru- gačnih družbenih razmerah kot motiv o Amazonkah. Amazonke pobijejo svoje može, da bi se osamosvojile od njih, od tod tudi njihovo skrito ime »Oiorpata«."" Podoben motiv srečujemo tudi v drugih matriarhalnih mitih: o Semiramidi, Brynhildi, v Evripidovih Bakhih itd. V vseh teh primerih gre za afirmacijo popolne, absolutne neodvisnosti ženske od moškega. Moški ženski ni potreben, ženska hoče pokazati, da lahko prebije tudi brez njega. Pri teh mitih je očitno, da so nastali v času boja med moškimi in ženskami za dominanten položaj v družbi. Deklica vojak pa v nasprotju z Amazonko ne nastopa kot ženska, temveč kot predstavnica ali namestnica očeta ali brata. Ženska stopi tu na prizorišče šele tedaj, ko moških ni več pri hiši — podobno kot Anti- gona, ki kot zadnja svojega rodu pokoplje svojega brata. Čeprav gre torej tu — podobno kot pri Antigoni — za uveljavljanje ženske, je to uveljav- ljanje v izrazito moškem ambientu in v moški vlogi. Zgodba o DV je torej očitno nastala in se razvijala v izrazito patriar- halnem okolju. Toda zastavlja se vprašanje, od kod potem v zgodbi mo- tiv uveljavljanja ženske — saj vemo, da ima v patriarhalni družbi žen- ska le malo možnosti za uveljavljanje. »Z gospostvom moških,« kot ugo- tavlja Bebel, »so ženske izgubile svoj položaj v javnem življenju, niso mogle več sodelovati v posvetovalni skupščini in niso imele več vodil- nega vpliva.«*^ In ne samo v antiki, kot je določil Telemah Penelopi njeno mesto, tudi v poznejših obdobjih patriarhalne družbene ureditve velja Ho- merjeva opredelitev ženskega položaja: »Zdaj pa se vrni v hišo po svojih opravkih, statvah in preslici, da, in dekle nadziraj pri delu.«*^ " He rodo t, IV., str. 10. " A. Bebel, Ženska in socializem, Lj. 1960, str. 42 ss. Homer, Odiseja, prvi spev (Slov. prevod A. So v re t a). 198 Deklica vojak Na vsa ta izvajanja bi labko odgovorili, da so prav patriarhalne družbene razmere morale zbuditi ženski željo po tem, da bi se uveljav- ljala, če že ne v resnici, pa vsaj v pesmi, v fantaziji. Vendar gre tu že za »subjektivne« pogoje, ki jih bomo obravnavali pod točko 2. Seveda so bili celo v »patriarhalni« družbi dani tudi objektivni pogoji, ki so omo- gočili tako uveljavljanje. Pomisliti moramo prvič na to, da kljub splošnemu neenakemu po- ložaju ženske v patriarhalni družbi ta položaj nikakor ni bil vedno enak, da zatiranje ženske ni vedno šlo v istem smislu in da nikakor niso vedno vse ženske enako veljale za manjvredne, temveč so bile mnoge tudi pri- vilegirane (grške hetere, srednjeveške viteške gospe). Posebno primeren čas za sestanek našega motiva je renesansa, zato nam je dragocen Burkhardtov oris položaja žena v visoki renesančni družbi. »Žena višje renesančne družbe je bila možu enakovredna. Se- veda pa bi bilo popolnoma napačno, če bi govorili o kaki modernistični emancipaciji, kajti samostojnost žena je bila v italijanski renesansi sama po sebi umevna. Največja pohvala, ki so je bile deležne znane rene- sančne Italijanke, se je glasila, da imajo moškega duha in moško nrav.«"" Tudi Simone de Beauvoir govori o ženskih osebnostih italijanske renesanse. Tako piše, da so se nekatere uveljavljale kot pustolovski žen- ski vitezi. Žena Girolania Riaria se je bojevala za svobodo Forlia** itd. Sazonovič pa navaja razen Jeanne d'Arc za Francijo še vrsto žensk, ki so se proslavile kot vojaki. Podobne ženske osebnosti srečujemo tudi pri Portugalcih in spet Italijanih 16. in 17. stoletja.*'' Da je ženska lahko nastopila in se uveljavila kot moški, je torej morala biti predvsem potrebna. Ženska se uveljavi zlasti v časih stiske in vojn, ki zadevajo vse prebivalstvo. Pomislimo na obdobje trideset- letne vojne in krčenje moške populacije ter končno na izumiranje ple- miških družin. Ali, če se ozremo nekoliko na naše razmere, na kmečke upore, na turške vpade in odpeljevanje moških med janičarje. V tej dobi, ko propada v fevdalni red in so nenehne vojne, postane ženska cenjena tudi kot mati in celo kot vojak. Dokler namreč dela ženska samo to, kar bi lahko storil tudi moški, se samo vsiljuje in ni vzroka za njeno upoštevanje, ko pa postane v določeni družbeni situaciji potrebna, zbuja njeno \-edenje celo simpatijo, toleriranje in daje s tem možnost za širjenje tekstov s podobno vsebino. Ženska, ki je bila zaprta po domovih in v javnosti skorajda ni nastopala, je v času renesančnega osveščenja nastopila zaradi konkretne zgodovinske situacije, kot vojak. Ženske so bile v nekem smislu celo prisiljene, da so se uveljavljale na področjih, ki so bila prej samo moška. Po vsem tem menimo: motiv D V je lahko nastal najprej na osnovi nekega avtentičnega dogodka, prav tako je bil lahko samo prevzeta "Burkhard!, Renesančna kultura v Italiji. Lj. 1956, str. 314—516. Simone de Beauvoir, Das andere Geschlecht, 1970, Hamburg, str. 41. « S a z o n o v i č, o. c., T. XIV, str. 285 in 307. 199 Marija ^falca^ov^č aplikacija na podoben dogodek kjerkoli, in končno, je bil kratko malo prevzet v ljudsko izročilo. Pri svojem domovanju ali popotovanju pa se je razvijal in oplajal v najrazličnejšimi elementi ter je končno zavzel, če ga primerjamo s številom drugih izročil, skoraj prvo mesto. Zakaj? 2. Subjektivni pogoji Literarni motiv, ljudsko izročilo nikdar ni samo odsev obstoječih razmer, temveč vedno izraža tudi neko željo po premagovanju teh raz- mer. Ta želja se lahko izraža že samo s kritičnim prikazom razmer, kakršne so, lahko pa seveda tudi s svojevoljnim fantazijskim preobliko- vanjem teh razmer v zaželenem smislu. Nek izjemen dogodek se lahko posploši, neki podrobnosti se lahko pripiše poseben pomen, neko nepri- jetno dejstvo se lahko zamolči ali postavi v ustrezen kontakt. S tem se- veda ni rečeno, da pomeni poezija laž ali beg pred stvarnostjo. Na- sprotno, v rnnogih primerih pomeni ravno intencijo, kako naj bi se stvar- nost preoblikovala, kakšna naj bi bila. Ljudstvo nobenega pojava duhovne ali družbene kulture ni spre- jemalo na slepo, brez neke osebne, subjektivne prizadetosti, in ga ne bi bilo razvijalo in ohranjalo, ko ne bi bilo do njega zavzelo svojega odnosa, ko ne bi bilo v njem videlo »utelešenja svojih nazorov in idea- lov«. In če domnevamo, da gre v primeru DV za resničen, apliciran ali prevzet dogodek, je vendar potrebno razložiti, zakaj si je ljudstvo take zgodbe zapomnilo in zakaj so se mu zdele vredne literarne obdelave. Tu se ponuja razlaga, da je bil dogodek tako splošen, da je moral zapustiti spomin, ali pa tako izjemen, da je moral vzbuditi pozornost. Ne ena ne druga razlaga ni sprejemljiva, ker pretekli dogodki tudi če so splošno razširjeni in pomembni, ne zapustijo spomina, če ne ustrezajo nekim lastnim težnjam ustvarjalca (misel na preteklo slavo itd.), druga pa zato ne, ker tudi izredni dogodki ne zbudijo pozornosti, če se ne zdijo hkrati tudi pomembni: prav zato je nekomu izredno eno, za dru- gega drugo. Potrebno je bilo torej, da je pesem ustrezala nekim težnjam ali pri- čakovanjem pripovedovalca. Kakšnim težnjam je lahko ustrezala pri pripovedovalcih in poslu- šalcih zgodba o DV? Psihološko-karakteristični pomen umetnosti je v tem, da sodoživ- Ijamo pri junakovih dejanjih, da se v duhu soudeležujemo njegovih ju- naštev, da se v nekem smislu identificiramo z njim. V skladu s tem si ni težko predstavljati, kakšen učinek je imela naša zgodba na primer pri . doraščajočih dekletih in zakaj je bila pri poslušalcih (ali še bolj -poslu- šalkah) priljubljena. Tudi v patriarhalni družbi je deklica od malega vajena, da ravnajo z njo približno tako kot s fanti; zanjo njen spol ne predstavlja še nobe- 200 Deklica vojak nega problema. Čim bolj pa postaja dekle, bolj jo začenjajo omejevati v tem in onem, začenja se zavedati, da bo morala roditi otroke, skrbeti zanje itd., skratka stoji pred problemom, kako se bo znašla v svoji socialni in biološki vlogi ženske. Prilagoditev tej situaciji je še tem težja zato, ker je z biološko vlogo ženske zvezana tudi socialna podrejenost. Ta neenakost je občutena kot krivica šele takrat, ko začne temeljiti na izkoriščanju ženske po moškem in ko se začne ženski odrejati driigačno mesto v družbi koi moškemu. Razumljivo je torej, da se je zaradi takš- nega vrednotenja v ženski zbujala želja, da bi postala enaka z moškim, ali da bi obvladovala enake situacije kot moški. Ta situacija se v našem primeru nakazuje v dejstvu, da moški odide na vojsko, da gre fant lahko »cesarja služit«, dekle pa ne. Vojaška služba ni brez vzroka pomenila izretlnega dogodka v kmetovem živ- ljenju, to se je seveda izrazilo tudi v njegovi ustvarjalnosti. Vojak je videl mnogo sveta in se seznanjal s tujimi ljudstvi. Ni čudno, da je uži- val zaradi tega neki ugled, da je vojevanje zamikalo tudi žensko. V skladu z nakazanimi objektivnimi in subjektivnimi družbenimi in psihološkimi pogoji nastopi ženska kot vojak. Kako družba idealizira njen nastop je očitno, kot sledi tudi iz razlage motiva o DV: deklica, ki odide na vojsko, dokaže, da je tudi ona sposobna bojevati se, izpolnje- vati moške naloge in nastopati v vlogi moškega. V tem dokazovanju nič ne izgublja svoje ženskosti, dasiravno dokaže, da je moškemu enaka. Še potem, ko posumijo o njenem spolu in ji naložijo najrazličnejše pre- izkušnje, ki so simbol za dokaz moškega spola, te preizkušnje dobro prebije in se vede kot mož. V končni fazi, ko je že zbudila predstave o svoji enakosti, pa sledi prostovoljno priznavanje spola. Takšno vede- nje ženske, ki dokazuje, da ima »moškega duha in moško nrav«, pa je vseeno ženska, je tudi v odnosu družbe do ženske ocenjeno kot pozitivno, obenem s tipično idealizacijo takšnega ženskega lika celo v obdobju patriarhalne družbene ureditve. Situacija v pesmi daje razen tega dekletu možnost, da se ne uveljav- lja anarhično, antisocialno, samo v svojo lastno, ali samo v žensko korist, kot Amazonka. Nasprotno, motiv njenega uveljavljanja je upravičen s tem, da je to uveljavljanje objektivno potrebno, da je v prid njeni pa- triarhalni družini (očetu, bratu). S tem doseže dekle popolno vskladitev lastnih interesov (dokazovanje enakosti) z interesi družbe, in pri tem ne ruši strukture družbe, nasprotno, še utrdi vezi solidarnosti v družini s tem, da se postavi na mesto očeta, brata ali moža. Če smo poizkusili obravnavati vprašanje o DV s socio-psiholoških vidikov — jasno zavedajoč se, da smo tako ostali brez monografije, kjer bi ob številnem gradivu prav tako poudaril, da naše raziskovanje v tej smeri še ni dokončno — smo skušali s tem samo nakazati, da se da iskati osnove pojavom ljudske kulture tudi v tej smeri. 201 Marija Makarovič Summary THE GIRL-SOLDIER The author tries to discuss the motif of tlie >->girl-soldier« from a social- psychological standpoint. After a survey of the more important foreign and Slovene literature on the subject she analyzes Slovene versions and classifies them into the frame of the mliole tradition of the »girl-soldier<. In this connec- tion she comes to tlie folloming conclusions: in the Slovene tradition of the girl- soldier me can trace all the basic component part of the motif of the girl-soldier as it is knomn almost throughout the world. The songs of the first group (woman goes to mar — she goes through a test of her sex — she voluntarily acknowled- ges her sex — and remains moman) can be compared in a restricted sense mitli the Southern Slavic, more precisely Croat, group of motifs; in a mider sense, homever, me find in them elements mhich go back to Slavic and Romance origins. The exact position of the tradition of the second group (woman goes to mar — she marries a king — and becomes a man), on the other hand, can not be precisely determined because of the paucity of the local as mell as of the comparative foreign material. The motif is also fully attested through litera- ture and so the author stops from further investigation of this problem mithin the frame of the above indicated approach. A survey folloms of the opinions which so far have been proposed regard- ing the origin and distribution of the motif by scholars Nigra Sazonovič, Ortiz, Pidal, Košir, and Grafenauer. The author finds that all these scholars have tried to place the motif of the girl-soldier into a certain place and time, tliey have tried to determine genetic connections among individual motifs, and the reasons for its energence; at the same time, homever, they have neglected tlie sociological and psychological preconditions for the reception, development, and preservation of the motif. From this viempoint, the author continues to discuss the preconditions for the emergence, reception, development, and preservation of the motif. She finds that both objective (concrete social situation, relations, conditions, possibilities, etc.) and subjective preconditions (wishes, needs, expectations, and desires of people to get over and bypass a given situation) have had an im portant role in the life of this motif. 202 »PESME REZIANSKE« STANKA VRAZA (1841) Milko Matičetov Rezijansko temo sem za počastitev Orlovega spomina izbral namenoma. Kadarkoli je namreč pogovor nanesel na Rezijo, mi je ranjki Boris s posebnim poudarkom omenjal, da je bila njegova stara mati, Quaglio, po rodu iz Rezije, od koder so se bili njeni priselili na Gorenjsko. Tudi v njegovih žilah je torej teklo nekaj rezijanske krvi. Želja, da bi sam videl kraj, s katerim je čutil krvno vez, pa se mu žal ni izpolnila. Prve znane zapise ljudskih pesmi iz Rezije dolgujemo Stanku Vrazu. Njegova nabiralna vnema ga je spomladi 1841 pripeljala na severo- zahodno obrobje slovenskega jezikovnega prostora. Iz Ziljske doline je najprej šel v Kanalsko dolino. Sam piše: »Sastavši se slučajno u Žab- nicah... s Rezianskom jednom trgovajućom obitelju i zamolivši mater te porodice čestitodostojnu staricu, da mi je zapela pesmicu Reziansku, to ona uzkrsnu opet u meni... namera, da preko tih visokih golih gorah i planinah udarim, za kojimi leži zabitna i siromašna Rczia, makar se ob dan hranio biljem i korenjem, a ob noć kamen pod glavu metao.. Res je prišel v Rezijo, »u sredinu ovih dobrih blagoćudnih Ijudih, koji mene smatraju kao kakvo čudo; jerbo nemogu razumčti, kako može čovčk samo tom namerom k njima doći, da se njihov preziran jezik, nji- hove pčsme i običaje uči.«" Iz Rezije se je Vraz vrnil v Kanalsko dolino, v Trbižu pa je zavil proti Kranjski gori. Vrazov obisk Reziji je časovno ujet med tale dva mejnika: Podklo- šter, 4. junija (zapisek v ostalini v NUK) — Jesenice, 16. junija (pismo Vekoslavu Babukiću). Iz same Rezije imamo vmes dve pismi z dne 12. junija 1841: »Na Ravancu u Rezianskom« Ljudevitu Vukotinoviću, »na Tobili u Rezianskom« pa Dragojili Štaudnar. Vrazovo pismo z Ra- vance je bilo objavljeno leta 1841 v 29. številki »Danice Ilirske« pod naslovom »Dopis prijateljski iz Mletačkoga«. Dopis je vseboval tudi odlomek pesmi, kar bo nemara najzgodnejša objava rezijanske ljudske pesmi. Pesmica, ki jo je Vraz navedel prijatelju, je samo ena izmed večjega števila zapisanih v Reziji. Že omenjeno potovanje je pustilo precej otip- • Dela Stanka Vraza — V. Zagreb 1877. 244. 2 Dela St. Vraza — V, 45. 203 Milko Matičetov Ijivih sledov. Nas tu mika predvsem droben zvezek v Vrazovi ostalini: Koruška, Rezia i Krainska. Kot v zvesti popotni beležnici si v zvezku sledijo ziljske, kanalske, rezijanske, spet kanalske in nato kranjske pesmi (z Bleda). Ce izvzamemo odlomek, natisnjen v »Danici Ilirski« in ponatisnjen v zbranem delu Stanka Vraza, so druge Vrazove pesmi iz Rezije vse do danes neobjavljene. Kako to in zakaj? Strekljeva zapuščina v narodo- pisnem inštitutu SAZU vsebuje nekaj dokumentov za lažje razumevanje te čudne okoliščine. Ko je Štrekelj pod konec leta 1898 dokončal knjigo pripovednili pesmi in vzel v roke »zaljubljene«, se je pač moral odločiti, kaj in kako z rezijanskimi zapisi iz Vrazove in Cafove ostaline. Sam je bil očitno v zadregi, zatoi se je obrnil na nespornega strokovnjaka, na J. Baudouin de Courtenaya. Poslal mu je prepis Vrazovih in Cafovih zapisov in ga obenem naprosil za pojasnila temnih mest, za redakcijske nasvete in podobno pomoč. Baudouin de Courtenay mu je odgovoril: CastUi gospod kolega! ^ Imel sem v teh časih jako mnogo raznega sitnega opravila, ki meni nij dopustilo, da se primem bolje produktivnega posla, in zatorej morate mi oprostiti, da še le danes pošiljam Vam nazaj rezijanske pesmi iz Vrazove in Cafove zapuščine. Dovolil sem si prepisati (transkribirati)' one pesmi poleg Vašega iz- virnega teksta; a na nekaterih krajih so mi ostali vendar temni in ne- zastopljivi izrazi. Sploh so rezijanske pesmi zelo težavna stvar; saj in v nabranih po meni samem ne vse dozdaj razumem. Zdi se, da se v pesmih nasledujejo besede in izrazi, ki v navadni reči se več ne rabijo in celo samim Rezijanom so le vobče zastopljivi, tako da jim je težko razložiti pomen takih besed in izrazov. Zatorej jaz bi mislil, da bi tre- balo pri tiskanji zadržati tudi izvirno pisavo Vrazovo in Cafovo, in poleg nje pridejati transkripcijo. Ako nekaterih besed ne razumete, prosim, vprašajte me, in jaz poleg možnosti Vam razložim. Tudi dobro bi bilo, če mi pošljete korekturo, kajti morda v tistem času se mi projasnijo pomeni teh ali onih izrazov. V Krakovu ostanem le čez zimo; potle se vrnem na Rusko. Tukaj štejejo me merodajni krogi (to je klerikali in »szlachcice« = >stahczykiPësnic Rezianskec Stanka Yraza (1841) V. 22 — zaposna = na tešče; ti Lišćarski pravijo danes zaposne; v besedi je skrit post. V. 25: Vrazova razlaga za koj — ob strani — spet ni čisto točna, saj to ni opet, ampak ko, kadar. — V. 28—29: Če je tudi ta ne bi hotel, nazadnje nima nobenega. Pod isto številko je tu združenih več pesmi ali »iiižic«, kot jim pravijo Re- zijani. Skupaj so se znašle samo priložnostno, ne da bi imele skupnega kaj več kot napev. Pevec ali pevka sta bila nemara pri dobri volji in sta Vraza kar obsipala. Čeprav zapisovavec ni hotel razbiti dobljene enote, je ponekod ven- darle nakazal nekakšne cezure ali odstavke. 4 Lipa dežela Rezia — Da lalalela /a/a/a. Da lalalala lalala! Koj ruotar h njej soroa parila, 5 Na spase da na snuroaše Ka ko haj je sa zbudila. Na ustala nu operla: Pojte počite miter h mie! To kova to posoroana, 10 No kako baj soroa rekla. Da në ke jtet, moraroa jtet, Ki brici na nja čekajo Da kan kuće my morva jtet. Poti mi nutu čez Milan, 15 Ki sable (sic) bojo sekale. Nu strijali kanunove. Ta pod bander o kerrvorvo. Nu lipa moja maija, Prosite za me saj kado, 20 Ki koj pa nazad priderva; Ki roa .sa lipo soludat. V uvodu omenjeni Vrazov »Dopis prijateljski iz Mletačkoga« prinaša tri \rstice tukajšnje pesmi v tile obliki: »Lipa dežela Rezia! Koj nutar h njej soroa paršla: Na cpaše* nu na snuroaše.« itd. To je prva znana objava rezijanske ljudske pesmi. V. i — Dežela: »Beseda dežela zdaj se popolnoma ne rabi; na mesti nje imajo Rezijani pajiz« (B. de C). — Rezia: poimenska omemba dežele, doline, ljudi je v rez. pesmih redkost; poznam le še dva taka primera: »te mlade ro- zojdnskice« (Materialy I 567) in »Ussa rosaiansca dulina« (Pesem o Mariji na Krnici, rkp. v ISN). — V. 9 — kova = postelja; — posoroana: v rokopisu je ob robu s svinčnikom nakazana dubleta posojena, kar oboje pomeni postlana; * Sic! 14 Slovenski ctnog^ruf 209 Mitko ^tatičetov danes je mogoče čuti le obliko posojena, iz infinitiva soditi, posoditi. — V. U se je prvotno glasila: »Da neic itet mora oojtet«; ne v ti ne v popravljeni obliki mi ni jasna. — V. 12 — hrici (danes v navadi bricje ali hrykuoe. v «nini brik. bryk) so financarji; morda je kaj zveze s knjižnim slov. biričem? — Za čekajo je v oklepaju pridejana varijanta (oaroajo). — V. 13 — kan kuće: prav bo naj- brž le kan-kuce, kar je stalno reklo ali vprašanje in pomeni >;kam-kako«. — V. 14 in si.: Poti čez Milan, sekanje sabelj, streljanje kanonov in bandera ker- wowa so nemara še spomini na nemirne francoske čase. — V. 21 — ki roa: prav bo čiroa, éewa (ali fuma, kot je predložil B. de C). Pri Kolkarjevili Za branon so ob ti pesmi pomodrovali: »Kada keri šal k soldakon, bo bil zapel svi lepi« (Liščaca, 16. 12. 1962). 5 (Tanac) Poti mi dočez te hozde — Usé zaDojo te šćere. Nejzad na ni bo tela mie — Ti dididi — dididide! Podobno besedilo k plesu, le malo daljše, ima Baudouin de Courtenay z. Njive: Materialy I 799, vv. 4 si., kjer je v nadaljevanju še grožnja: óórua ji iiârbat pulumet fis taj te brUšće bukove. 6 Lipa moja rokica! Rokice te visoke. Ka ne berejo rožice: Te rožice šentžvanoroe, 5 Komu ba my je šiinkala? Ma koj mej lipej rokice ... Da lipa ma ke baj na je? Na lirabi bósa rožice — Te rožice te visoke, 10 Te rožice .s-o minule, itd. V. 5 — šiinkala: B. de C. previdno, a upravičeno predlaga branje: »Kumii ba my je šinkawa?« Odgovor: »Makoj (= samo) mej lipej rokice!« - V. 8: prim: zgoraj pesem št. 3, v. 21 in opombo. 7 Svatbena O lipa ma novičica! Rizlezte do z te ćanibe Solzami dol po lanitah, ki mata jtet sa svezat rvkop. 210 »Pesme Rezianske« Stanka Vraza (1841) V. 2 — ćaniba = soba. — V. 3 — solzami: danes bi rekli »ze solzi do po ia- nitali« (Lišćaca) = s solzami po licih. Genja Siega v Lipovcu (r. 1883) je dr. V. Vodušku zapela 17.5.1962: NoDycica snubycica, rizleste dos te ćanibe, ke kompanyja je izde ... (Zvočni zapis GNI 25.499.) Obredni značaj besedila je starka najlepše izpričala s tem, da je to imenovala »racjiinca« (= molitvica!); poje pa se, »ko ni grejo se poračat«. 8 Ti lipa moja jablani, Ka na je jabel basana. Najuier 'dne mi ćemo brat. Kólkarjevi v lišćarskem zaselku Za branon so mi 16. 12. 1962 Vrazovo bese- dilo po svoje »redigirali« takole: Da lipi moje jablani, da ni so jabolk basant, dno ud iteli čoua si ubrat. V rezijanski liriki je priljubljena prispodoba gore, ki je »rožic basana«, se pravi polna rožic-deklet. In zdaj zmerom sledi verz: dno' ud jteh éoya si ijbrat, 'no ijoj teh će^a vybrat ali podobno. Tudi v teh Vrazovih vrsticah bi bilo mogoče videti prispodobo, le da ni izpeljana do konca. Zadnja vrstica bi brez metaforične razlage ostala hudo prozaična: jutri bomo obirali jabolka! 9 Ta lipa moja rokica, Koj to bo leto albo dve, Prin njej poznat ni vicehe, Tedaj najzad jo zapustet. V. 3 — ni: B. de C. bere nji. Trajalo bo leto' ali dve, preden bi spoznal njene muhe (oicehe = kaprice), nazadnje pa jo še zapustiti? Taka kot je, je ta pesem le težko samostojna. 10 Ta lipa moja rokica Ti si mi lipo rvezana Se z dno želiezno kateno. Kolkarjev zet Luigi Di Floriano, r. 1915, godec, je vedel več kot je zapisal Vraz 1841. Njegovo besedilo se glasi: 14* 211 ^!ilko Matičetov Da lipa moja rožica, da kako ti si iiezana taj z no želizno këtino. Ma ko haj mie to mi gova, ka te rizvezat ni moraua; čakaj no drugo rožico, na će te lepo zveselit. ISN. zvezek Rezija 2, str. 52 (Lišćaca, 16. 12.1962). U Ta lipa moja rokica — Mo hlawo neotožila. Kaj na me pravi ano di, Da ta od doma na neće. 5 Koj na mi prami ano di: Da na od doma neće pryt? To će toliko jou pajat, Da na demu mara mi pryt. V. 2: mene je napravila tožnega, užaloetila. — V. 7 — jou pajat: B. de C. bere jo upajat. Ko so to pesem čuli moji liščarski priiatelji pri Kolkarjevih, so pripomnili, da tu »Piijejo po ni drugi poti. taj ti osojski!« 12 Niina moja niina moja! Mate no lipo rokico — Ta nutar ro roašen rvartece. Nuté my dajte mi jo mie! 5 Ma mie je my nedajete, Komu ha my jo ćete dat? Tomu. ki je ne marata, Najzad jo dite milni jo. V. 1 — niina: spoštljiv nagovor starejšim ženskam. — V. 7 — marata = zasluži; ob robu Vrazovo pojasnilo, ital. infinitiv (meritar). — V; 8: miinijo = nuno, redovnico. Nazadnje jo dajte v samostan za nuno. 1 13 i Ta lipa moja rokica — 1 Da my jo rudi lihima. Koj baj ne bila koj ita, i Mi byma ice lepih šćeri. > 212 sPësme Rezianske« Stanka Vraza (1841) 5 Ma za mo hlamo ne koj jtâ Nu šće ita mi di da ne; Na di: da pridi zoečera. — 0 huna sera! lipa ma! Odprite mi koj to si ja. — 10 Ta to odjeno, pojte si! — Ta kan haj ja si man tu spat? - Je mesto rat za obadroa. — Ta kan haj oy si mate jtet? — Je mesta rat za obadma. — 15 Ta nut ustanite hore! Ti lipi dyn si je izdé. Ta prin nikol ja hren damo, Koj pa noy mate senkat mie? — Ta koj baj man koj si plaža? 20 Nikar ma koj no rožico. — J a numan timpa jtet jo brat. Da naj je brene naj izdé. — 1 to j a roan nedajen šće: Ko leteta se šće cvati. 25 Ta jté ano spet pridete, Ké za ruas naj bo skrenjena. Y. 2 — riidi = svagda (Vrazovo pojasnilo); — libiroa: ljub, ljubiti ipd. so v Reziji danes neznane besede. Pavlin Bobac z Njive (r. 1902) npr. meni, da bi tu moralo biti lipiua (božava). Stanko Vraz je imel srečo, da je še med zadnjimi ujel obliko libiwa-ijubiva. — V. 8 ~- luna sera: dokaz, kako zgodaj so že za- čeli tuji pozdravi izpodrivati domače. Le v pripovedni pesmi — o Lepi Vidi — se je do danes ohranil stari pozdrav »dobro vecer». — V. 10 — odjeno = odprto. V. U — tu spat = (i)ti spat. — V. 12 — rat = zadosti. _ V. 17 — nitcol: B. de C. popravlja v nikoj. ~ V. 19 — si plaza: B. de C. predlaga roan plaža (= vam je všeč). — V. 20 — ma koj = makoj. — V. 22 — na; je brene: na je (ij)brena = je ubrana. — V. 23 — i e s precejšnjo gotovostjo štejemo za njivaško pesem št. 13, kjer imamo oblike odjeno za odjaiio, brene za brana in skrenjena za skranjena. Vraz — sam pesnik — je imel tenko uho za pesem ljudstva in je marsikje morda kar intuitivno zadel pravo. Vendar je tudi kot zbiratelj imel že veliko rutino. Le nečesa tokrat hudo pogrešamo: njegovih notnih zapisov rezijanskih pesmi. Kje so se zataknili, kam so prešli? ' Dela St. Vraza — V, 43. * Za to govore med drugim neke napake, ki jih imam za prepisne: kan kuće (pesem 4, v. 13) je zaradi jasnega, izrazitega c v izgovoru pri direktnem zapisovanju nemogoč; prepisovavec pa se lahko zmoti in zlasti pri nejasnem besedilu prenese en ostrivec na nepravo mesto v soseščini. Tudi v pesmi 13, v. 25 je podobno mesto, ki si ga ob poslušanju ni mogoče misliti: ta jté (brez pomena) za taste. 214 »Pesme Rezianske« Stanka Vraza (1841) Riassunto I -^CANTI RESI ANI« DI STANKO VRAZ (1841) Stanko Vraz, poeta »illirico« e insieme uno dei principali folkloristi jugo- slavi della prima meta del secolo scorso, in un suo viaggio di studi lungo il confine linguistico sloveno nordoccidentale ebbe a trovarsi anclie a Resta. Nel giugno deli anno 1841, soffermandosi alcuni giorni nella valle, colpito dalla bellezza del canto resiano, annoto con cura alcuni testi poetici. Sono queste le prime trascrizioni finora note di canti popolari resiani. Un fascicoletto ma- noscritto, conservato nella Biblioteca Nazionale ed Universitaria di Lubiana, contiene tredici testi resiani. Di uno di essi il Vraz aveva copiato tre versi in una lettera scritta all'amico Ljudevit Vukotinooić da Prato di Resia il 12. 6.1841. La lettera fu pubblicata a Zagabria nello stesso anno 1841, nel nro 29 del perio- dico '»Danica Ilirska«. Ivi vide la luce anche il suddetto frammento, mentre il canto intero e con esso tutti gli altri rimasero inediti fino ad oggi. Purtroppo non si sa dove siano andate a finire le trascrizioni musicali. I canti trascritti dal Vraz sono qui pubblicati in trascrizione diplomatica e commentati. Per il commento l'autore si e avvalso tra l'altro anche delle in- terpretazioni (manoscritte) del Baudouin de Courtenay. Il prof.K. Štrekelj, re- dattore del corpus dei Canti popolari sloveni (pubblicazione iniziata nel 1895), aveva infatti chiesto ed ottenuto dallo slavista polacco una trascrizione corretta dei »Canti resiani« raccolti dal Vraz. (Nella parte introduttiva e riprodotta anche una lettera del Baudouin de Courtenay allo Štrekelj, scritta da Cracovia nel 1899.) Dei canti trascritti dal Vraz nel 1841 alcuni sono stati riuditi dal Baudouin de Courtenay e da Ella von Schoultz-Adajemska negli anni Settanta ed Ottanta del secolo scorso, altri invece ancora 120 anni dopo la visita del Vraz dai membri di una campagna italo-slovena di rilievi folklorici in Resia, iniziatasi nel 1962 e non ancora conclusa. 215 NEKAJ NARODOPISNIH DROBTINIC Stane Mikuž Ta »membra disjecta« sem zbral, da bi skromno počastil spomin pokojnega prijatelja Borisa Orla. Soodgovoren za to pisanje je tudi tovariš Milko Matičetov, ki me je z ljubeznivo potrpežljivostjo priganjal, naj se vsedem k delu. Kraj, ki je v glavnem dal pričujoče drobtinice, so Slemena, hribovje, ki leži vzhodno od Velikih Lašč, med sodraško dolino in železniško progo, ki teče proti Ribnici. Tudi v te zatišne kraje stopa novi čas z novimi zahtevajni, navadami in drugo barvo. Stari ljudje so skoraj pomrli, mladina pa željno gleda v dolino in proti Ljub- ljani. Narodopisni izviri so močno usahnili. Hudo bi bilo potrebno na- črtno narodopisno obdelati te kraje v najbližji bodočnosti. 1. Zdravica Štir kovana kula štiri bele šimeljne enga mladga hlapčka temu lilapčku rdeče hlače bel klobuk vidga čuk, s tega glažka vince smuk! 2. Zdravica Lepo ime Micka (ali kako drugo ime) sam Bog te živi, zdaj pa s tega glažka vince ven popij! Le popij ga, le zavžij ga, — dosti let dočakati, od veselja skakati! Opomba. Gradivo je v glavnem urejeno po snovi, kolikor se je seveda to dalo. Številke v tekstu se nanašajo na pripovedovalce. Snov za zapiske št. 1, 2, 5 in 17 mi je povedala moja mati Marija Mikuž, roj. Prijatelj, doma iz Maršičev pri sv. Gre- gorju (rojena leta 1880). Zgodbe pod št. 4, 6, 9, 11, 15 in 24 je povedal Lovšin Jernej (rojen 18. maja 1875), po domače Burčev oče iz Vasi Gašprinovo (fara sv. Gregor). Št. 5 mi je narekoval France Oblak, posestnik iz Maršičev, št. 7, 10, in 15 pa Mirko Prijatelj, posestnik iz Maršičev. Št. 8, 12, 14, 16, 18—23 mi je posredovala Nežika Mikolič, učiteljica v pok., doma iz Sodražice. Vsem se iskreno zahvaljujem. 217 Stane Mikuž 3 »Prišel je Jezus k svoji usmiljeni materi. Kaj delaš? Ali čuješ, ali spiš, ali svoje sanje premišljuješ? Ne čujem, ne spim, ali svoje sanje premišljujem, ki so se mi ponoči sanjale. Ena pred polnočjo, ena pred belim dnevom. Da so prišli hudi Judje, da so me zve- zali, s trnjem kronali in na križ pribili ...« 4 a) Kako so bolezni zdraoiU. Otrok je »naniknil« (»neniknu«), to se pravi zbolel. Mati so odmerili natanko pet žlic vode in jo nato žlico po žlico čez levo in desno rame zmetali proč. Nekaj vode je ostalo »kar je bilo čudno«. To vodo so dali popiti otroku, pa je odjenjalo. Burčevega očeta jc, ko je bil majhen, grizlo v trebuhu. Pa je prišla neka ženska iz Loškega potoka, sicer priložnostna delavka: »Kar pustite, bom pa jaz to naredila!« Šla je ven pod kap, vzela je kamenček in ga dala poduhati otroku. Nato je šla zopet iz hiše in kamenček onic odvrgla vstran. Bo- lečine so prenehale. Plačila ni zahtevala nobenega, le jesti so ji dali. Isti je kot otrok imel polne roke velikih bradavic. Neka druga ženska iz Loškega potoka je dejala: »Čakaj, ti jih bom odpravila!« Rekla mu je: »Štej vse bradavice, kolikor jih imaš!« Štel je: Ena! — »Ni ene« je rekla. Dve — ni dve, tri — ni tri itd. Vsakokrat je napravila vozel na niti. In ko je preštel vse bradavice, je žena nit z vozli stisnila skupaj in podrg- nila z njo enkrat po levi, enkrat po desni roki — in bradavice so izginile v enem tednu. b) Čarovnice. Ko je bila še sestra živa, je prišla k hiši ciganka. »Dajte mi mleka« je zahtevala, sestra pa ji ga ni hotela dati. Ciganka se je vjezila, vrgla proti hlevu neko reč in odšla. Cez kake tri dni je prišla Koreninka, doma s Slatnika pri Žlebiču, stara kakih šestdeset let. »Mati«, je dejala, »dajte mi mleka, da si bom skuhala kavo.« Mati so rekli, da bi ji ga radi dali, pa je mleko slabo, smrdi in zeleno je. Koreninka pravi: »To so vražjevke (coprnice) naredile!« Potlej pa pravi meni in materi: »Takole denite žerjavice v lonec!« Vzela je žakeljc in poiskala v njem neko stvar. Odšli smo v hlev, poprej mi je pa še zabičala: »Nič se ne smeš ustrašiti, ker bo počilo, kot da bi s pištolo ustrelil. Tebi ne bo nič prizadejalo.« Vrgla je tisto stvar na žerjavico in res je počilo. Nato sem »pokadil« kravo in Koreninka je rekla materi, naj gre molzt, ker je mleko že popravljeno. Koreninka je bila čarovnica. Nikoli ni hotela spati pod hišno streho, temveč samo na kozolcu ali pa v skednju. S seboj je nosila košaro, v kateri je imela kavo, sladkor in kruh. Ustavljala se je pri ljudeh, ki jih je poznala. c) Ko smo bili še pastirji, so nam možje ukazali, naj znosimo drva na hribček za vasjo', da bodo kurili kres. Ko je kres zagorel, so prišli tudi stari možje zraven. Videli smo nad hojkami leteti luči proti Škrlavici in Zlatemu repu. Možje so menili, da so to čarovnice. 218 Nekaj narodopisnih drobtinie d) Moj starejši brat je bil že od soldatov in sva šla v skedenj spat. Lepo je znal vriskati, pa je šel za skedenj in je zavriskal. Pa je prišla od Poljan velika, okrogbi luč, iz nje pa se je zaslišal debel glas: Boš tiho! Brat pa, ki se ni nikogar bal, je odvrnil: Nak, tebi ne! Pa je spet zavriskal. Ponovno je rekel glas: Boš tiho! Brat: Tebi ne! Ti bom čako odbil. Nato je luč odletela čof, čof, čof — po poti na Graben. e) Stari ljudje so dejali, da so coprnice večkrat točo naredile. Tam na Zlatem repu in na Škrlovici so bile doma. Moja mati so pripovedo- vali, da so ponoči hodile v hišo žabe in so delale: ha, ha, ha . .. tako da niso mogli spati. Če so šli spat v skedenj, so pa prišle žabe za njimi. Potlej je neki Šuštar dejal, da so to coprnice. Poklicali so župnika od Sv. Gregorja, da je šel na Zlati rep preganjat coprnice. Tam je bila neka »starinska« hiša in gospodar je rekel: Jaz nočem, da bi bila moja mati coprnica. Gospod so pa dejali: »Kar imaš, imaš!« Potlej niso več hodile ponoči žabe v vas. 5 a) Bil je jesenski čas, sobota zvečer. Na Riglu so meli proso in tja je bil povabljen tudi stric Janez. Mei je proso z domačo deklo. Ko so delo opravili, so šli v hišo na povečarek (žganje, kruh, menci so dobili še kos kruha s seboj). Stric se je odpravljal domov, dekla pa mu je rekla: »Ti čem naredit', da boš ti nocoj po peklenskem pungartu hodil?« Stric je dejal: »Le naredi!« in je šel. Hodil je vso noč, ves čas je videl Urhovo cerkev pred seboj in slišal biti ure v zvoniku, pa ni mogel nikamor. Zbu- dil se je ob pol petih, moker do pasu, pod Kahnečevim kozolcem, ko je ravno vtikal nogo v kolo, da si bo sezul čevlje — ko je pri sv. Urhu za- zvonilo k dnevu. Potlej je hitro in na skrivaj odšel domov, ker ga je bilo sram. Zjutraj je šel k maši, pa ga je dekla srečala: »Kako si hodil sinoči domov, Janez?« je vprašala. »Fino«, se je odrezal stric, ki ni maral pri- znati, kako je bilo v resnici. Ta dekla je bila lepa ženska, coprnica, in jo je kasneje (lastno) mleko zadušilo. b) Kadar je zbolel prašič, so dejali, da je uročen. Uroke so zdravile Mežnarjeva Reza in teta Karlina. Žival so pregnali skozi obroč, v rešeto so dali oglje in ga zgasili tako da je voda tekla po prašiču. Tudi v lonec z vodo so metali živo oglje ter pri tem govorili neke besede. Pripovedo- valec se spominja le besed: baba, sapa. Mežnarjeva Reza je s krilom opletala prašiča po gobcu in ponavljala Fodernic! Pisec teh vrstic si je zapisal ves potek »copranja« že pred vojno (pripovedovalka teta Kar- lina), toda žal so šli zapiski pozlu. 6 a) Otroke so strašili na Slemenih »da bo prišlo krvavo siegno<:.. (Kaj več o tej simpatični prikazni nisem mogel zvedeti. — Op. pis.) 219 Stane Mikuž b) Z bratom sva spala na roženvensko nedeljo ponoči v skednju. Bilo je polno otave, mesec je svetil kot podnevi. Pa je nekaj bosega prišlo na- ravnost k meni. Slišal sem, kako so podplati drsali ob podnice, videl nisem pa nič. Mislil sem, da brat Jože kaj vidi, pa tudi ta ni videl niče- sar. Vzel sem ključ, oni pa podajač, pa sva Sla okrog skednja. Nikogar nisva našla, potlej so pa mati rekli, da so to tisti ljudje, ki so morali ho- diti nazaj, ker so očetu seno kradli. c) Z bratom sva delala pozno v noč na žagi. Tiste čase je šlo trdo fantom, ker je bila huda za solde. Greva ven na krlišče, pa ti v lesu zakliče trikrat: Štefan, Štefan, Štefan! Bil je tak glas, kot bi mati klicali. Pobrala sva orodje, zaklenila žago in odšla domov. Doma je pa vse lepo spalo. Drugo jutro sva vprašala mater, če so oni klicali. I, kaj, jaz sem spala! — so se odrezali. Stvar je bila pa ta, da sva rezala les že po pol- noči, ko je bil praznik Žalostne M. B. v postu. d) Na Poljanah je v farovžu strašilo. Gospod so se bali, pa so hodili v vas spat. Njegov naslednik je bil pa korajžen, in je kar v farovžu ostal. Videl je ponoči svojega prednika, ki je stal pri omari in listal po knjigi. Vprašal ga je, kaj bi rad in zakaj hodi nazaj. On je dejal, da ni opravil dveh maš. 7 a) Mora. Antonov atek so spali, ko so bili še fant, v skednju. Noč je bila svetla, mesec je sijal, skedenjska vrata so bila priprta. Videli so človeško postavo, ki se je postrani pririnila v skedenj, potem se niso mogli več ganiti. Zjutraj še pred dnem so jih prišli klicati oče in so jih slišali, kako so renčali. Zavpili so — Anton, Anton, gremo kosit — potlej so se vzdramili in so bili dobri. b) Anžetov oče je vasoval v Prapročah in je šel domov na Maršiče. Mesec je svetil. Naenkrat je zagledal, kako mu je šel poti nasproti mož brez glave. Ustrašil se je in se skril v natiški fižol. Prikazen je šla mimo, oni pa jo je ubral domov. 8 V starem gradu (nad Ortenekom) so se godile strašno čudne stvari. Graščak se je po železni kači pogovarjal z ribniškim. Ponoči so se spre- hajale po parkih čudne bele deklice. Iz gradu je bilo slišati stokanje, rožljanje z verigami, tako da je bilo človeka groza. V cerkvi sv. Jurija zraven gradu je vsako noč stala nad grobnico bela prikazen, kdor jo je videl, je moral umreti za nenavadno boleznijo. Da je bila to resnica, pri- povedujejo, kako je ortneški Hans (Kosler) prišel s fotografskim apara- tom, da bo slikal oltar sv. Jurija. Ko je pogledal v aparat, je zagledal prikazen, ustrašil se je, hitro fotografiral, potlej pa zbežal. Kasneje so na plošči razločno videli megleno prikazen. Ta Hans je nato zbolel in se je zdravil v Egiptu, kjer je umrl. 220 Nekaj narodopisnih drobtinic 9 a) Deseti brat. Urbas (Urbasov po domače) so mu rekli, od Marovčev je bil pa doma. Pri Bučevih je prenočeval, ni hotel postelje, le gori in doli je hodil v hiši, včasih se je vsedel. Pole je povedal: Pri Starem gradu so spravljene tri lodrice denarja iz turških časov. Pa ga ne bodo dobili, ker ga varje črn mož. Prišli so trije študentje iz Ljubljane in dva do- mača, ponoči so poizkušali priti do zaklada, pa so morali popustiti, ker jih je bilo preveč strah. b) Divja jaga. Ena ženska iz Hojč je pripovedovala, da je šla ponoči domov, pa je prijezdil nekdo po poti naravnost proti njej. Mislila je, da jo bo pohodil, toda nenadoma je zavil v gozd, naravnost v jarek. 10 Antonov atek je ponoči stal pri cerkvi, pa je slišal lajež psov in strel iz puške doli v logih. Bila je divja jaga. U a) Soetinje so večkrat videli. To so luči, ki letijo od cerkve do cerkve ponoči. b) Divji mož. En mož z Nebes je hodil zarana k maši, pa ga je videl. Bil je visok kot hojka, pa fino opravljen. c) Rojenice so prišle le, če so otroka položili na srednje okno. I^otem so slišali mati in vsa družina, kaj bo v življenju z otrokom — ali bo srečen ali nesrečen. d) Smrt v hiši. Ko je človek umrl, so najpreje izlili iz škafa vso vodo, kajti v njej si je smrt koso umila. Ponekod je ta običaj še v navadi (na Grmadi). e) Rojstvo v hiši. Ko se otrok rodi, ga pridejo sosedje obiskat. Toda ne smejo naravnost k novorojenčku. Nekaj časa v hiši postanejo ali pa se česa dotaknejo. Tudi se ne smejo otroku čuditi, češ kako je lep, močen ali debel. Pohvalijo ga le mimogrede. Sicer bo otrok mračan (umsko nespo- soben). Otroka ne sme dolgo gledati ženska, ki sama nima otrok, kajti potem bo uročen. Porodnica, ki še ni šla v cerkev k vpeljevanju, ne sme stopiti na tujo zemljo, ker bi prišlo sicer ogromno miši. Baje so te navade še žive na Zlatem repu. f) Tovorniki. Neki mož iz Brinovščice je tovoril osle in kose. Y Po- stojnskem gozdu ga je ponoči ustavil razbojnik (rav^bar). Zavpil je: »Noč je moja!« Korajžni tovornik pa mu je zabrusil: »Pot je pa moj!« — in je mirno šel mimo. g) Francozi. Tisti kmet, ki ni mogel plačati davka, je dobil franco- skega vojaka, da ga je krmil. Zibati ga je moral v zibelki, nato ga je pa prevrnil. 221 Stane Mikuž 12 Francozi so z Napoleonom prišli tudi v Sodražico. Sodraški možje so šli nadnje s kosami in vilami. Počakali so jih pod »Štriki« (strma pot iz Travne gore do Sodražice), ko so jih pa zagledali, so zbežali domov. Ženam so se hvalili, da so Francoze nabili. Ko so prišli francoski vojaki v trg, so ljudje poskrili denar in hrano. Pa je rekel sam Napoleon: »Pred mojimi vojaki so lahko cekini na mizi in ne bo nobeden vzel, niti pogle- dal, tako so vsi pošteni. Zato je tudi sramota, da stojijo pred mostom gavge (vislice).« Vojaki so jih podrli. Od takrat ni več vislic za mostom sv. Janeza, ki je bil tedaj lesen, sedaj je pa zidan. 13 a) Skrivači. Iblajtarji so jih lovili, da bi služili cesarja. Kadar so se iblajtarji bližali vasi, kjer so bili skrivači, so ljudje vpili: »Prašiči so ušli, pojte prašiče lovit!« Ta čas so se skrivači umaknili v les. Nek skrivač je pesem zložil: b. Nedeljo vsako jutro je v cerkvi božja čast, jaz pa po gmajni hodim sem žalosten ta čas. Zdaj pa pojdem sam v Ljubljano tud če pridem glih pod meč. c) Iblajtarji so hodili po vaseh tudi zaradi tobaka. Možje so imeli po dve mošnji; v eni je bil pravi, v drugi pa hrvaški. Iblajtarji so rekli: »Pokaži!« — pa je pokazal prvo mošnjo, drugo je pa skril. Hrvatje so prinesli tobak v listih, nato so ga pa sami narezali. Tudi zaradi soli so hodili iblajtarji po vaseh. d) Spomini na tlako. Na tlako je hodil oče, ko je bil petnajst let star. Nositi so morali steljo iz Žrnovca. Naredil je butaro, si jo dal na rame, potem je pa padel. Valpet ga je usekal z bičem, potlej je pa hitro nosil. Valpet (ukaznik) je pobiral desetino kar iz kozolcev. Na tla je zmetal snope žita. Tisti kmetje, ki so se »fajn« držali so ga pa nabili, ker se je žito kvarilo. Stara mati so mi pripovedovali, da so šli posekati rajkel na grašča- kovo. Prišel je berič (brič), jih ozmerjal in zapisal. Nato so bili mati s sinčkom Antonom štirinajst dni zaprti na ortneškem gradu. 15 Antonov atek so pripovedovali: Ko je bila še tlaka, je prišel ukaznik in rekel kmetom, da morajo hitro posaditi fižol. Možje so izkopali veliko jamo, vanjo vsuli ves fižol ter jamo zakrili s prstjo. Ko se je valpet vrnil in vprašal, kaj je s fižolom, so mu pokazali jamo — anti, saj si hotel da hitro vsadimo! 222 Nekaj narodoDIsnih drobtinic 16 Stara mati so mi povedali tole pravljico: Sveti Anton je imel kravico, po imenu Šavrico. In ta kravica, Šavrica ni imela ne volička, ne telička in sv. Anton je bil hudo žalosten. Cez se- dem let je kravica Šavrica dobila dva telička, oba volička, ki sta po sre- brnih parkeljcih hodila in zlate rožičke nosila. Sv. Anton se je zahvalil Bogu in molil, da bi volička zdrava ostala in mu vegele uree delala. Pa je o teh voHčkih zvedel hudobni grajščak in zahteval, da mu pripelje oba volička v grad. Sv. Anton je bil hudo žalosten, ko je peljal volička pred grajščaka. Grajščak je zadovoljen gledal volička in pravi: Volička sta moja. Sv. Anton pa prosi in moleduje in reče: Ne dam jih, voliča sta moja. Grajščak se zasmeje: No, sv. Anton, če bosta voliča do noči pojedla poln skedenj sena, potem sta voliča tvoja, če ne, sta voliča moja in tudi tebi se ne bo dobro godilo. Sv. Anton pelje voliča ves žalosten v skedenj, do vTha poln sena in slame. Voliča sta začela hrustati, sta hrustala, proti večeru sta slamce iskala. Vesel pravi sv. Anton graščaku : Voliča sta moja, sta vse pohrustala, sta slamce iskala. Grajščak pa pravi: Ne, sv. Anton, voliča bosta moja. Pelji jih k jezeru, ki stoji ob gradu. Ce bosta voliča do noči popila vso vodo iz jezera, sta tvoja, če ne, sta moja. Spet pelje sv. Anton žalosten in nejevoljen voliča k jezeru. Voliča sta pila, pila, pila. Proti večeru sta voUëa mukala, sta lužce iskala. Sv. Anton vesel pelje volička pred grajščaka in pravi: Zdaj sta voliča moja. Pa se zasmeje hudobni grajščak in pravi: Še ne, sv. Anton, voliča bosta moja. Ce pa mi jutri ob sončnem vzhodu peljeta vso mojo grajsko gospodo in služničad na vrh hriba in brez nevarnosti pripeljeta voz na vrh in nazaj, potem sta tvoja, če ne bosta moja. Drugo jutro so se vsa grajska gospoda in služničad vsedli na velik lojtrni voz in sv. Anton je vpregel volička. Volička sta peljala, vlekla-, vlekla v hrib. Volička sta začela stokati, sto- kati, jarmiči so začeli pokati, pokati. Jarmiči so se strgali in voz je zdrvel v dolino z vso gospodo in grajščakom in zgrmel v prepad. Birič pa je na sori sedu, pa mu je pregelj v rt smuknu. Tako je sv. Anton rešil svoja volička, ki sta po srebrnih parkeljcih hodila in zlate rožičke no- sila. 17 Rakuž. Moja mati mi je pripovedovala tole zgodbo: Fantički so večkrat hodili ponoči v loge lovit rake, kajti takrat se pasejo v travi. V logah namreč teče potok, ki ^e bil nekoč poln teh živali. Fantički so vzeli s seboj košaro in so pobirali rake. Naenkrat so zagledali velikan- skega raka, vrgli so ga v košaro in se napotili domov, češ, da je plena dovolj. Ko so dosegli gozd, pa so zaslišali od potoka sem strašen glas: Dajte rakuža nazaj! Ucvrli so jo po gozdu navkreber in tedaj je drugič zaklicalo še strašnejše: Dajte rakuža nazaj! Še niso ubogali in so' bežali naprej, rak-velikan pa se je premetaval v košari. Tretjič je zavpil glas 223 Stane Mikuž tako močno, da so hoje zatrepetale: Dajte rakuža naza-a-j! Sedaj so od- vrgli košaro v praprot, brez sape pribežali v vas in se poskrili po kozol- cih. Poslej se ni noben fantiček več upal ponoči loviti v logih rakov. 18 ; Pesem o Mariji r omarici. fPela so jo dekleta v šoli okoli leta 1930.) Marija gre na božjo pot v Jeruzalem na božjo pot. Na rokah nese Jezusa Oj Jezusa zveličarja. Srečala jo je deklica tud lepa mlada romarca Marija jo je vprašala al bi kaj nesla Jezusa? Za nič ne nesem Jezusa, saj vidiš, da sem vsa šlarasta. Marija gre na božjo pot v Jeruzalem na božjo pot Na rokah nese Jezusa oj Jezusa zveličarja. Srečala jo je deklica tud lepa, mlada romarca Marija jO' je vprašala, al bi kaj nesla Jezusa? Za nič ne nesem Jezusa Saj vidiš, da sem vsa zidana. Marija gre na božjo pot v Jeruzalem na božjo pot Na rokah nese Jezusa oj Jezusa zveličarja. Srečala jo je deklica tud lepa, mlada romarca Marija jo je vprašala, al bi kaj nesla Jezusa? Prav rada bi nesla Jezusa )a vidiš, da sem vsa umazana. 3i rokoe mu pomazala pa bi se mu zamerila. Marija jo je vprašala kaj boš za to zahtevala. Nič drugega ne daj mi ti kot moji duši sveti raj. Ta prvi bom dal velik zlata velik zlata, velik srebra po smrti pa bo v peklu doma. Ta drugi bom velik blaga velik dobrin tega sveta po smrti pa bo v peklu doma. 224 Nekaj narodopisnih drobtinic Ta tretji bom dal velik otrok velik otrok, velik nadlog po smrti pa bo gledala preljubega Zveličarja. 19 Pesem o Urški, najlepši nunci kloštrski I Stoji, stoji tam samostan in notri je dvanajst deklet najlepša pa je Uršika najlepša nunca kloštrska. II Urška skoz okno gledala zlat prstan z roke snemala pod oknom fantič je oral je dobro deteljo sejal. III Je drobno deteljco sejal in Urški je tako dejal ali Urška pojdi ti z menoj za eno ureo pojd domov. IV Urška prosila je domov za eno ureo al pa pol za eno ureo al pa pol bi Urška rada šla domov. V Ta velika nunca jo svari le molči, molči Urška ti le molči, molči Urška ti najlepša nunca v kloštru si! VI Kaj ste me dali v klošter zdaj ko sem že stara sednajst let ko sem že stara sednajst let ko sem spoznala kaj je svet. VII Mar bi me dali v klošter svet ko sem bla stara sedem let ko sem bla stara sedem let k še nisem vedla kaj je svet. 13 Slovenski etnograf 225 Stane Mikuž VIII Urška prijela je za meč zabodla si ga je v srce zabodla si ga je v srce in rekla je besede te. Le tee, le tee rdeča kri na vse te mlade zdaj ljudi na vse te mlade zdaj ljudi da mene s kloštra ne pusti. 20 Pesem, ki jo pojo pri mrliču, če je fant ali dekle (okolica Sodražice) 1 Če bo on za taboj hodil bom zagradil krog in krog hudga sultana bom kupil da bo lajal vse povsod. 2 Zjutraj doli ob potoku dekleta stikajo glave bog ve al kropit ga pride al jo mamca ne puste. 3 Mamca, mamca le pustite da ga z vami grem kropit saj ne bodem tam jokala hočem vam se pokorit. 4 Ko na odru ga zagleda kako bled mrtev leži plane k njemu, ga objame zjutraj dvema zazvoni. 21 Pesem o študentu, ki je hotel obiskati očeta, pa ga je zamedlo in je zmrznil. Zložil in uglasbil jo je njegov oče, ki je bil cerkovnik ie hkrati učitelj v Loškem potoku. 1 Bil v beli sem Ljubljani in študiral sem od lani prav obnašat sem se znal vodil sem prijatelje k nam. 2 Dobil sem pismo od očeta da je ljubezen staršev vneta me z Ljubljane pot pelja na praznik svetega Jožefa. 226 Nekaj narodopisnih drobtinic 3 Na Gori so me ustavljali in tako so mi dejali Naj ne hodim čez gore, ker so burje tam strašne. 4 A ljubezen do očeta poslušala ni nasveta pojdi brate obiskat in očeta vezevat. 5 Strašna burja je pihala in s snegom je vihrala, da mi zmeša vso glavo in zaidem pot strašno. 6 Kje ste fantje in dekleta ki imate moja leta pridte meni na pomoč to bo moja zadnja noč. 7 Bratci in sestrice moje kličem vas iz groze svoje pridte meni na pomoč to bo moja zadnja noč. 8 Očka vi mi odpustite mamca vi mi križ storite to bo moja zadnja noč pridte meni na pomoč. 22 Svatovska pesem, tudi iz okolice Sodražice: O preljubi svatje vsi skupaj smo se zbrali da veseli ohcet bi skupaj praznovali. : (Pozdravljeni — živeli ohcetni!) : O preljubi ženin ti le poglej nevesto kak lepo pri teb sedi ti ji bodi zvesti! :(Lepa je, hišna je pa tvoja je!): O preljuba nevesta ti le poglej ga ženna kak lepo pri teb sedi bodi ga vesela! :(Ne žaluj, ne caguj, ree saj si mu j!) : 23 Nove prilike v 19. stoletju so našle odmev tudi v ljudskih zabavlji- cah. Ulčarjev po) domače, iz Slatnikov, je takole krožil: Nova mera, nova vaga tu se men strašnu feržmaga literca in kilogram tega jaz nč ne poznam. 15» 227 Stane Miknž Prišle 90 še te novice da bodo še manjše žlice če grem kaj v štacuno moram vse prej preračunat ker me ta nevšečni brat hoče zmerom ogoljufat! 24 Na Slemenih se je ohranilo nekaj spominov na znanega ponareje- valca denarja Prelesnika. Mudil se je pri Brinščku na Podpoljanah in pri Oblaku iz Grabna, kjer je delal denar. Oglasil se je tudi pri Matevževih na Prapročah ter zahteval, naj ga zaklenejo v klet, toda so ga odpodili. S ponarejenim denarjem je hodil na štajersko nakupovat prašiče, ki jih je nato prodajal v Trst. Star mož z Briiovišče je zložil tole pesem: Kaj bi Štajerc počel oe b Krainjca ne blo bi moral doma klati >a v dim obešati — ^o- mu pokaže dnar proda dva za en par se da goljufati kranjskemu brati. . Zusammenfassung i EINIGE VOLKSKUNDLICHE BEITRÄGE i Der Verfasser voröffentlicht Material, das er in der Hügellandschaft Sie- -| mena, östlich von Velike Lašče in Unterkrain, von seiner Mutter und andern \ Erzählern gesammelt hat. ' Unter den Liedern sind vertreten Trinklieder (Nr. 1, 2), erzählende Lieder i (Nr. 18, 19), Lieder bei der Totenmache (Nr. 20, 21, andere Gelegenheitslieder l (Nr. 27, 24) und ein Hochzeitslied (Nr. 22). Zmei ursprünglich erzählende Lieder j sind schon halb in Prosa übergegangen (Nr. 7, 16). Unter der Prosa finden mir i Sagen von Hexen (Nr. 4 b-e), vom Blutigen Schenkel (Nr. 6 a), von den Schlick- j salsfrauen »rojenice« (Nr. 11 c), von einem Herrn der Krebse, »Rakuž« genannt l (Nr. 17), vom zehnten Bruder (Nr. 9 a), von der Wilden Jagd (Nr. 9 b, 10), vom \ Alpdrücken (Nr. 7 a), von Gespenstern und Erscheinungen (Nr.6d, 7 b, 8), von ^ Erinnerungen an die Franzosen (Nr. 11 g. 12), die Fronarbeit und verschiedene j andere geschichtliche Ereignisse (Nr. 11, 13—15). Schliesslich noch einige Nach- \ richten von Krankheitsheilungen in früheren Zeit (Nr. 4 a, 5 b). \ 228 KALANOV DOM NA BUKOVICI V SELŠKI DOLINI M a r j a n M u š i č Pri Bukovici se Selška dolina drugič razširi. Prva razširitev po osojni Soteski je omogočila nastanek vasi Praprotnega, druga nastanek Bukovice. Tudi tu so bile talne razmere v okviru možnosti ugodne za kmečko naselitev. V ravnici se je dala pridobiti obdelovalna zemlja za njive in polja, na rabil vzpetini pa je bil kar se da primeren položaj, da se tam postavijo kmečki domovi. Te dobro spoznane in odbrane mate- rialne osnove so se končno pokazale tudi v naselbinski kompoziciji, ki je kakor zrasla s pokrajino in njenimi obrisi. (T. X.) Naselitev Bukov-ice spada v o'bdobje prve slovenske kolonizacije.^ Tudi tu kakor povsod drugod v Selški dolini so naselitev spremljale nemajhne težave. Treba je bilo' izkrčiti gozd, ki je tod prevladoval; nanj spominja krajevno ime Bukovica, nanj spominjajo tudi najboljše njive v dolini, saj se še danes imenujejo Laz in Log. Prvotno je imela Buko- vica, ki je pripadala županiji Stirpnik, sedem hub, kasnejših gruntov in sedanjih kmetij. To je razvidno iz najstarejšega znanega urbarja ie leta 1291, prav tolikšno število kmetij pa zaznamujejo tudi vsi kasnejši urbarji iz let 1500, 1560 in 1825, le da izkazuje zadnji urbar poleg sed- nih gruntov tudi že dvanajst kajž. (SI. 1 in 2.) Ob preučitvi vasi je bilo mogoče ugotoviti prvotno vaško jedro; se- stavlja ga sedem kmečkih domov, ki so smiselno v strnjenem zaporedju razpostavljeni na ježi ob glavni cesti. Kasnejša razširitev vasi se je usmerila v rahlem odmiku od prvotnega naselbinskega jedra v smeri proti Praprotnemu. Današnja struktura vasi kaže torej na skrajni za- hodni strani disciplinirano naselbinsko skupino prvotnih sedmero do- mov, na skrajni vzhodni strani pa razpršeno razmestitev kajž in domov manjših kmetov; v sredi se je oblikovalo vaško središče s cerkvijo in stavbami javnega pomena (šola, gasilski dom in konzum). V tem je sicer nakazana nekakšna funkcionalna osnova vaškega središča z dobro iz- branim položajem, ki pa v organizacijskem in posebno v oblikovnem oziru vendarle ni primerno. Pri vsem tem je staro naselbinsko jedro na srečo ostalo vsaj v poglavitnih potezah neprizadeto. Preobrazbe so ga obvarovali strnjeno razpostavljeni domovi kmetov, ki so ponekod še ohranili nepretrgano povezanost s prvotnimi rodovi; ohranili pa so tudi zaokroženo posest s kmečkim dvorom v ospredju. Zato je bila ta posest ' Pavle B 1 a z n i k , Kolonizacija Selške doline, Ljubljana, 1928. 229 Marjan Music vsaj v obsegu kmečkega dvora tudi obvarovana, da je niso parcelirali v stavbne namene. Kasnejši razvoj vasi se je torej po nuji razmer usmeril k omrežju komunikacij zunaj najstarejšega naselbinskega jedra ter k površinam, ki jih je bilo laže dobiti in niso bile tako dragocene za obdelovanje. Razloček med naselbinsko strukturo starega jedra in nove razširitve je redkokje tako prepričljivo viden kakor prav tu na Bukovici. (SI. 3.) SI. 1. Prvotna struktura Bukovice s sedmimi kmečkimi domovi; med njimi je posebej označen Kalanov dom Historično gradivo je bilo lokalno; to sta bila kamen in les, kasneje se jima pridružita skril in opeka. V novejših in novih stavbah in pri pre- ureditvah starih zgradb se vedno pogosteje uveljavlja industrijsko gra- divo (cement, betonski zidak in strešnik, eternit, opečni votlak, železo idr.). Kakor povsod drugod v Selški dolini se tudi tu vedno bolj opušča skril, zamenjujeta ga opečni in cementni strešnik; prvotno kritje s sko- dlami je le še osamljen primer. Žal je tudi Bukovica prav sedaj pod udarom nenačrtne preobrazbe. Kljub materialnim žrtvam ne rešuje nujno potrebne regeneracije smi- selno, temveč se izgublja v bolj ali manj nebistvenih posegih, ki niso niti funkcionalno niti gradbenotehničuo učinkoviti, so pa katastrofalni v oblikovalnem pogledu. (T. X1I/1.) V starem vaškem jedru je treba prvo mesto dodeliti Kalanovemu domu ali »Pri kalanu«, kakor mu pravijo. (T. X/2.) Predstavlja enega izmed prvotnih domov, v katerih se je prvotno stavbno jedro v pre- ostankih ohranilo do danes. Kljub kasnejšim prezidavam in povečavam 230 Kalanov dom na Bukovici v Selški dolini so se ohranili sledovi prvotne razporeditve prostorov, konstrukcij in oblik, ki jim je treba iskati izvir v poznem srednjem veku, temu sle- dečem obdobju renesanse in zgodnjega baroka, ki je pri nas zaradi specifičnega razvoja še vedno vezano na trdoživo izvenevanje gotskih prostorskih, konstruktivnih in oblikovnih značilnosti.^ Obstoj kamnitnih okenskih rezancev s posnetimi robovi, značilnih za gotsko oblikovno kul- turo, pričajo o prvotni zgradbi ali delu zgradbe, ki je bila zidana z masivnimi konstrukcijami in je nadomestila skromnejši dom prvih na- seljencev; ta je bil nedvomno postavljen v preprostem gradivu in grad- Sl. 2. Struktura Bukovice po franciscejskem katastru iz leta /825 beni tehniki. Prehod k masivnim konstrukcijam sodi v čas, ko so se po- javili stavbni predpisi in se utrdili zaradi pogostih požarov v mestih — v našem primeru v Stari Loki in Škofji Loki — in so odtod pronikali tudi v podložniško podeželje. Po nekih ugotovitvah, ki jim dajejo trd- nejšo oporo podobni primeri (npr. v Guncljah, Mavčičah, Drulovki in drugod) spoznamo v bržčas najstarejšem, to je v vzhodnem, nekoliko ožjem delu sedanjega doma prvotno kaščo, ki je bila zatem s postopnimi povečavami v zahodni smeri vključena v sestav zahtevnejšega stano- vanjskega poslopja, ne da bi bil ta del zgradbe vse do danes zgubil svojo prvotno vlogo kašče. Da so se prav pri kaščah najprej uveljavile ma- sivne konstrukcije, je več ko razumljivo, saj je bilo treba varno shranje- vati dragocene pridelke, ki so bili življenjska osnova in likrati obvezne dajatve zemljiškemu gospodu. (SI. 4 in 5.) Preden se natančneje seznanimo s Kalanovim domom in skušamo prodreti v njegovo postopno rast, se moramo razgledati še po njegovem ^ Marjan M u š i č , Vplivna področja med stilno arhitekturo in slovenskim ljudskim stavbarstvom v srednjem veku, Slovenski etnograf 5, Ljubljana 1952. 231 Marjan Music neposrednem okolju. Kalanovo domačijo oblikujejo za vsaktero večje kmečko gospodarstvo značilne sestavine: 1. Stanovanjska hiša ali dom v ožjem pomenu. Postavljen je na rob terase vzporedno z glavno cesto. Prvotna cesta je potekala prav na robu ježe po vrhu terena. Da bi bil zmanjšan vzpon, ki nastaja na tem mestu zaradi talnega reliefa, so ga kasneje zaradi živahnega v^oznega prometa, vsekakor po letu 1825, za- menjali z usekom, višinsko razliko med znižano cesto in zgornjim robom SI. 3. Današnja struktura Bukovice z označbo zgradb po namenu terase, na kateri stoji dom, pa so utrdili s kamnitno škarpo; zaradi te cestne korekture je bil prav gotovo odstranjen dvoetažni starejši stavbni del, ki je bil plastično izmaknjen na severni strani in je segal vse do ceste. 2. Osrednje ležeče dvorišče je funkcionalno vezano na obstoječa poslopja, na prometne poti in na obdelovalne površine. 3. Pravokotno na dom stoji na zahodni strani hlev s senikom v podstrešju; kasneje je bila k njegovemu začelju pristavljena lopa (»šupa«), ki se tudi obli- kovno, posebno glede strehe, loči od njega. Velikost hleva in njegova skrbna zidava z lepimi dušniki (»mrežami«) kažeta na pretežno živino- rejsko gospodarsko osnovo; še danes je v hlevu osem glav živine in dva konja. 4. Domu nasproti omejuje dvorišče samostojno stoječe poslopje s kolarnico in senikom v podstrešju. 5. Za njim je lopa, v nji kuhajo žganje. 6. Nasproti hleva je tik doma svinjak, zraven je stranišče in za njima drvarnica. (SI. 6). Tej živahni grupaciji daje okvir sadno drevje, pred vhodom v dom razgrinja svojo široko krošnjo divji kostanj in daje celotni kompoziciji 232 Si. 1. Pogled na Bukovico z jugovzhoda. V ospredju je vaško središče, v ozadju prvotno naselbinsko jedro s sedmimi kmečkimi domovi SI. 2. Pogled na staro vaško jedro; v sredini je Kalanov dom Kalanov dom na Bukovici v Selški dolini videz intiiimoisti, daje senco in hkrati loči dom od dvorišča in drugih stavb. Prepričljiva je smotrnost, ki jo odkrivamo v razpostavitvi poslo- pij glede na teren, na medsebojne odnose in na oskrbovalne poti; Prav tako pa razkrivamo v ravni ljudske gradbene tehnike pomanjkljivosti, ki so toliko občutnejše zaradi neugodnih talnih pa tudi podnebnih razmer z obiljem vlage, ki že tako ogroža neodporne konstrukcije. Toda to se SI. 4. Ohranjene in odstranjene konstrulccije najstarejših stavbnih period v sestaou Kalanovega doma. Z >G« so označena gotska okna vključuje v kompleksni problem regeneracije naših vasi, ki kljub izredni pomembnosti vendarle ne sodi v ta okvir. Povrnimo se h Kalanovemu domu! Spoznali smo že, da je sedanji ustroj doma posledica postopne rasti in da je v njegovem skrajnem vzhodnem delu ohranjeno' najstarejše, srednjeveško jedro. Na kmetiji še vedno gospodari Kalanov rod, dve sestri in brat. Zanimivo je, da so bili lastniki štirih od prvotnih sedmih gruntov Kalani. Iz gospodarjevega pripovedovanja vemo, da je dom star okrog petsto let, da je bil večkrat predelan in da je imel prvotno sedem oglov. Pri analizi doma in njego- vih razvojnih obdobij je bilo treba uporabiti metodo, ki je mogla ob pomanjkanju historičnih virov razvozlati zamotani problem vsaj do 233 Marjan Music neke meje, čeprav ne vselej prepričljivo. Nekateri sklepi so trdni, na- našajo se na novejša stavbna obdobja od srede XVIII. stoletja dalje, drugi so domnevni in zato tudi v nadrobnostih ne izključujejo drugačne razlage; dokončno se bo mogoče čimbolj približati resničnosti šele tedaj, ko bo omogočeno tenieljitejše raziskovalno delo m bo dan vpogled v druge konstrukcije, ki so danes zakrite. Glavni poudarek je bil dodeljen raziskavi stanovanjskega poslopja, njegovih konstrukcij, gradiva in oblik. Pri tem so dali trdnejše oporišče sledovi zidov in obokov, razpoke, ki so se pokazale zaradi raznoličnega posedanja na stiku starih in novih SI. 5. Dom »Pri Krvinu« o Guncljah, ki se je podobno razvil iz najstarejšega stavbnega jedra, prvotne kašče stavbnih členov, ter stilno determinirane oblike gotske, baročne in novejše usmeritve. lehtna pomoč in hkrati v marsičem tudi potrditev izsledkov so bili: edini dve letnici, na severnem pročelju najstarejšega stavbnega jedra v višini nadstropnih oken letnica 1750, ki se nanaša na temeljito slikarsko obnovo zunanjščine, in na prečniku v »spodnji hiši« letnica 1772, ko je bila do- kraja oblikovana zgradba tudi na skrajni za- hodni strani, ter ustroj doma, kakršnega podaja franciscejski kataster iz leta 1825. Vendar velja ta dokumentacija za mlajše obdobje, ki se da že tudi samo po sebi laže razložiti; za starejše obdobje, ki je tudi sicer mnogo bolj nejasno, pa dokumentacija povsem manjka. Razen tega je raziskovanje razvojnih period na področju ljudskega stavbarstva zaradi svojevrstne narave dosti težje in v sklepih tudi dosti bolj izpostavjeno domnevam kakor na področju tako imenovane stilne arhitekture. Preden preidemo k analizi razvojnih period, se moramo seznaniti s sedanjim ustrojem Kalanovega doma (si. 7, 8, 9, 10, 11, 12). V današ- nji zasnovi je Kalanov dom enonadstropna podolgovata zgradba; klet je edinole v obsegu najstarejšega stavbnega jedra na skrajni vzhodni 234 Kalanov dom na Bukovici v Selški dolini strani. Tlorisni ustroj doma je značilen za osrednjeslovensko kmečko hišo: na sredi je vhod s prostorno vežo in s kuhinjo v njenem podaljšku. Na levi je »hiša«, ki ji pravijo glede na »zgornjo hišo« v nadstropju »spodnja hiša«, na desni je »kimnata«, ki jo uporabljajo predvsem kot kaščo, a v nji spi ponajveč pozimi ena izmed sestra. Pod »kimnato« ali kaščo je »kevder«. Te dve etaži najstarejšega stavbenega jedra sta do- stopni po stopnicah iz veže. Podobna je tudi razporeditev prostorov v nadstropju: nad »spodnjo hišo« je »zgornja hišai, vanjo je vključena SI. 6. Kalanova domačija (aksonometrija). j. Stanovanjska stavba; 2. dvor; 3. hlev s senikom in, lopo; 4. kolarnica s seni- kom; 5. lopa, v nji kuhajo žganje; 6. svinjak, stranišče, zadaj drvarnica »kamrca«, nad kuhinjo pa je manjši, deloma odprt prostor v obsegu dimnika, pravijo* mu »na velbu«. Prostor nad »kimnato« ali kaščo je že v območju podstrešja. Zunanjščina doma daje komajda videz enotne obravnave, čeprav je poslednje obdobje terezijanskega baroka krepko poseglo vamjo z moti- viko značilnih profiliranih oken in kovanih mrež. Vsekakor je bila zu- nanjščina veliko bolj enotna tedaj, ko je bila še vidna baročna slikana struktura; ta je namreč motivično enotno povezala vse heterogene stavbne člene v smislu slikanega povzemanja baročne arhitekturne čle- nitve v črtni in rdeči barvi, zahodno pročelje, ki je tudi edinoi povsem stilno enotno, pa je bilo dopolnjeno z dekorativno in verjetno tudi figu- ralno slikano motiviko. Slikarija je večidel še ohranjena, prekrita je z 235 Marjan Music SI. ?. Pritličje Kaldiiooega doma. 1. Vežu; 2. kiiiliiiija; 5. »spodiiija liiša«; 4. ,>kevdcr«. Z »G« so označena gotska okna, z »R« razpoke. Detajl »A« kaže fasadirani ogel kašč'e in nanj prislonjeni zid kuhinje Kalanov dom na Bukovici v Selški dolini SI. 8. Nadstropje Kalanovega doma. 1. Veža; 2. »na velbu«; 3. »zgornja hiša« s »kamrico«; 4. »kimnata« ali kašča; 5. »na velbu« SI. 9. Prečni in podolzni prerez skozi Kalanov dom SI. 10. Vzhodno in južno pročelje Kalanovega doma Marjan Music novejšimi beleži, prihaja pa tu in tam na dan pod odstopajočimi mlaj- šimi slikanimi plastmi. (SI. 1 do 6 na slikovni prilogi.) Povsem zanesljivo izhodišče daje pri analizi stavbnih period zasnova Kalanovega doma, kakršno kaže franciscejski kataster iz leta 1825. (SI. 13/V.) Od današnje zasnove se poprejšnja loči v dveh bistve- nih sestavinah: 1. Skrajnemu vzhodnemu stavbnemu členil, ki smo ga že spoznali kot prvotno kaščo, je dodan na južni strani v smeri proti dvorišču stegnjen, pravokoten krak; njegova tonacija kaže zidano po- Sl. 11. Severno pročelje Kalanovega doma slopje, vendar, kot bomo kasneje videli, to ne izključuje domneve, da je bil ta krak nekoč lesen in je v prvotni zasnovi oblikoval s kaščo stegnjeni dom, ki je stal s svojo podložno osjo pravokotno na cesto. Ko je bil kasneje ta krak odstranjen, se je dom do kraja preoblikoval v stegnjeni dom vzporedno s cesto. 2. Na severnem pročelju doma krepko izstopa kot rizalit stavbni člen, ki se razteza po dolžini nekako do srede »hiše« in kuhinje. Odstranjen je bil, ko so poglobili cesto, vsekakor po letu 1825, dokumentirajo pa ga tudi preostanki zidov in obokov v obsegu stegnjenega doma ter dve krepki vertikalni razpoki na današnjem se- vernem pročelju. Ta pravokotni stavbni člen je imel dve etaži; vrhnjo je zaključeval banjasti obok s sosvodnicami (lunetami), vmesni strop pa je bil lesen. Njegov nastanek se nedvomno vključuje med starejše stavbne periode, ki so tesno sledile najstarejši, kasnogotski kašči. Po preostankih sodeč je bil obok prav takšen, kakršen je v kašči, tudi raz- 258 Kalanov dom na Bukovici v Selški dolini merja tega stavbnega člena se za čudo ujemajo .z razmerji prvotne kašče; po belini dobro ohranjenega apnenega beleža lahko sodimo, da je zelo verjetno imel stanovanjsko funkcijo, izključujemo pa možnost, da bi bila v njem kuhinja; ta je bila vsekakor tam, kjer je še danes, le da je bila po obsegu za polovico manjša. Datacija glede na značilnost obo- kov ni zanesljiva. Po vsem sodeč je videti, da so pri nas uporabljali banjasti obok s polkrožnim prerezom in s sosvodnicami pri manj za- htevnih stavbah od visokega srednjega veka do druge baročne periode, ko se je utrdil neposredni vpliv iz Italije; odtlej se uveljavljajo razne variacije obokov, ki stereotomno niso tako izrazite, vedno bolj pogosten SI. 12. Strukturalna aksonometrija Kalanovega doma pa postaja v stilni in ljudski arhitekturi lesen tramovni strop. To se je izrazilo tudi v Kalanovem domu, kjer imamo na eni strani lapidarne oboke v kašči, v pravkar opisanem stavbnem členu in v kuhinji, na drugi strani pa neizrazit obočni sistem v veži in lesen tramovni strop v »spodnji hiši«, datiran na prečniku z letom 1772. Stanje, ki ga po- daja franciscejski kataster, kaže Kalanov dom v maksimalni razsežnosti z vsemi razvojnimi obdobji, ki imajo svoje izhodišče v poznem srednjem veku, zaključijo pa se v terezijanskem baroku. V naslednji periodi je bil odstranjen južni dvoriščni krak, zgradba se je izrazito usmerila k cesti. To je tudi tisti dom s sedmimi ogli, ki je še živ v ustnem izročilu. (SI. 13/Vl.) Zatem je bil odstranjen severni rizalit in je poslopje dobilo prav na tem mestu zelo neizrazito arhitekturno podobo, ki jo lahko vežemo s popotresnim obdobjem (skoraj po letu 1895), ko je bil po pričevanju Kalanovih tudi njihov dom zelo prizadet od potresa in potem temeljito 239 Marjan Music obnovljen. Zanimivo je, da je še danes v najboljšem konstruktivnem sta- nju naj.starejše srednjeveško jedro, ki smo ga istili s kaščo. (SI. 13/VIl.) Doslej smo se seznanili s tremi razvojnimi stopnjami, ki so se zvr- stile od leta 1772, ko je dobila prostorsko do kraja oblikovana »hiša« lesein strop, do zadnjih posegov ob koncu XIX. stoletja, ko je dobil Ka- lanov dom današnjo podobo. V te razvojne .stopnje se vključuje še raz- vojna stopnja neposredno pred letom 1772, ki kaže še ne do kraja po- večano »hišo« na severozahodnem oglu. Njena severna stena je bila SI. 13. Stavbne periode Kalanovega doma (od I do VII) hkrati južna stena stavbnega člena, ki je bil kasneje odstranjen (SI. 13/lV.) Preostane še, da se razgledamo po najstarejših razvojnih stopnjah. Predvsem moramo poudariti, da je med mlajšimi razvojnimi stopnjami, ki smo jih doslej že spoznali, in starejšimi večja časovna vrzel. Posa- mezne razvojne stopnje so si tu in tam tesno sledile, v sredi pa jie bil daljši zastoj. Tudi smo doslej stali na trdnih tleh dokumentiranega sta- nja, odslej pa se moramo ob pomanjkanju dokumentacije zatekati k domnevam, ki smo jih spoznali za najverjetnejše. Za izhodišče ne kaže jemati razvojne stopnje tik pred stanjem, ki ga podaja franciscejski kataster, da bi namreč odtod prodirali k najstarejši stavbni zasnovi; začeti moramo prav z njo in spremljati rast doma vse do najstarejše razvojne stopnje, ki smo jo spoznali že doslej. Po temeljitem tehtanju smo se odločili za najverjetnejšo domnevo, da je stala prvotna stavba kot stegnjeni dom pravokotno na cesto; njen edini zidani stavbni člen je bila še danes ohranjena kašča. To domnevo potrjujeta oba gruntarska doma na vzhodni strani, ki imata še danes isto zasnovo; isto bi mogli do neke meje trditi tudi za druge gruntarske 240 XI Zgoraj: SI. 1. Pogled na severno in zahodno pročelje Kalanovega doma. Na severnem pročelju sta dve razpotji v obsegu nekdanjega rizalita. — SI. 2. Vzhodno in severno pročelje Kalanovega doma V sredi: SI. 5. Pogled na južno pročelje Kalanovega doma. V sredini je veža s kuliinjo v podaljšku, na levi je »/ii.ša« in na desni kašča. V ozadju je del sosednjega doma, ki stoji kot stegnjeni dom pravokotno na cesto. SI. 4. Slikana letnica 1750 na severnem pročelju kašče; nanaša se na baročno obnovo zunanjščine Spodaj: SI. 3. Gotsko okno v vzhodnem zidu kuhinje. Ob njem je na stiku s kaščo krepka razpoka, ki kaže, da je bila kuhinja dodana starejši kašči. — SI. 6. Sledovi baročne slikovne površine na zahodnem pročelju Kalanovega doma XII SI. 1. Sfaro in nouo. Na levi: del Kalanovega doma, na demi: pravkar »obnov- ljeni« sosedni dom; baročna okna .so bila nadomeščena s trodelnimi ležečimi, vlaga pa kljub temu nezadržno ogroža konstrukcije SI. 2. Rekcnstrukcija Kalanove domačije z značilnostmi srednjeveške naselbin- ske in arhitekturne kompozicije Kalanov dom na Bukovici v Spiski dolini domove na zahodni strani, le da je njihova usmeritev vezana na sekun- darne komunikacije in ne na glavno cesto. (SI. 13/1.) Kmalu po nastanku te najstarejše znane zasnove je bila h kašči na zahodni strani dozidana kuhinja. Dotlej pretežno v lesu grajeni dom se pričenja spreminjati v zidanega. Tudi kuhinja ima v svojem prvotnem obsegu na vzhodnem zidu prav takšno gotsko oblikovano okno, kakršni sta ohranjeni na kašči. Kljub enaki stilni opredelitvi pa je vendarle med tema dvema stavbnima členoma časovni presledek. Za to govori fasadi- rani severozahodni ogel kašče v obsegu kuhinje, ki je bila nanj prislo- njena (krepka razpoka od vrha do tal!). Vsaj stopnice, ki držijo v kletno etažo kašče, če ne tudi tiste, ki držijo v vrhnjo etažo, so nedvomno prvotne; to potrjuje med drugim tudi konfiguracija sosvodnice na obo- kanem stropu kašče. Kaj lahko si predstavljamo, opirajoč se na podobne primere, da je bila h kašči na zahodni strani prislonjena lopa. (SI. 13/11.) Morda že takrat ali tudi kasneje, vsekakor pa še pred barokizacijo,. je bil kuhinji v zahodni smeri dodan stavbni člen, ki je v preostankih še ohranjen in smo se pri njem že ustavili. Da gre v našem primeru za arhitekturo, ki raste, ne more biti nobenega dvoma. Po potrebi so bili dodajani posamezni stavbni členi, ki jih lahko opredelimo- kot stan- dardne; pri tem so predvsem odločali funkcionalni in konstruktivni raz- logi (osnovni element preobokanega prostora). Torej: kašča, kuhinja, lopa, stanovanje. Stanovanjski prostor je bil doslej nedvomno v lesenem kraku. Funkcionalno preoblikovanje se vključuje v novi stavbni pro- gram, ki je zahtevnejši glede življenjskih potreb. Težišče stavbnega razvoja se je preneslo v novo smer, kakor jo je določila glaviia cesta. V naslednji razvojni stopnji je bil po vsej verjetnosti dodan nov stavbni člen k južnemu zidu objekta, ki je bil kasneje odstranjen; obli- kovala se je veža in v svojem zametku tudi že sedanja »hiša«. (SI. 13/III.) S tem pa je tudi pot domnevne rasti že našla stik s kasnejšim stavbnim razvojem, ki smo ga že spoznali in je tudi v svojih izidih znanstveno pre- pričljiv. Rekonstrukcija, ki je osnovana na prejšnjih analizah (T. X1I/2) kaže Kalanov dom pred barokizacijo z vsemi značilnostmi srednjeveške arhi- tekturne kompozicije. Ta je vidna v tistih pokrajinskih delih, ki so bili kakorkoli že izpostavljeni vplivom stilne arhitekture (v soseski srednje- veških mest in trgov, samostanov in gradov, prav posebej pa na koloni- ziranih področjih). Lice kulturne pokrajine je bilo bistveno drugačno kot danes, v marsičem tudi drugačno, kot je bilo po vsesplošni baroki- zaciji, ki je postopoma tipala v poslednjo vas in pustila neprizadete le tiste objekte elementarnega stavbarstva, ki so bili odmaknjeni od vpliv- nih tokov, ali so imeli izraziti gospodarski poudarek, ali pa so bili domovi najrevnejše kmečke srenje. Baročno, posebej njegovo zadnje, terezijansko obdobje je ustvarilo značilni nadstropni, razloženi dom z enakomernim ritmom oken, s poudarjenim vhodom na sredi in s pre- vladujočim motivom horizontale. Srednjeveški kmečki dvor, ki živi še 16 Slovenski etnograf 241 Marjan Mnšič vse XVI. in deloma v XVII. stoletje, je kompozicijsko zasnovan na adiciji samostojnih stavbnih členov ter daje videz ritmizirane strukture, domi- nantni poudarek pa dajejo stolpom podobni organizmi, ki imajo vsak zase določen namen (kašča, stanovanje), medtem ko je vse drugo pri- tlično in kompozicijsko podrejeno tem dominantam. Seveda se je sred- njeveška kompozicijska zasnova uveljavila le pri kmečkih dvorih, po- vsod drugod so se vraščali v ljudsko stavbarstvo le oblikovni motivi, prvotna zasnova pa je ostala neprizadeta. Da je sodelovala pri zasnovi kmečkega dvora tudi skrb za varnost, je več ko gotovo, saj je bilo v tem času veliko presenečenj in strahovanja. Sama po sebi se ponuja analogija s »kulo«, z utrjenim domom na Bal- kanu, kjer so še dosti težje razmere povzročale podobne rešitve. Selški dolini so dajale v poznem srednjem veku in še tudi mnogo kasneje prepričljiv poudarek medsebojno uravnovešene naravne, arhi- tekturne in naselbinske dominante. Tam, kjer se danes razpredajo samo- voljna naselitvena področja vzdolž komunikacij in na obdelovalnih po- vršinah, ki so zastrla prvotno krepko arhitektoniko vasi, so nekoč stale disciplinirane skupine maloštevilnih kmečkih dvorov v ohranjenem po- krajinskem okviru. Ni da bi se zgledovali ob izolaciji in nezaupljivosti, ki ju izžareva arhitekturna zasnova srednjeveških kmečkih dvorov; za- misel urejenosti in standardizacije stavbnih členov pa je vendar spod- budna; ob enakih elementih je bila dosežena z vključitvijo v naravno okolje motivična raznoličnost. Prav v tem so še vedno ustvarjalne spod- bude, ki oplajajo naša sodobna prizadevanja, in ker zaupamo v naš čas, tudi ne bomo šli posnemat ali se celo postavljati po robu zakonitostim razvoja. Naša razprava je imela dvojen namen: po temeljitem pregledu Ka- lanovega doma smo prodrli v zasnovo srednjeveškega kmečkega dvora, hkrati pa smo skušab odpreti pot doslej neznanim spodbudam, ki naj pomagajo pri prostorskem oblikovanju in vsesplošni regeneraciji naše kulturne pokrajine. Grafična obdelava: Seminar za zgodovino arhitekture FAGG v Ljubljani. Fotodokumentacija: Urbanistični institut SRS. 242 Kalanov dom na Bukovici v Selški dolini Résumé LA MAISON DE LA FAMILLE KALAN A BUKOVICA DANS LA VALLEE DE SELCE (ENVIRONS DE SKOFJA LOKA) Parmi les sept maisons, inscrites au cadastre le plus ancien, remontant a l'an 1291, il faut attribuer le premier rang a celle de la famille Kalan. En dépit des reconstructions et des additions ultérieures, les traces de l'ancienne réparti- tion des pieces, des constructions et de leurs formes, dont l'origine remonte au moyen âge tardif, se sont conservées. Elles appartiennent a l'époque ou, meme a la campagne, a proximité des colonies urbaines, dans des conditions particu- lieres de colonisation, des constructions massives mirent a s'imposer. La répartition actuelle des pieces est due a un développement successif. Dans la partie située a l'extreme Ouest, le noyau le plus ancien s'est conservé. Construit au moyen âge, il est devenu, plus tard, le point de départ du dévelop- pement ultérieur. La maison primitive du type étendu formait un angle rectan- gulaire avec la route. Son seul élément maçonné était le grenier a blé. conservé jusqu'a présent. Bientôt apres avoir construit cette partie la plus ancienne, on a ajouté, du côté Ouest, la cuisine également maçonnée. La maison construite, josque-la, pour la plupart en bois, mit a se transformer en maison maçonnée. Tout en gardant l'ancienne orientation de style, ce que prouvent les fenetres a frome gothique, on avait laissé écouler un intervalle dans la construction des deux éléments mentionnés. C'est ce qui s'ensuit de la partie de Nord-Ouest du grenier qui garde les mesures de la cuisine qu'on y avait ajoutée, en suivant des exemples pareils, et dont la façade a été élaboré. Uauteur est d'avis qu'a la partie occidentale du grenier on avait ajouté encore un vestibule ouvert. Avant d'avoir subi la baroquisation, la cuisine a eu, vers l'Ouest, un autre élément architectural en .saillie. Il fut écarté plus tard, lors de la régularisation de la route. La direction du développement architectural fut transposée selon les exigences de la chaussée; la maison mit a se développer le long de la route, c'est a dire parallelement avec elle. Dans l'étape suivante, on ajouta un élément architectural nouveau au mur méridional de l'édifice, élément qui fut écarté plus tard. On procédait a la construction du vestibule intérieur et essayait a formuler la conception primaire de la chambre de séjour. A partir de l'an 1772 — l'année est gravée dans le plafond en bois de la chambre de séjour — jusqu'au.v derniers changements survenus vers la fin du 19e siecle, la maison de la famille Kalan eut sa forme définitive. Il est assez évident qu'il s'agit d'une architecture en croissance. Les besoins toujours plus considérables qu'imposait le niveau de la vie exigeait l addition de nouveaux éléments architecturaux variés. La reconstruction nous présente la maison de la famille Kalan avant la ba- roquisation avec tous les traits significatifs de la composition architecturale du moyen âge. Celle-ci se manifeste dans les parties du paysage exposées aux influences de l'architecture de style. Le visage du paysage culturel différait essentiellement de celui d'aujourd'hui, il était dans beaucoup d'égards différent de celui d'apres la baroquisation universelle qui, peu a peu, pénétrait dans les villages les plus éloignés et n'épargnait que ceux des édifices de rarchiiecture élémentaire qui étaient a l'écart des courants de civilisation, ou étaient destinés a des buts expressément économiques ou bien servaient d'habitation aux plus pauvres habitants de la commune. L'âge baroque^ surtout sa derniere époque, déterminée par l'impératrice Marie Thérese, a créé la caractéristique maison a étage et allongée, au rythme régulier des fenetres, a l'entrée accentuée au milieu et au motif prépondérant de l'horizontale. La maison rustique du moyen âge qui existait pendant tout le 16« et, en partie, au 17e siecle, est conçue, d'apres 243 Marjan Music sa composition, sur l'addition d'éléments architecturaux et donne l'impression d'une structure rythmée, mais portant l'accent dominant sur des éléments a forme de tours, dont cliacun est destiné a son propre but (grenier, logis), tandis que tout le reste ne surpasse pas le rez-de-chaussée et garde, d'apres la com- position, un rôle subordonné. La Vallée de Selce recevait, au moyen âge tardif et beaucoup plus tard aussi, son caractere décisif des dominantes arrivant de la nature, de l'architec- ture et de la colonisation, toutes mutuellement équilibrées. La ou aujourd'hui des territoires de colonisation arbitraire avancent le long des voies de communo- cation et .mr les terrains de cultivation, ayant voilé la robuste architectonique primaire du village, des groupements peu nombreux et disciplinés de maisons rustiques s'élevaient autrefois dans leur cadre naturel intact. Il ne faut, certes, pas suivre l'exemple de l'isolement et de la méfiance manifestés par la concep- tion architecturale des maisons rustiques du moyen âge, mais les éléments de construction réguliers et standardises cju'on y avait employé sont, quand meme, encourageants; par l'emploi d"éléments du meme genre, tout en s'accomodant au cadre de la nature, on atteignait la variété des motifs. Et c'est la qu'on trouve, toujours encore, des impulsions créatives, aptes a enrichir nos efforts contem- porains. Le présent travail a envisagé un double but: par l'analyse détaillée de la maison Kalan, on est pénétré a la conception de la masion médiévale, mais en meme temps, on a essayé de frayer le chemin a des impulsions jusque-la in- connues, impulsions appelées a soutenir la formation spaciale et la régénération universelle de notre paysage culturel. 244 DOMAČE TKALSTVO V GORNJESAVSKI DOLINI Anka Novak Gomjesavska dolima sodi med liste dele Gorenjske, kjer se je do- mače tkalstvo dolgo ohranilo. Proizvodnja domačega blaga je začela sicer tudi tu zamirati na prehodu 19. in 20. stoletja. Ta čas je prinesel velike spremembe v življenje domačinov. Stekla je železnica, sprostila se je lesena trgovina, ki je na eni strani odtegnila delovno silo, na drugi strani pa zagotovila ljudem novo in trdnejšo gmotno oporo. Socialno šibkejši sloj si je začel iskati zaslužka v jeseniški železarni. Po prvi svetovni vojni je začela zamirati ovčereja, ki je dajala bogate zaloge volne za domače suknarstvo. Volna je imela nekdaj velik pomen v go- spodarstvu Gomjesavske doline. Bila je tudi predmet trgovine, saj so jo vozarji vložili v Trst, še več pa so jo pokupili trgovci s Koroške, ki so vsako leto na jesen hodili v dolino. V preteklosti je postalo predmet trgovanja v časih slabe letine tudi platno, ki so ga sicer predelovali le za domače potrebe; nosili so ga na Koroško pa tudi na Dolenjsko in ga tam zamenjavali za žito in druge pridelke. Po prvi svjetovni vojni so bogate zaloge industrijskega blaga spodkopavale temelje domači proizvodnji. Posebno velja to za izdelovanje domačega sukna, raševine, medtem ko je bilo domače platnarstvo v času med obema vojnama še dovolj živo in se je s skromnimi ostanki v posebni obliki ohranilo do nedavna. Gornje- savska dolina ne premore več tkalca, vendar se še najdejo posamezniki, ki od leta do leta sejejo lan ali pa so ga vsaj do zadnjih let še sejali. V tkanje nosijo tkalcu v Bodešče (po vojni je tkal ženskam iz Gomje- savske doline tudi zadnji žirovniški tkalec, Rakar iz Smokuča št. 42) (SE, III.—IV., 142). To je grobo platno, ki ga uporabljajo po večini le za rjuhe, v katerih nosijo seno in listje, za grobe brisače in delovne pred- pasnike, ki jih prepašejo ženske pri vsakdanjih opravkih doma in na polju. V prvi četrtini našega stoletja so bile Rateče pravo tkalsko središče. Takrat so tkali Cuznar Jakob, pri Kompoš, Rateče 34, Pleš Joža, pri Puciju, Rateče 105, najbolj dolgo sta tkala Maks Juvan, pri Vandot, Rateče U in Joža Matjaž, pri Belč, Rateče 10, ki je po večlet- nem prestanku leta 1953 poslednjič sedel k »stalvam«. Do konca tridese- tih let je v Srednjem vrhu nad Kranjsko goro tkal Hlebanja Lovrenc, pri Buk. Rateški »dkauci« so »dkali« platno »prt« in raševino »ras« tudi Korencem, Rutarjem (Gozd-Martuljk) in Borovcem (Kranjskogorčanom). V zadnjem času so se s tkalstvom ukvarjali le moški, še na začetku sto- letja pa so tkale tudi ženske (Juvan Katra in Juvan Marina, Rateče 63). 245 Anka Novak Ob koncu 19. stoletja je imela Mojstrana velik pomen v proizvodnji domačega blaga. Imela je dve valjavnici. Prva je bila pri Valjavcu, št. 127. Tu so valjali nekako do leta 1885. Nekaj let kasneje je bila hiša predelana, dotlej pa so za zanesljivost tega poročila govorile — razen imena — tudi vodne napeljave in kolo', ki je gonilo stope. (Valjavčeva hiša stoji ob prvotni, naravni struji Roje). Zadnja valjavnica je bila pri Zagmojštru v Mojstrani. Te hiše zdaj ni več, valjali pa so tu še v devet- desetih letih preteklega stoletja. Razen tega je imela Mojstrana tudi dve barvarni. Stara barvarna je bila pri Mazouku, Mojstrana št. 32. Tu so opustili delo, ko je stekla železnica, zaposlili so» se pri železnici. Še v prvih letih našega stoletja pa so barvali pri Cobrju, št. 14. Barval je Čobrjev Janez, to je Rabič Janez, ki se je učil barvanja v Beljaku. Barvo je delal sam iz rude, ki jo je kopal v Drmašli (hrib nad Dovjami), vozili pa so mu jo tudi vozarji iz Trsta. Piatnarsivo. Najvažnejša surovina za izdelavo domačega platna — »prta« je lan, »preja«, »prediu«. Sejali so dve vrsti preje: »ta kratko« in »ta dougo«. Kratka preja (rekli so ji tudi »ta drobna«), je imela več semena, finejša vlakna, dajala je več prediva za pražnji; prt in za »cvirn«, dolga preja pa je imela ne tako fina, zatoi pa bolj močna vlakna. Sejali so vedno le jari lan. Najbolj je uspeval na trdini (na de- telšu) ali pa na strnišu. Gnojili so z ovčjim gnojem, posevek pa še po- sipali s pepelom. Pleli so prejo po dvakrat pa tudi po trikrat. Ob »Pran- ganju« (praznik Rešnjega Telesa), so nalomili veje mlajev in jih zatikali v prejo, da bi bolj visoko zrasla. Lan so populili v avgustu, zvezali v snopiče in sušili v stogu. Nekoč pa so Ratečani sušili prejo na njivi; po štiri snope so postavili v »šobre«, so rekli, da so prejo »pošobrali«. Tako je bila preja v nekaj dneh suha. Posušeni so odstranili seme s posebnimi lesenimi »uapučami«, so rekli, da so jo »otlekli«. V Ratečah so tlekli prejo na tleh v veži. Pri tem delu so si dekleta med seboj pomagale, tem rajši, ker so vedele, da jih pridejo kratkočasit fantje. Otlečeno prejo so odpeljali na travnik in razložili po vrstah: »dali so jo usmagat«. Če je bilo vreme deževno, je bila preja v treh tednih usmagana, če ne pa so stari ljudje vedeli, koliko ros mora imeti preja, da je godna. Usmagano prejo so z rženo slamo povezali v velike »butare«, »svvamnce«. Konopljo so sejali v večji meri le v spodnjem koncu doline. Konop- ljeno prejo so uporabljali za osnutek pri tkanju raševine in za grobo platno, iz katerega so delali največ nosivne rjuhe. T e r i t e v. V Ratečah, Podkorenom in na Dovjem se še ali so' se do nedavna od leta do leta zbirale osamele terice pri sušilnih jamah, kamor pridejo otret svoje skromne pridelke lanu. Nekdaj pa je bila teritev sestavni del najvažnejših jesenskih opravil. Vsaka vas je imela vsaj po dve pa tudi po več sušilnih jam. Po večini so bile v privatni lasti, imeli pa so tudi skupne vaške sušilnice. Lastniku so plačevali v denarju ali pa z delom. Pred drugo vojno so plačevali po 30 din za dan. Jame so navadno postavljene blizu potoka, tako da je imela »muza«, »ta suha« 246 Domače ikalstvo v Gornjesavski dolini — Ženska, ki je sušila lan, vedno vodo pri rokah. Po obliki so jame po večini pravokotne. Postavljene so navadno na valovitem svetu, tako da so vsaj z ene strani vsekane v vzpetino in je v vsej višini vidna le prednja stena z odprtino, »ustjem« skozi katero se kuri. Dno jame je Sušilna jama na Dovjem: levo zgoraj: tloris; — desno zgoraj: pogled na ustje: levo spodaj: podolžni prerez (merilo: 1:50) Sušilna jama v Ratečah: levo v sredi: aksonometrična skica (merilo: 1:30): desnoi v sredi: pogled na ustje (1:10): — desno- spodaj: tloris (1:10) gorišče. Stene pokriva »lesa«, »planke« nanje so razgrinjali lan. Zidane so iz kamenja. Na Dovjem je sušilna jama okrogle oblike, prav tako zgrajena iz kamenja in meri v premeru 2 m, visoka je 1,25 m, kurijo pa jo po 2,70 m dolgem »raufenku« skozi Im široko in 0,5 m visoko ustje. V primerni razdalji od sušilnih jam je lesen tram »kon«, »štant«, na vsako stran tega pa leseni koli za pritrjevanje trlic. Pri enem konu je moglo treti 8 do 12 teric. Do zadnjega tarejo oziroma so trli na prostem. 247 Anka Novak nekdaj pa je bil ta prostor pokrit — to so bile »pajštve«; ponekod so streho pajštve nosili le stebri, drugod pa je bil prostor pod streho vsaj z ene ali z dveh strani obit z deskami — »oplankan«. V Ratečah so- bile pajštve prave lesene zgradbe z zidano pečjo za sušenje preje. Peč so kurili z zunanje strani. Iz teh pajštev so kasneje nastale hiše: iz Krstajne pajštve je nastala Šumarjeva hiša v Ratečah. Prav tako sta tudi Kuhova in Pajštvarjeva hiša v Ratečah nastali iz prvotnih pajštev. Iz Ziljanove pajštve je Pajštvarjeva hiša v Gozdu Martuljku, Bukova hiša v Sred- njem vrhu pa je nastala iz Hlebenjeve pajštve. Tudi na Dovjem je do- mače hišno ime »pri Pajštvarju«, kar kaže na isti izvor. Poznajo dve vrsti trlic. Prve so imele bolj močan jezik, s temi so lan terice nasekale, zato so jim rekli »sekice« (tako so se imenovale tudi terice, ki so sekale), druge pa so imele bolj tenak jezik, z njimi so na- sekano prejo gladile, zato so se imenovale te trlice, kakor tudi terice, ki so gladile, »gwâdice«. V Ratečah in v Podkorenu so imeli tudi trlice z dvema žlebovoma, rekli so jim »kwafâunce«, rabili so jih namesto >gwa- dic«. Količina lanu, ki ga terica enkrat tare, se imenxije »prevešam« ali »pest«. Prevesma so zlagale terice v »pušlje«. V vsak pušelj so povezale 21 pesti preje. Pri trenju so si ženske med seboj pomagale. Gospodarji so naprosili toliko teric, da je bda preja v enem dnevu ali vsaj v dveh dneh otrta. Vsaka terica je morala otreti do štiri »swâmnce« na dan. S trenjem so začele že v zgodnjih jutranjih urah in ponekod zapuščale trlice šele zvečer. »Muza«, »ta suha«, ženska, ki je sušila lan, je imela po 30 kraj- carjev na dan, pozneje 50 din, v zadnjem času pa po 400 din. Razen tega je dobila še celodnevno hrano, ostanek drv in od vsake terice po eno' pest preje. Terice, ki so prišle v »taberh«, so dobile po 10 krajcarjev, v stari Jugoslaviji 30 din, do zadnjega pa po 300 din. Celodnevno hrano so dobile le najete terice, zaslužene pa le malico in krap. Preja. Preden so ženske začele presti, so otrta prevesma ali pesti na posebnih železnih glavnikih, »grebenih«, »održale«, da se je odločila slabša »špikova« in »hodna« preja od »pražnje«. Pri prvem držanju se je odločila najslabša, špikova preja, pri drugem hodna, pražnjo prejo so prepognili in zasukali v »butarco«. Kar se je odločilo na grebenu, so s tankimi češminovimi »špicami« najprej dobro stresli, položili na »retro« in zvili v »kodeljo«. Butarce in kodelje so pri predenju natikali na »ko- želj«, stolpast nastavek na preslici. Dekleta in žene so se zbirale ob dolgih zimskih večerih na skupni preji. Za kratek čas so poskrbeli vasovalci — »potrešavci«. lako so se imenovali zato, ker so predicam »pazderje« stresali z »burtahov«. Potre- šavci so skrbeli tudi za ogenj na levah. Slednji večer se je preja končala s plesom. Do pusta je bilo navadno že vse popredeno. V vsej dolini je bila navada, da so v tem času enkrat napravili v kakšni prostorni hiši ali pa v gostilni skupno vlaško prejo »poprednco«. Predice so napekle flancatov, bobov, nanesle so mesa, za vino pa so poskrbeli fantje. Po- predenca se je začela s pravo prejo, končala pa s pojedino in plesom. 248 Levo: »Planke«, lesa na sušilni jami iz Rateč. — Desno: »TrajboDC«, priprava Levo: Tkalski »čouničak«. — Desno: »Hvapa, stojalo za Spule Anka Novak Orodje. Trlice in kolovrate so izdelovali domači kolarji »rodarji«. Po obliki in načinu okraševanja se ločita v Gornjesavski dolini dva tipa presile. V spodnjem koncu (Dovje, Mojstrana) poznajo preslice, ki so značilne skoraj za vso Gorenjsko; na deščici, ki nosi stolpasto rezljan nastanek za »koželj«, so izrezljani srčki in rozete, lepo so rezijani tudi robovi deščice, rezbarije dopolnjujejo še barvne slikarije. V Ratečah in Podkorenom so doma preslice drugega tipa. Deščica, ki nosi stružen na- stavek za koželj, je ožja, ločne oblike, rezbarije so skromnejše. Tudi po- slikane te preslice navadno niso. Izdelovali so jih domači mizarji. Pranje štren. Štrene so začeli prati že zgodaj spomladi. Naj- >rej so jih par dni namakali v mrzli vodi, potem pa kuhali v svinjskem cotlu. Na dno kotla so položili slamo, nato pa zlagali štrene v plasteh in jih potresali s presejanim bukovim pepelom. Kuhale so se po ves dan. Ce jih niso kuhali, so jih prali v škafih »žehtnikih«; te so prekrili s platneno krpo, »pepelinko«, vsuli gori presojan bukov pepel in to polili s kropom. Štrene so pustili v lugu nekaj ur, potem so Ing odcedili in vse še enkrat ponovili. Spirali so štrene na bližnjem potoku. Na lesenih pe- rilnikili so tlekli štrene z lesenimi »uapučami«, ki so jih rabili tudi za odstranjevanje lanenega semena. Navadno so vse štrene oprali v enem dnevu. Pri tem so si dekleta in žene med seboj pomagale. Sušili so jih na lesenih drogovih »rantah« na hišnih gankih. Preden so nesle prejo h tkavcu, so jo zvili v klopčke ali pa na vre- tena, kakor je zahteval tkavec. V ta namen so rabili »trajbovc«, to je posebno moto vilo z dvema vrtečima se valjema, na katera so nataknili »štreno«. Nit so napeljali na vreteno posebnega kolovrata »trajbovca« za »špule«, so rekli, da špule »trajbajo«. Tkanje. Tkali so več vrst platna. Iz najbolj grobe preje so v Ratečah še po prvi svetovni vojni tkali »špikov prt«, ki so ga rabili največ za noivne rjuhe, za slabše delovne hlače in krila, boljši je bil »hodni«, najfinejši pa pražnji prt, ki so ga tkali iz pražnje preje. Iz te so nekdaj tkali tudi »cvilh«, to je dvojno platno, ki je tkano na »kitco«, rabili so ga za posteljne blazine. Cvilh je bil pisan. Pise so tvorile plave niti v osmitku. Zadnji je v Ratečah tkal cvilh Janez Juvan, pri Vandot, ki je umrl leta 1907. Pri tkanju cvilha je rabil tkalec 4 »grebene« in 4 »nogaunce«. Prt so merili na lakti — »wakti«. Tkalci so vedeli, koliko liber preje je potrebno za laket špikovega, koliko za laket hodnega in pražnjega prta. Na to je mislil tkalec že pri snovanju. Glede na število liber preje je vedel, kako dolgo platno bo .stkal. Za snovanje je služilo tkalcu motovilo, deščica »snovaunca« in sto- jalo za špule »hvvapc«. Motovilo za snovanje sestoji iz vretena, os vre- tena je zgoraj ujeta v železno rinko na lesenem stropu, spodaj pa v prav tako rinko v tleh. V razdalji 1,65 m sta na vretenu dva »križa« — zgor- nji in spodnji. Konca križev povezujejo štiri navpične palice, ki jih 250 Domače tkalstvo v Gornjesavski dolini spodaj in zgoraj ob križih vežejo po dve vzporedni letvici. Na eni zgor- nji in eni spodnji letvici so po trije leseni klini — »cveki«. Navite špule so nataknili na »hwapca«, to je nekak lesen okvir, ki je na sredi po vsej višini predeljen z letvo, na kateri so — kot na pokončnih stranicah tega Motovilo, ki ga rabi tkalec pri snovanju okvira — luknjice, kamor so vtikali osi špul. Na vsako stran je prišlo po osem špul preje. Tudi deščica za snovanje — snovaunca« je imela na vsaki strani po osem luknjic. Ce je bila preja zvita v klopčiče, so ra- bili namesto hwapca plitev lesen zabojček, ki je bil predeljen z deskami v osem parov kaset za klopčiče. Preden je tkalec pričel s snovanjem, je določil dolžino platna. Zato je najprej navil nit od cveka na zgornjem križu do cveka na spodnjem križu (razdalje med obema je točno 1,65 m, to je d(?lžina stare lakti). 251 Anka Novak Navil je tolikokrat, kolikor lakti platna je mislil stkati. Ko je nameril, je prejo zaznamoval z barvo, nit navil nazaj na spulo in začel s snovanjem. Konce vseh 16 špul je po vrsti pretaknil skozi luknjice »snovaunce« in zavozljal in vozelj nataknil na prvi cvek zgornjega križa. »Strenco« ali »pašam«, tako so imenovali pramen v-seh 16 niti, so nato »ubrali« — s prsti so pobirali pare niti tako, da so se križali. Pri ubiranju je morala stati tkalska »snovaunca« pravokotno na motovilu. Ubirati so začeli pri spodnjem paru najprej s kazalcem, nato s palcem, tako do zgornjega, osmega para. Ubrane pare so pretaknili s prstov na ostala dva klina zgornjega križa. Nato so štrence ovili v vsej dolžini- osnutka do spod- njega križa, spodaj so »štrenco« ali »pašam« ovili okrog treh cv'ekov v obliki osmice, potem sukali nazaj do zgornjega križa, kjer so jo spet ubi- rali na pare. Osniitek je bil tako spodaj razdeljen na »štrence« oziroma »pasmi«, zgoraj pa na pare. Tkalec je vedel, koliko pasmi mora napra- viti za posamezne vrste platna. Za »špikov« prt, ki je bil tkan iz najbolj grobe preje, so ubrali 6 do 7 »štrene«, za hodni 8 do 9, za pražnji pa po 10, 11, 12 pa tudi po 14 »štrene« (tako platno je bilo že zelo fino). Preden so osnovano prejo vzeli z motovila, so jo zgoraj in spodaj ob vsakem klinu enkrat prevezali z vrvico, konce vrvic pa spet zvezali v kolobar. Ko so bili tako vsi pari zgoraj, in vse štrence spodaj zvezani, so napra- vili »kito«. Začeli so zgoraj. Staknili so osnutek s kbnov, napravili zanko in ga zdaj z levo, zdaj z desno roko pretikali skozi zanke, ki so pri tem nastajale. Kito so navili na statve. Pri tem so morali tkalcu pomagati. Dve ženski sta odvijali kito, dva moška pa sta vrtila zadnji »pum« — zadnji valj pri statvah. Najprej je tkalec nategoval kito ob »kolenu«, v zadnjo zanko je vtaknil palico, prerezal vrvico, tako da so se sprostile pasmi. Palico je zataknil v zarezo, ki je zato napravljena na pumu. Palici je vtaknil tudi v ostali dve zanki kite. Nato je na posebnih lesenih »gra- hlcah« razvrstil pasmi, med zoba grabljic je prišla po ena pašam. Za različne vrste platna so imeli različne grabljice. Cim finejše je bilo platno, tem gostejše grabiće je uporabljal. Ženski in tkalec so na moč imtegovali kito, medtem ko sta moška navijala osnutek na pvim. Ko so prišli do konca kite, kjer je bila preja razdeljena na pare, je vtaknil tkalec v prvi d\-c zanki palčki, ki sta križali gornje in spodnje niti, zadnjo zanko pa so po parih pretaknili skozi dva »grebena«; krajna para so pretaknili skozi prvi greben, vse ostale pare pa so prerezali, eno nit pretaknili skozi zanko prvega, drugo pa skozi zanko drugega gre- bena. Grebena sta povezana z »nogauncama«, s pomočjo teh je tkalec dosegel, da sta se grebena pri tkanju dvigala in padala. Vsako nit so lepo po vrsti pretaknili še skozi greben iz češminovih ali pušpanovdh klinčkov — »zabijač«, s katerim so pri tkanju utrjevali votek. Pred zabijačem so pare spet povezali v zanke, jih nataknili na palico, ki so jo > sadili v zarezo na prednjem valju — »prednjem pumu«. Kakor grabiće, tako so bili za različne vrste platna potrebni tudi različni grebeni in zabijač. V Ratečah so rekli, da je imel »dkauc kaj cajga, da se ga je še 252 Domaće tkalstvo v Gornjesavski dolini hudič V peklu branil«. Špaga na grebenih je iz domače preje. Da je bila bolj toga, so jo namočili v telečji krvi. Preden'je tkalec začel z delom, je osnutek namazal z >žlihtom«, to je sok iz pšenične moke in ovčjega loja. Žlilit so kuhale gospodinje, naj- večkrat pa tkalec sam. S sirkovo krtačo je tkalec nanesel žliht na zgornjo in spodnjo stran osnutka, tako je dosegel, da pri dviganju in padanju grebenov ni bilo trenja med nitmi. Ko se je žliht posušil, je bilo vse pripravljeno za tkanje. Statve: A. »škripec« — B. Palici, ki ločita zgornje in spodnje niti — C. zadnji >pum« — D., H., L. »gršt« — E. utež — F. »nogâynci« — G. »riglca« za prednje in zadnje kolo — J. »koleno« — K. »zabijač« — M. klop Mere: dolžina: 1,75 m, širina: l,30m. višina: l,60ni Votek je vlekel tkalec s »čouničkom«, ki je imel žleb za »cvi«. to je cevka, na kateri je navita preja. Cvi je Jiataknjena na palčko, ki je s koncema zataknjena v luknjici žleba. Cvi so navijale ženske same na posebnem »trajboucu« za cvi, ki jim ga je posojal tkalec. 253 Anka Novak Tkalec je bil plačan od lakti stkanega prta. Pri pražnjem platnu je šlo delo bolj počasi od rok. V enem dnevu je stkal najbolj spreten tkalec komaj po šest lakti pražnjega, grobega platna pa še enkrat več. — po dvanajst pa tudi štirinajst lakti. Zato je bilo plačilo odvisno tudi od kakovosti platna. V stari Jugoslaviji je dobil tkalec po petnajst do dvajset din od pražnjega. Snovanja niso plačevali v denarju, v Ratečah je dobil tkalec za to skledo krapov in hleb rženega kruha, v Kranjski gori pa jajca, kruh in klobaso. Tkanje št riko v. V vsej dolini še danes posamezniki tkejo trakove, — »štrike«, ki jih šivajo k nošnjim rjuham ali pa k prtenim predpasnikom. Za to služijo posebne »statlce za štrike tkat«, te obstojijo iz tkalske deščice in vretena z ročico za navijanje. Ob vretenu je zobato kolesce, vanj zatikajo pri tkanju »riglc«, da je vreteno stabilno. Postopek tkanja je podoben tkanju na velikih statvah. Najprej napravijo osnutek iz šestnajstih niti. Klopčke preje postavijo v lončke, konce zvežejo in navi jejo na motovilo. Z motovila trdno navi je jo niti na vreteno »statlc«, konce pretaknejo najprej skozi luknjice in zareze na tkalski deščiei. Ko je osnutek navit na vreteno, zvežejo konce z vozlom in pričnejo s tka- njem. Z eno roko tkalec dviga in spušča osnutek, nastane zev med nitmi, ki so pretaknjene skozi luknjice na deščici in med nitmi, ki tečejo med zarezami. V te zeve vtika tkalec »žabco« — majhno roglato deščico, na kateri, je navita preja za votek. Pranje in bel'jenje platna. Platno, ki so ga rabili za moške hlače — »prtnice«, za krila in delovne predpasnike ter podobno niso belili. (Prtene hlače in krila so nosili še pred prvo svetovno vojno.) Spomladi, ko je cvetelo drevje, je bil najprimernejši čas za beljenje. Ženske so vedele, da se je takrat prt najlepše in najenakomerneje obelil. Po ves teden so ga pogrinjale na produ ob potokih, ga škropile, ob so- botah pa ga prinesle domov v »žehto«. Zložile so ga v žehtnike (škafe), prekrile s kosom platna — »pepelinko«, nasule.gori presejan bukov pepel in polivale s kropom. V lugu so puščale prt čez nedeljo, v pone- deljek pa so nadaljevale z beljenjem na soncu. Preden so prt shranili, so ga še »zmongali«. Mongala sta dva. Platno so pogrnili čez mizo, na vsakem koncu je eden nategoval, medtem ko je drugi mongal, držal z leseno desko »Inongo«. Zmongano platno so z »vajharjem« (valjarjem) še »povajhali«, potem pa zvili in zašili v »štu- klce« ali »trubejve« (Dovje, Mojstrana). V en štuklc so zvili navadno po osem lakti prta. Okraski na platnu. Najpreprostejši okraski na prtenih iz- delkih so cofi »čopi« iz domače bele in rdeče »turške« preje. S takimi čopi so okrašeni vogali in robovi prtov, prtičkov in »obwačiv« — prevlek za blazine. Praznična obwaciva in rjuhe pa so bogato vezene »našivane«, našive dopolnjujejo klekljane, včasih tudi kvačkane čipke »špice«. Barvne vezenine so iz rdeče in modre domače volne, izdelane s križnim ubodom — »s križci«. Motivika je izrazito gorenjska; bordura izpolnjena s cik cak linijami, ob njih so nanizani stilizirani nagelji. Po- v 254 Anka Novak sebnost gomjesavskili dekorativnih tkanin so rjuhe, blazine in prtovi »z reblni« (Rateče) ali »limi« (Podkoren). »Rebl« oziroma »lim« to je štiri do šest cm širok, vzorčasto tkan trak, osnutek je lanen, votek, ki predstavlja vzorec, pa je iz rdeče, redkeje iz modre ali črne volne. Mo- tivika okrasnega traku so največkrat cik-cak linije, vmes srčki, včasih rozete ali celo velikonočno jagnje. Izvor teh tkanih okrasnih trakov še Del stateu: »koleno«, »zabijač«, »grebena«. Dolžina grebenov: 0,80 m ni pojasnjen, najbolj verjetno so jih prinašale sem potovke iz okolice Škofje Loke, ki so nosile v Gornjesavsko dolino tudi kleklane »špice« in jih zamenjavale za domačo prejo. Gotovo je samo to, da so reblnaste oziroma limaste rjuhe znane v vsej dolini. Tretja vrsta okrasja na prte- nih rjuhah in blazinah so ažurji — »pkance«. Ažurji na rjuhah in blazi- nah so zelo bogati, izdelani so- z domačim lanenim »cvirnom«. S skrom- nimi pkancami so si ženske okraševale tudi prtene predpasnike »bur- tahe«. Vse vezenine s pkancami dopolnjujejo še s križci vezeni barvni monogrami iz rdeče ali modre domače volne. Literatura: Božo Račič, Domače tkalstvo v Beli Krajini, SE III—IV. Vilko Novak, Doneski o tkalstvu in suknarstvo nad Begunjami in Žirovnico, SE VI-VII, 1955, 117. 255 Domače tkalstvo v Gornjesavski dolini Summary THE DOMESTIC WEAVING IN THE UPPER SAVA RIVER VALLEY The valley of the Upper Saoa Rioer is one of those parts of Upper Carniola where the production of the liome-mooen cloth and its usage have been preser- ved for a very long time. Even during the 20's and 50's of the past century the weavers from the village of Rateče produced the home-moven linen and tlie coarse wolen cloth sor the inhabitants of the surrounding villages. There is no weaver working any longer in the whole of the valley; nevertheless we can still find individual farmers planting the seed of the flax — or they have at least done so until recently — mhich they carry afterwards to a weaver wlio lives in the surroundings of Bled. In former days four types of cloth mere pro- duced; nom the people knom only a coarse flaxen cloth mhich they use for the production of sheets in mhich they carry hay and dry leaves. The products from tlie home-moven cloth shom also interesting ornamen- tation. Tlie embroidery made by means of red and blue moolen threads shoms the typical Upper Carniolan ornaments applied in the embroidery to which comes also the usage of lace and of tresses that adorn border of the cloth. A peculiarity are the sheets, cushions, and the table cloths that are adorned mith patterns of inwoven stripes (mainly of red colour), the so-called »reb Ini«, which are always combined mith the lace and mith the a-jour-ornaments. 256 LE CONDIZIONI DI VITA IN VAL RESIA NEL SECOLO XVI Gaetano Perusini Quando l'aniico Matičetov, con il quale mi trovavo a Prato di Resia lo scorso dicembre, mi chiese uno scritto per il volume dello Slovenski Etnograf che sarebbe stato pubblicato in memoria di B. Orel, pensai subito ad alcuni documenti che avevo copiato, anni addietro, nell'Archi- vio della Giurisdizione di Moggio* e riguardanti la valle di Resia. In quella valle era nata la nonna di Orel ed egli ricordava volentieri tale legame col Friuli. Percio la pubblicazione di questi documenti vuol essere un omaggio alla sua memoria nell'ambito di quei rapporti che avvicinano il Friuli e la Slovenia al di sopra delle frontiere politiche. 1 trentadue documenti, riportati in regesto, ed i due inventari tras- critti per intero, redatti in latino o in veneto con termini friulani, illu- strano aspetti della vita nella valle di Resia nel cinquecento ed integrano le notizie che ho gia pubblicate, in questa rivista, sulle condizioni econo- miche dei resiani nello stesso secolo.^ Dagli atti conservati nell'archivio della giurisdizione feudale di Moggio, dalla quale dipendeva la valle di Resia, risulta anzitutto il si- stema di amministrazione della zona. A capo dei quattro principali paesi, cioe Gniva, Oseacco, San Giorgio e Stolvizza, c'e un gastaldo" ed un giuralo nominati dagli abitanti e confermati dal rappresentante del- l'Abbazia (Doc. 8). C'e anche un gastaldo sostituto, probabilmente scelto dal gastaldo (Doc. 17). E compito di questi amministratori, che duravano in carica un anno, soprintendere alla polizia campestre, denunciare i delitti al tribunale della giurisdizione e provvedere a tutto quanto e necessario al buon andamento della comunita (Doc. 4, 8, 9, 17, 29). Ri- scuotono le tasse, sia quelle imposte dal governo veneto, sia quelle sta- bilite dai vicini per le necessita del comune (Doc. 18,19). * L'Archivio della Giurisdizione di Moggio e conservato presso l'Archivio di Stato di Udine. ^ G. Perusini, Rezijanski izseljenci o šestnajstem stoletju, in Slovenski Etnograf, I (1948). ^ Il capo delle vicinie friulane e di solito detto decano o podesta; a Resia, dove i terreni erano in origine per intero di proprieta del signore feudale, tro- viamo un gastaldo che trae il suo nome, con ogni probabilita, dal fatto che egli dapprima era l'amministratore dei beni dati in concessione feudale agli abitanti e poi e diventato il rappresentante degli abitanti stessi mantenendo rappellativo originario. 17 Slovenski etnograf 257 Gaetano Perusini La giustizia e assai rapida e le pene improntate ad equita. Le risse, i ferimenti, ed anche le uccisioni, appaiono frequenti (Doc. 2, 7, 9, U, 16, 29) ; per un nonnulla si metteva mano al coltello.* Le pene tuttavia sono assai miti e se il feritore, ed anche luccisore, ottiene il perdono dal- l'offeso', o dai suoi parenti, viene assolto (Doc. 11). Risulta inoltre dai documenti esaminati che le condizioni di vita dovevano essere assai misere nella valle che non dava da vivere per tutti. La diffusa consuetudine dell'emigrazione attestata da una serie di do- cumenti gia da me pubblicati,^ e confermata da questi regesti; vediamo un abitante di S. Giorgio abbandonare la casa paterna per andare in Alemania (Doc. 20) probabilmente come mereiaio ambulante, mestiere tradizionale dei resiani; mereiai ambulanti resiani (cramari) di ferra- menta in Germania sono ricordati altrove (Doc. 4, 14). Anche tre sorelle, per la loro poverta, sono costrette ad emigrare e per aliénas domos vHam ducere (Doc. 28). Sembra che in ogni paese ci fosse qualcuno che sapesse leggere e scrivere (Doc. 12) malgrado la poverta e semplicita di vita che traspaiono dalle varie note: ad esempio dairinventario dell'eredita di Menta luri, una donna di Gniva (Doc. 10) che non si puo dire sia povera; unica erede della facolta paterna, ha una casa, campi, prati, bestiame ed un cavallo che, in quest'epoca, e un bene di relativamente grande valore. 11 vestiario ed i mobili della luri sono ridotti a ben poca cosa. E da no- tare pero che nell'inventario si parla di casa con li suoi fornimenti a usanza di Resia; e probabile che in questa dizione sia compreso un mi- nimo di mobilia che, altrimenti, mancherebbero, non solo tavole e seg- giole, ma anche i letti e la suppellettile da cucina. Della frugalita dei resiani e prova il testamento di Stefano Lun- ghini che lascia per il vitto della moglie, il reddito di due campi (Doc. 20), evidentemente modestissimo, che doveva bastare per tutte le sue ^jeces- sita, e dal testamento risulta che il Lunghini era benestante. 1 rapporti sessuali appaiono improntati alla piu grande liberta (Doc. 4, 6, 15, 27) e non c'e ricordo di risse o questioni fra abitanti per gelosia o per motivi che, coti termine anacronisticamente moderno, di- remo d'onore, termine che i resiani del '500 non avrebbero certamente potuto comprendere. I processi per reati sessuali riguardano casi di rap- porti fra persone legate da parentele che, per il diritto canonico, costitui- vano un impedimento matrimoniale; rapporti, per il diritto canonico, in- cestuosi ma che l'opinione popolare non considerava tali (Doc. 6, 15).''' * La stessa rissosita appare anche negli altri paesi soggetti all'Abbazia di Moggio ed abitati da popolazione di parlata friulana. Analoga situazione anche nella pianura friulana cfr. G. Perusini, L'amministrazione della giustizia in una giurisdizione friulana del cinquecento, in »Memorie storiche forogiuliesi«, XL (1952—53), p. 211. * Perusini, Rezijanski izseljenci, op. cit. ' Nell'archivio della giurisdizione e conservato anche un processo del 1494 (Busta 2) contenente un procedimento penale contro Luca di Pietro Negro di 258 Le condizioni di vita in vai Resia nel secolo XVI Era ritenuta moglie legittima anche la donna non sposata in chiesa ma conviTente in seguito a reciproca promessa. E il matrimonio per Derba de presenti, ben noto agli storici del diritto matrimoniale,' ed assai diffuso in Friuli prima del Concilio di Trento che impose la celebrazione obbligatoria del matrimonio in Chiesa. Questi matrimoni consensuali potevano essere sciolti per mutuo accordo ed i coniugi pas- sare a nuove nozze anche ripetutamente. Nei documenti di tutto il Friuli si possono trovare numerosissimi casi del genere; sembra anzi che la celebrazione religiosa, che rendeva il matrimonio indissolubile, venisse celebrata solo posteriormente al matrimonio consensuale. Uguale liberta sessuale ci appare nel resto del Friuli* e ci e testi- moniata anche dai processi relativi alla popolazione di parlata friulana dipendente dall'Abbazia di Moggio. Nel 1563 il Capitano abbaziale istruisce un processo contro Maria nuncupata la Suola uxor Laurenii Suole di Moggio la quale cum pubblico scandalo vicinorum ... palam quasi pubblice et saepius ausa fuerit secum acceptare ad illicitos am- plexus et carnales comixtiones exercendum in domibus suae habitationis Franciscum Maroldum de Modio eius compatrem cum eum adultérins item et incestum (stante dieta spiritualis inter eos affintiate) ... Nec non et diversis lenocinijs honestas puellas et mulieres attentare et eas indu- cere ad se se prostituendum virorum ... Nec non ei tales seductas foemi- nas... pregnantes... seducere ad abortos efficiendos. Dagli interroga- tori dei testimoni i fatti risultano provati e veniamo anche a sapere che il marito si era lagnato solamente perche l'amante della moglie mangiava e beveva gratuitamente. 11 processo si conclude con un bando comminato ai due amanti che si stabiliscono ad Amaro, un paese posto fuori della giurisdizione a poca distanza da Moggio.^ I regesti riportati in appendice ci danno anche un'idea delle condi- zioni economiche della zona. Intorno ai paesi limitate estensioni di ter- reno sono lavorate; per esse ogni coltivatore paga un canone annuo al- l'Abbazia subentrata nei diritti del conte Cacelino.*" In origine si trat- tava di vere e proprie affittanze delle quali era necessario ottenere la Stolvizza processato quod habuit rem cum Anna eiusdem Luce attinente; viene assalto. ''F. Brandileone, Saggi sulla storia della celebrazione del matri- monio in Italia, Milano 1906; P. R a s i, La conclusione del matrimonio nella prassi prima del Concilio di Trento, in »Riv. di Storia del Diritto Italiano« 1943; i d.. Consensus facit nuptias, Milano 1946; i d., La conclusione del ma- trimonio nella dottrina prima del Concilio di Trento, Napoli 1958. * G. Perusini, L'amministrazione della giustizia, op. cit., p. 212. » Il processo si conserva nell'Archivio della giurisdizione (Busta 9). Il testamento del conte Cacelino non e genuino; e probabile pero si tratti del milite Chazili de Muosiza che nel 1072 donava beni a Santa Maria de luna. Cfr. P. P a s c h i n i, Storia del Friuli, Udine 1953, I», p. 230. 17' 259 Gaetano Perusini regolare rinnovazione; alla fine del cinquecento i coltivatori possono ormai disporre liberamente dei terreni per testamento o cessione ed i capi di ogni paese si limitano a percepire la somma globale degli affitti, ormai fissi, e trasmetterli all'Abbazia (Doc. 8). Si trovano anche contratti di affittanza di terreni (Doc. 1) ma si tratta di affittanze che mascherano un prestito; pratica largamente seguita in Friuli. Esaminando il documento resiano si vede infatti che l'affittuario ha ricevuto' un prestito per il cui interesse paghera ogni anno, fino alla restituzione del capitale, libbre 31 di formaggio, interesse ga- rantito da un suo campo. Accanto ai pochi terreni coltivabili esistoaio vaste estensioni di pas- coli e di boschi sfruttati in comune dagli abitanti. L'allevamento del bestiame, e la vendita del formaggio prodotto, sono le principali attivita agricole dei resiani (Doc. 1, 3, 9, 10, 14, 17, 20, 21, 23, 24). La difesa dei diritti di pascolo e alla base della loro vita ed in questi documenti c'e il ricordo delle controversie sorte a tal proposito, e durate assai a lungo, fra Resia e Resiutta: gli uomini di Resinila uccidono delle pecore appar- tenenti agli abitanti di Gniva e questi per vendetta distruggono un fabbricato nel quale si ricoveravano i pastori di Resiutta (Doc. 9). Nei boschi di proprieta comune gli abitanti possono tagliare legna sempreche il bosco non venga bandito, non venga cioe riservato per par- ticolari necessita, ad esempio, la costruzione di case (Doc. 22) che, come emerge da questo documento, nel cinquecento erano ancora di legno. 1 resiani integravano i redditi dell'agricoltura con i proventi della tessitura che sembra fosse assai diffusa nella valle (Doc. 7, 14). E atte- stata anche l'esistenza di artigiani: sono ricordati un bottaio (Doc. 3), un rotarlo, fabbricante di carri (Doc. 25) e si fa menzione di un molino e di una fornace di calce (Doc. 24, 16). Negli atti della giurisdizione di Moggio molti documenti riguardano il taglio ed il commercio del legname esercitato dagli abitanti della zona; nessuno di essi e pero di Resia. Sembra quindi che questa attivita fosse trascurata dai resiani che invece raccolgono e vendono pece (Doc. 33). Foche le notizie di natura strettamente folkloristica; alcune tuttavia sono particolarmente interessanti. Verso la fine dell'inverno venivano suonate tronobe ed un testimonio in un processo dice che, passando per la valle di Resia, li senti} trombar et proprio dissi battono la quaresima (Doc. 29).*^ In Friuli, a meta Quaresima, si bruciava un fantoccio rappre- " Che il trombar indichi il suono di corni e precisato da un documento della stessa epoca relativo ad altre consuetudini popolari di Moggio ctr. G. P e - r u s i n i, Anticiie usanze friulane, in »Lares«, 1949, 1—2. Suoni di corni tro- viamo nella festa primaverile slovena di S. Giorgio — come gentilmente m'in- forma M. Matičetov — in Carinzia (F. Kos eh i er, Das Georgijagen [Sent Jurja jahaf] in Karnten. Carinthia I, 147, 1957, 862 ssg.), in Carniola (F. Ma- rolt, Tri obredja iz Bele Krajine, Ljubljana 1936, pp. 6, 9, 20) e altrove. 260 Le condizioni di vita in vai Resia nel secolo XVI sentante una vecchia;*^ sopravvivenza di un antico rito magico-agrario primaverile propiziatorio di espulsione/" ma non c'e traccia, in alcun posto, di suono di comi. La frase usata nel documento ci ricorda l'uso veneto di bater marzo. Alla fine di febbraio, od al principio di marzo, si invitava l'erba novella a spuntare battendo strumenti agricoli od altri ferri.** Similmente in Valtellina si chiamava l'erba novella con il suono dei campani delle vacche;*" l'uso e segnalato anche in Piemonte nel Ca- navese.*" Gli strepiti per bater marzo erano di solito accompagnati da fuochi che, da soli, sono rimasti in Romagna per far lume a marzo.*' La notizia del documento resiano e troppo laconica perche si posa asserire una sicura connessione della consuetudine con quella di bater marzo, sopravvivenza di un antico rito magico-agrario propiziatorio, o con le consuetudini del ciclo carnevale-quaresima nel quale veniva di- strutto (bmciato, sepolto, segato, gettato in un corso d'acqua) un fan- toccio rappresentante il Carnevale o la Quaresima, sopravvivenza, quest'ultimo, di un antico rito magico-agrario di espulsione. In ogni caso pero si tratta delle tracce di un rito connesso col rinnovamento dell'anno e con la ripresa della vegetazione e forse della commistione dei due riti (bater marzo) e bruciamento del fantoccio della Quaresima. Nei documenti resiani e ricordata la festa del Corpus Domini che sembra sia stata la piu importante della valle; in questo giorno per tra- dizione (iuxta mores) l'abate di Moggio si recava ih visita a Resia (Doc. 13). E pure menzionata la festa di S. Odorioo che il comune di S.Giorgio solennizzava in maniera particolare per un voto (Doc. 29). Gli anniversari funebri hanno' nella vita famigliare resiana una grande importanza. Per l'anniversario della morte di Maria furi (tren- tesimo) vengono spese Lire 6 mentre. per il mantenimento dei due figli, lasciati dalla defunta, si spende Lire 1 per settimana (Doc. 13). Il raffronto di queste due cifre ci mostra come un tempo si desse ai riti *^ G. Perusini, Usanze quaresimali friulane, in »Ce fastu?«, XXllI (1947), 1—4. *'* P. Toschi, Le origini del teatro italiano, Torino 1951, p. 158 sgg. **G. Piazza Torresella, Tradizioni del vicentino. Se bate marzo, in »Riv. d. Trad. Popolari*, I (1894), 8, p. 648; B. Frescura, Fra i Cimbri dei sette comuni vicentini, in »Arch. per lo studio d. tradizioni popolari*, 17 (1898), p. 48; A. Prati, / Valsuganotti, Torino 1923, p. 121; A. Z en a t ti, Calendi- marzo, in »Archivio Storico per Trieste, l'Istria e il Trentino«, IV (1890), p. 143 sgg.; D. Oliveri, Vita ed anima del popolo veneto, Milano (s. a.), p. 47; P. Mazzucchi, Vecchi canti popolari del Polesine, Badia Polesine 1923, p. 58. *5A. Frontero, Chiamar l'erba, in »Riv. d. Trad. Pop.«, I (1894), 5, p. 585; G. Marchesi, In Valtellina, in »Arch. p. lo studio d. trad. pop.«, 17 (1898), p.411. *» C. Nigra, Canti popolari in Val Soana Canaoese (Ivrea), in »Riv. d. Trad. Pop.«, 1 (1894), 6, p. 440. " P. Toschi, Romagna solatia, Milano (s. a.); p. 16; A. Fabi, Docu- menti relativi all'inchiesta sulle costumanze popolari romagnole, in »Lares« XVIII (1952), p.45, 51, 60. 261 Gaetano Perusini degli anniversari funebri un'importanza molto superiore a quella che essi hanno oggi anche per le popolazioni rurali piti conservatrici. In tali ricorrenze si riunivano tutti i membri di una famiglia (Doc. 7). Ai moribo'iidi si poneva in manO' una candela accesa che si rinnovava quando stava per spegnersi: stette viva per sino sol a monte et poi ando coji Dio e tanto la siete viva che bruciassemo doij candelle con lei in tenirghele accese in man (Doc. 5). L'uso e noto anche nella pianura friu- lana; ad Orzano, nel 1553, durante una rissa, mentre un uomo, gia ferito, sta per essere ucciso con un'ultima pugnalata, una donna grida: Io ve lo domando de grazia chel possa veder un pocho de foga avanti chel mora ed un'altra donna porta contemporaneamente un cereo benedetto}^ La consuetudine di accendere una candela benedetta presso i moribondi e diffusa non solo in tutta Italia ma anche in tutta Europa, dalla Spagna all'Ucraina.*' Pili interessante notare che in Galizia si dice che il malato deve morire con la luce"^" credenza che s'accosta a quella friulana e puo far pensare che la consuetudine cristiana di accendere una candela bene- detta presso i moribondi sia una sopravvivenza di antichi riti funebri. Al campo del folclore appartiene l'uso di mostrar le fighe (Doc. U); gesto di insulto fatto con le mani cosi diffuso da non aver bisogno di riscontri. Assai interessante e il ricordo di un compadre e di una comadre a levar da terra i neonati, compadre e comadre distinti dal compadre e dalla comadre di battesimo. Una teste infatti dichiara di non saper chi fosse sta compadre ne comadre (al battesimo) ma ben io fui comadre a levar da terra la creatura (Doc. 15). La consuetudine esisteva anche a Moggio ed un processo de] 1582, relativo a questa localita,^* ci permette di precisare i particolari di questa tradizione. Un teste dichiara: come fu nasciuta la puta ne Domenego ne Floreana sua fiola, per haver inteso che Jacomo suo fiolo era il padre, se volsero impaciar a levarla da terra et governarla et se non fusse stado mi che andai a chiamar Jacomo de Zuan Fontana saria la puta andata de mal, et lui pregado da me venne et la levo da terra et la dette in brazo alla detta Floreana et lei la go- verno. Jacomo Fontana interrogato precisa: ritrovandomi alli Stali (at- tualmente frazione del comune di Moggio) sul mio stali a dormir... fui chiamato da Simeon Mor et et levato andai a casa di esso Simeon et io da loro pregato la levai da terra per non si trovar livi donne salvo Flo- reana fiola de Domenego Franz e alcuni uomini perche nessun de loro la volse levar per esser parenti. Un terzo teste aggiunge: poi che ebbe partorito chiamassemo Jacomo fiol de Zuan Fontana che la levasse de terra perche come detta Zuana disse che era fiola de Jacomo mio fratello nessuno de nui tre se volessemo impacciar a levarla de terra et poi levata " G. Perusini, Aneddoti di vita friulana d'altri tempi, in »Ce fastu?« XXIV-XXV (1948-49) n. 1-6. " Perusini, Aneddoti, op. cit. 2» E. Onatskyj, Studi di storia e cultura ucraina, Roma 1939, p. 106. ^* Il documento si conserva nell'archivio della giurisdizione. Busta 13. 262 Le condizioni di vita in vai Resia nel secolo XVI; da ferra detto Jacomo fio! de Zuan Fontana me la pose in brazo et io la governai un poco, meglio che io seppi, et mio padre la porto a Moggio a batezar. La consuetudine che un neonato non potesse esser toccato dai pa- renti, finché qualche estraneo non lo avesse levato da terra^^ non ha altri riscontri in area friulana ed e probabilmente la sopravvivenza di qualche antico rito.^" La consuetudine di deporre un neonato sulla terra e ben nota e documentata presso differenti popoli;^* e stata interpretata nel senso che la forza insita nella terra passera cosi nel neonato. Secondo Die- terich^^ in questa consuetudine si dovrebbe anche vedere una soprav- vivenza del culto della Terra Madre.^" Non ho trovati riscontri in altre zone alla consuetudine friulana che il neonato dovesse essere alzato da terra da un estraneo della famiglia. In alcuni paesi il neonato- deve essere sollevato da terra dal padre, e questa consuetudine e stata interpretata nel senso di un riconoscimento di paternita.^' In altre localita, il neonato deve essere alzato da terra dalla levatrice, la donna che assiste al parto.Quest'ultima consuetudine che si avvicina assai a quella resiana e stata pure interpretata come una sopravvivenza del culto della Terra Madre. Secondo il Fehrle: »Ist die Bezeichnung Erdmutter fiir die Hebamme richtig, so konnte ich mir die Entwicklung so denken: die Menschen sind nach altem Glauben Kinder der Erdmutter. Als dieser Glaube geschwunden war, ging die Bezeich- nung Erdmutter auf die Hebamme iiber, die die Kinder aus dem Schosse der Erde hervorholt, wie man den neugierigen Geschwistern erzahlte«.^" Se l'opinione espressa, con qualche riserva, dal Fehrle e giusta, la consuetudine resiana e un nuovo e particolarmente interessante docu- Alla consuetudine di partorire direttamente sulla terra sembra accennare anche il Doc. 27. -¦'J. Baudouin de Courtenay, Materialy I: Rezianskie ieksty, S. Peterburg 1895, Nr. 1358—59, pp. 431—32, riporta un racconto, raccolto a Resia da Ella von Schoultz-Adaiewski, nel quale si trova una sopravvivenza dell'uso ricordato, racconto che qui riassumo: una donna partorisce in un bosco. Non potendo una madre toccare la sua creatura se prima non e stata toccata da qualcun altro, la tocca con una frasca e poi la mette nel grembiule e la porta a casa. Tornata nel bosco la frasca si abbassa al suo passaggio salutan- dola come comare. Varianti di questo racconto, registrate da Milko Matičetov nel 1962—64, si conservano nella fonoteca dell'Istituto per le tradizioni popolari dell'Accademia slovena di scienze ed arti di Lubiana. ^' Handmorterbuch des deutschen Aberglaubens (= HDA). IP, p. 898. ^5 D i e t e r i c h , Mutter Erde, cit. in HDA, op. cit. Sul culto della terra madre presso gli Indoreuropei cfr. G. Devoto, Origini indoeuropee, Firenze 1962, p. 220. Un culto di una dea madre e ben documentato in Europa gia nell'epoca paleolitica cfr. J. Maringer, The Gods of Prehistoric Man, London 1960, pp. 108—114. Sull'importanza del culto della Dea Madre in Europa cfr. E. O. James, Mother Goddes. London 1959. " HDA, op. cit. 28 HDA, op. cit. HDA, op. cit., p. 900. 263 Gaetano Perusini mento della diffusione del culto della Terra Madre. Ed a convalida si potra riportare quanto aggiunge il Fehrie: »Man erwartet doch, dass die Frau nach ihrer Tatigkeit benannt werde, nicht nach dem Ort, von dem sie das Kind aufhebt«.'" I documenti pubblicati in appendice sono interessaoiti anche per la toponomastica e per l'onomastica locale e per alcuni termini riportati. Il mese di novembre e detto picol mese (Doc. 15), quello di luglio sesela- dor (Doc. 16). In sloveno sono note le coppie di mesi piccolo-grande per maggio-giugno (mali-oeliki traDen) e per luglio-agosto (mali-veliki sr- pan); il documento resiano postula l'antica esistenza di una coppia pic- colo-grande anche per l'inverno." Il termine .seselador per luglio deriva dal friulano dove e ben documentato.'^ Troviamo pure qualche termine friulano che merita di essere segna- lato; ad esempio reooc col significato di rigurgito di acque ostacolate nel loro corso: seraleum vulgo appelatum inchia.^tri.. . pro amovenda arena inducta in rugiale... ne possit succedere revocum et admodum crescere aqua (Doc. 24). La toponomastica e slava o slavizzata; qualche toponimo puo essere infatti di origine anteriore all'insediamento di popolazioni slave nella valle ed il nome stesso della vallata, Resia, e probabile sia fra questi.'* L'onomastica e invece per la maggior parte italianizzata.'" 1 termini che si riferiscono ad arti o mestieri sono nei documenti o italiani o friulani.'" '» HDA, op. cit. Ringrazio l'amico l^atičetov per le segnalazioni che mi ha fatte e per aver interrogato in proposito il prof. J. Stabej, specialista di studi sull'antioo calendario, che ha confermata la novita della notizia data dal documento re- siano. '2 In friulano sono documentati seseledor, seselador, seselandi; cfr. G. Ascoli, Annotazioni ai testi friulani, in »Arch. Glott. Italiano«, IV (1878), D. 548; V. Baldissera, Saggi di antico dialetto friulano, in »Pagine friu- ane«, I (1888), 5, p. 58; CI. Merlo, 7 nomi romanzi delle stagioni e dei mesi, Torino 1904, p. 145. Sui nomi dei mesi in Friuli cfr. G. B. Corgnali, I nomi dei mesi, in »Risveglio scolastico*, IV, nr. 1. " Cfr. Nuovo Pirona. Vocabolario friulano, sub riooc. ^ Rep, Tana clarezi, Peruoaze, Gospogniza in Mlacha, Cestes, Nusinobardo, Pischiorch. Astudenzi, Pothlomom, (Doc. 10) — Brijch, Sbrezzi, Brese, Dombj de Sbrezzi, (Doc. 2). Per l'omofono toponimo Resia della Val Venosta cfr. C. Battisti, / toponimi dell'Alta Venosta, Firenze 1956 (D. T. A.) P, fase. P p. 169. '^ Si veda ad esempio 1' elenco di nomi del doc. 24. Anche negli altri do- cumenti l'italianizzazione dell'onomastica e ugualmente assai protonda. Italia- nizzati sono anche i soprannomi (Doc. 27, 29). Sui cognomi resiani cfr. G. B. Corgnali, Documenti resiani, in »Ce fastu«, XVI (1940), 5—6, p. 244. '" Assai forte l'influenza del friulano nell'inventario degli atrezzi di un falegname di Ovedasso (Doc. 5). 264 Le condizioni di vita in vai Resia nel secolo XVI ; Alle consuetudini giuridiche appartengono le formalita usate nei trapassi di immobili. Il capitano della giurisdizione di- Moggio da il possesso di un terreno al nuovo possesore tenendum illuni per manum et ducendum intun et foris de bono semel bis et ter et dando in eius manibus de herbis, terra et lapidibus ipsius bonis in segnum tenute et corporalis possessionis (Doc. 27). Formalita tutte ben note al diritto germanico ma entrate a far parte del diritto comune italiano."^ Nel complesso le condizioni di vita dei resiani, sia per i rapporti con la giurisdizione feudale, sia per le condizioni economiche, sia per le consuetudini di vita, ci appaiono analoghe a quelle della restante popo- lazione del Friuli."** 1 resiani attivi ed intraprendenti integrano i pochi redditi dati dalla valle con la tessitura e con l'emigrazione. Quest'ultimo lenomeno portera pero lentamente ad un decadimento della zona; gli elementi piu attivi ed intelligenti non ritornano piu in patria e nell'ot- tocento la valle di Resia diventa una delle zone piu povere ed arretrate del Friuli."-' La valle di Resia si distingue dal resto del Friuli, oltreché per la lingua, anche per una parte delle tradizioni popolari; infatti certe consuetudini segnalate nei documenti non trovano riscontro nel resto del Friuli. Risulta evidente dai documenti resiani che la lingua e le tradi- zioni popolari sono i campi nei quali maggiormente appare la differen- ziazione delle varie popolazioni e tale differenziazione si mantiene piu a lungo nelle tradizioni che non nella lingua. A Moggio, zona nel cinque- cento completamente friulanizzata linguisticamente, si conserva la tra- dizione resiana della comadre a levar da terra ignota nella restante area friulana. Un accurato studio storico delle tradizioni popolari puo quindi mostrarci l'esistenza di substrati culturali che non risultano dall'indagine linguistica ma che possono servire ad illuminare somiglianze e differenze altrimenti inspiegabili. F. S eli up f e r , Il diritto privato dei popoli germanici. Roma 1915, IIP, p.45; R. M. Ruggeri, Fra storia della lingua e storia del diritto, in Saggi di linguistica italiana e italo romanza, Firenze 1962, p. 94. G. Perusini, Aneddoti, op. cit. ; G. P e r u s i n i, L'amministrazione, op. cit.; G. Perusini, Le condizioni di vita nelle Prealpi cioidalesi nel cin- quecento, in »Memorie Storich Forogiuliesi«, XXXIX (1943—1951). '» Il termine rosean (resiano) e diventato, in alcuni paesi dell'alta, sinonimo di ignorante, zotico, come mi conferma per Billerio l'amico Otmar Muzzolini, significato non registrato dal Nuovo Pirona. Vocabolario friulano, Udine 1935. L'estrema miseria in cui era caduta nell'ottocento la valle di Resia e documen- tata da una poesia di D. Barnaba, La povera. Udine 1853, in antiporta e raffigurata una donna in costume resiano; la poesia e stata rist. in »Strenna friulana pel 1855«, Udine, pp. 43—58. 265 Gaetano Perusini Documenti 1 — 1555, ottobre 21 — Florinus Zolarius de Agnilina incola Ventioni... titulo simplicis affictus de anno in annum... locaoit Thome Copet de Gniva ... unum campum situm ... Gnivae ... pro annuo affictu sive livello librarum 31 casei boni... ovium et caprarum da pagare il giorno Assumptionis D. Mariae Virginis de mense augusti vel odo diebus post e con l'onere di pagare il censo consueto all'Abbazia. Qualora lui od i suoi eredi vogliano riscattare il censo il locatore non potra opporsi. Notaio B. Stella. (Busta 15) 2 — 1557, dicembre 11 — Processo per un ferimento. Ad Ovedasso, nella stua^ di una casa ad hore tre di notte si trovavano alcuni amici ed uno di essi ballava ubbriaco; venuto a diverbio con il querelante lo feri. (Busta 12) 5 — Die Martis 10 maij 1558 Indictione prima — Actum in Brayda infra- scriptorum minorum ante canipam Leonardi fratris dictorum minorum pre- sentibus R. do D. no presbytero Nicolao de Nigris plebano Motti ed venerando D. no fratre Nicola Pasino ne Venzono conventuali Abbatiae predicti loci Motti Testibus vocatis habitis et rogatis etc. Hoc est inventarium omnium et singularum rerum et honorum obventorum Malie, Andreae et Baptistae fratribus et filiis minoribus quondam Joannis Pitlwcchi de Ovedasio de bonis et hereditate prefati quondam Joannis in divi- sionibus factis cum Leonardo comuni fratre ac cum Joannetto Tuniuzze uti curatore Valentini etiam fratris ex parte patris ipsorum Leonardi, Mathiae, Andreae et Baptistae. Confectum per Colaum Pithocum^ eorummet Mathiae, Andreae et Baptistae patruum et curatorem cum présentia prefati Mathiae tamcpiam maioris natu ipsorum trium fratrum et primo: Una tritora grande de man bona — Una drezeta* de tritora bona — Una sega de man senza corda de meza vita — Uno segonetto de meza vita — Una drezetta de Tinazo over chiaveli con lo ferro bona — Una manara stretta da far basi bona — Uno axon^ de tinazo bon — Una axetta" de man bona — Uno in- i Nei documenti friulani e indicata, con il termine di AgnUina, la reg^ione svizzera dell'Enga- dina. Sugli engadinesi in Friuli ctr. 6. B. Corgnali, Engadinesi in Friuli nei secoli XV e XVI, Tolmezzo 1955; i d., Engadine e Friul, in »Patrie dal Friuli*, 1955 dicembre. - Stua, locale riscaldato. ^ Pithoc, cognome di una famiglia di Ovedasso. * Drezeta de tritora. La drezeta e probabilmente la reggetta strumento usato dai bottai per segnare gl'incastri delle botti, in friulano rafet, termine non registrato dal Nuovo Pirona. La tritora e probabilmente un seghetto, detto in friulano firadorie o seepestadorie, usato per fare l'incastro segnato con il rafet; anche questi termini non sono registrati dal Nuovo Pirona. Negli antichi docu- menti friulani e ricordato uno strumento da bottaio detto tratorio, trator, tritar, che serviva a tirar li cerchi; e menzionata anche la tritora ma non e sicuro si tratti dello stesso strumento: 1443, Udine — Unum tratorium pro aptando vasa, notaio M. Belgrado, Inventario dei beni del nob. B. di Toppo = 1449, Cividale — Vnum tratorium cum uno cane, notaio B. Guzzoni, Descriptio rerum donatarum per Jo. de Toglano, Jacobo PhiUppi Ronchietis = 1468, Udine — Recepii pro uno traetorio a vasibus, .archivio Confraternita Calzolai, Rotoli = 1477, Udine — Uno tractorio de ferro pro aptanda vasa. Archivio Confraternita Calzolai, Rotoli = 1514, Udine — Una mezeta, uno incastri, una tratoria vec- ciiia, notaio A. Belloni, Inventarium liereditatis q. mag. Leonardi de Faganea carpentarii = 1532, Cividale — Uno trator de circoli, notaio B. Moretti, Inventarium hereditatis Baldasst fornesarii de Burgo S. Antonii = 1584, Udine — Uno trator de ferro de tirar li clierchi, nota!,o G. Erasmi, Inven- tario delti pupilli del q. F. Fasano di Ronchis = 1591, Stregua — Uno tritar de tirar su cerciil di va- sello, notaio M. Nicoletti, Inventarium liereditatls q. Stepliani Quotizza de Stregna = loo9, Udine — Tritore di marangon, notaio A. Benellio, Inventmium heredutatus q. Excell. D. J. A. Falcidii ^ VIQ2, Cividale — Uno tratorio grezzo di pezzo, notaio M. Pellatis, Processo subordinatorio Falcidio = 1799, Udine — Trattore di ferro da botaro con manico di legno. Confraternita dei Calzolai, ms. 1348. i do- cumenti sono riportati in G. B. della Porta, Voci e cose del passato in Friuli, ms. presso la Biblioteca Comunale di Udine; gli originali si trovano presso l'Archivio di Stato di Udine. 5 Axon, grande ascia. • Axetta, acetta. 266 Le eondizioiii di vita in vai Resia nel seeolo XVI cisor de Tinazo e botte bon — Una sese/a' de meza vita — Una drezetta de intacchi de tola^ bona — Doi compassi uno grande et uno picolo de legno — Uno seghetto de intacchi bon — Una mezetta bona con li ferri — Uno spil de seghere — Una raspa grande de meza vita — Uno par de incastri boni con li ferri — Piane n" cinque da suazar" picole et grande con li ferri — Una piana picola de man bona — Scarpelli de ferro et goybe^" n" 8 bone — Uno incastro desparecchio senza ferro — Uno anello de ferro de porta — Uno seghetto de man — Uno par de battadore" de meza vita zoe martello et incuzine per falci — Uno bocul'^ de roda — Uno ferro d'hasta senza manego — Uno can de tirar cerchi su le botte — Uno tinazzo de meza vita de tenuta de conzi quindese — Una falce de meza Dita — Do botte de tenuta de conzi sie l'una vecchie — Una caldara mezana de meza vita de peso de L.4 — Do vintolette'^ incavade de legno picole — Uno armaretto picolo bon — Una frisala'^ picola — Una cooertora de pignate — Uno pezetto de cadenazzo'^ frusto — Una manara^" stretta de meza vita — Do casse, una panara," uno vasetto de legno, quale robbe furno vendute a Lo- nardo loro fratello per predo de L.5 — Piegore et capre capi n" 14 — Una parte de casa stimata ducati nove a L.6 : 4 posta in la villa de Ovedasso confinante con esso Colau, con li heredi de Zorzi de Gallo et con Domenego della Mia — Una parte de baiarzo'^ et sedimine'^ posto in detta villa arente esso Colau, Antonio Cragno et heredi del q. Bulfon de Ovedasso — Uno Campetto in dette pertinentie de comierie do e meza appresso detto Colau appresso un ben della chiesa de S. Antonio et Antonio Cragno in logo detto in Brijch — Una parte de baiarzo detto li della aria^" con vide suso zoe una pergola de legname marzo et cascada che confina con lo predetto Colau con Domenego dell'Amea, con Valentin loro fratello et con la via pubblica — Uno pezzo de stabulo sopra la strada con la corte contiguo a detto baiarzo col coverto de meza vita — Uno pezzo de prado sopra la strada sotto Fenesca posto arente li heredi de Zorzi de Gallo d'Ovedasso, con la via pubblica et con li heredi de Zanut de Naijt — Un altro pezzo de prado vidado in Brijch confinante con la via pubblica, con li heredi di Zuan dell'Agilita et con Antonio Cragno — Una parte di cultura cjual e pro indivisa con Valentin loro fratello detta la coltura de Sbrezzi che confina con li lieredi di Antonio dell'Amea et con li heredi di Zuan di Naijt — Medili^' quattro posti in Brese indivisi et con l'antedetto Colau loro curador — Uno prato< con la staypia" suso in logo detto in Dombj de Sbrezzi indiviso ut supra — Una parte de braida vignada confinante con lo predetto loro curador col trozo-^ commun, con li lieredi de Zuan de Naijt et con lo detto Valentin loro fratello — Item la parte del molin et pestador quali possedono pro indivisi con li altri fratelli. Que omnes res et bona sic ut supra inventariata accepta fuerunt per ipsum Colaum ad gubernandum et regendum presentibus suprascriptis testibus. Ego ' Sesela, friulano sestile, piccola falce per mietere. '• ' Tola, tavola. i ' Pinne de suazar, pialle per far cornici (suaze). \ Goiihe, friulano sgoibe, sgorbie. \ Battadore, friulano batadorie, piccola incudine sulla quale, con un martello apposito, si rinnova i il taglio della falce da, fieno. i Bocul, friulano bucule, anello di ferro che si salda al margine interno del mozzo della ruota. \ Vlntoletta, friulano vintule, madia. 11 Frisala, friulano fersore, padella larga e poco fonda per friggere. . i Cadenazzo, iriulaiio ciadenaz, catena per appendere la pentola sul focolare. 1 Mmara, friulano manarie, acetta. ] Panaro, madia. ] 1^ Baiarzo, friulano bearz, terreno recintato, vicino alla casa e di polito coltivato ad orto. l " Sediniiue, terreno comprendente la casa ed il cortile. \ -» Ariu, friulano (trie, aia per battere il grano ed anche tettoia. \ ^1 Medile, pagliaio; qui il termine serve come unita di superfice ed indica che con il fieno falciato > sul prato si potevano fare quattro pagliai. l " Staypia, friulano staipie, fienile chiuso ad un piano per la conservazione del fieno in montagna. j Trozo, friulano troi sentiero. _ j 267 Gaetano Pernsini Bernardinus filius q. prudentis Diri ser Jo. Andriuti de Resiutta publicus Impe- riali Auctoritate notarius premissum inventarium manu propria ex actis meis fideliter extraxi et in fidem signum et nomen consuetos apposui. (Busta 10) 4 — 1562, settembre 5 — In un processo civile un testimonio dichiara che Domenico Decani di S. Giorgio ha dui moglier, una qui a San Zorzi, et una a Chinisgraz sposata, ma questa de qua non so se la sij sposata o no. addens hora questa qua. qual ha nome Philippa, e amaridata et tolto un fiol de Antonio Micel. Dominico Decani esercitava il commercio ambulante di ferramenta in Germania (cramaro). Contro i due non viene pero iniziato alcun procedimento penale. 5 — 1563, gennaio 18 — Il capitano della giurisdizione di Moggio, avendo saputo che losefo Brida di Stolvizza, gettando del letame fuori della stalla, aveva, con un colpo di forca, uccisa una bambina che passava per la strada, istruisce un processo per omicidio. Il 19 gennaio davanti il capitano e 5 giurati, viene interrogato il padre della bambina; dichiara che l'uccisione avvenne acci- dentalmente; la bambina dopo ferita stette viva per sino sol a monte et poi ando con Dio et tanto la siete viva che bruciassemo doij candelle con lei in lenirgliela accesa in man. 11 22 gennaio il capitano e due giurati, avuto il permesso dal priore e dal vicario dell'abbazia, si recano,, assieme al cancelliere ed al precone, alla chiesa di s. Maria di Resia, fanno togliere dalla sepoltura la cassa contemente ii cadavere della bambina e lo ispezionano. Lo stesso giorno e luogo, assunte testimonianze, il capitano proclama losefo Brida a presentarsi per scolparsi dal- l'accusa di negligenza ed incuria nell'aver uccisa la bambina. Il 28 febbraio il Brida ottiene una proroga per la sua presentazione. Il 13 marzo si presenta accompagnato dall'avvo — Item exbursai per essa sotto la mia cameraria L. 1 s. 16% — Item ho speso si in la malattia di essa corno in le sue essequie et per haver date a suoi fioli in essa sua malattia per spesa in tutto L. 20 — Item per haver speso alla morte de Juri quando el fu amazato et questo de conto fatto si con la madre di essa Menta, corno con essa Menta, in tutto L. 8 s. 11 — Item exbursai a Mattilo Zanet delti quali essa Menta era debitrice et de conto fato L.4 s.lO — Item ho fatto le spese quatordese settimane a doi putti heredi picoli zoe uno putto d'anni 4 et una putta d'anni 5 in circha pongo alla settimana di spesa a tutti doi fin hora L. 14 — Item speso per haver fatto il trentesimo et alquanto d'ellemosina in tutto mi costo L. 6 s. (Busta 12) U — 1571, maggio 26 ~ Processo contro Andrea Monaco di Resia e lacobo q. Simone Zegliari di Moggio clie uccisero luri Floreani. Andrea Monaco rifiu- tava di pagare un resto di salario dovuto a luri; venuti a diverbio se mostravano le fighe, poi vennero alle mani e lacobo uccise con un coltello luri. L'8 agosto, sentito il parere di un dottore in legge, viene emessa sentenza. lacobo Zegliari viene bandito per due anni e se rampera il bando sara inviato per un anno e mezzo ad serviendum. per remigem super triremibus ed a chi lo catturera saranno date 100 libbre di piccoli; se e inabile a servire sulle galee sara messo in carcere. Il 20 luglio si presenta la vedova dell'ucciso e chiede al governatore grazia per l'uccisore. Il 24 luglio si presenta l'uccisore e chiede grazia al Go- vernatore il quale sospende il bando. (Busta 11) 12 — 1576, agosto 18 — Ser Bulfonus Andriussius, a nome del comune di Resiutta, chiede che i comuni del Canal di Resia, siano obbligati a custodire pro rata il rastrum^^ fatto a Resiutta e che impedisce il passaggio a chi non e munito di fide légitima tempore suspitionis pestis. Il Governatore di Moggio ordina che i resiani facciano la custodia e non volendo contribuire mettano una custodia in ogni paese con uomini che sciant légere et scribere secondo gli ordini del Luogotenente del Friuli. (Busta 13) Rasfrum, chiusura fatta sulle strade quando si temeva la diffusione di malattie contagiose- ] j 271 i Gaetano Perusini 15 — 1577, giugno 8 -~ In die festioitatis Corporis l'Abbate di Moggio fu in visita a Resia iuxta more». (Busta 11) 14 — 1577, novembre 27 — Stefano Romanino di Artegna si presenta al Capitano della Giurisdizione di Moggio e dichiara che in die Sancii Martini . ..in loco Arteneae vensero alcuni de Resia et ancor de Mozo al mercato... con panni grisi e di aver comperate tre maze a reson de L. 3 s. 3 la maza con la garanzia chel non se scurii; dichiara di non sapere il nome del venditore ma aggiunge credo che costui sii stato cramaro et haveoa in dosso uno vestido de camilin che tirava al bianco et havea poca barba .. . costui vendete panno a piu de dieci... et poteva haver piu che una tela et erano ancora altri reseani con panno arente un l'altro; dichiara che il panno s'accorcio molto e chiede di essere indennizato. Un testimonio dice che il venditore era resiano, si chiamava Grigor et haoeva un vestito di camilino indosso et l'habito dimostrava che /ose sta cramaro. Il 15 aprile il Capitano fa citare Gregorio q. Antonio Colussi di s.Giorgio. Il 29 giugno Gregorio Colussi si presenta e dichiara: Io ho fatto cremarla la fora |in Germania] de ferramenti et a casa fazo mercantia de vendar il mio formazo et panno che cavo dalla mia frua" ma altra mercantia non fazo. Lo porto in Friul et lo vendo dove die se intoppa da vender et lo porto ancora su li mercati. Questo santo Martino io fui ad Artegna con panno et portai circa 11 over 12 maze... Lo panno era de nostra usanza che femo nui de nostre piegore proprie ... segondo che io lo tirai dal folino lo portai al mercato che non era ben suto et era bagnato chel pioveva forte in quelli giorni... non e vero che io avessi ditto ad alcuno de quelli che comprarono panno da mi chel panno non si scurtasse. Il 5 luglio e condannato ad penam contentam in placitis in simili materia. (Busta 15) 15 — 1578, giugno — Si presenta al Capitano ed ai giurati ad criminalia di Moggio Anna filia q. Berthuli Decani de s. Georgio e dichiara mi ha gravidata lo mio patron lacomo Barbetta qual l'cstade passato comincio praticar meco la del stauliero in monte ... lacomo e moglierato e la moglie sapeva chel pra- ticava meco ma alle volte cridava per questo e lei e colpa che stava con lui perche io governava molto ben gli animali si anco per esser roseana ... io ho 26 anni ne mai Ivo praticato con alcuno eccetto col detto lacomo. Il 29 giugno un testimonio dichiara ohe Anna e Uliana moglie del Barbetta sono parenti in quarto grado*. Il 15 settembre il capitano ed i giurati, sentito il parere del dottore in leggi Stefano Metuna, ordinano si faccia processo per adulterio ed incesto. Un testimonio dichiara che dopo la nascita del figlio Anna e lacomo si rimisero in due arbitri i quali stabilirono che lacomo, vivendo la creatura ... un anno li desse ducati 10 et se non la passava tre mesi gli desse solamente du- cati S ... et una secchia di vino; le parti e gli arbitri poi andarono a bever lo licovo.^^ Quando fu fatto il batezzo fu fatto un pasto in una osteria; un altro testimonio dice fu fatto uno poco de carita. L'oste dichiara di aver distribuito vino per tre marcelli che gli doveva esser pagato da lacomo e dalla madre di Anna. La moglie dell'oste dichiara di non saper chi fosse sta compadre ne co- madre ... ma ben io fui comadre a levar de terra la creatura. Il 2 febbraio 1579 lacomo si presenta e dichiara di aver avuto rapporti con Anna del mese de novembrio che nui chiamamo lo picol mese e che non sapeva fosse parente di ^ Frtia, bestiame. " Licovo, friulano licóf, negli antichi documenti friulani ha il .significato di vino bevuto per sugellare un accordo (cfr. G. Perusini, Vita di popolo in Friuli, Firenze 1961, p. 227) id., Anticiie usanze friulane, in »Lares« 1949, 1-2 dove sono riportati esempi di licóf tratti da documenti dell'Archivio della Giurisdizione di Moggio. 272 Le condizioni di vita in vai Resia nel secolo XVI sua moglie. Anna dichiara che non sapeva ci fosse parentela fra lei e Uliana moglie di Jacomo e di averla avvertita: lo dissi a lei che esso andava con mi ia prima volta et lei disse tu non sei la prima ciie vustu che ti faza mi et non volse mi partissi perche governava ben lo bestiame e mi prometteva farmi ca- mesotti et altro accio io stessi. lacomo viene condannato ad una multa di L. 50 ed alle spese; inoltre dovra versare ad Anna quanto ha promesso e non ha ancora dato. (Busta 12) 16 — 1579, agosto, 15 — Matteo Zanet di s. Giorgio presenta querela contro Stefano Zaghin di s. Giorgio per insulti. L'accusato dichiara che il giorno di s. lacomo de Seselador aveva chiesto in restituzione un maglio per spaccar pietre per far calcina che gli fu rifiutato e che gli insulti li disse perche era ubriaco; dichiara di aver fatta pace con Matteo e di avergli pagati tre bacali de vin. 11 29 maggio viene condannato ad una multa di L. 4 ed alle spese. (Busta 12) 17 — 1580, giugno 4 — Comune et hominibus villae S. Georgi et comune et hominibus villae Gnivae dividono i loro pascoli (mantes). I due paesi sono rappresentati da Antonio Billtna gastaldio substitutus S. Georgi et Valente Micet gastaldio Gnive. (Busta 13) 18 — 1582, marzo 3 — Comune et homines ville Ovedassi chiedono die Georgia Compassio di Resiutta paghi pecunias pro ratas ei imponenda occasione angariarum sive ut vulgo dicitur delle colte stante cjuod ipse habitat loco et foco in pertinentiis et districtu Ovedassi. 11 Compassio si rifiuta perche paga gia cum vicinis Resiuttae e molti abitanti di Ovedasso hanno beni a Resmtta e viceversa abitanti di Resiutta hanno beni a Ovedasso e tutti pagano in un solo paese. (Busta 13) 19 — 1582, aprile 1 — Il comune di Oseacco fa fare una strida contro i danneggiatori dei terreni coltivati, in bonis tabellae; il danneggiatore, oltre la rifusione dei danni, dovra pagare una multa di L.4, per i danni fatti di giorno, e di L. 8 per i danni fatti di notte. (Busta 13) ¦ 20 — 1582, aprile 2 — Testamento di Siephanus q.Furtini Lunghini di S. Giorgio. Ordina di essere sepolto in cimiterio B. Virginis Mariae Resiae in thu- mulo eius predef. Dichiara di avere tre figli: Cristiano, Pietro e Furtino. Cri- stiano primogenito, sposatosi da 14 anni, abbandono la casa paterna senza autorizzazione del padre e non aiuto mai il padre a gubernare et secare fenum; tuttavia il padre gli lascia: 2 campi con un prato ed uno stavolo a meta con i fratelli e 5 pecore oltre le 4 gia avute. Cristiano ha gia avuta una somma in contanti con la quale ando in Alemania. Cristiano dovra pagare un debito di ducati 5 a Domenico Lunghini e salvai Abbatiae pro affictu debito supra baculo turati S. Georgi] annuatim libram unam casei et sol. 8 in pecuniis et Eccl. S. Mariae de Resiae sol. 20. Lascia sua moglie dominam, patronam in eius damo, e qualora non vi possa abitare con i suoi figli le lascia per il suo sostentamento due campi in usufrutto. Eredi i figli Pietro e Furtino. (Busta 15) 18 Slovenski etnograf 2~3 Gaetano Perusini 21 — 1584, marzo U — Il Governatore sostituto di Moggio, ad instanza del comune di S. Giorgio ordina a luri Lunghin di Oseacco per causa della malattia che regna nel suo bestiame, di ritirare dai pascoli comuni il suo be- stiame finché non sara guarito. (Busta 16) 22 — 1584, giugno 25 — Ad istanza del comune di Oseacco la Giurisdizione di Moggio ordina che il bosco di Uzzea, dalla Costa di Cai, con Costa de Naslip fino al fiume Uzzea, resti per uso del comune: per il fabbricare come per il soccorrersi in diversi modi; nessuno vi potra fare tagli. (Busta 16) 25 — 1588, febbraio 25, Resiutta — Domeni Zighinella di Ovedasso vende a ser Bulfon q. Alessandro pecore 5, capre 4 per lire sie lo paro. Bulfon da a Domeni a filo detti animali per un anno per lire doi de formazo per animale; se non avra escomio per s. Michele s'intenda rinnovata la soccida per un altro anno. (Busta 14) 24 — 1586, dicembre 18 — Nel molino di Oseacco c'e un seraleum vulgo appelatum inchiastri. .. pro amovenda arena inducta in rugiale ... ne possit succedere revocum et admodum crescere aqua. (Busta 17) 25 — 1586, agosto 2 — É ricordato un lurio rotarlo de decanis de s. Giorgio. (Busta 17) 26 — 1588, giugno 25 — Leonardo Briant di Villanova vende ad Antonio Bellina di S. Giorgio unum pratum positum in monte vocato Sagata, salvo iure affictus parvulorum sex annuatim debiti solvere Abbatiae S. Galli Mosacensi. (Busta 14) 27 — 1587, maggio 24 — Processo per infanticidio. Il gastaldo di Ovedasso denuncia Caterina, vedova di Piero de Bulphon, detta la mazona, la quale li prossimi passati giorni era gravida ... et ora s'ha trovata non esser pili gravida. Una teste dichiara si dice sia sta gravida con Domenigo detto bulighera. Un'altra teste afferma si levete dal letto in terra zoso dal scunaro et subito la partorite in terra in la sua caniva. L'imputata nega l'infanticidio e viene assolta. (Busta 17) 28 — 1588, ottobre 8 — D. Maria moglie di ser Jo. Buttignoni di Oderzo, d. Caterina moglie di ser Berlini Cordarlo precone di Oderzo, tutte figlie del q. ser Lorenzo Capellario di Resia abitante in Portis di Venzone, chiedono che Leonardo Butulo di Stolvizza, fratello di loro padre dia loro la parte del patri- monio familiare loro spettante. Non avendo ricevuta la loro parte di proprieta dette sorelle furono costrette per aliénas domos vitam ducere. (Busta 14) 29 — 1588, luglio 4 — Processo contro i comuni di Oseacco, Stolvizza e Gniva. Simon Lunghini di S. Giorgio dichiara che dagli uomini dei comuni predetti e stato distrutto uno stalletto et horto da lui fabricato sul prato di s. Maria di Resia per il quale aveva ricevuto investitura dall'Abbazia di Moggio con l'obbligo di pagare L. 1 s. 11. Gli abitanti dei comuni dichiarano' che il prato e di loro proprieta, e non dell'Abbazia, che pertanto non poteva concedere 274 Le condizioni di vita in vai Resia nel secolo XVI r investitura. Nel processo sono nominati: Leonardo Sema, Simon Pielj, Stefano de Colao Blas Simon, Zuan de Thomas Buthul, Antonio Genero de Blas Brida, Michel Ueij (?), Piero Biderli tutti di Stolvizza, Zuan Bobriz dictus Tronçon, Thomas Micci, Batta Copet, Mathio Copet, Simon Copet, Zuan de Michel, tutti di Gniva, Zuan Lunghin e luri, Antonio Madot, Tomaso Madot, Stefano di Zuan V uanot, Zuan Piero q. luri de Colao Lenardo, Climent de Climent, Nadal de Macor Climent, Biasio della Slega tutti di Oseacco, Zuan Cingherlin, Antonio de Mathio Cenz over Lunghin. Zuan Podrea, lacobus cognomentus Cigul de Xaydis tutti di s. Giorgio, Petro Zaneti monaci s. Mariae de Resta. Un testimonio, Nicolo Bulfone di Resiutta, dichiara di essere stato con ser Daniel e ser Fran- cesco de Udene sul monte Canino a cercar herbe e che al ritorno, arrivando a s. Maria di Resia, li senti] trombar [suonar la tromba] et proprio dissi battono la quaresima; un altro testimonio dichiara: noi de Santo Zorzi solemo festioizar ognanno la festa de Santo Odorico... che lo nostro comun ha fatto anodo. Sono ricordati i gastaldi ed i giurati di S. Giorgio, Gniva, Stolvizza e Oseacco. (Busta 17) 30 — 1389, febbraio 25 — Il Governatore dell'Abbazia di Moggio, ad istanza del comune di Oseacco, fa pubblicare un proclama vietante il taglio di piante nel bosco di Uzzea che restera ad esclusivo beneficio del comune di Oseacco. Qua- lora qualche persona avesse ragioni da far valere dovra fare opposizione entro 13 giorni passati i quali il proclama s'intendera esecutivo. (Busta 18) 31 — 1589, novembre 7 — Valentino Pithoc di Ovedasso e sua moglie Lucia q. Domenico Galas di Resiutta dichiarano di aver ricevuta dalla madre di Lucia pro parte et nomine dotis sibi Luciae peroenientis ex hereditate paterna unam booem a lactem pili rubej bruni iuxta ritum loci e rinunciano a qualsiasi diritto ereditario. (Busta 15) 32 — 1590, dicembre 5 — In Canali Resiae super bono infrascripto pres. Petro Flech, Antonio Christani ambobus de Gniva, test, vocatis. Ser Christophorus a Rivo capitaneus Modij, stantibus rebus indicatis mediante Batista Mauris prae- cone Modi], posuit et induxit in tenutam et corporalem possesionem lernema- tum (?) de Ecclesia interveniente nomine Mariae uxoris suae... boni vocali de Nabrut... tenendum illum per manum et ducendum intus et foris de bono semel bis et ter et dando in eius manibus de herbis, terra et lapidibus ipsius bonis in segnum tenute et corporalis possessionis et omnia alia facendo in similibus observari solita. (Busta 18) 33 — 1592, aprile 19 — Domenigo della Zanotta, Zuan Pitoch, Piero de Gial tutti di Ovedasso promettono di dare a ser Zuane Rizzo, entro marzo pros- simo, miara doij de Pegolla. bona et sofficente senza terra condutta a tutte spese delti nominati... e/ pesarla al peso de Venzon in Venzon al prezzo di L. 53 il miaro dando ser Rizzo la botte. (Busta 15) 34 — 1603, luglio 7 — Uiio stali di passa 4 coperto di scandole et paglia con un pezzo di prato appresso, duna banda appresso l'acqua della Resia, in le pertinenzie di Gniva vale ducati 34. (Busta 13) ' 18* ¦ . 275 Gaetano Perusini Povzetek ŽIVLJENJSKE RAZMERE V DOLINI REZIJE V ŠESTNAJSTEM STOLETJU Podatki o žioljenjskili razmerali o dolini Rezije so vzeti iz neobjavljenili dokumentov, shranjenih v arhivu fevdalne jurisdikcije, kateri je pripadala Rezija: to je opatija Muzac (Moggio). Vsaka izmed štirih rezijanskih vasi ima na čelu po enega gastalda in po enega zapriseženca; imenujejo ju vaščani sami, potrdi pa zastopnik opatije. Njihova služba traja eno leto, njihova naloga je skrbeti za policijski red na polju, prijavljati hudobna dejanja, izterjeoati dajatve in poskrbeti za vse. kar je potrebno za blaginjo skupnosti. Sodstvo je naglo in pravično. Zelo pogostni so prepiri in za vsako malenkost se zabliska nož. Spolni odnosi so v znamenju velike prostosti; za pravo ženo velja tudi tista, ki se ni poročila v cerkvi, ampak živi z možem po obojestranski obljubi; to razmerje se je lahko razdrlo z navadnim sporazumom obeh strani in zakonca sta lahko tudi po večkrat stopila v novo zakonsko zvezo. Glavni vir gospodarskih dohodkov doline so pašniki, prodaja živine in sira. Dopolnilni dohodek pomeni še tkanje blaga in izseljevanje; mnogi Rezijani gredo po svetu kot potujoči prekupčevavci z železnino. Pregledani dokumenti nudijo tudi nekaj mikavnih podatkov o folklori. Trobljenje na rog v postnem času bo nemara ostanek spomladanskega polje- delskega obreda z magičnim namenom. Pri umirajočih so prižigali blagoslov- ljeno svečo in jo stalno obnavljali, dokler ni nastopila smrt, češ umirajoči mora videti ogenj pred smrtjo. Zelo zanimiva je navada, da imajo posebnega botra in botro, ki vzdigne otroka s tal; novorojenca se nihče ni smel dotakniti, dokler ga ni vzdignil s tal nekdo, ki ni bil iz družine in sorodstva. Tu gre najbrž za preostanek starega obreda, morda ostanek čaščenja matere zemlje. November je imenovan »ma/i mesec«; to rezijansko ime daje slutiti tudi v zimskem času do zdaj neizpričano dvojico mescev »mali« in »veliki«, podobno kot jih pozna npr. spomlad (mali-veliki traven) in poletje (mali-veliki srpan). V splošnem so življenjske razmere Rezijanov podobne razmeram drugih prebivavceo Furlanije tako glede odnosov s fevdalno jurisdikcijo kakor glede gospodarskih prilik in življenjskih navad. Delavni in podjetni Rezijani dopol- njujejo skromne dohodke, ki jih daje dolina, s tkanjem in izseljevanjem. Ta zadnji pojav pa mora počasi pripeljati do nazadovanja kraja; najaktivnejši in najbistrejši elementi se ne vračajo več domov in tako je dolina Rezije v 19. sto- letju prišla med najubožnejše in najbolj zaostale dele Furlanije. Dolina Rezije pa se loči od drugih krajev Furlanije ne samo po jeziku, ampak tudi po ljudskih izročilili; za nekatere navade, ki jih omenjajo doku- menti, namreč ne najdem česa podobnega drugod na Furlanskem. Iz rezijanskih dokumentov je očitno, da so prav jezik in ljudska izročila tisto področje, kjer se najbolj kaže diferenciacija raznih ljudstev; in ta diferenciacija traja dlje v izročilih kot v jeziku. Muzac (Moggio), v šestnajstem stoletju že popolnoma furlaniziran kraj, hrani npr. rezijansko navado o botri, ki vzdigne otroka s tal. neznano drugod med Furiant. Skrben zgodovinski pretres ljudskih izročil nam torej lahko pokaže obstoj kulturnih substratov, ki jih jezikovna analiza ne doseže, ki pa lahko rabijo za osvetlitev drugače nerazložljivih podobnosti in razločkov. 276 VPRAŠANJE IZVIRA PREDALČNE STENE Peter Petru. Vrsta vprašanj, povezanih s še danes živimi šegami in bajanji, katerih zametke moremo retrogradno slediti celo v prazgodovinsko dav- nino, me je često napeljala k pogovorom z dr. B. Orlom. Predvsem so bila zame zanimiva vprašanja, katerih razlaga terja nadrobnejše poznavanje komparativnega gradiva mlajših obdobij. Gotovo najbolj zanimiv pro- blem med našimi starožitnostmi so žare v obliki hiš vezane skoraj iz- ključno na Dolenjsko in Posavje. Zanimanje za te predmete je v etno- grafskem smislu mikavno predvsem zategadelj, ker nam dajejo širši pogled v podobo preprostih stavb in nakazujejo vrsto doslej nerešenih vprašanj kontinuitete. Kot predmeti sakralnega značaja prevzemajo žare običajno ne le posamezne elemente arhitektonske dekoracije, temveč celotne oblike stavb, da bi se reprezentativni ali sveti učinek prenesel tudi na samo žaro. Podobno hotenje srečujemo v istodobnih rimskih osuarijili Galije in Dalmacije (glej kamnito pepelnico iz Kopra, T. XIII/3), kasneje pa pri krščanskih relikviarijih in drugih liturgičnih predmetih v podobi cerkva, kapelic itd. Ker posnemajo naše žare, kot bomo kasneje nakazali, pre- proste lesene stavbe, se nam zdi v tej zvezi pomembna razlaga F. Al- theima,* da pomeni v staroiranskih izročilih baitylos hišo boga;^ torej verjetno — glede na časovno odmaknjenost omenjenega izročila — prav tako leseno stavbo. Tako interpretacijo krepi tudi dejstvo, da srečujemo v Heladi med najstarejšimi templji skoraj izključno lesene stavbe. V Olimpiji je videl še Pausanias v 2. stol. po n. št. lesene stebre na He- raionu. Pri iskanju porekla tega tipa stavb nam je v veliko oporo slikani okras na žari. Spričo ponavljajočega se ornamentalnega motiva lahko sklepamo, da skuša posnemati določene arhitektonske člene takratnih stavb. Okrogla oblika žar je sicer lahko v zvezi s samim talnim načrtom stavb, vendar je lahko pogojena s tehničnim napredkom lončarstva, ki je ravno na prehodu iz prazgodovine v antiko prešlo od prostoročnega oblikovanja posod k izdelavi keramike z lončarskim vretenom. V zvezi s tem je presenetljivo, da med skoraj 80 doslej znanimi primerki žar ne 1 F. A 11 h e i m , Die Krise der alter Welt, Berlin 1945, 48. 2 V jezikovne drobnosti, ki terjajo podrobno poznanje filoloških metod, nisem zahajal. Na izraz »predalčna stena« me je ljubeznivo opozoril konservator Ivan Sedej. 277 Peter Petru srečamo nobenega s pravokotnim ali kvadratnim tlorisom. Nemogoče je namreč ob splošnem civilizatoričnem napredku antike, ki gradi striktno — razen izjem pri sakralnih objektih, navezanih na kulte avtoh- tonega prebivalstva — pravokotne stavbe, domnevati da bi lončar ne bil mogel seči po takem vzorcu. Ozadje izključno okrogli obliki žar je torej verjetno tehnični napredek lončarstva, še boljša pa je razlaga, da mo- remo iskati v okroglem tlorisu stavb hoteno poudarjanje form, ki so bile avtohtonemu prebivalstvu blizu. Opraviti imamo torej z nekim remi- niscejitnim pojavom. Žal doslej na tem ozemlju nismo izkopali temeljev okroglih stavb, razen obeh kupolastih grobnic v Ribnici pri Mokricah in Mrzlavi vasi pri Brežicah." Obe grobnici kupolaste oblike sta sicer edini, ki posnemata v halštatu na tem območju izključne pokope v gomilah in potrjujeta reminiscentne podlage funerarnih običajev prejšnjih obdo- bij tudi v rimskem času. Okrogel tip stavbe, in sicer sakralne, nam da- jejo sosednje panonske in noriške arheološke postojanke. Pri tem je predvsem zanimivo okroglo verjetno keltsko svetišče — monopteros — v Aquincumu; prav tako okroglo pa je leseno keltsko svetišče v Noreji (T. XIII/1) na Koroškem.* Enako pripada keltskemu prebivalstvu del na- selja s štirimi, funkcionalno neodrejenemi, stavbami okroglega tlorisa od- krit pred leti v Halimbi (si. 1). Okoliščina, da pripadajo vsi primerki okro- glih stavb naše bližnje okolice predrimskemu domorodnemu prebivalstvu, se zdi v tem pogledu zelo pomembna. Gotovo lahko navežemo ta običaj, še posebej ker srečujemo žare v obliki hiš skoraj izključno na ozemlju antičnega municipija Neoiodunum, etnično na avtohtono prebivalstvo te pokrajine. Iz antičnih virov vemo, da so naseljevali to območje tik pred prihodom Rimljanov ostanki ilirskega življa in predvsem keltski La- tobici. Pri okrogli izročeni obliki svetišča so vztrajali tudi Rimljani, ko- likor je bil kult navezan na dediščino prejšnjih dob. Zato slovi kot eden najstarejših okrogli Yestin tempelj na rimskem forumu. Prazgodovinsko leseno stavbo na italskih tleh, z verjetnim sakralnim značajem, nam kaže tudi upodobitev na situli Certosa. Da gre pri okroglih stavbah s šotorasto streho za tip poslopja, ki je bilo v prazgodovini razširjeno v Podonavju, potrjuje prikaz markoman- ske dežele in njih naselij na stebru Marka Avrelija v Rimu (T. X11I/2). Zelo visoke stavbe, s členitvijo z vodoravnimi bruni in navpičnimi nosilnimi lesenimi oporniki srečujemo že v mlajši kameni dobi (T. X111/5). Preko so- rodnih vučedolskih stavb lahko sledimo razvoja v pravokotne koliščar- ske stavbe, kot jih poznamo v Sloveniji z mostiščarskih naselbin na ljubljanskem barju. Tlorisi doslej znanih poslopij mlajših prazgodovin- * Arheološki pregled 1, 1959, suh voce; Varstvo spomenikov 8, 1960/61, 281. * W. Schmid, Das Eindringen der romischen Kultur in Noricum. Das Joanneum 6, 1945, 21 ; G. T o r o k , Rómaikori fahâzak nyomai Halimbân, Eolia archaeologica 15, 1961, 64 ss. ^ F. Schiette, Die altesten Hans- und Siedlungsformen des Menschen, Ethnographisch-archaologische Forschungen 5, 1958. 278 Vprašanje izvira predalčne stene SI. 1. Halimba, načrt odkopanega predela latenskega naselja (po Tôrôku) skih obdobij na Slovenskem se glede na konstrukcije ne razločujejo bi- stveno od gornjih. Verjetno so osnovni tip halštatskega in kasneje laten- skega stanovanjskega poslopja enako grajene lesene stavbe in na te- meljih iz »suhega zidu« s pokončnimi oporniki, prepletenimi s protjem, zadelanim z ilovico." Praviloma je notranjost hiš razdeljena nesime- trično — podobno kot stavbe prejšnjih prazgodovinskih obdobij; pri tem je bil ma'njši prostor predsoba. V antiki so lesene stavbe znane na « W. Schmid, Vače, predzgodovinska naselbina, GMDS 20, 1939, 98. 279 Peter Petru tem območju predvsem po zaslugi raziskovanj pri delih na avtomobilski cesti.' Po tipološki razvrstitvi sodijo antične preproste stavbe v skupino stavb, zrastlih iz prazgodovinskih tradicij. Tloris hiše je soroden pra- zgodovinskemu: poleg večje pravokotne sobe je ohranjeno še preddverje. Za strešno konstrukcijo in kritino danes ni materialnih dokazov, razen pri stavbi iz Družinske vasi. Glede na pravokotni tloris stavbe pa je bila gotovo dvokapna in krita z imbreksi, skodlami ali slamo. .SI. 2. DrnoDO. žara d obliki hiše z nakazano predalčno steno. — SI. 3. Jezero pri Trebnjem, žara o obliki hiše z nakazanimi pletenimi lesenimi stenami Enako nam že sam motiv slikanega okrasa (si. 2 in 3) na teh žarah vsiljuje vprašanje glede gradbene konstrukcije stavb, ki jih posnema, in nam tako znova omogoča nakazati problem kontinuitete. Gornji razvoj skozi prazgodovinska obdobja izpopolnjujejo mimo arheoloških doka- zov predvsem pisana izročila zgodnjega srednjega veka. Pesmi o Nibe- lungih opevajo prebivališče vdove Krunhilde kot: »Geziember man ir sloz (Schloss = grad) / mit und vil michel, rich unde groz.« Da je bilo poslopje leseno, govori konec pesmi, po katerem zgori kraljevska dvo- ' P. Petru, Podoba antičnega podeželja na Dolenjskem in v spodnjem Posavju v luči najdb na avtomobilski cesti. Dolenjski zbornik 1, 1961, 193 ss. 280 XIII SI. 1. Noreja, okroglo leseno keltsko svetišče (po Sclimidu). — SI. 2. Segment stebra Marka Avrela s prikazom markomanskih okroglih stavb. — SI. 3. Kopr- sko, kamnita pepelnica z nakazano pleteno steno. SI. 4. Ulaka pri Ložu. pozno- latenski obesek (foto NMLj), SI. 5. Bučač. rekonstrukcija zgodnjeolitske stavbe (po KozloDskem) Vprašanje izvira predalčne stene rana do tal. Vrsta zgodnjesrednjeveških kamnitih zgradb srednje in severne Evrope kaže tudi v konstrukcijskih nadrobnostih posnemanje čiste in oblikovno bogatejše lesene arhitekture, ki dokazuje istočasni obstoj lesenih gradbenih spomenikov ob kamnitih. Čeprav se zdi, kot je dejal A. Haupt,* pri presoji lesenega stavbarstva na tem prostoru, da se v času od 15. do 17. stoletja vpeljujejo nove oblike, profili in konstruk- cije, vidimo, daio to starodavna izročila. Čas, ki ga pojmujejo kot nem- ško renesanso, kaže v lesenem stavbarstvu oblikovni svet, katerega izvir Si. 4. Primeri lesenih konstrukcij iz konca srednjega veka in iz začetka novega veka (po Hauptu) je nerazložljiv iz sloke in tanke gotske konstrukcije. Torej ni mogla gotska arhitektura vplivati nanj, in nima z njo nič skupnega. Ta tradi- cija se je ohranila v stavbarstvu še do danes, saj je severnonemška nižina posejana s stavbami tega tipa (T. XIV/1); enako pogosta so poslopja tega načina zidave tudi pri nas (T. XIV/2). Vendar se zasnova srednjeveških slovenskih stavb konstrukcijsko loči od naših pri poslopjih, grajenih iz navpično ali vodoravno položenih brun, medtem ko sledijo stavbe, na- rejene iz razmaknjenih pokončno stoječih kolov, prepletenih s protjem ali vejevjem, starejše oblike stanovanjskih poslopij." Pretesno drug ob drugem postavljeni koli zadnje skupine stavb, znanih iz Gniezna, San- toka. Poznanja, Dobczvna itd., izklučujejo gradnjo v načinu predalčne stene. Prva skupina stavb ima svojo prazgodovinsko podobo ohranjeno na stebru Marka Avrelija (T. X1II/2). Pomembna je ugotovitev C. Schu- * A. H a u p t, Die Baukunst der Germanen, Berlin 1924, 304. ' J. Korošec, Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka, Ljubljana 1953, 145—150. 281 Peter Petru chardta/" da je bilo prvotno arkonsko svetišče Svantovita (verjetno uničeno leta 1136, ko so Danci pod Erikom prvič porušili Arkono) — leseno. Po rekonstrukciji Dincesa so bile stene arkonskega svetišča izdelane iz pokonci stoječih brun.^^ Glede na opis Svantovitovega sve- tišča, ki nam ga podaja Saxo Grammaticus, vemo, da je bilo svetišče bogato okrašeno in da so bili posamezni stavbeni členi rezbarsko ob- delani. Zato bi mogli domnevati, da je bil mogoč vpliv na srednjeveško nemško leseno arhitekturo' (si. 4) z vzhoda. Pri tem mislimo na soTodne okrasne motive, med katerimi omenjajo dekoriranje stavbnih elementov v pleteninasti ornamentiki, upodobljeni na lesenem brunu, odkritem v gomili v Zuraneh pri Bmu.^^ Slikan okras, ki ga srečujemo le na nekaterih žarah, se loči, kolikor posplošimo motiv, na tri vrste. Primitivno stavbno konstrukcijo nam po- daja žara iz Jezera pri Trebnjem (si. 3). Po zapisniku S. Gabrovca v inv. knjigi NMLj so našli žaro na njivi M. Hrastarja, Jezero 16, tik ob iti- nerski cesti v žganem grobu, obdanem s skrilastimi ploščami. Conalni okras v višini odprtine — »vrat« — je zgoraj in spodaj omejen z debe- lejšo temno rdečo progo. Skoraj enakomerno si nato slede navpične črte, ki delijo celotni pas v 13 pravOkotnikov. Levo od »vrat« so v treh kva- dratih naslikani diagonalni križi, kot jih srečujemo še danes pri predalč- nih stenah (T. XIV/l-2). V naslednjem pravokotniku je kar troje takih križev, nato so vsi drugi okrašeni s številnimi usločenimi črtami, ki jih je slikar vlekel z leve na desno — to sledi iz debeline samih potez s čo- pičem, ki se izklinjajo proti levi V kvadratu desno od »vrat« so nasli- kana ta znamenja v nasprotnem redu. Viseče in navzgor usločene črte v obeh kvadratih desno od odprtine dajejo sami po sebi videz neke pletene stene. Ta vtis krepi tudi dejstvo, da se ornament kaže na pretežnem delu žare. Kvadrati, izpolnjeni z diagonalnim križem, zavzemajo četrtino okrasa in se sama vsiljuje rešitev o prednji steni, grajeni v predalčni steni, medtem ko bi bile druge stene grajene iz pokončnih kolov, pre- pletenih s protjem Večinoma je na drugih poslikanih žarah podan okras diagonalno prekrižanih črt, razen pri žari iz Drnovega inv. št. NMLj 740 (si. 2), pri tej so med navpičnimi črtami trikotni okrasi. Gotovo imamo tudi v tem primeru opraviti s posnemanjem predalčne stene, podobne T. XIV/1. Še zanimivejši je pri tej žari zaključek. Pri prvi objavi ima C. Deschmann^' na vrhu še upodobljenega petelina, ki je sedaj verjetno založen v depoju NMLj. Običaj postavljanja petelinov na vrhu streh kaže na kontinuum v " C. Scliuchardt, Arkona, Rethra und Vineta, Berlin 1929; cit. po J. Korošec. J. Korošec, 1. c. '2 J. Poulik, Archeologicke roshledy 1949, 19. '3 C. Deschmann, Die neuesten romischen Funde von Dernovo (Ne- viodunum) in Unterkrain, Mitteilungen der Zentralkommission 12, 1886, 17 ss; P. Reincke, Zeitschrift fur Ethnographie 32, 1900, 597. 282 Vprašanje izvira predalčne stene današnji čas.** Navzven zavihani zaključek v katerem je tičal petelin, je že sam po sebi zanimiv pri naših analizah. Vse druge žare se končujejo namreč v koničen vrh, ki je pri nekaterih (si. 3) razčlenjen s slikanim okrasom v enega ali več pasov pravokotnikov. Zasnova okrasa ponazarja verjetno kritino streh s skodlami ali imbreksi, medtem pa skuša zaklju- ček pri žari na si. 2 ponazoriti slamnato streho okrogle stavbe, ki je pri vrhu uvita. Etnografija pozna vrsto primerov- tipov obeh konstrukcij- sko različnih načinov gradnje streh iz raznih dežel. Ni moj namen po- Sl. 5. Uji, grobnica z mestnega polcopališča (skica po Fuhrmannu). — SI. 6. Uji. kamnit nagrobnik (skica po Fuhrmannu) segati nadrobneje na to področje, rad bi le navedel primere streh pri- mitivnih stavb, ki so konstrukcijsko in v izpeljavi detajlov enake za- ključkom na naših žarah. Primere enako oblikovanih afriških streh, pri domorodnemu prebivalstvu, kot jo ima žara na si. 3 objavlja L. Frobeiiius v Kulturgeschichte Afrikas na str. 225 in na T. 142. Pri vrhu lijakasto oblikovane in uvite zaključne strehe srečujemo le posamič. Izbral sem predvsem zame ilustrativen primer japonske grobnice iz mesta Uji (si. 5), kjer je taka šotorasta streha na grobnici kvadratne osnove. Z istega kraja poznamo izumetničeno in deformirano obliko nagrobnika (si. 6), katerega prvotna originalna podoba je bila posneta po okrogli leseni stavbi.*" Razen verjetnega posnemanja določenih konstrukcijskih sestavin po- slopij, kar potrjuje predvsem podajanje pletenih sten pri žari iz Jezera " P. Petru, Okras antičnih žar v obUki liiš. Arheološki vestnik 15—14, 1962/65 (Brodarjev zbornik), 444. " E. Fuhrmann, Der Grabbau, Miinehen 1923, Abb. 59. 283 Peter Petru pri Trebnjem (si. 3), moramo omeniti pri slikanem okrasu pogosto upo- dabljanje diagonalnega križa. Simbol, s katerim se še danes srečujemo v nekoliko spremenjeni obliki na angleški zastavi, je vezan v prazgodovini na keltske spomenike, predvsem kasneje na skupino nagrobnikov. Sim- bolična osnova okrasa diagonalnega križa je povezana s sončnim kul- tom. V likovni interpretaciji so prešli že sami Kelti od prvotnega upo- dabljanja ozkili priastrenih žarkov na kvadratnem polju v bolj plastično in liko\Tio popolno podobo cvetlice z večjim popkom in štirimi ozkimi listi. Kljub temu pa živijo starejše, poenostavljene oblike naprej. Pojav tega okrasa in drugih astralnih simbolov, katerih daljna pre- delana oblika je tudi sedlasta noriško-panonska voluta, sledimo lahko na osnovi izvajanj E. Esperandieua,^" A. Schobra^' in E. Linckenhelda^* predvsem na dveh območjih. Prvo sestavljajo Vogezi — središče kelt- skega plemena Mediomatrici — drugo, sekundarno območje pa je Pa- nonija in del Norika. Čeprav je trenutno nemogoče povezati noriško- panonska keltska plemena z deželo Mediomatrikov, je za naša izvajanja dragoceno predvsem dejstv-o, da lahko povežemo prebivalstvo obeh pro- vinc v isto etnično skupnost. Kljub temu da so Kelti v Podonavju in vzhodnih Alpah živeli ob prejšnjem ilirskem prebivalstvu, to ni oviralo kasnejšega sorodnega razv^oja obeh keltskih civilizacij v obdobju Rim- ljanov. Še bolj potrjujejo ta izvajanja nekatere neodvisno od keltske kulture nastale posebnosti materialne kulture zgodnjerimskega obdobja v odročnih pokrajinah jugovzhodnih Alp, poseljenih z Iliri. Diagonalni križ srečujemo kot poglavitni ornamentalni vzorec v sklopu predmetov z zaključeno likovno podobo med našim prazgodovin- skim gradivom šele na poznolatenskih obeskih iz Ulake (T. X1I1/4). Nasta- nek samega obeska moremo pripisati Keltom, vendar ni določena njih funk- cionalna povezava s predmeti grobnega rituala. V antiki, kot vidimo, srečujemo diagonalni križ skoraj izključeno na žarah in pepelnicah.^** Spričo povezave območja razširjenosti žar v obliki hiše z naselitvenim območjem keltskih Latobikov lahko tudi izvir te zapuščine etnično na- vežemo na Kelte, čeprav pri tem ne domnevamo, da bi bili vsi upepe- ljeni mrliči, katerih ostanke so spravili v žaro, nujno Kelti, podobno kot ni nujno, da bi moral biti Kelt izdelovalec posod te oblike. E. Esperandieu, Recueil général des bas-reliefs, statues et bustes de la Gaule romaine. "A. Schober, Die romischen Grabsteine von Noricum und Panno- nien, Wien, 1923 (Sonderhefte des ôAI). E. Linckenheld, Les steles funéraires en forme de maison chez les Mé- diomatriques et en Gaule, Publications de la faculté des lettres de l'Université de Strasbourg, fase. 38, Paris 192?; isti. Le symbolisme astral des steles fu- néraires gallo-romaines des Vosges et de l'Illyrie, Revue celtique 46, 1929, 29 ss. " W. Schmid, Das Joanneum 27. 2° Pepelnici v Emoni (sedaj lapidarij NMLj) in v Poetoviju (MMPtuj) ter nagrobniki Al J 129, 186, 216, .247, 370. 284 Vprašanje izvira predalčne stene V kasnejših arheoloških obdobjih se kaže motiv diagonalnega križa poredkoma. Med zgodnjesrednjeveškim nakitom iz Blatnice^* srečujemo poleg diagonalnega križa v srednjem polju našivka še shematizirane človeške maske, podobno kot na omenjenem poznolatenskem obesku iz Ulake. Iskati poreklo ornamenta nakita iz Blatnice v formalno identič- nem okrasu obeska iz Ulake je spričo velike časovne odmaknjenosti tvegano in negotovo. Žare v obliki hiš so bile namenjene shranjevanju pepela sežganih mrličev in so jih ob pogrebu zakopali v zemljo. Cemu potem slikan in plastičen okras? Povezava okrasa in same oblike žar s predstavami esha- tološkega značaja je jasna. Najsi je bila posoda spravljena pod zemljo, Keltom je s številnimi simboličnimi znamenji predstavljala natanko do- ločene momente, zvezane z njihovo vero v podzemlje in način zagrob- nega življenja.Torej ni bil njih okras sam sebi namen. Razen tega, da je označeval poslednje bivališče pokojnika in njegov predstavni svet o smrti, je hkrati omogočal vsakemu, ki je kasneje,pokopaval v isti grobnici,^" mimo likovnega vtisa vpogled v družbeni položaj pokojnika. Skoraj iz vseh izkopavanj z zanesljivimi podatki vidimo, da so bile žare položene v dobro zavarovane, večinoma zidane grobnice. Izredna ohra- njenost posod, spravljenih v muzejih, govori za te trditve, saj so skoraj vsepovsod nepoškodovane. Ker srečujemo v rimskih nekropolah veči- noma revne grobove, kjer so navedene žare položene v navadno grobno jamo, so bili pokoijniki, katerih pepel je bil spravljen v žarah v obliki hiš, če upoštevamo dejstvo, da so bile te žare odkrite večinoma v zidanih grobnicah, finančno in tudi družbeno višja plast. Celotno upravno ob- močje Neviodunuma nima likovno okrašenih kamnitih spomenikov. Celo nagrobniki so redki v primeri s celjanskinli, poetovijskimi ali emon- skimi. Zato so pokojniki, pokopani v žarah v obliki hiš, v takratnih raz- merah vodilna družbena plast antične Dolenjske in Posavja. Bela Cer- kev z grobnicama šempeterskega tipa*^* s skromno izvedbo samo potrjuje pomanjkanje takih klesarsko zahtevaiejših grobnic na tem območju. Hkrati pa nas uvaja v svet monumentalnih grobnic, namenjenih shranje- vanju posmrtnih ostankov upepeljenih mrličev. Da imamo lahko tudi pri grobnicah tega tipa opraviti s posnemanjem hiš, potrjuje monument Secundianov v Šempetru. Pritlična zasnova kvadratne dvokapne grob- nice kaže posnemanje preproste stav^be, ki je namenjena shranjevanju žar s pepelom pokojnikov. Dostop v grobnico je z zadnje strani, to je 2' J K o ro š e C, 1. C., 347 s sliko. 2^ R. Egger, Aus der Unterwelt der Festlandkelten, Jahreshefte des osterreichisclien Archeiologischen Instituts 55, 1943, 99 ss.; F. P e t r u , Cernunnos v Sloveniji, Situla 4, 1961, 27 ss. Poznejše pokope dokazuje poslikana grobnica v Drnovem, kjer so od- krili 11 žar; za primerjavo navajam tudi columbarije v velemestih z več sto pokopi. V. Š r i b a r , Zavarovalno izkopavanje antičnega pristanišča v Beli Cerkvi, Arheološki vestnik 9—10, 1958/59, 251 ss.; za grobnice šem'peterskega tipa govore posamezni členi arhitekture. 285 Peter Petru pri tej vrsti spomenikov običajno, vendar opozarjajo konstrukcijske in likovne posebnosti, da klesar ni obvladal ideje, ki je botrovala nastanku teh grobnic. Zato je vpliv italskih grobnic — edikul — na to zvrst spo- menikov manj verjeten. Zanimivo je vprašanje etničnega izvira naših lončenih žar v obliki hiš. Zapleten je problem predvsem zategadelj, ker v Evropi po 6. stol. pr. n. št.2" nimamo lončenih žar te oblike. Časovno so našim najbližje srednjeitalske etruščanske žare. Rimljani nadaljujejo etruščansko tra- dicijo zgolj formalno, zakaj v umetnostnem pogledu bogato okrašene rimske marmorne edikule in stebriščni spomeniki daleč prekašajo prejš- nje skromne vzore. Mimo tega italskih oblik ne moremo šteti za po- snetke hiš, temveč za grobne kapelice, nastale iz potreb kulta in vezane izključno na funerarno funkcijo. Na vznik rimskih kapelic so že v 4. stol. pr. n. št. vplivale tudi oblike južnoitalskih grških grobnic. Čeprav so grobnice rimskih oblik zanimive v zvezi z razlago izvira monumentalnih grobnic šempeterskega tipa, pa so zgolj poslednji člen razvoja italskih oblik, ki na nastanek naših žar v obliki hiš niso mogle vplivati. Tipični rimski nagrobniki^" se že konstrukcijsko ločijo od keltskih in so ve- zani na vzore večjih grobnic, zato je tudi vpliv na ornament naših žar s te strani neverjeten. V latenskem obdobju sreču*emo kamnite grobnice v obliki hiše od leta 300 pred n. št. dalje. Primerne oblike se kažejo predvsem na ob- močju Mediomatrikov^' in še na nekaterih manjših področjih Galije. S preseljevanjem Galcev prenesejo Kelti to zvrst nagrobnika v severno Italijo (Senonsko Galijo),^* Podonavje in celo Gala ti jo.^" Najstarejši na- grobniki te vrste iz najdišča Wassérwald'" nimajo ne napisa ne znakov ali risb.'^ Šele kasneje se iz preprostih oblik razvijejo bolj zapletene, pri katerih srečujemo napis .in okrase astralnih simbolov. Znane so celo oblike dvojnih hiš-grobov (si. 7) okrašene neposredno pod streho s tri- kotniki, podobno kot naša urna na si. 7. Iz preproste oblike — la stele cunéiforme ji pravi E. Linckenheld — prihajamo tako do form, ki bi mogle biti glede na konstrukcijske sorodnosti, kakor tudi glede okrasa, vzor našim lončenim žaram v obliki hiše. Verjetnost neposredne odvis- nosti oblik dolenjskih žar od vzhodnogalskih kamnitih nagrobnikov krepi tudi dejstvo, da so to edine oblike funerarnih spomenikov v obliki hiš Srednje Evrope v času pred rimsko okupacijo Galije in Podonavja. 25 F. Behn, Hausurnen, Vorgeschichtliche Forschungen 1, 1924, 60. 26 J. Klemene, Vodnik po Šempetru, Ljubljana 196l; G. A. Mansuelli, Genesi e caratteri della stele funeraria padana, Studi in onore di A. Calderini e R. Paribeni, Mlano 1936, 367. " E. Linckenheld, Les steles 1. c. M o n t e 1 i u s I, 731. 2* P. R e i n a C h , Documents nouveaux pour l'histoire des Gaulois d'oc- cident, Revue celtique 25, 1908, 55. '" Ime Latobici pomeni ljudje iz močvirja. A. F u c h s, Die Kultur der keltischen Vogesensiedlungen, Zabern 1914, 22. 286 Vprašanje izvira predalčne stene Soroden razvoj v rimski dobi, ko so prvotno keltsko izročilo pričele oplajati čisto rimske forme, se kaže na zahodu v nagrobniku iz La Horgue (si. 8), katerega prednja stran je posnetek stebriščnega spome- nika z baldahinom; to znova zbližuje matično Galijo s keltsko civiliza- cijo ria naših tleh. Saj imamo v Šempetru ob spomeniku Secundianov, zasnovanem v obliki preproste hiše, tudi bogato razčlenjene tipične rim- ske stebriščne nagrobnike. SI. 7. La Horgue, kamnita grobnica o obliki hiše (skica po Linckenheldu. — SI. 8. La Horgue, rimsko-galska oblika grobnice (skica po Linckenheldu) Žare v obliki hiš in keltski kamniti nagrobniki znova dokazujejo uporal^o načina zidanja predalčnih sten pri prazgodovinskem prebi- valstvu Srednje Evrope. Verjetno so prav Kelti izpopolnili gradbene teh- nike prejšnjih dob in razširili »predalčno steno«. Prihod Rimljanov je vsaj v mestih pretrgal tak način zidave. Vendar so odročne pokrajine še vso antiko uporabljale izročene oblike hiš. Vprašanje vpliva na stavbe mlajših obdobij v Sloveniji bo mogoče rešiti šele, ko bomo dobili ma- terialne dokaze o obstoju takih stavb v zgodnjem srednjem veku. Takrat bo laže priskočila etnologija in poiskala odgovore, povezane z izvirom konstrukcije, tehnike gradnje in nadaljnjim razvojem predalčnih sten vse v današnji čas. 287 Peter Petru Zusammenfassung DER FACHWERKBAU AN ANTIKEN HAUSURNEN Auf Grund gemalter ornamentaler Motive auf antiken Hausurnen des Ge- bietes um Neviodunum (Drnooo bei Krško), die der Autor' in diesem Artikel behandelt, schließt er, dass das Ornament Konstruktionsdetaile damaliger — mahrscheinlich autochtoner — in Fachmerk gebauter Kultbauten miedergibt. In der melieren Ausführung der bisher bekannten Weise dieser Bautechnik, mird das Problem der eigenständigen Bauart von Holzbauten und die Kontinuität des Fachmerkbaues durch die früheren archäologischen Perioden erörtet. Die weitere Entwicklung in den jüngeren Zeitabschnitten sollte die Volkskunde er- liellen. Die nächste behandelte Frage erörtert den Ursprung dieser Hausurnen, die eine selbständige Gruppe bilden, die sich auch zeitlich von den vorgeschich- tlichen Hausurnen durch eine ein halbes Jahrtausend dauernde Zäsur trennen. Aus derselben Zeit stammen nur noch die steinernen Grabstelen in Hausform der Mediomatrici in den Vogesen (Vosegus mons). Für die Denkmäler beider Gegenden ist auch die Astralsymbolik charakteristisch. Mutmaßlich sind also unsere Hausurnen von den gallischen abzuleiten. Der Einfluss italischer Grab- monumente in Aediculaform ist jedoch nach vielen Konstruktionsunterschieden nicht annehmbar. Somit verbinden die Hausurnen aus dem Gebiet des südostal- pinen Zmeiges der Latobici die Grabmäler in Hausform aus den Gegenden der Mediomatrici und den Vogesen, mo auch liöchstmahrscheinlich im südöstlichen Teil der Vogesen der Stammsitz der Latobici (in den Quellen des BG auch Latovicos. Latobigos, Latobrigos. Rauracos Latobrigos genannt) zu suchen ist. Die letzte Frage mird näher in einem Aufsatze im näclisten Heft des Arheološki vestnik behandelt merden. 288 XIV Bispingen. predalčna stena stavbe v severnonemški ravnini Zidanje predalčnih sten v okolici Žužemberka na Dolenjskem i o NASTANKU ŽITNEGA KOZOLCA Ivo Pirkovič Arhitektonski pojav našega kozolca, zlasti gnmtarskega, je zares nekaj presenetljivega. Njegovo slikovito lepoto so nam odkrili šele naši impresionisti in si zaslužili častno ime »kozolčarji«. Tujec to estetiko morda bolje opazi od nas samih. Ameriškega letalca, zbitega med zadnjo vojno nad našo domovino, je tako prevzela, da ji je napisal pozneje hval- nico, kot mi je nekdo od tam sporočil v žal zgubljenem pismu. Gotovo je bilo v tistem navdušenju tudi nekaj hvaležnosti kozolcu-rešitelju, toda prav gotovo ne samo to. Naš kozolec je z vso svojo estetsko, gradbeno in uporabno platjo svojevrstna uganka: Kdo ga je izumil in oblikoval, kdaj in čemu? Morda tisti brezimni ustvarjalni ljudski genij, ki snuje narodne pesmi, slika panjske končnice in si oblikuje orodje in bivališče po svojem čisto po- sebnem okusu? Potem bi morali zahtevati za kozolec dolgo razvojno dobo; saj je vsa folklorna dediščina, tudi lepotna, v svojem razvoju po- časna in konservativna. Do misli o dolgem razvoju kozolca sta prišla v svojih raziskovanjih pri nas tudi prof. Anton Melik^ in Jože Stabej.^ Vendar mislim, da bi nam arhitektonike in estetske podobe kozolca ne mogel dovolj pojasniti niti dolgotrajen razvoj; saj bi ju zares težko označili za zgolj folklorni. Tu je več kot samo okus naših kmečkih stavb, več kot zgolj lepota naših podob s panjskih končnic ali okus narodne pesmi. Tu je, zlasti pri velikih gruntarskih kozolcih, tudi toliko ra- zumarske gradbene drznosti, da bi jo težko pripisali samo folklornemu razvoju, naj bi bil še tako dolg. Gudno bi bilo končno, da bi v dovolj bogatih fevdalnih arhivih kozolec zares nikdar ne bil zapustil nobenih sledov iz starejših stoletij, ko bi si ga bil naš človek postavljal morda že v srednjem veku. Tehtni razlogi nas silijo tako k misli, da je kozolec otrok novejšega časa, kot se zdi tudi Franju Bašu,' po mojih mislih morda zadnjih treh stoletij. Toda tudi s tako domnevo hitro zabredemo v nove težave: Iz kakš- nih nagibov naj bi si bil naš in ravno naš slovenski kmet začel na vsem lepem postavljati kozolce? Pobude zanje ni mogel dobiti od drugod, od ' Anton M e 1 i k , Kozolec na Slovenskem, Razpr. ZD 10, Lj. 1931. 2 Jože Stabej, Gradivo za obravnavo o kozolcu na Slovenskem, Slov. ein. VI—VII, 1953—1954. ' Franjo Baš, Gospodarsko poslopje v Savinjski dolini, ČZN XXIV, 1929. 19 Slovenski entograf ^89 Ivo Pirkovič sosedov, ki teh zgradb ne poznajo. Torej bi si bil moral kozolec sam izumiti. Toda čemu? Iz golega stavbarskega veselja gotovo ne. Zavoljo kakih koristi, ki se jim je prej odrekal, tudi gotovo ne, saj bi bil strošek kar nerazumljivo razkošje. Za kozolec je treba po izreku veliko lesa: »Vozi si ga toliko časa,« pravijo, »da se ti bo nabralo na dvorišču za dva voza samih rajkljev.« Dvojnik z osmimi okni zahteva svojih 60 do 65 ku- bikov neotesanega lesa in bi veljal danes do tri in pol milijona dinarjev. Tudi osebenjški s tremi okni in desetimi kubiki gradbene hlodovine še vedno ne bi prišel pod pol milijona.* Ubogi tlačan bi ne bil imel pravice nenadoma terjati potrebni les iz urbairialnih služnosti, niti bi si ga ne bil lahko kupil, kaj šele dal otesati in postaviti. Grajski pgdložnik si je mo- gel komaj sproti krpati plot in vsakih sto let ali več obnoviti hlevček in preprosti skedenj. Na klasičnih tleh kozolca pod Gorjanioi je imelo le nekaj vasi urbarialne pravice do poštene kurjave — seveda proti dajat- vam »ad mensam domini, gospodovi mizi« — druge samo do suhljadi z izrecno prepovedjo uporabe sekire, nekaterim, kot Žavbovemu, pa »o odrekali vsak »ius lignandi«, razen kar so si kupili ali ukradli, »als was sie erkhauffen oder heimlich weeg nehmen«." Kako naj si v takih oko- liščinah pojasnimo, da bi se bil konservativni in siromašni tlačan, če- prav celak, lahko šele v novejšem času nenadoma odločil za razsipno drago novotarijo, ki jemlje povrhu še dragocen košček plodne zem- lje, česar je bilo pozneje tako žal Hacquetu; kako naj si, ponavljam, razložimo vse te žrtve, če bi si bil kmet s to napravo samo olajšal kakršne koli stare težave? Preostaja nam samo izbira: ali niso mogli naši dedje nikoli prebiti brez kozolca in so si ga postavljali že od davnine, ali pa je iznajdbo kozolca izsilila nepričakovana huda nova stiska, v katero je za- bredel kmečki podložnik v zadnjih stoletjih. Tudi kozolec moramo gledati samo z gospodarskega stališča. Tako kmetu kot graščaku je moral biti izplačujoča se naložba, ne samo olaj- šanje nekih starih težav fevdalnemu podložniku. Naj torej vzamemo stvar kakor koli, da je kozolec star ali mlad, se ne ognemo dejstvu, da se skrivajo za njim še nepojasnjena huda proti- slovja. Pri proučevanju našega kozolca smo morali doslej očitno nekaj bistvenega prezreti. In prav na to pozabljeno bi rad opozoril prihodnje raziskovalce, ki bodo toliko srečni, da bodo imeli zbrano o kozolcu že vse statistično gradivo iz naših urbarialnih virov in starejših katastrov, terezijanskega in franciscejskega. Jezikoslovec Jože Stabéj pravi po skrbnem pregledu starejše sloven- ske literature in mnogih naših arhivskih virov, da omenja kozolec, koli- kor je mogel ugotoviti, prvi Matija Kastelec leta 1688 v svoji knjigi * Po podatkih Janeza Korenčiča, Rudnik 65, tesarskega delovodje pri pod- jetju »Tesarstvo«, Ljubljana, Ižanska 18. ^ Urbar jezuitske Rezidence Pleterje iz začetka 18. stol. Hrani ga samostan- ska knjižnica v Pleterjah. 290 o nastanku žitnega kozolca Navuk Christianski. Zapisal ga je v obliki »Koselz«." Temu lahko do- dam še tri starejše in doslej nezapažene omembe kozolca, ki segajo v tri desetletja pred Navuk Christianski. Našel sem jih v arhivu ljubljan- skega stolnega kapitlja. Škofijski kapitelj je že od svoje ustanovitve patron šentjernejske fare na Dolenjskem. Tam je imel tudi večje nadarbinsko posestvo, ki ga je dajal bodisi v zakup bodisi v upravljanje svojemu župnemu vikarju ali tudi laičnemu človeku. V letih 1664—1671 je bil župni vikar in zakupnik kapiteljskega nadarbinskega posestva v Šentjerneju Matija Pregel. Farni kronist An- ton Lesjak ga imenuje napak Matevž Pregel in mu narobe določa tudi župnikovanje v leta 1668—1672.' Svoje gospodarjenje je pustil Pregel precej v neredu. V arhivu stolnega kapitlja najdemo v svežnju 168/19 iz leta 1672 spisek neizterjanih podložniških dajatev »Liguidations- Extract der Ausstande, vvelche Herr Malh. Pregel, Vikar zu St. Barth. und Bestand-Inhaber dieser Giilt hinterlassen hat. 1672.« (Zaključni iz- vleček terjatev, ki jih je zapustil gospod Matija Pregel, vikar v Šent- jerneju in zakupnik tega nadarbinskega posestva. 1672.) V tej listini, sestavljeni 2. januarja 1672 v šentjernejskem župnišču, naletimo med zaostankarji tudi Jurija Kušmana (Jury Kuschman) z Roj, ki je iz let 1664—1671 ostal dolžan »12 Harjjfenstangen«, to je lat za kozolec, ali v denarju 24 krajcarjev. Kozolec sam je neposredno izpričan v inventarnem spisku iz svežnja 168/17, sestavljenem 16, niaja 1665, ko je Pregel prevzemal v zakup kapiteljsko posestvo.* Med zemljišči je naveden tudi »hortus penes Arpham — vrt pri kozolcu«. V svežnju 168/18 je še neki inventar šentjernejskega nadarbinskega posestva. Med posejanimi njivami, campi seminati, navaja na prvem mestu »Ager prope Coslez — njivo blizu kozolca«..Prav ta zapis nas bo najbolj zanimal, zato ker nam ohranja doslej najstarejše pisano priče- vanje o slovenskem kozolcu in povrhu še v domačem jeziku. Nekoliko težav pa imamo z njegovim datiranjem. Sveženj 168/18 hrani vizitacijsko poročilo. Kapiteljski arhivar mu je na ovojni strani pripisal letnico 1670. Poročilo nosi naslov »Vizitacija župnije sv. Jerneja, ki sta jo po naročilu častitega ljubljanskega kapitlja 17. maja 1670 opravila presv. in preč. gospod poverjenik pl. Herberstein « J. Stabej, 1. C., str. 36. ' Anton Lesjak, Zgodovina šentjernejske fare na Dolenjskem, samozal.. Jug. tisk., Lj. 1927, str. 148. — Popravke Les Jakove Zgodovine povzemam po ne- objavljeni oceni, ki jo je napisal Fran Pokorn. Rokopis na 41 listih malega formata hrani škofijski arhiv. * Fase. 168/17: »Inuentarium Parochiae Sancii Bartholomaei in Campestri- bus relictum Rdo Dno Matthiae Pregel in ingressu Administrationis dae Pa- rochaie. Anno 1665... Actum die 16 May Anni 1665.« »Inventar župnije sv. Jer- neja na Polju, puščen čast. gosp. Matiji Preglu ob nastopu upravljanja imeno- vane župnije... Dne 16. maja 1665.« Podpisa ni. 19» 291 Ivo Pirkovič in kanonik g. Rossetti, ki sta bila za to nalogo posebej pooblaščena«." Priložen je omenjeni »Inventar župnije sv. Jerneja na polju; podpisani sem ga 8. maja 1670 sestavil, spisal in izročil ekonomu te župnije go- spodu Mihaelu Burzerju«.*" Toda datum 8. maja 1670 je prečrtan in pri- pisan nov: 24. Ap. 1659. Zmedo nam pojasni šele zakljiiček listine: »Ta inventar je bil spisan 8. maja 1659 in njegova kopija izročena g. Burzerju v Šentjerneju dne in leta, kot je zapisano zgoraj«.** Podpisan je J. B. Gladich. Pod njim beremo še pristavek: »ki ga (inventar, op. I. P.) je po izročitvi g. Preglu 25. maja 1666 dopolnil Mihael Wurzer.«*^ Stvar je treba torej razumeti takole: 8. maja 1659 je kapiteljski upravnik Janez Jernej Gladič zaključil in podpisal inventami spisek, ki ga je začel sestavljati morda že 24. aprila. Ko je župni vikar Matija Pregel sedem let pozneje prevzel v zakup farno posestvo, mu je Mihael Wurzer 5. maja 1666 izročil prepis vsega cerkvenega, farovškega in go- spodarskega inventarja. Delo si je olajšal tako, da je izpopolnil kar stari Gladičev spisek iz leta 1659. Ko je Herbersteinova vizitacijska komisija stolnega kapitlja še pozneje v Ljubljani pripravljala obračun Preglje- vega gospodarjenja, ji je v stolnem kapitlju nekdo 8. maja 1670 priskrbel iz domačega arhiva prepis Wurzerjevega inventarja in pomotoma na- pisal v naslov datum dneva, ko je prepis končal. Pomoto je sam ali nekdo drug opazil, datum v naslovu prečrtal in pripisal datum dneva, ko je začel kapiteljski ekonom Gladič sestavljati izvirnik iz leta 1659. Prepis z dne 8. maja 1670 je dober teden pozneje vzela vizitacijska ko- misija s seboj v Šentjernej. Stvar je torej takale: Naš ohranjeni zapis »Ager prope Coslez« je treba datirati z 8. majem 1670. Listina je dobeseden prepis starejšega dokumenta, ki je bil 25. maja 1666 v nekoliko dopolnjeni obliki v bistvu tudi sam prepis z izvirnika z dne 8. maja 1659. Oba starejša dokumenta sta pač za vselej izgubljena. V kapiteljskem arhivu ju nisem našel, šent- jernejska dvojnika pa sta zgorela, ko je župnik Janez Vovk 1887 ali leto pozneje na farovški njivi Šterkavcu požgal tri vozove dragocenega far- nega arhiva, segajočega gotovo še blizu ali celo prav v čas Trubarjevega župnikovanja. To se je zgodilo, ko je župnik porušil župnijsko proti- turško trdnjavo z dvema stolpoma in sezidal šibko novo župnišče. Kljub tej izgubi je očitno, da je bil »Ager prope Coslez« že v inventarnem spi- sku iz 1.1666, saj je bil prepis dobeseden, pa tudi v izvimiku z dne " Fase. 168/18: »Visitatio Paroehiae S. Bartholomei Facta die 17. May 1670 ex commissione Ven: Cap: Labac. per lUm. et Rm. D. D. Com: ab Herberstein et D. Rossetti Can: n ad id Specialiter deputatos.« " Fase. 168/18: »Inuentarium Paroehiae s. Bartholomaei in Campestribus 8. May 1670 (pozneje datum popravljen v: 24. Ap. 1659), per me infraseriptum compillatum, oonscriptum fuit Dominoque Michaeli Burzero oeconomo Paro- ehiae eiusdem traditum.« *' Fase. 168/18: »Conscriptum hoc inuentarium die 8 May 1659 eiusque copia D: Burzero data ad S. Bart: die et Anno ut supra.« *2 Fase. 168/18: »quod (inventarium, op. I. P.) die 25 May 1666 adimpleuit post tradnem fatam Dno Pregel Michael Wurzer.« 292 o nastanku žitnega kozolca 8. maja 1659, saj ni bilo v letih 1659—1666 nobenih zemljiških sprememb kapiteljskega posestva, torej tudi nobene potrebe, da bi bili seznam zemljišč I. 1666 kakor koli popravljali. Spremembe in dopolnila iz leta 1666 so se nanašale lahko samo na stalež živine in premično imetje. Dokopali smo se tako do zaključka: V zgubljenem inventarnem spisku, nastalem 8. maja 1659, je bilo, kolikor doslej vemo, prvič zapisano ime kozolca, in sicer v slovenski obliki Coslez. Čigav bi bil ta izraz? Listino z imenom Coslez sta sestavljala kapiteljski upravnik Janez Jernej Gladič in Mihael Wurzer ali Burzer, ki je prevzemal upravljanje farovškega posestva. Vse kaže, da je bil navzoč tudi takratni župni vikar Matija Kastelec, ki nam je 29 let pozneje zapustil prvo tiskano slovensko ime kozolca. Da to svojo domnevo dokažem, moram imjprej razčistiti zmedo v dosedanjem datiranju Kastelčevega župnikovanja v Šentjerneju. Slovenski biografski leksikon (s. 431) pravi, da je prišel Matija Ka- stelec za župnika v Toplice 1642, v Šentjerneju 1655, od tam pa 1657 za kanonika v Novo mesto. Zgodovinar Novega mesta Ivan Vrhovec ne ve povedati nič drugega,^' tudi ne Valvasor,^* na katerega sta se oprla oba, Vrhovec in SBL. Valvasor namreč trdi, da Kastelec »živi sedaj, v tem letu 1687 namreč, že trideset let v takem kanonikatu kot najstarejši ka- nonik \' Novem mestu«.Ce odštejemo od 1.1687 trideset let in upošte- vamo, da je bil Kastelec, po Valvasorju, prej dve leti v Šentjerneju, dobimo za njegovo župnikovanje v Šentjerneju zares čas 1655—1657. Farni kronist Anton Lesjak datira Kastelčevo topliško službovanje v leta 1646—1657, župnikovanje v Šentjerneju pa v čas 1658—1661.^" Vsi se motijo. V svežnju 168/15 kapiteljskega arhiva je obračun Wurzerjevega upravljanja šentjernejskega nadarbinskega posestva za čas od 2. avgusta 1657 do 2. junija 1658.^' V njem beremo, da je Mihael Wurzer na ukaz svojih gospodov kupil v počastitev umestitve Matije Kastelca teleta za U gl 28 kr, dva firklja masti za 1 gl 4 kr, rib in rakov za 20 kr, par piščancev za 6 kr, dalje, da so ob tisti priliki potrošili dva mernika pšenice, popili vedro vina v farovžu, tri pa potočili svojim podložnikom ter dali takratni posebni kuharici (Extra ordinari khôhin), najbrž za plačilo, mernik pšenice. Ker žal noben strošek v Wurzerjevem obračunu ni datiran, lahko iz tega ugotovimo samo, da je prišel Matija Kastelec za župnega vikarja v Šentjernej in bil tam umeščen v času od 2. avgusta 1657 do " Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, MS, Lj. 1891, str. 99. " Val vas or, VI, 359. Valvasor, VI, 360: »... und lebt nunmehr, nemlich in diesem 1687 Jahr, schon drevssig Jahre in solchem Canonica! als der alteste Canonicus zu Iludolphswerth.« " Anton Lesjak, 1. c, str. 148. " Fase. 168/15: »Raittung. Mein Michaeln Wurzer So mir nach abzug Herrn Michaeln Schuschnegkh durch Hochlobl: Capitel auf eine Zeit auf threiir Handt Giildt vnd Giitter der Pfahr St. Barthlmee in Feld alfi von 2. Augustj 1657 bis 2. Juny 1658 vbergeben worden.« 293 Ivo Pirkovič 2. junija 1658. Ni čislo izključeno, da je treba dopustiti še kak mesec pred 2. avgustom 1657, saj pomenita časovna termina le dobo Wurzerje- vega pogodbenega gospodarjenja, medtem ko vsaj en strošek iz maja leta 1657 kaže, da je skrbel za nadarbinsko posestvo že prej. Valvasor- jevi podatki za Kastelca in po njem izračunane letnice pri I. Vrbovcu in v SBL so tedaj prav gotovo napačne. Izključiti pa je treba tudi Lesjakovo datiranje. Kastelčev prednik v Šentjerneju, župni vikar Mihael Sušnik, je bil obenem tudi zakupnik farnega posestva. Zakupniška pogodba mu je s 1. januarjem 1657 potekla in je ni več obnovil. Pri obračunavanju po Novem letu so se pokazale velike nerednosti, zavoljo katerih so ga poklicali v Ljubljano; od tam se ni več vrnil niti kot župni vikar. 26. aprila 1657 plačuje neke njegove dolgove že Mihael Wurzer.** Minilo je pač nekaj časa, preden je bilo vikarsko mesto dodeljeno kasnejšemu pisatelju Kastelcu in preden je le-ta bil tudi umeščen. Medtem so pomagali kaplanoma v bogoslužju novomeški frančiškani in dobili zato tri vedra vina »miloščine«.*" To bi kazalo, da je bil Šentjernej le kratek čas brez župnika in da je prišel Matija Kastelec tja kmalu po odhodu vikarja Sušnika; po mojem mne- nju že spomladi ali vsaj zgodaj poleti. Po Valvasorju je ostal na tem mestu dve leti, torej v času 1657—1659. Tako je zapisano tudi pri dobrem poznavalcu škofijskih arhivov Franu Pokornu,^" ki je dobil iste številke gotovo po čisto svoji poti. Ugotovili smo že, da je v času od 2. avgusta 1657 do 2. junija 1658 za župnikovanja Matije Kastelca skrbel za gospodarstvo nadarbinskega posestva kapitlju Mihael Wurzer. Ko mu je 2. junija 1658 potekla po- godba, se je poslavljal. Uradniške in izterjevalske opravke je gotovo prepustil gospoščinskemu pisarju, ključe od vdnskih kleti, v katerih je ležalo 219 in pol vedra vina, pa je vpričo kapiteljskega ekonoma kano- nika Janeza J. Giudica izročil vikarju. To simbolično dejanje ne do- voljuje nobenega dvoma. Župni vikar Matija Kastelec je za leto dni pre- vzemal tudi odgovornost za domače farovško gospodarstvo in vodstvo nadarbinske gospoščine, ki ji je bilo podložnih 61 gruntov, 31 domčar- jev in 12 kajžarjev ter je imela nad svojimi tlačani tudi sodno- oblast prve stopnje. Po Wurzerjevem odhodu zares ne najdemo v kapiteljskih ar- hivih za leto dni nobenega zakupnika ali upravnika v Šentjerneju. Ker pa je Wurzer ob raznih priUkah že prej izročil na ukaz kapitlja Ka- stelcu brez plačila v celoti 4 stare (= 16 mernikov) pšenice, prav toliko prosa, 2 stara ( = 8 mernikov) ovsa in 1 star (= 4 mernike) boba, dalje, ker se je Kastelec že za časa Wurzerja hranil na stroške nadarbinskega posestva, kar sicer ni bila vselej vikarjeva pravica, in ker so šle Kastel- čeve gostitve za velike praznike na račun kapitlja, smemo sklepati, da 18 Fase. 168/14 iz leta 1657. *" Fase. 168/15: »Dennen Herrn Patribus Franci: von Neustattl geben all- musen vmbwllen dal? Sy damallen auB ermanglung der Geistlichen den Gottdienst veirricht haben.« 2" Fran P o k o r n , gl. op. 7. 294 o nastanku žitnega kozolca to niso bila darila, temveč le plačila za Kastelčevo gospodarjenje že od njegovega prihoda v Šentjernej: Wurzer je bil samo njegov uradnik. Da sklenemo: Matija Kastelec je prišel iz Dolenjskih toplic za žup- nega vikarja v Šentjernej spomladi ali v zgodnjem poletju 1657 (morda v začetku juiiija) in ostal na tem mestu dve leti. Med tem časom je skrbel tudi za veliko nadarbinsko posestvo, ne kot zakupnik po zgledu svojega župnega prednika Mihaela Sušnika niti ne za pogodbeno dolo- čeno plačilo, temveč je dobival le priložnostne nagrade v žitu in hrano. Leta 1659 je Matija Kastelec odhajal za kanonika v Novo mesto. Stolni kapitelj je tedaj oddal nadarbinsko posestvo v zakup svojemu staremu prijatelju Mihaelu Wurzerju. Le-ta je s stolnim ekonomom Janezom J. Gladičem 8. maja 1659 sestavil v šentjernejskem župnišču naš znani popis vsega imetja. Tako je v rubriko »Canipi seminati« prišel tudi »Ager prope Coslez«. Rekel bi, da tega inventarja niso mogli sestav- ljati brez Kastelčeve pomoči, saj je gospodarstvo brez dvoma najbolje poznal. Kot bo postalo pozneje verjetno, je prav- Kastelec priskočil pi- sarju latinskega teksta na pomoč, ko je le-ta obstal v zadregi, kako naj imenuje novo gospodarsko napravo za sušenje žita. Latinskega izraza niso poznali, pa so vstavili slovensko ime. Kakor koli že, ime »kozlec« je Matija Kastelec poznal že leta 1659. in to ni šele »pohlinovski« izraz, kot, meni J. Stabej. V gospodarskih spisih fevdalnega nadarbinskega posestva v Šent- jerneju se kozolec prvič iznenada pokaže šele leta 1659. Skrbno sem pregledal ves arhiv, ki sega z najstarejšim svežnjem 167/2 nazaj v leto 1539, toda o kozolcu ni nikjer nobenega sledu. Res je arhiv nepopolu in urejen precej kasno, ko se je najbrž že marsikaj zgubilo, vendar lahko rečem, da bi moral tudi v tem, kar je ohranjenega, kozolec biti nepo- sredno ali posredno izpričan, ko bi ga bilo posestvo imelo. Zapisane najdemo gradnje in popravila pri cerkvi, farovški trdnjavi, utrjeni z dvema stolpoma, pridvižnim mostom in oboroženi z »bombardami«; dalje dela pri hlevih, skednju in seniku, le o kakem kozolcu nikjer no- bene besede. Zlasti popoln je popis vsega imetja z dne 10. februarja 1628, ohranjen v fasciklu 168/2. Od gospodarskih poslopij so neposredno ali posredno omenjeni goveji hlevi, svinjaki, kurnice, konjski hlev, na hle- vih seniki, kolnica, stog slame, slog nastilja ter še neki čisto preperel slog in kleti za kislo zelje in repo. Vinske kleti so v gradu samem, žito v »žitnem stolpu«. Lahko bi ugovarjali, češ, da gre pri našem inventarju samo za popis premičnega imetja in da pri morebitnem kozolcu pač ni bilo ničesar ta- kega. Da pa v tem času nadarbinsko gospodarstvo resnično še ne pozna kozolca, govorijo posredni dokazi. 2' J. Stabej, 1. C., str. 59. 295 Ivo Pirkovič Marca 1603 je upravnik Hans Sotelz začel graditi skedenj in kolnico pod skupno streho.^^ V ta namen, zum Thon, je 6. avgusta kupil 30 desk po 4 krajcarje. Otesani in pripravljeni les je tri leta čakal. Šele 20. julija leta 1606 beremo, da je upravnik plačal tesarju Štefanu Sorsclm, ki je postavil skedenj in kolnico, 3 goldinarje,^" enajst dni pozneje pa še 1 goldinar 40 krajcarjev tistim, ki so postavili nad skednjem in kolnico novo streho.^* Oba ta gospodarska objekta ali vsaj kolnico je združil s stegnjenim kozolcem šele pozneje grimtarski vezani kozolec. To kaže, da med gospodarskimi poslopji šentjernejskega nadarbinskega posestva v začetku 17. stoletja verjetno še ne smemo iskati velikega kozolca s kol- nico, brez kakršnega pozneje ni nobene večje kmetije, kaj šele grajske pristave. Dokaz proti kakršnemu koli kozolcu pa je 3. avgusta 1603 iz- datek 1 fl 24 kr osemindvajsetim dninarjem, ki so zlagali poželo žito v stoge, »so das getraidt geschdbert«,^" in 14. julija 1607 zopet plačilo 27 krajcarjev osebenjkoma Blažu in Matevžu Matulcu za zlaganje žit- nih slogov.^" Meliku je treba pritegniti, da je bilo veliko gospoščinsko posestvo naprednejše od tlačanskega; ne le zavoljo razumljive večje gospodarske razgledanosti, temveč tudi iz preprostega razloga, ker je s tlačanskim gospodarstvom imelo sredstva. Ce tedaj nadarbinska gospoščina v Šent- jerneju še v začetku 17. stoletja gospodari brez kozolca, smemo za gotovo pričakovati, da kozolca takrat ni imel še noben tlačan. To nas preseneča. Na klasičnih tleh vseh oblik današnjega slovenskega kozolca ne najdemo torej pred 350 leti razen ostrvi še nobene sušilne naprave za žitno snop je! To lahko podpremo tudi z dokazom. V urbarju jezuitske Rezidence Pleterje nekako iz prvega desetletja 18. stoletja je pri vasi Št. Jakobu zapisano: »... sekati kolje ali sicer tako imenovane ostrvi, ki so potrebne za (sušenje) pšenice in ajde, je dovoljeno v gori pleterske Rezidence samo dOmačim (pleterskim) podlož- nikom.^' V urbarju beremo, da stojita v Pleterjih samih takrat že dva kozolca, mali in veliki. Pri popisu domačih zemljišč je omenjen zele- njavni vrt pri velikem kozolcu (Harpfen), seznam domačih njiv pa se začenja: »Prva njiva pod malim kozolcem, Erster akher vnter der Klei- nen Harpfen.« Iz vseh teh naših listinskih in urbarialnih drobcev si lahko zlepimo sedaj tole zanimivo kulturno sliko: Gospoščinska in podložniška gospo- darstva na širokih in plodnih šentjernejskih poljih ne poznajo v začetku Fase. 167/12 pod dat. 28. marec 1605: »dem Zimerman wegen aufriclitung des Thonns lohn geben 4 fl.« 2^ Fase. 167/19 pri dat. 20. jul. 1606: »dem Stefan Sorsch Zimerman, vmb das er den Tlioen vund Schupfen aufgesezt... 3 fl.« 2* Fase. 167/19 pri 31. jul.1606: »denen die das Dach An der Schuphfen vnd Thon von neuen gemacht daruon geben 1 fl 40 kr.« 25 Fase. 167/12. Fase. 167/19 pri 14. jul. 1607: »dem Blasche und Matheusen Matulez In \vohnern, von zusamen legen der Traidt schober ... 27 kr.« 2' Gl.op. 5, pri opisu vasi Št. Jakob. 296 o nastanku žitnoga kozolca 17. stoletja še nobene oblike žitnega kozolca. Leta 1659 nepričakoAano vznikne kozolec na šentjernejskem kapiteljskem posestvu. Kakšne oblike je bil, ne vemo. Petdeset let pozneje nahajamo malega in velikega na ve- liki jezuitski fevdalni gospoščini v Pleterjah, medtem ko največji pri- delovalci žita, Šentjakobci, v istem času suše poželo žito še vedno v slogih z ostrvmi. Na osnovi tega, kar bomo slišali pozneje, bomo smeli sklepati, da se v drugi polovici 17. stoletja kozolec že počasi širi tudi po vaseh in polagoma izpodriva ostrvi, ki so danes v listili krajih čisto neznane. Da pa Pleterje še v začetku 18. stoletja zapisujejo svojim naj- večjim tlačanskim pridelovalcem žita pravico do ostrvi, zares tudi po svoji strani povečuje verjetnost našega dognanja, da sto let prej šent- jernejski kraji kozolca sploh še ne poznajo. Pleterski mali kozolec iz začetka 18. stoletja je verjetno še stegnjene oblike, veliki pa gotovo že vezan s kolnico, kakršnega je šele za čas okoli 1750 ugotovil v svojih krajih Janez Žiga Valentin Popovič iz Arclina pri Vojniku.^** Zelo moram poudariti, da je naša slika o prvem pojavu in širjenju kozolca posneta v krajih, kjer ni v našem stoletju brez kozolca nobene domačije, ki bi se količkaj ukvarjala s pridelovanjem žita. Kozolec je v teh krajih šele novost iz zadnjih treh stoletij. Zbuja se nam sum, ali ne velja to morda tudi za druge kraje; ali ni naš žitni kozolec morda sploh novejšega datuma in ga pred 17. stoletjem sploh niso poznali. Šele taka domneva bi nam zadovoljivo pojasnila vrsto sicer povsem nerazumljivih dejstev, ki nam jih niza omenjena Stabéjeva študija o kozolcu, čeprav a^-tor sam meni, da gre za »prav verjetno že okrog tisoč let staro in rab- ljeno slovensko napravo«. Ali je res samo golo naključje, da je Stabej v iskanju sledov za kozolcem zaman vestno pregledal vso našo starejšo literaturo in po- membnejše arhivske vire? Ali ni čudno, da ne poznajo kozolca naši pro- testanti niti Recljeve Gorne Bvqve niti stoletja obsegajoči fevdalni in de- želni arhivi? In ko bi se bil kozolec že čisto po naključju izmuznil vsem tem virom, bi bilo povsem nerazumljivo, da ne bi bil zašel, ko bi se bil zares že v dav^^ini rodil, niti v enega sorazmerno številnih bese- dišč, ki so nam jih zapustili Megiser, da Sommaripa, Kranjsko bese- dische iz druge polovice 17. stoletja in drugi besednjaki. Ali je mogoče verjeti, da bi Dictionarium quattuor linguarum iz leta 1592 ne poznal pod svojim izrazom »Harpff« in Thesaurus Polyglottus iz leta 1603 pod svojo besedo »Cithara« tudi pomena za kozolec, ko bi ju bili besedi ta- krat že imeli, ali bili že količkaj znani in razširjeni? Popovičevo poročilo v njegovih Untersuchungen vom Meere iz leta 1750 o slovenskem žitnem kozolcu je bilo celo za sosednjo nemško in tudi drugo tujino senzacionalno. Kako bi bilo to mogoče, ko bi bili Slovenci žitno snopje sušili že tisoč let v kozolcih? In končno, ali je J. Stabej, 1. C., str. 59. 2' Prav tam, str. 37. 297 Ivo Pirkovič mogoče Linhartov zapis: »Kranjci obešajo zdaj (podčrtal I. P.) žitne snope v kozolce,«"" razumeti drugače, kot da jih prej niso? Besede »zdaj« Linhart ni našel v viru, iz katerega je o kozolcu sicer zajemal. Skratka, vse kaže, da je upravičen sum, da podoba o nastanku in razvoju slovenskega žitnega kozolca iz 17. stoletja ni posebnost šentjer- nejskih polj, temveč da velja to za naš kozolec sploh. Ta sum bi bilo mogoče potrditi samo, če razložimo dovolj prepričljive vzroke, zakaj se je pokazal naš kozolec, in še posebej, zakaj prav v 17. stoletju. Zanimivo je, da imamo tako zadovoljivo in prepričljivo razlago že pri Valvasorju in po njem pozneje večkrat tudi pri drugih piscih, le da jih nismo ra- zumeli. Iznajdbo žitnega kozolca nam je izsilila usoda druge letine, ogro- žena setev ajde, repe in korenja po ozimnih žitih v 17. stoletju. Daljše razdobje zelo suhega podnebja v Evropi gre v drugi polovici 16. stoletja h koncu."* Krivulja padavin začenja zlasti v drugi polovici 17. stoletja strmeje naraščati. Zime postajajo vedno ostrejše. Ledeniki, ki so imeli okoli leta 1000 najmanjše obsege in so začeli že v 12. stoletju rasti, so se zlasti v prvi polovici 17. stoletja naglo širili in dosegli okoli leta 1750 največjo razsežnost od konca zadnje ledene dobe. Po Grenlan- diji so kolonisti okoli leta 1000 pasli živino tam, koder je svet od okoli leta 1400 stalno pod ledom. Šele od srede 18. stoletja se, s kratkim zastan- kom okoli leta 1850, ledeniki zopet umikajo. Vsakoletne nilske poplave so dosegle najvišje nivoje okoli 1450 in znova okoli leta 1750. Oba pada- vinska viška je potrdilo tudi preučevanje nivojev Kaspijskega morja in azijskih rek v preteklosti. Skratka, vse zbrano meteorološko gradivo, dokazuje, da imamo v razdobju 1600—1850 »malo ledeno dobo« z boga- timi padavinami in nizkimi temperaturami. Meteorološki podatki, ki so nam v času 1600—1850 odkrili »malo ledeno dobo«, so zbrani v Egiptu, na Kaspijskem morju, v Aziji in v sledovih severu oevrop ski h ledenikov. Gre torej za evropske pojave in potemtakem tudi za dogajanje v naši ožji domovini. Teh novih reči ni pri nas doslej še nihče raziskoval in zato tudi še nimamo lastnih dokazov za krizo podnebja v 17. in 18. stoletju. Vendar sem našel potrdilo o ta- kratnih visokih rečnih vodah. Krka je bila v 17. stoletju pomembna prometna pot, po kateri so splavarji prevažali tudi velike tovore, ki jih reka danes že davno ne more več nositi. V kapiteljskem arhivu sem našel v svežnju 168/5 iz leta 1629 zapis o nakupu 880 desk v trgovskem skla- dišču v Krškem in splavitvi tega tovora po vodi v Šentjernej, gotovo do Hrvaškega broda. Splavarjem so plačali zaslužek, flosser lohn, 5 ren- skih goldinarjev. — Dne 23. julija 1663 je zakupnik šentjernejskega nadarbinskega posestva Mihael Wurzer kupil v Novem mestu 5020 streš- 3» Prav tam, str. 49. Dr. H. Degen, KHmaanderung seit Tausend Jahren, Naturwiss. Rund- schau, Stuttgart 1935, 9. 298 o nastanku žitnega kozolca nih skodel in jih dobil v Šentjernej po Krki. Ljudem, ki so skodle po- tegnili iz vode, je plačal 16 krajcarjev.'^ A'erjetno je v 18. stoletju poma- galo izsiliti zgraditev »komercialne ceste« iz Novega mesta v Zagreb in Sisek prav tudi upadanje Krke, ko reka ni mogla več nositi težkih tovo- rov, stara cesta skozi Brusnice in mimo vislic pleterskega krvnega so- dišča v Prevoljah pa je rabila komaj tovornikom, ki so na konjih pre- našali sol, dišave, železo, žito in vino. Tako imamo tudi v domačih arhivih dokaze, da je bilo 17. stoletje bogato padavin, ki že same znižujejo toplotno povprečje in skrajšujejo poletje. Nasledki so bili hudi. Kmet ni več utegnil posušiti požetega žita ob ostrvah na polju kot v prejšnjih suhih in toplejših časih. Če je hotel po pšenici, rži, ječmenu, bobu, leči in grahu sejati še ajdo in po konoplji ali lanu še proso ali še kaj drugega," na primer repo in korenje, kot je bilo dotlej v navadi, je moral snopje požetega ozimnega žita hitro umak- niti s polja in ga sušiti drugje. Po travnikih si ni smel uničevati otave, po dvoriščih bi mu bile domače živali preveč osmukale klasje. Kmet se je znašel pred neizprosnim razpotjem: ali se popolnoma odreči drugi letini ali pa izumiti za ozimno žito posebno sušilno napravo, pa naj bi bila še tako draga. Mogoče so pridelovalci žita kar prevzeli skromni alpski kozo- lec, ki je rabil le za sušenje sena. Mogoče so že prej tudi sami poznali po- dobna ogredja za sušenje leče, boba, čičerke in repnice, gotovoi zelo skromna in kvečjemu prislonjena k drugim gospodarskim poslopjem, nikakor pa ne kot samostojne stavbe. Izumiti kozolec gotovo ni bilo pre- težko. Sedaj lahko razumemo Valvasorja, ko pravi, da so zavoljo dvojne letine »povsod po deželi naredili tako imenovane kozolce, to je ogredje. !~) Sem se spravi požeto žito, da se posuši, zakaj da bi se sušilo na polju, . kakor je navada v drugih deželah, tega ne dopušča čas, zlasti ker se tu polje, brž ko je poželo, znova preorje in poseje.«'" Da imajo v drugih deželah takrat navado sušiti poželo žito še vedno na polju, je razumljivo, saj pravi Valvasor malo prej o dvojni setvi, da je v drugih, sosednjih deželah ne poznajo. Zdi se, da je Valvasor dobro vedel, da so kozolci čisto mlada na- prava, saj ni zapisal, da jih zavoljo dvojne letine »povsod postavljajo«, temveč le, da so jih »povsod po deželi naredili«, »hat man im Lande liberali... gemacht«; namreč šele v njegovem stoletju. Valvasorjevo razlago o povezanosti kozolca z dvojno letino razni pisci pozneje večkrat ponavljajo. V srditi »kozolčji pravdi«, kot jo na- ziva J. Stabej, je bil 25. novembra 1775 v ljubljanskem tedniku »Wochen- tliches Kundschaftsblatt« zlasti jasen neznan avtor, ko je v prepiru s Hacquetom zapisal: »V sosednji Štajerski pa so kozolci prav tako ne- Fase. 168/20: Denen leuthen so obbemelte schindel aus dem wasser heraufi gezogen haben geben... 16 kr.« "Valvasor, II, 104. '* Valvasor, II, 104; navajam po prevodu Mirka Ruplja, Valvasorjevo berilo, str. 18. 299 Ivo Pirkovič navadjii kakor dvojna setev. Zakaj pa ne začnejo graditi kozolce od- daljeni narodi, je lahko pojasniti z enim odgovorom na vprašanja: zakaj nimajo dvojne setve, zakaj jim je ljubši navaden in črn rženjak ter ječmenjak ko pa okusna ajdova hrana. Morda tisti narodi ne prebivajo na tako srečnem koščku zemlje, kjer bi bila kakor pri nas mogoča dvojna setev.«"" OkoUščine, ki izsiljujejo nastanek žitnega kozolca, so bodisi dvojne letine, če se prva ne utegne posušiti na polju, bodisi prekratka poletja, da bi lahko tudi edina letiua popolnoma dozorela in se posušila na po- žetih njivah. Iz prvih okoliščin se je rodil naš slovenski žitni kozolec, iz drugih švicarski v visokih in hladnih alpskih dolinah Graubiindenu,. Tessinu in Wallisu."" Nastanka našega kozolca si ne moremo razlagati drugače kot s podnebnimi težavami 17. stoletja, medtem ko švicarski ni nastal nujno v tem času, lahko je tudi starejši. V tem oziru, glede na vzrolc_nastanka, je naš žitni kozolec zares čisto slovenska posebnost. ^edaj se nam pojasnjujejo tudi vse druge kozolčeve skrivnosti. A. Melik je na primer raziskoval odnose kozolca in podnebja za Gornjo in slovensko Štajersko. Dognal je, da je podnebje slovenske Štajerske vsaj v poletnih mesecih jasnejše, bolj suho in toplejše kot klima Gornje Štajerske. Zato se mu zdi, da bi bil kozolec »prav za prav še bolj po- treben na severu«,"' in vendar ga imamo na jugu, na Gornjem Štajer- skem pa samo ostrvi. Melik zato sklepa, da kozolca ne moremo pojasniti samo s podnebnimi pogoji, in se zato v iskanju zadovoljive razlage za- teka v svet aatropQgeogrçifskih domnev."** Ko bi bil upošteval samo Val- vasorja in tiste, ki za njim ponavljajo, da je naš slovenski kozolec nujno povezan z dvojnimi letinami, bi bil takoj razumel, da ga Gornja Štajer- ska ne potrebuje, čeprav ima manj ugodno podnebje kot južnejši kraji. Gornja Štajerska leži v široki klimatski vrzeli med podnebnimi razme- rami naših krajev in razmerami švicarskih dolin. Kraji v tej vrzeli ko- zolca ne potrebujejo, ker njihova edina žitna letina lahko dozori in se posuši na poljih. Seveda je treba opozoriti, da je raziskoval Melik današnje podnebne razmere in njihov odnos do kozolca, torej v času, ko se je ta vzročnostna povezava zavoljo zboljševanja podnebja že bistveno zrahljala ali celo že pretrgala. Kozolec je namreč preživel pogoje svojega obstanka. Ze tedaj, ko se je Hacquet v drugi polovici 18. stoletja srdito bojeval zoper to žitno sušilno napravo, kozolčeva nujnost ni bila več povsem očitna; evropska »mala ledena doba« je že popuščala in se nagibala h kraju. A. Melik pripisuje novejše izginjanje kozolcev v koroški Podjuni in oživljanje starih ostrvi podražitvi lesa in dela."" Gotovo to ni prvi vzrok. V resnici gre predvsem za razkrajanje nekoč nujnih vzročnih vezi med 35 J. Stabéj, Le, 46. '8 A. M e 1 i k , 1. C. str. 78. 3' Prav tam, str. 84. 38 Prav tam, str. 86 sL 3' Prav tam, 59. 500 o nastanku žitnega kozolca kozolcem in tistimi klimatskimi razmerami, ki so kozolec nekoč izsilile. Ce kozolec izginja, pomeni, da ni več tako nujen, kot je bil nekoč. Po Valvasorju bi lahko sklepali, da že v njegovem času okoli Ljub- ljane ni bilo nič manj kozolcev, kot jih je danes, ali jih je danes morda celo manj, ker jih je okoli Sv. Petra, po Poljanah, ulici Mose Pijada, Ajdovščini, Titovi cesti. Trnovem in Krakovem od tedaj uničilo rastoče mesto. Ni pa to še dokaz, da jih je bilo tudi drugod po klasičnih tleh ¦današnjega kozolca prav toliko kot pred 300 leti, kakor prenagljeno sodi A. Melik.^" Prav tako ne smemo iz številnosti kozolcev okoli Valvasorjeve Ljubljane sklepati na kako starost žitnega kozolca. V naši novi luči moramo reči le, da naglo slabšanje podnebja v 17. stoletju ni dovoljevalo nobenega odlašanja pri postavljanju kozolcev. Njihovo širjenje je moralo biti tako naglo kot vdiranje »male ledene dobe« v naše kraje. Ljubljanska megla, ki je še hitreje kot razmere drugod skrajševala po- letje, je izsiljevala kozolce še neizprosneje po ljubljanskih poljih, kot 3SO jih terjale razmere na Dolenjskem, kjer čutimo okoli Šentjerneja precej počasnejše širjenje žitne sušilne novotarije. Ko se je kozolec okoli Ljubljane razbohotil že v vsej svoji današnji moči, lahko dokažemo v šentjernejskih krajih neposredno komaj tri, vse tri pri fevdalcih, in lahko le slutimo tipajoče postavljanje prvih sušilnih ogrodij tudi pri podložnikih, ki pa v veliki večini še postavljajo po strniščih ostrvi. Gostost kozolcev okoli Valvasorjeve Ljubljane ni tedaj noben dokaz njihove starosti. Izpričuje le dramatičnost človekovega boja z neusmi- ljeno naravo; je le dokaz trdega spopada, iz katerega je naš slovenski človek lahko izšel kot zmagovalec samo za nemajhno ceno žitnega ko- zolca. Meliku se zdi, da zahteva tudi razvoj kozolca do »toplarja« dolgo razvojno dobo. »Ce bi bil razvoj šele rezultat najnovejše dobe,« pravi, »bi pač ne imeli danes npr. vezanega kozolca na široko po Dolenjskem in Štajerskem v isti obliki. Za toliko razširjenost in sličnost oblik je potreba pač dolgotrajnega obstoja institucije.«"^ Mislim, da bo treba veliki kozolec izvzeti iz črte premega razvoja navadnega kozolca. Ni zrastel samo razvojno iz stegnjene oblike, zgolj iz klimatskih razmer, temveč vzporedno tudi iz posebnih gospodarskih potreb velikega posestva, prvotno brez dvoma fevdalnega. Že Popovič je menil, da »imajo graščine tudi toplarje«.*^ Tudi A. Meliku bi obilica nemških izposojenk pri vezanem kozolcu utegnila kazati na to, da so začeli vezane kozolce vpeljavati najprej gradovi."' Da je res tako, kažejo tudi graščinski in gospoščinski veliki vezani kozolci, ki so segli čez "» A. Melik, 1. C., str. 57: »Da tedaj v Valvasorjevi dobi ni bilo prav nič manj kozolcev kot danes, o tem ne more biti dvoma.« "' A. Melik, l.c, str.57. "2 J. Stabej, 1. a, str.-39. " A. M e 1 i k , 1. C, str. 55. 501 Ivo Pirkovič obrobna področja tlačanskih stegnjenih kozolcev. Kmečki in grajski kozolec sta se razvijala na vzporednih tirih, vsak zase sledeč svojim po- sebnim gonilnim silam. Šele ko kmetu raste gospodarska moč, prevzema tudi vas vezani kozolec, danes tako značilen za gruntarsko posestvo, Vezani kozolec je združil kar tri ali celo štiri gospodarske funkcije: sušilnico žita, kolarnico, senik in včasih še gumno, redkeje kakšen drug gospodarski objekt. Tako kopičenje gospodarskih poslopij pod eno streho je pomenilo znatne prihranke. Kljub svoji veliki ceni je moral biti ve- zani kozolec fevdalcu zato močno zaželen. Graščak je imel dovolj svo- jega lesa in tudi zastonjske tlačanske delovne sile. Zato je razumljivo, da se je širil toplar po grajskih pristavah vse hitreje kot skromni stegr njeni kozolec po kmečkem svetu. Tudi po razširjenosti vezanega kozolca zato nikakor ne smemo misliti na kak dolgotrajen razvoj. Gre za de- setletja, ne stoletja. Vračam se k svojim uvodnim mislim. Rekel sem, da kažeta sliko- vitost in drzna arhitektonska zamisel že kar bahaških toplarjev več kot dolgotrajen folklorni razv^oj. Stvar nam postaja sedaj razumljiva. Ve- zanega kozolca nam ni ustvaril dolgotrajen razvoj domačega kmečkega gospodarstva. Dal nam ga je fevdalec, ko se je znašel tako rekoč čez noč v precepu novih neugodnih podnebnih nujnosti vdirajoče »male ledene dobe«. Krojil pa si ga je po čisto svojih velikoposestniških potrebah. Vezani kozolec se je rodil, vse tako kaže, v glavi poklicnega gradbenika ali arhitekta, ne domačega tesarja, ki je postavljal dotlej le skromne kmečke kajže, hlevčke brez stavbenih problemov, in plotove. Poklicno ustvarjenega vezanega kozolca so se naglo polastila graščinska gospo- darstva po vsem slovenskem ozemlju, kjer uspeva dvojna letina. Naš arhivski »Coslez« fevdalne nadarbine v Šentjerneju je eden prvih v tistih krajih, mogoče celo sploh prvi veliki graščinski kozolec na Dolenjskem. Mogoče Kastelec ni samo narekoval njegovega imena pi- sarju v latinski tekst, temveč v letih svojega gospodarjenja na posestvu kozolec tudi sam postavil, saj ga pred njim v sicer zgovornih arhivih nikjer ne zasledimo. Temu se ne bi čudil, saj je bil pisatelj Matija Ka- stelec tudi arhitekt. Sam si je na nagrobnik napisal: »sciens architectu- ram — vešč arhitekture«. Kronist Novega mesta Ivan Vrbovec pravi, da se je Kastelec razen s pisateljevanjem ukvarjal tudi s stavbarstvom in da je po lastnih načrtih zgradil novomeškim frančiškanom stolp in pročelje pogorele cerkve.** Tudi Fran Pokom meni, da je o Kastelcu »znano, da je sam napravljal obrise za razne zgradbe, katere je potem tudi iz- peljal«.*'' iPo vsem tem lahko svoja dognanja strnemo: Novo odkriti zapis imena za slovenski žitni kozolec je 29 let starejši, kot je tisti iz leta 1688, " Ivan Vrhov e C, 1. C, str. 39 in 100. "5 Fran P o k o r n , gl. op. 7. 302 o nastanku žitnega kozolca ki je veljal doslej za najstarejšega. Vse kaže, da ga je na kapiteljskem fevdalnem posestvu v Šentjerneju pisarju latinske listine leta 1659 na- rekoval pisatelj Matija Kastelec, ko je gospodarstvo posestva vodil, ali ga pravkar predajal novemu zakupniku Mihaelu Wurzerju. Ker gre za najbolj zgodnji čas žitnega kozolca v tistih krajih, je Kastelec svoj »Coslez« morda tudi postavil. Zelo verjetno jc šlo prav za graščinski kozolec, kakršnega je prevzela pozneje k že stoječemu stegnjenemu tudi bližnja jezuitska Rezidenca v Pleterjah, ki je bila s šentjemejskim žup- niščem od starine v prijateljskih odnošajih. Tlačani so sušili še 50 let in več po postavitvi farovškega kozolca svoja žita ob ostrveh na poljih. Ce je nadarbinski kozolec nastal zares v času Kastelčevega gospo- darjenja, kot se zdi, potem zelo upravičeno domnevamo, da si je zanj Kastelec sam zamislil načrt in ga sam arhitektonsko izoblikoval. To bi bilo v skladu z našimi izsledki, da izdaja estetika in gradbena drznost velikega graščinskega kozolca ustvarjalca, ki je bil »sciens architec- turam«. ' Danes so našemu žitnemu kozolcu leta šteta. Videli smo, da je že davno preživel klimatske razmere, iz katerih se je rodil in zrastel. Kljub temu se je še dolgo obdržal zavoljo svoje koristnosti in večje gospodarske moči slovenskega kmeta. Ko v zadnjih letih vedno zmagoviteje prodira na naša polja kombajn, ki žito žanje in ga sproti omlati, zgublja kozolec svoj prvotni pomen. Sodobni stroj pripelje žito s polja v vrečah in ga potem suše na rjuhah in ponjavah, razprostrtih po tratah in vrtovih pred domovi. To vidimo celo že tudi drugod, kjer kozolca ne poznajo. Stroj preganja s polj tudi ostrvi in slikovito idilo žitnih razstavk. Kozolci postajajo veterani gospodarsko premagane preteklosti. ^ Kot zanimivost naj omenim, da so po vojni neki Srbi odjiiša kupo- j vali okoli Šentjerneja vezan kozolec. Pravili so, da bi ga radi razdrli in prepeljali v Srbijo. Summary THE ORIGIN OF THE SLOVENE KOZOLEC (HAY-FRAME) The Slovene kozolec — the hay-frame — in its simplest form consists of horizontal bars placed parallelly one above the other and supported by moo- den pillars. On the top of the structure is a small roof mhich protects the liay or grain slieaoes mhich are put for drying into the interstices betmeen the bars. Tlie structure can be architecturally extended into a kind of barn mith usually tmo sides consisting of hay-frames. Many surmises have so far been proposed about the Slovene kozolec, mhe- ther it is an old type of structure or whether it is a recent invention mliich makes possible the drying of hay and of grain sheaves. Both suppositions con- tain contradictions mhich have never been properly soloed. The fact that ko- zolec can not be found referred to even in the rich mediaeval and early modern 305 Ivo Pirkovič feudal sources up to tfie second half of the XVII*'' century, that until tliat time it is not mentioned in literature and in the local dictionaries, and tJiat in the German dictionaries tlxe mord kozolec does not occur under the headings Harfe and Cithara, seem to justify our suspicion that the Slovene kozolec must be a rather recent invention. On the other hand, homever, me find that even the simplest type of sucli a hay-frame costs nom half a million dinars, while a lar- ger combined hay-frame mhich is used by richer farmers may cost even tliree and a half millions dinars; and so we are faced with the problem to find the reason mhich could liave induced the feudal lord and the economically meak villein to start such a large investment only in the XVIItii century and not ear- lier. Even the architectural and esthetic perfection of this structure seems to betray a longer period in the development of this kind of agricultural buildings. J. Stabe j could not find tlie earliest reference of the mord »koselz« before 1688 when it first emerges in a text by the autlior Matija Kastelec. The author of the present study succeeded in discovering tliree earlier references to this mord in the archives of tite prebendal feudal estate mlrich mas owned at Šentjer- nej in Lower Carniola (Dolenjska) by the Ljubljana cathedral chapter: in 1672 »Harpfenstangen« — bars for kozolec; in 1665 -»hortus penes Arpham«; and in 1659 »Coslez«. This so far the oldest reference to kozolec occurs in the Latin in- ventory mhich mas made mhen the same Matija Kastelec passed over the admi- nistration of this estate owned by the cathedral cliapter to ist nem tenant Michael Wurzer. The comparatively rich economic archives of the prebendal estate go back to the year 1539; still kozolec can not he found mentioned in. the earlier texts. It is certain that the estate did not omn a kozolec at the beginning of the XF77** century: for the years 1603 and 1605 two hills have been preserved for the payment of tmo day-labourers mho had stored the reaped grain into hay- stacks (»so das getraidt geschobert«, »von zusammen legen der Traidt schöber«). We can conclude that if in that time even a progressive and rich feudal lord did not have a hay-frame, it is quite certain that there mas no villein in that time either mho could have omned such a structure in tlie same area. Thus during the XVIPh century the folloming situation seems to have existed in the fertile valley of the Lower Krka River, the classical area of the present-day kozolec: at the beginning of the century kozolec was not known at all to the grain growers; in the middle of the century it emerges in the do- cuments belonging to the feudal estate of Šentjernej; fifty years later tmo hay- frames mere owned by the neighbouring Pleterje, a residence of the Carthusian monks: a large and a small kozolec; yet at the same time me still find in the nem land register of Pleterje that it mas the right of its villeins to cut poles used for the grainstacks. This picture of the first emergence and of the slow spreading of kozolec and the fact that kozolec can be traced nowhere else up to the second half of the XVlIti* century seems to confirm our suspicion that kozolec had not been knomn earlier in other parts of Slovenia either. That it was indeed something nem in the XVIH'^ century is indicated by an observation made by Linhart in 1791 mhen he states, »the people in Carniola are nom used to hang their sheaves of grain into hay-frames«. Valvasor, too, does not say that the hay-frames are being built, but rather that they liave been built, »hat man... gemacht«. The great attention mhich mas paid by Germans and others to the hay-frame as it was described by Janez Z. V. Popovič shows that in that period kozolec had cer- tainly not been known for a long time. The emergence of kozolec is attributed by the author of the present article to the morsening of the European climate in the XVlIth century, to the ap- pearance of the so-called »minor glaciation period« mhich mas characterized by larger precipitations and lomer temperatures (Dr. H. Degen, Klimaänderung ..., Naturmiss. Rundsch., 1955, 9). The author finds the confirmation that the cli- mate liad indeed deteriorated in that period in the archives mhich show the Krka River in the XVIP^ century as fit for navigation, a fact 504 o nastanku žitnega kozolca mhich has certainly not been true nom for a oery long time. Because of the shorter summers and because of the slower process of ripening the people were not able to leave the first harvest dry in the fields if they wished to have also the second harvest. After the reaping they mere obliged to remove the sheaves of grain immediately from the fields. This has led the people to invent a special structure for the drying of tie sheaves, and this is our kozolec. The mell knomn Ljubljana fog which in the XVUPi^ century covered the tomn of Ljubljana during three quarters of the year helped even more the rapid spreading of the hay-frame in this area. The density of hay-frames around the tomn of Ljubljana in the time of Valvasor can therefore not be considered as a proof of the an- cient character of this structure, or that in the middle of the XVWh century kozolec mas as widely spread and knomn in Slovenia as it is nowadays. We are only now able to understand Valvasor when he states that every- where in the country they had built hay-frames in order to make possible two harvests. In the neighbourhood of Slovenia people do not knom two harvests and so kozolec is not known among them either. It is only in those regions where summers are sliort so that not even the first harvest can ripen completely and dry in the fields — as this is the case mith some cool valleys in Smitzer- land (Graubünden, Tessin, Valais-Wallis) — that me can again find the liay- frames. In this may all the problems connected mith the spreading of tJie liay- frame can be soloed now: mhy it is that it is not known in the Slovene part of Styria or in the Upper Styria in spite of the rougher climate of the latter: be- cause in the Upper Styria the peasants do not have the second harvest. Tlie scholars mho have so far investigated the distribution of hay-frames and its relation to the climate have never taken into consideration the fact that from the time mhen the hay-frame is first knomn to have appeared and down to the present days the climate has undergone considerable changes; and this is the reason mhy the scholars could not come to any acceptable solution of the problem. The recent gradual disappearance of hay-frames and the reintroduc- tion of the drying of the sheaves of grain in the old stacks, a fact that can nom be observed in the Podjuna Valley in Carinthia, can be explained above all as due to the improved climatic conditions, and only in the second line as a result of the increased prices of wood and of the mark of carpenters. The most highly developed kozolec, the so-called »toplar« mas introduced by feudal lords mho used experienced constructors. It is possible that me can consider Matija Kastelec as one of them: lie ordered the inscription »sciens architecturam« to be engraved on his own gravestone and he is known to liave built the steeple and the fafade of the Franciscan church in Novo mesto. Thus the architectural maturity seen in the liay-frames that were built during the period of feudalism is not a result of a long preliminary development, but rather it is a proof of a considerable ability of their builders. It was only later, mhen the villeins became economically stronger, that the hay-frames began to spread also in the villages. After the end of the »minor glaciation period« in Europe, i. e., after the XVIIB't century, the hay-frames have still continued to be used, and so they have survived those conditions mhich have first brought them into life. Recently, homever, reasons for their further existence seem to be weakened by the introduction of modern combines. 20 Slovenski etnograf 3Q5 NARODOPISNI PAREREI IZ LOBNIKA PRI ŽELEZNI KAPLI Angela Piskernik Moj dom Pri nas doma se je reklo »pri Vrbniku«, a najstarejši farani so pra- vili -»na Vrbjem«. Hiša je zidana v breg, od južne strani je višja kot od severne. V njej je menda nekoč stanoval flegar soneške gospoščine, baje je bila zanj tako razkošno sezidana. Globoko v hrib sta izkopani dve kleti, ki z gotskimi svodi pričata o precejšnji starosti. Mlečna klet je manjša. V njej sem odkrila globoko votlino v skoraj meter debelem zidu, ki je bila zamašena z velikim, starim, prhkim zamaškom iz lipovine. Ker je bil pobeljen kakor stene kleti, je za seboj popolnoma zakrival prostor, v katerem so tihotapci skrivali tobak in morda še kaj drugega. Mostna klet je širša in daljša in se lomi v pravem kotu, da sega zadaj tudi mimo mlečne kleti. Njene skrivnosti so nas močno pritegovale. Vse v njej je bilo skrajnje grozljivo: mali oddelek na levi in globoka niša v temnem ozadju, ki so jim manjkala samo debela vratca, in ječe so bile narejene. V steni teh dveh prostorov so bili še obroči, kamor je mlada domišljija z verigami priklepala kmete, ki niso pravočasno odrajtali desetine. Sicer pa, morda je bilo vse to tudi res? Oče je ponovno namigoval, da so se v naši kleti godile čudne reči, katere, pa nam ni povedal. V ti dve kleti prideš od zunaj na južni strani. V hišno vežo prideš z zahodne strani. Veža je dosti velika in svetla. Na desno je »hiša«, kjer se zbira družina, kjer se je, kjer gospodinja mesi kruh v lepo posUkanih nečkah, kjer praznujejo godove in položijo na oder umrlega člana. Iz »hiše-' prideš v manjši prostor, v »štibelc«, kjer spita oče in mama. Naravnost naprej po veži so vrata v veliko črno kuhinjo z zidom v sredi. Pred kuhinjo na zadnji strani poslopja je vod- njak z visokim tatrmanom na desni in z udobnim straniščem na levi tik ob kuhinjski steni. Po nekaj stopničkah prideš iz kuhinje v niže ležeči »hvelb« (shramba). Po čednih stopnicah greš iz veže v nadstropje. Tam je s kamnom tlakovan mostovž in so štiri sobe, vsaka s posebnim vho- dom. Največja z razgledom na Košuto, Kočno in Grintovec je tako ime- novana »zgornja hiša«. V njej je dragoceno pohištvo iz bale moje ma- tere. Zgornja hiša je vedno pripravljena za goste. V nadstropju je že od nekdaj tudi stranišče, to je bila velika posebnost za kmetski dom. Z mo- stovža se vzpneš po lesenih stopnicah na »eštrah« (podstrešje). 20* 307 Angela Piskernik Šege, navade, običaji in vraže Nekateri običaji so bili znani po vsej lobniški grapi, ki se vleče od Železne Kaple proti vzhodu do kmeta Topičnika in kot »Koprivna« na- prej proti Lužam in Peci, drugi so bili navezani samo na našo domačo hišo. Mnogokaj je bilo v zvezi s cerkvenimi prazniki, še več s kmečkimi opravili, nekaj jih je bilo posvečenih nepozabnim, veselim ali žalostnim dogodkom v fari, marsikaj je spominjalo na čase, ko so biriči lovili fante za vojaščino in na čase vraž in čarovnij. Bili pa so tudi običaji, o katerih ni nihče vedel, od kod so prišli, kdo jih je k nam presadil, kdaj in zakaj. Kopa Dan pred božičem je mama na manjši javorovi mizi v »zgornji hiši« naredila kopo. Cez mizo je pogrnila velik prt iz grobega, kot sneg belega domačega platna. Na sredo je položila križec iz žegnanega lesa. Na kri- žec je dela hleb rženega kruha »mižneka« in na tega še dva hleba, en hleb pogače in en hleb navadnega vsakdanjega kruha iz mešane moke. Mižek je spekla v sredo ali petek pred božičem. Preden je z loparjem porinila mižnek v krušno peč, je v vsak hleb zarezala tri križe. V na- vadni vsakdanji kruh, ki ga je mesila iz ovsene, ječmenove in pšenične moke, je napravila z nožem tri vzporedne črte ali pa trikot. Vrh teh treh hleibov je položila šarkelj, kolač, ki je močno podoben kranjski potici, samo ne tako na tanko izvaljan in ne tako na debelo nadevan. Okoli tega osrednjega, zgoraj ravnega stožerja je naslanjala nadaljnje hlebe kruha, in sicer še hleb ali dva mižneka, hleb aU dva navadnega kruha in hleb ali dva pogače, to je kruha iz doma zmlete pšenične moke. Vso to kopico raznovrstnega kruha in šarklja je pokrila z manjšim prtom, najlepšim iz njene bale, z vezenino iz raznobarvne volne, modre, rdeče in rumene, in z zlatimi bleščicami. Robove tega prtiča so zaljšale bo- gato klekljane čipke. Vrh tako postavljene kope je postavila mati medeni križec, ki je bil že bogve koliko stoletij pri hiši, pred križec pa zvonček. Okoli križca in zvončka je razvrstila jabolka, najlepša jabolka, ki jih je premogel domači sadovnjak in ki jih je že jeseni izbrala in hranila za kopo. Med jabolka je dela tudi nekaj repic (krompirjev). Stranske ploskve te kope je posula z barvastimi podobicami, ki jih je vzela iz hišnega molitvenika. Na en vogel mize je slednjič postavila skodelico z vsemi vrstami žita, ki so ga na Vrbjem sejali in želi; pšenice, rži, ovsa, ječmena, hejde (ajde), boba, fižola in graha, in ko so spomladi sejali, so vrgli med žito vedno tudi nekaj zrnc iz te skledice; na drug vogal je položila še en hleb miž- neka, na tretjega hleb pogače, na četrtega pa veliki hišni patrnošter (rožni venec) in rožne vence vseh članov družine. Mižnek z vogala je že na sveti večer razrezala na toliko kosov, kolikor je bilo ljudi pri hiši, na božič zjutraj pa je ravno tako napravila s hlebom pogače. Vsak je dobil kos mižneka in kos pogače. Kopa, v začetku dosti obsežna in čez 308 Narodopisni paberki iz Lobnika pri Železni Kapli pol metra visoka, je morala trajati do treh kraljev, vendar je postajala vedno nižja in manjša, ker je mama po potrebi odvzemala kruh in po- gačo. Rekli so: »Sveti trej kral so vse mižneke zrezal!« Pri sosedih, kjer kmečka hiša ni bila grajena v nadstropje, je go- spodinja postavila kopo na mizi v družinski sobi, v »hiši«. Ce so bile nečke dosti velike, je družina delala, špilala (kvartala) in jedla od božiča do treh kraljev pri nečkah. Ce pa je gospodinja mizo potrebovala, je morala narediti kopo trikrat, na večer pred božičem, na Silvestrov ve- čer in na večer pred tremi kralji. Tako je stala kopa vedno samo eno noč in en dopoldan. Na klop za mizo so postavili pinjo, pod mizo pa žehtar z žegnano vodo. Bil je do vrha poln, da bi bil vse leto poln mleka. Pri nekaterih kmetih so prinesli pod mizo tudi poljedelsko orodje, krampe, motike, lopate, grablje, srpe in kose, tu in tam celo brano in oralo. Na praznik zjutraj so se vsi člani družine umili z žegnano vodo iz žehtarja pod mizo, pomočili so roko v to vodo in si segli z mokro roko čez obraz; seveda so se že prej zunaj pri tatrmanu pošteno umili. Kako smo v Lobniku praznovali godove Dan pred očetovim ali maminim godom so spekli šarklje, starejši bratje so nabili možnarje, sestre so pospravile hišo. Ko se je zmračilo, so v kuhinji, v veži in pred hišo zarožljale »pokrovke«, zunaj so zapokali možnarji; ves Lobnik je bil opozorjen, da na Vrbjem praznujemo god. Po večerji, ki je bila skromna kakor vsak drug dan, se je pričelo praznovanje s šarkljem in z zakuhanim moštom. Razigrano veseli smo bili tisti čas vsi, od očeta in matere pa do nas najneznatnejših na kme- tiji, ki smo spomladi pri oranju vodili vole, jeseni pa pobirali krompir. V to sproščeno razpoloženje je kmalu zagrmel pok sosedovega možnarja. Z dobrim posluhom, ki je značilen za prebivalce lobniškega dola, smo spoznali strelca že po poku! Bratje so planili izza mize, da pripeljejo v hišo soseda, ki je prišel ofirat, starejše sestre pa so ali zardevale ali se namrdovale, kakor so pač na hitro znale presoditi, kdo je strelec. Mi mlajši smo nestrpno čakali, kdaj »ga« pripeljejo. A dobiti »ga«, to ni bilo tako preprosto. Zunaj je bila že noč in razen tega je moral vsak, ki je šel ofirat, po stari navadi bežati ali se skriti, ko je odložil lunto. Ko pa so ga bratje kljub temu zajeli ali pri- vlekli izza kakega grma, drevesa ali kozolca, se je zunaj razlegel pri- srčen smeh in mi v hiši smo vedeli, da »ga« že imajo. Komaj so spravili k mizi enega, je že spet počilo, in tako paprej po cele ure. V čim večjih časteh je bil slavljenec, tem več se je nabralo okoli mize sosedov. Segati v roko in voščiti v Lobniku ni bila navada. Samo napil je godovniku vsak in mu želel srečo. Pili smo vsi iz enega vrča, se razume. 309 Angela Piskernik Pogovori so bili duhoviti, šaljivi. Lobničani so hitrih misli in izvirnega humorja. Proti polnoči so se sosedje začeli poslavljati. Ce pa so že prej začeli »špilati« (kvartati), je godovanje trajalo tudi vso noč in — če je bil prihodnji dan kak manjši praznik — tudi preko prihodnjega dne. Vmes so marsikatero zapeli. Tudi oče je pel in spremljal petje na citre. Več teh pesmi sem pozabila, spominjam se pa naslednjih, četudi od ene samo prve kitice: So tri jabuke rdeče pa na sredi so gnile ja glih take so deklete d imajo favš srce Jagrska Ura je že biva tri jagar se že gor zbudi gremo le po pse da se nam razdeni Psički tamkaj vajajo ko zverino gonijo tresk na tresk, zopet tresk zverina mora past Vovka je tud prav požgav glih na srce žvak mu dav toplarca, žvaka dva medveda tudi da Petelina devjega on dobro zavažvat zna tud gosi, dve pa tri — še raco včas dobi Zdaj smo pa srno dobil zdaj bomo pa vince pil! En kapun, račji klun mu gleda s torbe vn. Rudarska Vse je veselo, kar živi, moje srce pa nkoli ni Diradidiradirajson, Gliick auf, Gliick auf. Moje srce je ranjeno, nikol ne bo pozdravljeno, Diradidiuradirajson, Gliick auf, Gliick auf. Moje srce bo ozdravljeno, bo v črno zemlo spravleno, Diradidiuradirajson, Gliick auf, Gliick auf! Tje djen pa že proti kraju gre Tje djen pa že proti kraju gre, noč tmna prbližuje se, ubujem jes pvobič čevlce, noj h tej dečli pojdem še. Ce pvobič jes na planinco grem, lep zelen kvobuk gori dem, za kvobukom tri krive pjerje mam, da te dečle ne bo sram. Moj pvobič, da se ti ntolk štimaš, tri krive pjerje gor imaš, pr men je biv snoč n drugi spjet, da j mev krivili pjet. 310 Narodopisni paberki iz Lobnika pri Železni Kapli oooo A oooooo L oooooo E oooooo L oooooo U oooooo J oooooo A Tako alelujo je napisala mama na pustni torek zvečer nad vrata iz »hiše« v štiibelc. Črke so predstavljale nedelje, ničle med njimi pa delavnike. Od pustjiega torka do velike noči je ravno 47 dni. Prva ničla pred prvim A je pomenila pepelnično sredo. Nad nekatere ničle je na- risala še simbole svetnikov. Nad ničlo za 19. marec, praznik sv. Jožefa, je narisala lilijo, za dan sv. Jedrti dve miški, za praznik Marijinih sedem žalosti srce, ki ga je prebodla s sedmimi puščicami. Kdor je zjutraj prvi vstal in prišel dol v »hišo«, je smel izbrisati ničlo tistega dne. »Čim več boš izbrisal delavnikov do velike noči, tem več boš dobil klobas na veliko nedeljo zjutraj,« tako je obetal oče. Zato nas ves postni čas ni bilo treba zjutraj klicati, vsak je hotel biti prvi, vsakemu se je hotelo čim- več klobas! Od kod je prišel ta zanimivi običaj na Vrbje, nisem mogla dognati. TJrak (urok) Urak je hud glavobol in je posledica uplaténja. Človek ali tudi ži- val lahko uplati od same hvale, od slabega zraka, od neumitega človeka, hudega, srepega pogleda. Pravili so, da je zaradi uraka mnogo ljudi na britofu in mnogo domačih živali, posebno svinj, na mrhovišču. Pri nas doma so zdravili urak na tele načine: Z ogljenički: v večjo ponóvoo (zajemalko) zajameš vode, vržeš vanjo koščke žarečega oglja in vse skupaj izliješ čez glavo nazaj. To ponoviš trikrat in o bolezni ni ne duha ne sluha več. S spodnjo Janko: Če ima urak svinja, sleče dekla spodnje krilo in potegne svinji z njim prav narahlo od glave proti repu; nato janko strese, lo napravi trikrat. Ko strese krilo, odtrese tudi bolezen. Če pa ima urak prešič, napravi ravno tako hlapec s spodnjimi hlačami. Z živim vozlom. Nad glavo uročenega bitja napraviš trikrat zapo- redoma živi vozel. Če si ga pravilno napravil in se je razvozlal, ko si po- tegnil za oba konca vrvice, je pričakovati, da bo bolnik v najkrajšem času ozdravel. Kako se napravi živi vozel, nas je naučil oče, ko smo bili še čisto majhni, in ga znani zamotati in rešiti še danes. Bogčanje — igra pastirjev na paši Leskovi veji prisekaš vejice in jo vtakneš v tla. Iz druge veje in njenih vejic napraviš kaveljčke. Vsak pastir ima svoj kaveljček. Kakih 6 cm dolg, neolupljen debeli del kake leskove veje razpoloviš; polovici predstavljata sveto pismo. Tla pomenijo pekel, vrh vsajene veje nebesa, prirezane vejice pa vice. Ko ima pastir ob začetku igre srečo, obesi svoj kaveljček na spodnjo vejo. 311 Angela Piskernik Pastirji po vrsti mečejo sveto pismo, da se polovici prevračata v zraku. Ce obležita na tleh tako, da sta beli ploskvi obrnjeni navzgor, pomakne igralec, ki je sveto pismo vrgel, svoj kaveljček za eno stopnjo (eno vejico) navzgor; če obležita tako, da sta obrnjena navzgor oba temna hrbta, mora svoj kaveljček deti za eno vejico niže; če pa sta obrnjena navzgor ena bela ploskev in en temen hrbet, ostane kaveljček na mestu. Zmaga tisti, ki je prvi prišel v nebesa. Pušeljc Od matere smo se vsi navzeli ljubezni do rastlinja. Pred hišo si je uredila čeden cvetlični, za drvarnico pa zelenjavni vrt, v katerem je go- jila tudi zdravilne rastline. Po oknih in lesenih napuščih je namestila in z vso skrbjo in ljubeznijo negovala tiste cvetlice, ki jih trgajo edinole domače hčerke in jih zlagajo v koroški slovenski pušeljc. Tak pušeljc je pomenil za fanta, ki ga je dobil, vsekakor neko odlikovanje, neko, če tudi še komaj zaznavno predanost, neko prednost pred vsemi drugimi. Od cvetlic, ki so jih dečle zlagale in z rdečo svileno nitjo pove- zavale v šopek, so dele v sredino gorski ali viseči nagelj (Dianthus ca- ryophyllus), velik, čudovito dehteč živo rdeč cvet z drobno narezljanimi venčnimi listi; okoli njega so potem nalagale in sproti povezovale vršičke slovenskega in nemškega rožmarina, drobnega in tolstega roženkravta, muškata in rozetlja, a tudi lojzi in megla nikoli nista manjkala. Slovenski ali zeleni rožmarin (Rosmarinus officinalis) je bil med Slovenci že davno znan kot dišavoia rastlina, nemški ali laški rožmarin (Santolina chamaecyparissus f. lucana) pa je sicer zaradi močnega vonja mnogo rabljen proti moljem, s svojimi sivimi, gosto kuštravimi vejicami pa se nežno loči od temnega zelenja drugih vršičkov v pušeljcu. Je rastlina našega sončnega juga, ki se je že v XVI. stoletju udomačila na slovenskem ozemlju. Korošci so jo prinesli bržkone s Spodnjega Štajer- skega, kamor so iz Lobnika in Železne Kaple vsako leto enkrat romali k Novi Štifti. Drobni in tolsti roženkravt (žeravec — Pelargonium radula rosodorum) ne manjkata na oknih nobene koroške slovenske kmečke hiše. Cveti so skromni, neznatni, a zeleni, na drobno ali bolj na debelo razrezani listi hranijo v sebi hlapeča olja najprijetnejšega vonja. Močno, nekako sladkobno dehti tudi muškat (muškatka — Pelargonium odora- tissimum), od nekdaj priljubljena lončna cvetlica, plemenitejša in zato bolj občutljiva sorodnica obeh roženkravtov. Dečva dâ v pušeljc vedno tudi dve manj odporni in zato kmalu usahljivi rastlinici, rozetelj (rese- dica — Reseda odorata) s komaj zaznavnim prikupnim vonjem, in lojzi (lojzek, sporiš — Aloysia = Lippia triphylla), ki cvetoč in usihajoč raz- širja osvežujočo dišavo po limoni. Megla (Gypsophila paniculata) iz cvetličnega vrta je močno razraščena rastlina z najtanjšimi, na vse strani štrlečimi vejicami, ki se vrinjajo med druge vršičke v pušeljcu, ga rah- ljajo in ga z drobnimi, snežno belimi cvetki zagrinjajo z meglico, rahlo kakor dih. 312 Narodopisni paberki iz Lobnika pri Železni Kapli Pozimi, ko ni bilo nageljnov, so deole vpletale v šopek rdeče svilene trakce in zlate strune, da se je pušeljc čimbolj iskril. Ob nekaterih pri- ložnostih, npr. ob žegnanju, so z zlatom popenile vse zelenje v pušeljcu, posebno oba roženkravta, muškat in slovenski rožmarin. Pri našem so- sedu Žoharju so dajale v pušeljc tudi glavice lanu (Linum usitatissi- mum), ki so jih prej z zlatom popenile. Tak 7 do 10 cm visok pušeljc si je zataknil fant v gumbnioo ali za klobuk. Dečla je poklonila pušeljc samo fantu, ki ga je imela rada in ki si ga je želela za moža. Fant, ki ga je dobil, jo je v nedeljo nato peljal v gostilno; ljudje so k temu npr. rekli: »Danes je pa Franci Micko napajal.« Fantje so prihajali po pušeljc, ko so šli na »štelungo«, ko so bili poklicani k vojakom, ko- so se od vojakov vrnili, v soboto pred velikimi prazniki, vedno pa na soboto pred žegnanjem. Na dan žegnanja so imeli pušeljc vsi fantje v fari, razen njih pa tudi fantje iz drugih far, če so imeli dekleta v župniji, ki je praznovala svojega patrona. Za mladeniča, ki je ta dan ostal brez pušeljca, je bila to precejšnja sramota, zato je rajši ostal doma, da se je tako ognil norčevanju, posmehu in pomilova- nju. Ce je prišel s pušeljcem, so mu prav zlobno ponagajali: »Kje si ga pa ti kupil?« ali »kje pa si ga ti pobrav?« Zusammenfassung Nach einer kurzen Beschreibung des alten, naahrscheinlich feudalen Zrvek- ken dienenden Bauernhauses sind vorerst nur einige von den vielen interes- santen Sitten, schönen Gebräuchen und auch abergläubischen Handlungen ange- führt, die bei den slowenischen. Bauern in Lobnik bei Eisenkappel in Kärnten noch vor wenigen Jahrzehnten üblich waren und deren einige auch heute noch beibehalten sind und pietetvoll gepflegt werden. Kopa —die Weihnachtskuppe. Auf dem Tisch, der in der oberen Stube mit einem schneemeißen Tischtuch bedeckt war, baute die Mutter den Tag vor dem Christfest die Weihnachtskuppe auf. In die Mitte des Tischtuches brachte sie ein gemeihtes, aus Weidenruten hergestelltes Kreuz und legte darauf drei verschiedene Brotlaibe, ein gemöhnliches Brot, ein Weizenbrot und ein Roggenbrot (mižnek). Auf den oberen Laib gab sie dann einen Reinling. An diese mittlere Säule lehnte sie meitere Brotlaibe an, so daß die Kuppe an Um- fang gehörig zunahm. Nun bedeckte sie dieselbe mit einem etmas kleineren, reich bestickten und mit Flimmerblättchen verzierten Tischtuch, stellte auf die fertige Kuppe ein kleines, metallenes Kreuz und vor dasselbe ein Glöcklein. Die Seiten der Kuppe schmückte sie meiter mit schönen Meßbuchbildern. Um die Kuppe ordnete sie rote und goldgelbe Äpfel zu einem unauffälligen Ornament. Zmischen den Äpfeln lag hier und dort eine Kartoffel. In eine Tischecke stellte sie ein Gefäß mit den Samen aller Getreidearten und Hülsenfrüchte, die auf dem Gute gesät und geerntet murden; in die zweite Ecke brachte sie den Familienrosenkranz und die Rosenkränze aller Familienmitglieder; in der drit- ten Ecke lag ein Weißbrot und in der vierten ein Roggenbrot. Auf die Bank hinter dem Tisch kam der Rührkübel, unter den Tisch der mit Weihmasser gefüllte Melkeimer. Bei einigen Nachbarn legte man unter den Tisch auch Geräte, die beim Bebauen des Feldes gebraucht merden. Hauen, Schaufeln, Sicheln und Sensen, hier und dort sebst Pflüge und Eggen. 313 Angela Piskernik Von der Kuppe nahm dann die Mutter je nach Bedarf Brot und andere Nahrungsmittel, so daß sie immer niedriger und Icleiner murde, sollte aber erst am Dreikönigstage abgebaut merden. Wo die Kuppe — mie bei uns — in der oberen, für Gäste bestimmten Stube aufgebaut murde, stand sie vom 24. Dezem- ber bis zum 6. Januar; mo es eine solche bessere Stube nicht gab. murde die Kuppe in der Gesindestube (hiša) aufgestellt; meil aber dort gegessen wurde und man den Tisch auch für andere Zwecke brauchte, wurde sie schon nach 24 Stunden roeggeräumt und mußte vor den weiteren Festtagen (Neujahr und Dreikönigsfest) neu aufgebaut werden. Kako smo d Lobnik u praznovali godove — Wie in Lob- nik Namenstage gefeiert murden. Gemeint sind natürlich nur die Namenstage des Bauern und der Bäuerin. Mit einem Höllenlärm, den aneinan- der geschlagene Topf deckel verursachten, und mit Polier Schüssen murde die Feier eingeleitet. Je angesehener der oder die Gefeierte mar, desto mehr Nachbarn kamen, um mit neuen Polier Schüssen zur Feier beizutragen. Allen Gratulanten murde mit Reinling und Glühmost aufgewartet. Es murde gesungen, Zither und später auch Karten gespielt. Das Kartenspielen dauerte oft die ganze Nacht hindurch und wurde selbst am nächsten Tag — menn es ein kleiner Feiertag war — fortgesetzt. 0000 Aoooooo L oooooo E oooooo Loooooo U ooooooj oooooo A. Auf diese Weise schrieb meine Mutter jedes Jahr am Faschingsdienstag das Wort Aleluja über die Tür vom Gesindezimmer ins Stüberl. Es ist ein Brauch, der nur bei uns, in unserer Familie, gepflegt wurde und mir niemand sagen konnte, woher er stammt und mer ihn nach Lobnik brachte. Die Buchstaben bedeuten Sonntage, die Nullen dazmischen Werktage; mit der ersten Null ist der Aschermittmoch gemeint. Vom Faschingsdienstag bis zum Ostersonntag sind es 47 Tage. Über dem 19. März, dem Fest des hl. Joseph, zeichnete die Mutter zmei Lilien, über dem Datum der hl. Gertrud zwei kletternde Mäuschen; so machte sie uns mit kleinen Kreidezeichnungen auch mit anderen, im Lobnik- graben stark verehrten Heiligen und deren Festtagen bekannt. Jeder von uns, der am Morgen als erster aufstand und in die Gesindestube kam, durfte die Null dieses Tages megmischen. Je mehr dieser Nullen man in der Fastenzeit gelöscht hatte, mit desto mehr Würsten wurde man vom Vater am Ostersonntag beschenkt! U r a k — B e s ehr e lun g oder Verhexung. Man mar überzeugt, daß ein zu lautes Loben, ein scheeler Blick, ein unverständlich gemurmeltes Wort Mensch mie Vieh verhexen kann. Mit der Verhexung mar aber gemöhnlich eine Krankheit verbunden oder irgend ein anderes Xjhel. Um die Verhexung und die Krankheit los zu werden, bedienten sich die damals noch ziemlich stark abergläubischen Bauern besonders dreier Mittel: in kaltes Wasser gemorfene glühende Kohlenstücke mußte der Kranke samt dem Wasser über den Kopf hinmeg nach rückwärts schütten; wenn ein Vieh weiblichen Geschlechtes ver- hext morden war, strich die Magd mit ihrem Unterrock ganz sachte dreimal über den Rücken des Tieres vom Kopf bis zum Schmanz und beutelte dann den Rock immer mieder aus; wenn die ersten zwei Mittel nicht halfen, knüpfte man über dem Kranken den »lebendigen Knoten< (živi vozel) und menn er danach gelöst werden konnte, waren die Schmerzen verschwunden — oder aber auch nicht! Für das Kinderspiel »b o g č an j e«, das im ganzen Jauntal be- kannt mar, brauchte man einen starken und langen Haselast, der in den Boden gesteckt murde, Seine Seitenzmeige murden kurz beschnitten, Häkchen murden hergestellt und ein kurzes, dickeres Stück Haselzmeig halbiert, daß man die sogenannte hl. Schrift bekam. Beide Teile der hl. Schrift murden vom Spielen- den gleichzeitig in die Luft gemorfen und je nachdem, wie sie nach dem Wurf auf der Erde zu liegen kamen, stieg man — menn beide meiße Flächen nach lagen — mit dem Häkchen um eine Stelle höher oder aber — wenn beide dun- kle Rücken oben maren — um eine Stelle tiefer am Ast; man blieb an Ort und 314 Narodopisni paberki iz Lobnika pri Železni Kapli Stelle, menn nach oben eine Fläche und ein Rücken lagen. Der Boden mar die Hölle, die Seitenzmeige das Fegfeuer; je holier man am Ast mit seinem Häkchen kam, desto näher mar man dem Himmel. Pušeljc — Das Blumensträußchen. Im slomenischen Blumen- stäußchen reihen sich um die in die Mitte gestellte rote Hängenelke Zmeiglein vom slomenischen und deutschen Rosmarin, vom feinblättringen und derbblät- tringen Rosenkraut, von der Muskatgeranie und der Schleierblume; auch die echte Reseda und das Zitronenkraut fehlen fast nie. Wenn im Winter keine Nelken zu haben sind, nimmt die Bauerntochter anstatt ihrer rote glänzende Seidenbänder. Um das Sträußchen noch glitzernder zu machen, streut man Goldschaum auf die Blätter vom Rosenkraut, Rosmarin und Muskat und steckt mit Goldschaum besprengte Leinkapseln und goldene Saiten zmischen die duf- tenden Zmeiglein. So ein Sträußchen ist höchstens 7 bis 10 cm hoch und mird im Knopfloch oder auf dem Hut hinter der Hutschnur getragen. Bei verschie- denen Gelegenheiten murden — und merden mohl noch heute — solche Sträuß- chen von den Bauerntöchtern den Ausermählten überreicht. Es mar früher eine große Schande, menn am Kirchtag ein junger, unverheirateter Mann kein Blumensträußchen liatte. 315 NEGDAŠNJE VETRENJACE U MAKEDONIJI Branislav Rusić U kratkome prilogu u dnevniku Vardaru je još na početku 1935e go- dine Milenko Filipović prvi na našem jeziku skrenuo pažnju čitaocima da je na tlu današnje Makedonije, u Veterskom, selu u blizini ušća Pči- nje U Vardar više Velesa, bilo dve vetrenjače (»veterni vodenici« ili »vodenici na veter«) i da na zemljišnom području toga sela, na međi prema susednom naselju Letevcima, ima brdo »Veterna Vodenica«, čije ime ukazuje i narodno predanje potvrđuje da je na njemu nekada bila vetrenjača.* Začelo da na postojanje još jedne vetrenjače nedaleko oda- tle, na desnoj strani Vardara, upućuje i ime brda »Vetrilo« u selu Bele- števci,^ koje znači »krilo« ili »krila« vetrenjače. Filipović navodi zapis Adolfa Struka sa početka našega veka da je vetrenjača bilo i u delu Makedonije izvan Jugoslavije, i to u Paligirosu, nasred Halkidika.' Rajko Nikolić u raspravi o vetrenjačama u Jugoslaviji navodi još jedan podatak iz Makedonije izvan naše današnje države koji je krajem devet- naestoga veka zabeležio Gustav Vajgand u naselju Duvezni severoza- padno od Lagadinskog jezera.* Filipović s pravom dodaje da »nema sumnje da je nekada u Povardarju bilo vetrenjača«." Nikolić još sa- općava kazivanje Dušana Nedeljkovića da je jedna vetrenjača za mle- venje broća bila negde »u okolini Debra«," ali sam nisam mogao utvrditi na čijem seoskom području. Za vreme svog istraživačkog rada u Makedoniji sam imao prilike da zapišem još nekoliko novih podataka o mestima na kojima je bilo 1 Milenko S. Filipović: »Vetrenjače u Južnoj Srbiji«, u Vardaru 332 (u Skoplju: 1935 1, 17), na strani 4 (skraćenica: Vardar, 4). Taj podatak prenosi i Rajko Nikolić u radu »Vetrenjače u Jugoslaviji«, u Radu vojvođanskih muzeja IV (Novi Sad, 1955; skraćenica: Rad IV), 98. U skraćenom obliku je taj podatak objavljen i u Filipović e vu radu »Severna veleška sela«, u Srp- skom etnografskom zborniku (skraćenica: SEZb) LI (Beograd, 1935), 548 (brdo »Veterna Vodenica« se pominje i na strani 492). Na oba mesta kod Filipovića i Nikolića stoji »vodenica na vetar«, ali sam ja označio kao što kažu sami me- štani: »veter« (ne »vetar«). 2 SEZb LI, 543. 3 Vardar, 4; Adolf Struck:' Makedonische Fahrten I, Chalkidike (Wien und Leipzig, 1907), 14; Rad IV, 99. * Rad IV, 98—99 (ja sam upotrebio makedonsko narodno ime Đuvezna umesto »Đuvešnja«), — Gustav Weigand: Die Aromunen I (Leipzig, 1895), 125. 5 Vardar, 4; Rad IV, 99. « Rad IV, 99 i 110. 317 Branislav Rusić vetrenjača, ali da i od jednoga živoga gradioca vetrenjača doznam znatno više pojedinosti o toj vrsti mlinova. Na jednoj uzvišici u potesu Stragi u Mramorecu u Debrci, na putu ka Turju, godine 1947me sam video čvrsto ozidanu četvrtastu vetrenjaču čija su krila bila od železa, u obliku vodenična kola, s iskošenim perima;" ali pošto je bila zaključana, nisam mogao da vidim i njene unutrašnje delove.'" — Doznao sam da je jedna vetrenjača bila i na zemljištu ohridskoga sela Konskog, na zapadnim stranama Galičice. Vlasnik je bio Paunko Ljambeski. Njemu je na mestu Broju 1942ge god. sagradio Dragi Zimoni, stolar i negdašnji graničar u području Ohridskoga jezera, stanovnik obližnjega sela Peštana, a poreklom od Čačka u Srbiji. Zimoni je bio u Slovenačkoj i negde u njoj video vetrenjače, a 1942ge god. mu je došla do ruku nekakva »knjiga« o tim mlinovima, pa se prihvatio da ostvari Paunkovu želju. Zidove je napravio od kamena, a krila od že- leznih »perki«, sUčna vodeničkom kolu, koja su se mogla upraviti na stranu odakle duva vetar. Unutrašnji uređaji su većinom bili železni i njih je, po Zimonijevu nacrtu, izradio neki kovač u Ohridu. Paunko je za tu vetrenjaču potrošio 250.000 levova. Na njoj je vlasnik samleo samo »osmak« žita: vetar je duvao velikom jačinom, pa su se krila sa mlin- skim uređajima počela da okreću veoma brzo, a okretanje se nije moglo usporiti, pa ih je iščupao i pokvario. Vlasnik i gradilac kažu da je bilo i neke greške u izradi velikog i malog točka (»bukleta«, koje je imalo manje zubaca nego što bi trebalo da ih ima). Paunko i Zimoni su želeli da je poprave, ali su ih ratne neprilike sprečile da se prihvate toga posla. Tako je vetrenjača ostala napuštena, pa su mnoge njene delove razneli meštani. Paunko je na tome mestu kasnije podigao plevnju.'** — U Evli, selu nedaleko od Resna u Prespi, je »bila vodenica na vetar« na mestu Kuli, koje je na brežuljku. Tu je nekada bila »turska kula« (visoka i čvrsta kuća nekoga bega, vlasnika poljskog imanja ili čitluka) i u njoj vetrenjača. — Tokom leta 1949e sam u Srpcima, selu Polja sapar- skoga, severozapadno od Bitolja, zapisao ime jednoga potesa na uzvišici »Vetrivi vodenici«, na kome su nekada, po kazivanju meštana, bile ve- trenjače. — Južno od Prilepa, na području sela Marula, jedno brdo ogranka Selečke planine ima naziv »Vetra vodenica«, za koje tamošnji seljani kažu da je ranije »bila vodenica koja rabotela na vetar«." — Još iz detinjstva znam da je jedna vetrenjača (»vodenica na vetar«) bila u Prilepu, na njegovu zapadnom kraju, neposredno do puta-koji vodi ka ' Rad IV, 99 i 110. ''>¦ Cuo sam da ju je vlasnik Trajče Paunoski, negdašnji pečalbar u Bugar- skoj, sagradio 1943će godine i da je mleo žito, ali je bi a oštećena u toku Oslobo- dilačkog rata naroda Jugoslavije. Prema naknadnim podacima mesnog učitelja Mileta Simovskog. Može biti da je ta »knjiga« došla Zimoniju posle 1928e godine preko nekog učenog lica i da se odnosi na članak Franje Basa o vetrenjačama u Sloveniji, objavljenog u Glasnikii Etnografskog muzeja u Beogradu, knjizi III (za 1928). ^ Ovaj podatak mi je ljubazno ustupio moj drug Jovan Trifunoski, profe- sor univerziteta u Skoplju. 318 Negdašnje vetrenjače u Makedoniji sadašnjoj železničkoj stanici pa se odvaja prema Kruševu, u negdašnjoj Ulici vojvode Putnika i sadašnjoj Lenjinovoj, 79. Njen je vlasnik i gra- dilac bio Đore Mečka (umro 1946e godine u svojoj osamdeset i četvrtoj godini). Nju je sam napravio 1910e godine po ugledu na vetrenjače u Rumuniji (svakako u Dobrudži), gde je bio na pečalbi. Vetrenjača je bila u običnoj kući na sprat, ali je imala krov u obliku široke kupe (>kube«) i platnena krila (»vetrilo«), koja su bila stalno okrenuta Markovim ku- lama (severu). Imala je vreteno i osovinu od topolova, a točkove (»čar- koi«) od bukova drveta. Mlela je većinom prekrupu (»preboj«), a radila e nekoliko meseca, sve do trenut:ka kada je dubnuo jak vetar, iščupao trila i odneo ib do Pustoga sokaka u Bavčama. Vlasnik je potom ve- trenjaču prepravio u suvaču (»vodenica so koju«), koju je okretao konj ili bivo, i drvene točkove i osovine je zamenio železnim delovima, koji se još vide na njenu starom mestu. — U predelu Strumice, u podgorskom selu Banskom, ima uzvišica po imenu Dejirmen jeli, što, prevedeno sa turskog, znači »vetrenjača«, koja je, po kazivanju najstarijih meštana, tu bila »u tursko vremetrkalca«; 5, greda na sgornom kolu« koje ima dva ležišta; 6, >pop< ili »papaz«; 7, krov sa krovnom mrežom (3>kube« i »čatija«); 8, nastrešnica nad vretenom; 9, »perka« ili s-signal«; 10, krila; U, svreteno«; 12; »kolo« sa zupcima (3>klinovi«) ; 13, ležišta srednje osovine vretena; 14, i.bukle« ili »vener« (s osovinom od železa ili i>senom«); 15 i 16, sagomi i dolni kamen« sa >prplicom« između njih; 17, skoš« sa j-čaŠkom«, >Trteškom« ili sprešljanom« i s>tresalkom«; 18, î.muCnik<; 19, »lastavica« (železna); 20, >baba«; 21, »slabiča« (lestve) 5: Trajkov nacrt vetrenjače osnovnog oblika — 4: irajkov nacrt vetrenjače drugog- oblika — 5: Trajkov nacrt vetrenjače treće (pokretne) vrste — 6: vreteno, zupčasti točak: i »gorno kolo« ili >.trkalo« vetrenjače gledane ozgo (nazive de- lova videti kod crteža 2) — 7: »gorno kolo« sa točkićima za lakše obrtanje, gledano ozdo (nazire delova videti kod crteža 2) — 8: »dolno kolo« sa kružnim žlebom, gledano ozgo (nazive delova videti kod crteža 2) Negdašnje vetrenjače u Makedoniji i kada je bilo od dodatih drvenih ili železnih zubaca, »bukle« je na oba svoja kraja imalo po jedan čvrsto naglavljen železni obruč (»čember«; »dva čembera«) radi zaštite od pucanja i ispadanja »perajki«. Donji deo vretena je ležao na sredini donjega kamena (»dolni kamen«), preko okru- gle ili malo četvrtaste železne poluge od tri santimetra a duge četrdeset santimetara, koja je na gornjem kraju bila levkasto udubljena, tako da je u taj levak ulazio donji kupasti završetak (»bocka«) vretena sa »bukletom«, i u stvari sačinjavao »lastavicu« (ležište). Ta železna šipka je bila provučena kroz šuplju drvenu oblicu po imenu »gužeT«, koji je opet bio čvrsto usađen u rupu donjega kamena, i ispod kamena, njegova postolja i poda izbijala na debelu četvrtastu gredu, u koju je bila uvu- čena. Greda je okomito stajala na »babi« (koja je imala »starec« i »po- digač«), a »baba« je ležala na zemljanom podu, to jest na najnižem delu vetrenjače. Donji kamen je bio nepokretan i ležao na četvrtastom pro- storu od trupaca visokom do pola metra, koji se produžavao u ograđeni mučnjak (»mučnik«). Više donjega kamena je bio »gomi kamen« sa ve- ćom rupom u sredini, u koju je ulazilo gornje vreteno i padalo žito iz »časke« i »koša«, potresano »tresalkom«. Kamenovi su imali osamdeset santimetara u prečniku a do dvadeset i pet u debljini. Gornji kamen je. na donjoj ravni oko rupe imao isklesano poprečno udubljenje u koje je ulazila železna »prplica« i pokretala ga gornjim vretenom. Oim se držala železnim klinom (»klinče«) koji je popreko ulazio u rupicu vre- tena iznad kupasta vrha (»bocke«). Kamenje s ostalim uređajem za mle- venje je bilo na podu (»dušeme«) od greda koje su se držale na zidovima vetrenjače i dasaka preko greda. Na tome podu je na jednome delu blizu zida bio otvor za penjanje i silaženje, za što su služile drvene lestve (»slabiča«). Tako je izgledala prva Trajkova vetrenjača (videti crtež 1 i 2). On je nju kasnije malo uprostio na taj način što je »babu« i ostale delove nad njom postavio na gornji, drveni pod (videti crtež 3). Pošto je kod nje »bukle« imalo sedam »perajki«, kamen se okretao deset puta kada bi krila napravila jedan obrt. Trajko je bio napravio još dva oblika vetrenjače. Kod »drugoga sistema« je na donjem delu uspravnoga vretena sa »bukletom« postavio još jedan točak sa trideset i šest zubaca koji je pokretalo drugo »bukle« sa šest »perajki« i gornji kamen više toga dodatka, pa je tako ličio na uređaj suvače.^" Kod nje se na jedan obrtaj krila gornji kamen okretao šezdeset puta.^* On se u pravljenju toga oblika ugledao i na točkove časovnika (»tova je prezemeno od saatot«). Kada je vetar bio slabiji, Trajko je menjao prvo »bukle« i stavTjao drugo sa više »perajki«. Ako bi imalo osam, kamen bi se okrenuo pedeset i četiri puta; ako devet, četrdeset i osam; ako deset, četrdeset i dva; ako šesnaest, dvadeset i če- ^ Videti GEM XVIII, 4-8, snimke 3, 5 i 6 i crtež 2. 2* To je Trajko ovako objasnio. Točak sa 72 zupca okrene »bukle« sa sedam »perajki« deset puta; a njegovo manje kolo sa 36 zubaca okrene još šest puta manje »bukle« sa šest »perajki«, što znači ukupno 60 puta. 326 Negdašnje vetrenjače u Makedoniji tiri, — i tako dalje, što znači da ukoliko je prvo ili glavno >bukle« manje (sa manjim brojem »perajki«), ukoliko će se kamen okretati više; a broj njegovih obrtaja će se smanjiti ako »bukle« bude veće (sa više »perajki«). Trajko je imao na raspolaganju deset veličina »bukleta« (od sedam do šesnaest »perajki«). Ukoliko je stavljao veće »bukle«, utoliko je prvo zupčasto kolo (»trkalo«) sa vretenom krila morao pomerati dalje od sredine vetrenjače, a to je postizavao premeštanjem ležišta pod strehom. Za taj oblik sa dva »bukleta« Trajko smatra da je najbolji, ali da se teže i duže pravi, zahteva više građe i jači vetar (osobito ako se postavi najmanje glavno »bukle«). 1 ova vrsta vetrenjače je imala prizemlje od nabijene zemlje i sprat od greda i dasaka na kome je bio ceo mlinski uređaj (videti crtež 4). — Treći oblik vetrenjače je imao mlinski uređaj kao i kod prvog oblika koji ima »babu« neposredno pod kamenjem i mučnjakom, ali je razlike bilo samo u zidovima i u spoljašnjoj gra- đevini. Ona je imala postolje ozidano kamenjem u visini do pedeset a u prečniku blizu sto pedeset santimetara, sa čije se sredine dizala jaka greda, znatno deblja od svih ostalih, koja se završavala visokom i pu- nijom osovinom. Na nju je bila nataknuta prilično široka i debela greda na koju se oslanjala cela kružna vetrenjača sa zidovima od greda i da- saka. Od osovine koja je držala vetrenjaču se malo ukoso pružala dugačka greda i kroz ugao između poda i zida izbijala napolje, pa se oslanjala na zemlju preko maloga točka. Ako je postolje bilo više, pa se nije lako moglo popeti u vetrenjaču, ta poluga je bila dvostruka, pa je na spoljaš- njem delu imala poprečne gredice i služila kao lestve za penjanje na pod i silaženje sa njega. Pomeranjem toga točka oko postolja vetrenjače dobijao bi se željeni položaj prema vetru (videti crtež 5). Drveni delovi mlinskog uređaja vetrenjače su se pravili od raznog drveta: krila, vreteno, krstovi, gobele i »bukle« samo od bresta, a zupci »od gabar«; ali su, u nedostatku takva čvrsta drveta, jedino krila i vre- tena mogla biti od hrastovine, od koje su bili svi ostali delovi. Za nji- hovu obradu su se upotrebljavala ista oruđa za rad kao i za suvače. I izgled pojedinih drvenih delova (sem prvih pokretačkih) je bio bez- malo jednak izgledu kod suvače. Nije bilo nikakve razlike u srestvima za podmazivanje osovina i ležišta, u načinu za dobijanje sitnije ili krup- nije meljave, ni u dobijanju ujma. Malo se drukčije radilo samo prili- kom vađenja gornjega kamena vetrenjače prvog i trećeg oblika radi za- mene ili klepanja: najpre bi se »babom« preko donjega drvenog ili železnog oslonca podiglo gornje vreteno sa »prplicom« i kamenom toliko da se podmetne drvena poluga (»lost«) i napravi zev izmeđvi oba ka- mena; potom se izvuče »klinče« nad »bockom« i tako ispadne »prplica«, čime se oslobodi uspravno vreteno sa »bukletom« od gornjega kamena; dalje se rukom digne vreteno i udalji od kamena, — i najzad se druga poluga uvuče u rupu gornjega kamena i njome postavi u željeni položaj. 1 klepanje se vršilo istim oruđem kao i prilikom klepanja suvača.^^ 22 O svemu tome videti u GEM XVIII, 9-10. 327 Branislav Rusić Prva i druga vrsta vetrenjače se pokretala prema vetru pomoću jače grede, poluge ili oblice (»lost«) pritiskom na »gomo trkalo«, kojom pri- likom se na četiri to;čkića lakše dobijao željeni položaj celoga goimjeg uređaja sa krilima. Nisam uspeo da zabeležim da je bilo nekih posebnih običaja (slave, proslavljanje Svetoga Nikole i Čistoga ponedeljka) u vezi sa radom vetrenjača. Jedino znam da su starija lica terala decu od tih mlinova da ih ne bi zakačda krila plašeći ih pričama da gore oko kola »ima đavoli«. Danas u našem delu Makedonije nema vetrenjača; ali se, prema po- dacima koje sam naveo, govori ili pouzdano zna da ih je bilo u devet, a može biti u jedanaest (ili u više) njenih predela: u Debrci (jedna), u Polju ohridskom (jedna), u Prespi (jedna), u Saparskom polju (jedna), u Polju prilepskom (u Prilepu i južno od njega, dve), kraj ušća Pčinje u Vardar (severno od Velesa, tri), u strumiokom Podgoru (jedna), u Maleševu (dve) i na severozapadnom obodu Ovčega polja (tri), a vero- vatno još i u okolini Debra (jedna) i nedaleko od desne obale Vardara više Velesa (jedna). Tako se zasada zna da je njihov broj bio petnaest, ako ne sedamnaest; ali može biti da će se iz mesnih imena seoskih po- tesa otkriti još neka. Njih su seljani i građani pravili samo u naseljima brdskih krajeva, u kojima nema potoka i reka za pokretanje vodenica, ili, ako je izuzetno u ravnici, gde voda nema veći pad za njihovo po- kretanje, — ali u kojima su česti vetrovi. Njih su gradili meštani Make- donci: jedni po neposrednom ugledanju na vetrenjače u Rumuniji (za- čelo u području Crnoga mora; na primer, vetrenjača u Prilepu) i u grčkom delu Makedonije (u području Maleševa), a drugi po kazivanju čoveka koji je video vetrenjače u Makedoniji oko Soluna (na obodu Ovčega polja) ili u Slovenačkoj (u Konskom blizu Ohrida). Ime vetre- njače u strumičkom Podgoru ukazuje na neko tursko poreklo ili vlas- ništvo, dok je vetrenjača iz Debrce zamisao pečalbara u Bugarskoj. Spoljašnji izgled, unutrašnji sklop i načelo okretanja i mlevenja ovih makedonskih vetrenjača se ne razlikuje mnogo od općih oblika, sastava i rada drugih vetrenjača u susednim ili daljim zemljama od Makedonije, to jest u ostalim područjima Jugoslavije, u Rumuniji, Bugarskoj, Grčkoj i Albaniji; ali u pojedinostima se na njima uočavaju drukčiji oblici i delovi i na krilima, i na krovu, i na zgradi, i na ćelom unutrašnjem uređaju mlinskom.^" Vetrenjače Trajka Dupkara su u svo- joj unutrašnjosti imale mnoga obeležja njegovih suvača,^* a time su prestavljale posebne mesne odlike. Videti u Radu IV, 97-114 i navedene spise o vetrenjačama u Jugoslaviji i drugim zemljama; slike vetrenjača u Mikonosu u Grčkoj koje imam kod sebe; Detailbesclireibung von Albanien, 1. Teil (Wien, 1900), 318 (tu je navedeno deset vetrenjača u Ka vaji). 2^ GEM XVIII, 1-12. 328 Negdašnje vetrenjače u Makedoniji Vetrenjače u Makedoniji su se počele razvijati u vreme kada se privreda zemlje postepeno uzdizala. Tada je u mnogim naseljima rastao broj i drugih vrsta mlinova (potočara, »vardarki«, suvača, pa i savre- menijih na vodi, pari i struji), i zbog njih se nisu mogle usavršavati i održati. Tako su postepeno i nestale, a na njih je ostala samo uspo- mena.2=* O poreklu vetrenjača u Jugoslaviji je Nikolić naveo dosadašnja razna mišljenja i iskazao svoje gledanje na njih,^" ali pitanje postanka njihova u svetu još privlači mnoge naučne radnike,^' i začelo će mu se posvećivati još pažnje. Ja sam ovde ukazao samo na neka poznata ugle- danja koja su imali makedonski gradioci vetrenjača, bez ulaženja u po- jedinačna poreden ja. * Sve sam crteže izradio' pretežno na osnovi nacrta, opisa i objašnjenja iz pisma Trajka Dupkara. Crteže 3, 4 i 5 sam precrtao skoro bez ikakvih izmena u veli- čini i obliku od Trajkovih nacrta, koji su iscrtani crnom pisaljkom, — a 6, 7 i 8 sam smanjio koliko je zahtevala veličina i razmera crteža 2. Osobito ističem sa kolikom je željom za jasnošću i tačnošću Trajko iscrtao oba »kola« ili »trkala«, na crtežu 7 i 8: u njegovu nacrtu »gornoga kola« je na četiri mesta prosekao hartiju, uvukao po jedan točkić od kartona i svaki vezao po sredini koncem tako da je lako shvatiti njihov položaj (iako kraj nacrta dodaje: »Ovo* je teško da se rastumači bez mene«). — Svi crteži ovde su znatno smanjeni. 25 Videti moj kratak napis »Vodennici na veter« u Novoj Makedoniji od 1956 III, 4, na prvoj strani »Zabavnog priloga« IV, 61. 2« Rad IV, 103, 105—109. 27 Vicieiti tome prvu glavu (»Concerning Windmil History and Inven- tions«) knjige pisca Stanley F r e e s e Windmills and Millwrighting (Cambridge, 1957), 1-16, — i jedan od najnovijih članaka J. Grelier-a »Notes et réfle- xions a propos du moulin a vent« u L'Ethnographie 55 (Paris, 1961), 26 do 34, osobito od 29 do 31. 529 Branislav Rusić Summary THE FORMER WINDMILLS IN MACEDONIA There are no longer any roindmills to he seen in the Yugoslav Macedonia today; they existed, horveoer, during the second half of the XlXt'i century and ' up into the late 1930's. On the hasis of some of the puhlished material as mell as through his omn findings, the author gives evidence of a former existence of at least 13 (possibly 16) mindmills in the area. Several places where formerly windmills stood still bear in their names local mords denoting the mindmill. In the region of Maleševo, in the eastern and especially in the north-mestern part of Ovče pole in Central Macedonia, tfiere are still a fem ruins os such windmills. Moreover, a fem years ago an old millmright, Trajko Dupkar by name, mho came from the village of Krušica (close to the tomn of Sveti Nikole) mas still living in the same region. All the .sketches in the present study as mell as the largest part of the data published in it, are based on his pencil drawings and tlie material obtained from his letters. 530 PROBLEMI RAZISKOVANJA SLOVENSKE LJUDSKE ARHITEKTURE (Nekaj obrobnih misli) Ivan Sedej Delitev ljudske arhitekture so z različnih aspektov obdelali Murko,' Vurnik,2 Melik,' Ložar," Mušič,^ Novak" in drugi. Razen v Novakovi klasifikaciji, ki se je že otresla nezaslužene avtoritativnosti Melikov^ delitve, srečujemo v vseh dosedanjih poizkusih nedoslednost, pretirano uvajanje novih tipov in neupoštevanje razvojnih značilnosti. Vurnik je pri dokaj zanesljivi oceni alpske, mediteranske in panon- ske hiše v pretirani vnemi za dokazovanje nacionalnega značaja obrav- navane arhitekture zabredel v konstrukcijo tipa »osrednjeslovenske« hiše. Ta je po njegovem mnenju najbolj slovenska, ker pač leži sredi slovenskega ozemlja. Vurnikovo delitev je kasneje prevzel Melik in ji dodal škofjeloško-cerkljanski tip. To je spet prevzel Ložar in dodal dimnico. Za njim je shemo ponovil Mušič, medtem ko je Novak izpustil škof jeloško-cerkljanski tip in kritično obdelal (žal samo v obrisih) osred- nje slovensko hišo. Uvedbo tega tipa je označil kot izhod za silo. Moramo pripomniti, da je vsak od naštetih raziskovalcev obdelal (predvsem kmečko) hišo s svojega vidika.' Vendar različni rezultati niso samo plod različnih izhodišč — v vseh primerih gre za neizčiščene kriterije. Čeprav je tema v bistvu deskriptivna, zahteva širše in pre- ciznejše kriterije, kot jih je recimo za geografe predpisal Melik. Raz- iskovalci so prezrli predvsem razvojno komponento. Brez poznanja raz- voja pa tudi klasifikacije ni. Avtorji so skušali v togih shemah tipike uzakoniti obstoječe stanje. To se tudi ujema s takrat prevladujočo teorijo o nadčasovnem značaju ljudske kulture. * Dr. M. Murko: Zur Geschichte des volkstiimlichen Hauses bei den Siid- slawen. 2 Dr. S. Vurnik: Kmečka hiša Slovencev na Južnovzhodnem pobočju Alp. Etnolog IV. 1., Ljubljana 1950. * A. Melik: Slovenija. Geografski opis. Ljubljana 1956. Izdala Slovenska matica. I. splošni del; drugi zvezek. * Dr. R. Ložar: Kmečki dom in kmečka hiša. Narodopisje Slovencev I. del, Ljubljana 1944; stran 72—97. 5 M. Mušič: Obnova slovenske vasi. Izdala Mohorjeva družba. Celje 1947. * V. Novak: Slovenska ljudska kultura. Oris. Ljidjljana 1960. ' Vurnik iz umetnostno zgodovinskega, enako tudi Ložar, Melik iz geograf- skega, Mušič kot arhitekt. Murko kot lingvist. 331 Ivan Sedej Ob problemu tipologije opazimo, da skoraj nihče ne posveča pozor- nosti časovui tipiki ali časovnim »stilom«. Regionalne razlike so jemali kot nespremenljivo danost. Delitve ustrezajo stanju v 2. polovici 19. sto- letja in današnjemu stauju.' Vendar lahko izrečemo upravičen dvom tudi glede ocene obstoječega stanja. Za to je najbolj poučen primer Melikova karta razširjenosti hišnih tipov v Sloveniji.^ Hiba omenjenega dela je to, da ne upošteva razmer in stanja v sosednjih pokrajinah. Po njem za- vzema osrednjeslovenska hiša večji del slovenskega ozemlja in nelogično meji na področja osnovnih hišnih tipov. Južna in severna meja (na Gorjancih in Gosposvetskem polju) zbujata občutek, da se v teh krajih v frontah srečujejo popolnoma različni tipi brez vpliva in posredništva. Pri tem pa najbolj trpi trditev o »najbolj slovenskem« značaju tega hiš- nega tipa, saj je meja med »nemško« in »slovensko« hišo preostra in preširoka. Ce bi upoštevali razvoj, bi bila verjetno tudi delitev hišnih tipov na Slovenskem drugačna. V 19. stoletju se je število* variant in »tipov« silno povečalo. Hkrati pa se na najrazličnejših področjih pokažejo oblike, ki z regionalno tipko nimajo nikakršne zveze ali pa samo malenkostno. Te oblike pričajo o enotnem nazoru, ki je prevladal po likvidaciji fev- dalnega partikularizma. Cim dalj nazaj v preteklost gremo, vedno bolj se krči število tipov in variant. Variante, ki nastopajo na slovenskem alpskem ozemlju, lahko večinoma ocenimo kot posamezne razvojne stop- nje osnovnega tipa. To velja najbolj za funkcijo posameznih prostornin in objektov. Vzemimo samo alpsko črno kuhinjo in vežo. Verjetno je prostor pomembnejši kot sekundarni pojavi na zunanjščini. Isto lahko rečemo tudi za primorsko in panonsko področje. Tlorisna shema alpske hiše, ki hkrati nakazuje tudi prostorske vred- nosti, je enotna za vse ozemlje. Nastopajo pa nekateri razločki. Ponekod stoji črna kuhinja posebej, ločena je od veže s steno, drugod je prehod samo nakazan z obokom, ponekod pa sta veža in kuhinja enoten prostor. Moramo pa spet poudariti, da položaj kuhinje v posebnem prostoru ne pomeni značilnosti za Gornjesavsko dolino, da mejni obok ni samo zna- čilnost Bohinjskega kota, tako kot ločena kuhinja v podaljšku veže ni specifikum »škofjeloško-cerkljanskega« tipa. Vse to so zgolj razvojne stopnje alpskega doma in nastopajo bolj ali manj po vsem ozemlju, se- veda nekje v večji, drugod v manjši meri. V bolj prometnih, naprednej- ših krajih imamo razvite višje oblike, v bolj zaostalih pa nižje. Tudi nadstropnost in pritličnost nista bistvenega pomena. Nadstropna, mo- numentalna hiša »škofjeloško-cerkljanskega« tipa se pokaže že v 16. sto- letju — vendar ne samo na tem ozemlju, temveč povsod v bližini večjih središč. Predstavlja pa premoženjski standard. Španova hiša v Mojstrani, Španova hiša v Suhi pri Škofji Loki, Kalanova hiša v Bukovici, mogočna nadstropna hiša v Polhovem Gradcu itd. O socialni komponenti pričajo že sama hišna imena (Špan). Potrditev bi verjetno našli tudi v arhivskih * A Melik: o.c, stran 572, podoba 174. 332 Problemi raziskovanja slovenske ljudske arhitekture virih. Mogočna »baročna« kmečka hiša je doma prav tako v Ratečah kot v Selški dolini, v bližini Medvod kot v okolici Kranja. Pomeni pa izbolj- šano, naprednejšo varianto alpiske hiše. Alpska hiša je po Grabrijanu" najviše razvit stavbeni organizem na našem ozemlju, saj je v bistvu najdalj od osnovnega tipa dimnice. Zato pa spet ne moremo dimnice klasificirati kot regionalni tip (Pohorje, Kobansko, Koroška), saj ne pomeni regionalne značilnosti, temveč relikt — najnižjo razvojno stopnjo, ki je verjetno prevladovala v prvih sto- letjih po naselitvi. Iz dimnice sta se razvili panonska in mediteranska hiša. Ta razvoj je bil premočrten, pri alpski hiši pa je nekoliko bolj zapleten. Ce lahko rečemo, da panonska in mediteranska hiša rasteta po načelu adicije — dodajanja, potem je razvoj pri alpski hiši operacija višje stopnje.^" Etnografa, pa tudi umetnostnega zgodovinarja in geografa mora za- nimati hiša kot bivališče človeka. Človek je tudi osnovno merilo. Vze- mimo samo osnovne modularne odnose in mere. Funkcija prostornin (ki so jo do nedavnega prav vsi zapostavljali) je bistvenega pomena tudi za zunanji videz stanovanjskega ali gospodarskega poslopja. Pravilno vrednotenje prostora nas lahko pripelje k novim vrednotenjem. Staro- grški megaron — dimnica — je ostal naravnost modularni kanon za vso grško arhitekturo. Zaklon in ognjišče sta osnovna elementa, iz ka- terih se razvijajo naprednejše oblike bivališč. Situacija ognjiščnega pro- stora in njegov odnos do drugih prostornin pa je lahko osnova za tipo- logijo. Funkcija stanovanjske zgradbe kot zavetišča in prostora, kjer se godijo najpomembnejša človekova dejanja, je pogojena predvsem v kulturni stopnji. Geografski vplivi odločajo pri izbiri gradbenega ma- teriala. Klimatološke razmere pa spet narekujejo svoje zahteve. Zato je recimo v toplejšem Primorju krušna peč situirana na dvorišču, v Alpah pa ogreva glavni stanovanjski prostor. Tri osnovne regionalne hišne tipe, alpskega, primorskega in panon- skega, na našem ozemlju srečujemo v čistih oblikah, vendar se tipološke meje le redko ujemajo z geografskimi, bolj so odvisne od ekonomsko- politične pripadnosti v preteklosti. Varianto slovenske alpske hiše za- sledimo še v okolici Postojne in pod Nanosom, in tudi za velika pod- ročja na Štajerskem so značilne oblike alpske arhitekture. Kolonade, arkadni motivi, gradnja iz obdelanega kamna na področjih, ki meje na geografsko Primorje, večinoma datirajo šele iz 18. in 19. stoletja. Zani- mivo je, da se večina vplivov omejuje na gospodarska poslopja (»arkadni svinjaki«, kašče na območju Ljubljanskega barja in na Logaškem). Večji vdor novih oblik, ki so stavbno fiziognomijo močneje oblikovale, pa lahko vežemo na dejavnost kraških in furlanskih kamnarjev in zidarjev, ' Dušan Grabrijan: Kako je nastala naša sodobna hiša. MK — Ljub- ' Ijana 1959. Prim: strani 15, 15 in 155. S D. Grabrijan: o. e., svoboden citat po misli na strani 15 in 155. j 333 Ivan Sedej ki jih je pritegnila gradnja Južne železnice. Seveda s tem ni rečeno, da medsebojnih vplivanj ni bilo tudi v prejšnjih obdobjih. Iz tega sledi, da osnovne tipologije ne smemo izvajati samo iz zunanjih, često nebistvenih drobnosti. Razloček med mediteransko in alpsko hišo ni samo v naklonu strehe, kritini, gradbenem materialu in kamnoseških detajlih — te kom- ponente sicer vplivajo na zunanjščino, nikakor pa ne zadevajo bistva arhitekture. Tudi v alpskih krajih je kamen cenjena gradbena surovina, lesen strop pa je doma prav tako v Primorju. Bistven razloček je v no- tranjščini, v funkciji prostornin. Mediteranska hiša je še vedno dimnica. V prostoru, kjer se kuha in kjer gori ogenj, se čez dan zbira družina. Tu jedo in opravljajo drobna dela. Glavni prostor v alpski hiši je čist in ga ogreva peč, ognjiščni prostor pa uporabljajo samo gospodinje. Iz te osnovne funkcije šele rastejo zunanji razločki. Površno ocenjevanje ljudske arhitekture, zgolj po nebistvenih zu- nanjih znamenjih, nam najlepše kažeta Melikov in Ložarjev opis »škof- jeloško-cerkljanske« hiše. Ložar je ta tip označil kot »izrazito prehodno« obliko. Po njegovem mnenju ta arhitektura združuje elemente alpske in mediteranske gradnje. V dokazovanju pa naletimo na nedoslednosti, saj Ložar in Melik omenjata samo alpske elemente. Zaključek o »prehod- nosti« je narejen zgolj po površnem vtisu, ki ga niti ne skušata dokazati. Škof jeloško-cerkljanska hiša je zgolj varianta alpske hiše. Pri tej oceni moramo upoštevati prepletanje in vplivanje v preteklosti. Že Stele** je dokazal, da so bili v preteklosti vedno močnejši »kranjski« vplivi, saj jih v sakralni arhitekturi in slikarstvu sledimo daleč v Istro. Tem mislim o kriterijih za klasifikacijo pa moramo dodati še komponento, ki so jo dosedanji avtorji hote prezrli ali so jo ocenili brez dokazovanja: to je odnos med meščansko in ljudsko arhitekturo. V dosedanjih razpravah avTorji vedno poudarjajo, da je poglavitni cilj raziskovanja slovenske hiše — kmečka hiša. Akademsko dopuščajo tudi hišo drugih plasti (delavske in obrtniške), vendar z argumentom, da je bil kmečki stan pač najštevilnejši, omejujejo tudi raziskovanje zgolj na kmečko arhitekturo. Med stanovanjsko hišo na podeželju in v mestu v našem Primorju ni bistvenega razločka. Poglavitna neenakost je stopnja bogastva. Zato v okvir etnografskega preučevanja nujno spadajo tudi stanovanjske in gospodarske stavbe v mestih. Tu moramo izločiti samo očitne primere tujega importa in reprezentativne zgradbe bogatih plasti in plemstva. V to kategorijo spadajo tudi ambicioznejši primeri sakralne arhitekture. Tudi naselbinska zasnova večine primorskih vasi kaže mestni karakter kot strnjeno naselje z ozkimi komunikacijami in celo obzidjem. Hiše v vaseh in mestih imajo v pritličnem delu hlev. Situiran pa je pod naj- večjim — dnevnim prostorom z ognjiščem ali kaminom. 11 Dr. F. S t eie: Umetnost v Primorju. Slovenska matica 1960; primerjaj uvodno poglavje in poglavje o slikarstvu. 554 Problemi raziskovanja slovenske ljudske arhitekture Bolj nejasna je slika v alpskih krajih, zlasti na Gorenjskem in Koro- škem. Vendar je tudi tu nedokazana trditev o absolutni avtohtonosti ljudske umetnosti. Kot zgled vzemimo (ljudsko) arhitekturo na loškem ozemlju. Dozdeva se, da je razvoj ljudske in mestne arhitekture dolgo potekal vzporedno. Stavbeni koncept je različen zgolj pri ambicioznejših primerih, zlasti v oblikovanju zunanjščin in reprezentativnih stopnišč, hodnikov ipd. Funkcionalna zasnova osnovne stanovanjske celice pa je pri ljudski in skromnejši meščanski hiši malone identična. Po potresu leta 1511 je nastala večina zgradb v sedanjem zgodovinskem jedru Škofje Loke. Iz istega časa je tudi številna podeželska (kmečka, obrtniška, fu- žinarska) arhitektura v Puštalu, Stari Loki, Železnikih in drugih manj- ših vaseh in zaselkih. Številni z viri izpričani gradbeni mojstri in pod- jetniki niso mogli živeti samo od nalog v mestu, njihov vpliv je nujno segal tudi na podeželje. Ta ugotovitev velja tudi za druge kraje na Gorenjskem. Vendar v teh primerih s podedovano shemo o treh plasteh umetnosti ne opravimo ničesar. Visoka, poljudna in ljudska umetnost — to so v bistvu samo formalne oznake, ki nas silijo k neživljenjskemu shematizmu. Detajli iz župne cerkve v Kranjski gori (ki je brez dvoma umet- nostni spomenik višje stopnje, nastal v sredi 16. stol.) se pokažejo na preprosti zidani kašči v Martuljku.Gre za vprašanje, kako naj obrav- navamo razmerje med spomenikoma. V obeh primerih gre za istega iz- vajalca. Vendar se spomenika razločujeta po funkciji in pretencioznosti — posamezni kamnoseški detajli so identični, isti je tudi način gradnje in gradbeni material. Monumentalnost številnih kmečkih in sploh po- deželskih zgradb izvira iz podobnih dejanj. Tako dejavnost lahko za- sledujemo do 19. stoletja (kmečki dvorci in mogočne furmanske gostilne). Odlični kamnoseški detalji, kovano železno okrasje (vrata, okenske mreže) so krasili v istih oblikah tako podeželsko kot mestno arhitekturo. Pri- voščil si je to lahko pač tisti, ki je imel dovolj denarja. Drugačne razmere vladajo v panonskem pasu — tu je razloček med meščansko in podeželsko (bodisi kmečko, obrtniško ali kajžarsko) hišo tako velik, da stičnih točk skoraj ne najdemo. Ko bi držala teorija o moč- nih vplivih »visoke« umetnosti, spričo številnih cerkva, gradov in večjih središč ne bi mogli pričakovati tako preprostih oblik. Vse to so problemi, ki se odpirajo ob klasifikaciji. Z dosedanjo me- todo jim ne bomo kos. Zdi se, da se bomo morali lotiti problema s širših izhodišč in pritegniti znanstveni aparat sociologije, etnografije, umet- nostne zgodovine, arhitekture in drugih ved, ki lahko kakor koli koristijo obravnavanemu predmetu. Ves ta aparat je nujen tudi pri osnovni na- logi: klasifikaciji, čeprav je klasifikacija nasploh sporno vprašanje." V mnogih primerih je sploh nepotrebna in nekoristna, vsaj kot iskanje '2 Martuljek 25, Robičeva kasta — ustni podatek ravnatelja Muzeja v Kra- nju Ceneta Avguština. 1' Prim.: V. Novak: o. c., stran 110. 335 Ivan Sedej neke idealne sheme, s katero bi potem posiljevali ljudsko arhitekturo. S tem bi se spustili na raven predalčkarjev. Vsako hišo bomo lahko klasificirali, o hiši kot taki pa ne bomo vedeli prav ničesar. Zato se je namesto jasne slike treh regionalnih tipov in variant v našo znanost vgnezdila množica »tipov« in podskupin, ki prinašajo v raziskovanje samo zmedo. V tem razpravljanju se namenoma nismo dotaknili problemov go- spodarske arhitekture, čeprav je ravno o kmečki hiši nemogoče govoriti, če ne upoštevamo njenega integralnega dela. Résumé Dans son traité sur les problemes de l'architecture populaire slovene, l'au- teur appelle l'attention sur l'inconséqence des criteres typologiques qui, dans la recherche de l'architecture, négligent l'évolution et la dimension du temps. L'erreur fondamentale consiste en ceci qu'on prend comme constante l'état actuel des monuments d'architecture. Traitant des problemes de classification, l'auteur entame aussi la question des relations entre la »/iau/e« architecture et l'architecture populaire, probleme ou il s'agit d'un meme auteur en face de deux tâches absolument différentes (le constructeur de l'église de Kranjska gora qui en meme temps, est l'auteur d'un grenier). Tres intéressante est aussi la question de l'influence des hautes spheres costales et de l'identité fonctionnelle entre les architectures bourgeoise et pay- sanne du Littoral slovene qui ne se distinguent que par le degré de leur richesse. ¦ 336 LJUDSKO IZROČILO IZ TUNJIC IN IZ KAMNIŠKE OKOLICE Spominu Borisa Orla France Stele Leita 1939 sem priobčil v Etnologu XI nekaj narodnega blaga iz Tunjic pri Kamniku pod naslovom »Izročilo Tomaža Steleta«. Iz števil- nih zapisov, nabranih po pobudi prof. K. Štreklja, ki mi je svetoval, naj poleg pesmi zapisujem tudi pravljice, ker bo tudi to gradivo treba enkrat skupno izdati, sem po želji uredništva »Slovenskega etnografa« izbral tisto, kar je pred desetletji še živelo v spominu mojih domačih, predvsem očeta Franceta in bratov Toneta in Jožeta. Očetovo pripovedovanje se nanaša predvsem na hišno izročilo in spomine na Francoze, zbrano leta 1909 za Slovensko Matico kot gradivo za spomine na Francoze, ki jih je objavil J. Gruden v Zborniku Matice Slovenske XIII. zv., Ljub- ljana 1911, str. 1—28. V zvezi z rodbinskim izročilom o Tomažku in Jakcu-hudobcu, ki sem ga priobčil v Izročilu Tomaža Steleta v Etnologu XI, str.331, pa bi sedaj rad opozoril na nordijski vir storije o zanesljivem strelcu lovcu Tomažku, ki je ugnai Jakca-hudobca, ker ni vedel, »da ima šternioo v riti«. Vtis imam, da je pri tej storiji kakor tudi v ozadju storije o Šuštarjih in mačkih pri Vinšeku, ki jo je pripovedoval moj brat Jože, odmev prav- ljice o Peru Gyntu. Stari oče Tomaž je bil namreč poklicni lovec, najprej v službi graščine Zaprice v Kamniku, po letu 1848 pa v lovskih družbah kamniške uradniške gospode. Po teh zvezah bi bil mogel priti analfabet Tomaž in po njem tunjiški ljudje do pravljice o Peru Gyniu. Mislim, da naši folklori ne bo v škodo, če jo tu posnamem:* Lovec, odlični strelec Per Gynt se poda v pozni jeseni v planino, kjer ga zajame noč. V temi začno psi tako strašno lajati, da ga prevzame strali. Dvakrat zadane ob nekaj, kar na vprašanje odgovori: »Jaz sem ,ta krivi'!« (der Krumme — mogoče bi bilo prevesti s ,ta kruljavi', ker je v našem ljudskem izročilu hudič, ki ga predstavlja Jakec, kruljav). Pride pa vseeno mimo njega v kočo, kjer je popolna tema, in začuti ne- kaj mrzlega, velikega, spolzkega. Na vprašanje, kaj je, se odgovor glasi, da »veliki ta krivi«, ki ga vse okrog otiplje. Zato zapusti prostor, gre ven in tiplje neznano, dokler se ne dotiplje do glave. Na vprašanje dobi odgovor: »Jaz sem ta veliki ta krivi iz Etnedaila.« Nato mu Per sestreli * Die Marohen der Weltliteratur, hgb. von Friedrich von dei- Leyen u. P. Zaunert. Nordische Volksmarchen II. Norwegen. Ubersetzt von Klara Stroebe. Jena 1919, str. 3—8. 22 Slovenski etnograf 35^ France Stele tri krogle v gilavo. Oni pa: »Še enkrat streljaj!« Tega pa Per ni storil, ker je vedel, da bi krogla odletela nanj samega nazaj. S pomočjo psov je izvlekel »velikega troUa (škrata)« iz koče, da si naredi prostor. Medtem pa je odmeval zasmeh od vseh gor: »Per Gynt je veliko vlekel, toda več so vlekli psi«, se je glasilo. Ko je šel zjutraj v »fjall«, je opazil deklico, ki je vodila ovce in koze čez vrh gore. Ko pa je prišel gori, ni bilo ne deklice ne živali, pač pa velika čreda medvedov. Ko je pa bliže prišel, so izginili vsi razen enega. Z gore v bližini pa se je oglasilo: »Pazi na mojega merjasca, ker se bliža Per Gynt s svojo puško«. Odgovor pa: »Potlej bo Per Gynt slabo opravil, ne moj merjasec, kajti danes se ni umih. Per Gynt si je opral roke z lastno močo im ustrelil medveda. Z gor pa se je oglasil gromki smeh. En glas: »Paziti bi bil moral na svojega merjasca«. Drugi: »Nisem pomislil, da ima omivalnih (Waschschiissel) v hlačah.« Nato je Per Gynt medveda odri in vzel s seboj kožo in čre- pinjo. Nato je srečal gorsko lisico in jo ustrelil in odri. Na planšarsko kočo je pribil glavi z odprtimi gobci obrnjenimi naprej. Po raznih do- godivščinah s trolli reši planšarice iz stiske zaradi trollov, katerih več pobije. O Božiču je zvedel, da mnogo trollov na vsak sveti večer nadle- guje prebivavce po hišah v Dovreu, tako da morajo iskati prenočišče drugod. Raztrgano se je oblekel, vzel s seboj krotkega medveda, jermene, žico in smolo. Prebivalci so ga pustili v hišo in mu dali še svinjsko kožo. Medved se je vlegel za ognjišče. Per pa je vzel smolo, jermene in žico in začel izdelovati iz cele kože en sam čevelj. Vdel mu je trak, da ga je lahko okrog in okrog zavezal. Naenkrat so prišli trolli in začeli prazno- vati sveti večer. Ko so opazili čevelj, so ga začeli pomerjati. Vsak od njih je vtaknil vanj po eno nogo. Per pa je hitro nategnil trak tako, da so vse noge obtičale v čevlju. Takrat se je pokazal medved. Per mu je zagnal žareče opečeno kroto v žrelo. To ga je tako razjarilo, da je planil na troUe in začel tolči po njih, Per pa tudi. Per je ostal v hiši in sedel k božični večerji. Odslej več let ni bilo slišati o trollih. Kmet pa je imel belo kobilo; svetoval mu je, naj vzredi od nje žrebeta in naj jih razplodi po gorah. Po* mnogih letih enkrat je prišel nek troll o Božiču zopet mimo in kmeta vprašal: »Ali imaš še veliko belo mačko?« Odgovoril mu je, da počiva za pečjo in da ima sedem mladičev, ki so še hujši od nje. Troll je odgovoril, da če je tako, jih nikdar več ne bo nazaj. I. Hišno izročilo (Tunjice št. 17) 1. Pripoveduje moj oče 7/VII 20.:^ Moj oče so bili jagr pa so imeli tako prištimano, da se je iz grma, v katerem je zajec sedel, ven kadilo. Zato mora imeti od cerkve vse do- voljeno. Pô se jim je pa po noči sanjalo: »Al ti je več za dušo, al ti je več za zajce?« Pô pa niso več tega delali. 2 France Stele, r. 25. 11. 184« v Tunjicah, u. 7. 3. 1930 istotam. 338 Ljudsko izročilo iz Tunjic in iz kamniške okolice Mi smo spadali pod zapriško" graščino, grajščak je dal naš svet enemu hlapcev in takrat je postavil cimper. Dokler je bil tisti gospod, se je naša živina smela povsod pasti. Imeli so cimper na pristavi, kamor so jeseni gonili živino in če so naši kaj potrebovali, so jim kar cimpr odprli pa so vzeli, kar so hoteli. Od takrat »se še ni klobuk prevrgel pri nas«.* Poprej se je reklo pri nas pri Štletu;" od takrat pa ko so tunško cerkev zidali in so pri nas odprli gostilno, se pravi pri Birtu. Grajščaku so vsako leto delali 34 dni tlake za tisti svet. Tisti hlapec, začetnik našega rodu na sedanji hiši, se je imenoval Tomaže.' Njegov sin je bil Jur in bratje eden Janez, Primož, Matevž. Vsi so bili jagri in ribiči. Tomaže je šel enega v Tunjšco preganjat, ko je rake lovil, ga je pa oni vrgel na zemljo in potrl in na tem je umrl. Takrat so še lovili vojake. Kakor zajce so jih gonili po gozdovih in jih tudi streljali; če so koga ujeli, so ga odpeljali, pa ga ni bilo več nazaj. Primoža so tudi hoteli ujeti. Ležal je v hiši, pa so prišli lovci in se skrili, da bi ga ujeli, je pa vistai, pokleknil k mizi in molil »še en očenaš za sovražnike in lovce«, da bi ga ne ujeli, je pa eden lovcev rekel: Pustimo t'ga fanta, ki za nas moli, in ga niso ujeli. Jur in Primož sta se morala potem skrivati po borštih. Skrivali so se tako, da so kopali po gozdovih jame, kjer so se skrivali po dnevu in položili vej in listja čez. V našem gozdu je še zdaj polno jam, pa je moj oče vprašal stare, kaj pomenijo, so mu pa to razlago povedali. Ona dva sta bila manjša in sta že cegelce dobila. Matevž je na maršu umrl, krvave pene tiščal, ko je šel na prajzovsko vojsko, Janez je pa dezertiral na Koroško, kjer so bili prosti. Gori je bil pri nekem kmetu 40 let. Moj oče še pomni, ko je prišel domov in umrl. Na Koroškem so stanovali v baraki 12 holcarjev, pa so vojaki prišli ponje pa je ta velki dejal: »Počakajte, da žgance snemo.« Ko so se na- jedli, so pa zagrabili cepine pa na vojake. Vojaki za puške, holcarji so bili pametni, pa so jim skrivaj vzeli ogenj in so vstrelili, pa so šretlni kar pred puško doli padb. En korporal je pa rekel: »Jaz jih bom pa pri- peljal.« Pride, pa zopet mojster pravi: »Počakajte, da snemo.« Pa zopet reče mojster: »Fantje, cepine!« Korporal pa napne in sproži, pa ubije mojstra — potlej so pa sami roke moleli, da so jih povezali. Tomaž, oče mojega očeta, je bil sin Jurjev. Enkrat so oče mojega očeta pomagali grajskim hlapcem kositi, so pa hlapci kar 5 voz mrve prodali. En Tunjčan jih je šel zatožit graj- ščaku. Grajščak ga je poslušal, potem pa zmaknil palico, ki je visela poleg njega in ga fest našvrkal z besedami: »Hlapci so moji in mrva tudi moja, če so jo prodali in denar zapib, so jo pa tudi zavžili.« 3 Zaprice v Kamniku. * Še ni izumrl moški rod. 5 Ime Stele izgovarjajo v Tunjicah Stle ali Skle. i ' Prim. o njem »Izročilo Tomaža Steleta,« str. 331. ' 4 22" 339 France Stele 2. Moj oče pripoveduje 1928 ali 1929:^ Tist naš moš ta star je biv ku hud, kar je dobiv, s tem je pa udaru, če smo kej nagajal. Al je treba vojske? Za tole pest, pest pa vojsko napravlat. Ta j' dobra nehterm, je pa kar škoda, če je ker kej zapadu. Jest sm biv tamia doma pr Kamlc,* če vste — v solzni dolini kličejo upijoči zdihujejo. Solzne dolince vpijejo, dolince solz zdihujejo. M'ne vojska ni n'č zadeva. En Petrček je biv de je vse, je mne pestvov pa m je prov pev včais k smo moral pestvat te male, ga j pa kar mogu pestvat. K sm biv mvad sm tolk bolezen prestov, sem biv zacahnan, zdej sm pa zdrov kt še nkol nism biv. Upijejo zapuščeni v dolini solz zdihujejo. Kam pa so šli ta Petrček? V dolini solz zdihujejo, objokujejo. Ker je bil Mazovic," zdihujejo, objokujejo, solzno dolinco kličejo, zdihujočiga, vpijočiga. Pa bolezn sm pa tolk prestov, de obeden tolk, sm bil enkrat — vpijoči zdihujejo solzne doline solz — de na bom nkol — vpijočih zdihujejo. Čevelj me žuli. Cas so me pa prov žlil (cujo dal okol). Pa sej če je mvad, se nč na merka na obeno reč, nej ma čevelj kakšnega hoče, bo kar v užo šu. Sej je pr nas Petrčk. A sta bva ndva kej vkp? Sej pr nas smo bli zva bogat, so djal dej na beračovni. En Pikove,*" če ga poznaš. ^ Moj zadnji razgovor z očetom pred smrtjo. Govoril je pol v sanjah in vmes pel dele pesmi »Marija k tebi uboge reve...« 8 Pri Kamniku — v Tunjicah ga izgovarjajo Kamlk. ' Mazovec s Perovega pri Kamniku, oče prof. Ivana M. '» Sosed. 340 Ljudsko izročilo iz Tunjic in iz kamniške okolice je pa tko foTŠliT biv, če j ker doma al pa ne, pa je kar u bajto podav se — sovzne dolince — ni nič vedu — klicati na pomoč — otročič zdihujejo, objokujejo ... 3. »Tlačanje so najžlahtnejši,« so že nekdaj o graščinskih rekli, sedaj so pa na te obrnili, k na cestah zastonj delajo. Ven so klicali, da morajo spomladi in jeseni cesto nasuti; če niso prišli, so pa najeli zanje in nje kaznovali. Ker se niso vštimali med seboj, so vsakemu gotov kos ceste določili. Iz ljudi so se pa tako norca delali, da so stari dejali, da si še hudič ni upal mimo njih. Kot majhen fant se je hudič približal tlača- nom, pa si ni upal mimo in pred njimi prav jokal. Pa je prišla ena stara baba in ga vprašala: »Fant, zakaj vekaš?« »Zato ker so tako žleht in me ne bodo pri miru pustili,« je odgovoril. Baba je pa dejala: »Fant le brez skrbi bodi.« Takrat so imeli prav velike predpasnike, ga je pa v bertah zavila in ga mimo nesla. Komaj do njih pride, pa začno vpiti, kaj za enega hudiča nese, in se tako norca delali, kar so mogli. Ko čez prideta, je hudič ven skočil, pa babo prav nabil in dejal: »Sedaj so me šele!« 4. K' smo bli mi otročji, k' je bil bob v stročji pa pšenica v kvas'. 5. O zakladih, pripovedoval leta 1905 moj oče: »Zvai hrif« je pod Ukušekom. En Košišov fant je zvat denar izko- pov, k so igral. Kavsl ni vtu jto gledat. Govobov Janez, strehar je šu z maina jh je pa nejveč dobiv. Naša dekle, očetova (Tomaževa) sestra j tri pmesva, so pa vtlo oče dol ito jh je pa Vmevc ubmii. Je pa reku: »Naša jh da vse za dva krajcarja, to so lutke, a s ku prprost.« Po dve sto let so bU star, k so jh dobil. Še stric enega kupil. Undjorh šu h paru maš, ga j ura zmotiva, še preh trem tam biv, a j naprej ušva. Je pa uč vidu, je bo jno rehto dnarja, pa uč na ua goreva, mo pa ni bo noč na misu, de b jh uzev, je šu pa naprej. Pa še dan ni zvoniv, kje pršu h maš. Za našo mejo jh je pa Korbar dobiv; čevle j šu brisat j pa trdii po- tegnu, se j pa pokazov piskr zvatov; je pa tri hčere vmožu. Mavarjov hrib nad Bajsrovcam: En kamlšk pastér enga mesarja je kozle hodu past, zmerej dost dnarja jmu. J biv pa piskr, je pa z nega jemav. So pa misl'1 de krade, so ga pa trdu prjel. Je pa povedov, ke so. Je šu pa kazat pa ni vbedn več vidu. Na naš Trat, k je ena h Vogrin šva iz Pikovca k je ta malga jmeva, j pa bi trdu jmev jo (u Božič), je pa uč goreva šac, pa na vem če j kej uzeva. Utroka pstiva, k je nazaj pršva, pa ni bo več. Je pa Pikove en- 341 France Stele krat pršu je bo pa n piskr vogla, je pa zagnov v našo dolino, je se pa pogréznu, pa še zdej votlina. Kosiš tud u Zvatmo hrib, k je bo več jagnedov. So pa jagnede sekal, je pa reku k so ub nekaj zadel: »Pa pstimo«. Je mu pa zmerej dost dnarja. Pa to ni bo tam k ta paru v Zvatm hrib. U Prašnikarjovm maina sta dva mlinarja gostvava. Je pa žena kro- pile šva žet. Je pa tam bo en vonc srebra. J šva pa moža klicat, se j pa mož posušu: je biv silno suh, je pa djava, de uh Prašnikarja maln kup, pa mislu, de se norca deva, j pa djav: »Sej nima n'č, berač, s kom bo pa pvačov«; sta pa zglihova pa brište (Frist) narédva, k je mislu, saj nov nč dava. Ta paru brašt pride, mo j pa vse pvačava, j pa vase ségu. Zdej pa spet Prašnik. Od mojega včeta matere popov brat fantin je šu v Kriško goro po bršlin, je pa v skave zašli, ja pa dobiv dva piskra dnarja pa jno uro. Je pa vtu nekaj uzet, je pa kamne letu kokr de b ga pohsii, je pa zbežov. So pa iskal pa nč dobil. Pr' Mborhovmo znamna je dobiv po četrtstu eden, pa jh je uhkopov. Jožovc, Jeran je pa groblo kopov je pa dnar dobiv. 6. Bratje moji pripovedujejo izročilo očetovo: Jonglnov Duh je na kvatrni petek (od Prajzovih,** kamor se je od naših priženil, pozneje je prišel v Kamnik k Jonglnu),*^ ko so iz Tunjic prišli k njemu, rekel: »Danes je kvatrni petek. Zato svinjsko glavo kuham, da ne bomo mesa jedli.« Naši so bili jagri in klavci. Bili sta dve hiši, ki sta se združili. Okrog so bile jame (ilovica).*" Naš prednik je bil Italijan, ki je prišel za jagra v zaprško graščino. Priljubil se je, pa mu je gospod dal svet, da je sezidal hišo. Najprej so rekli Pri Šklet' (Štlef — Stelet'). Pri Birtu pa od sr. 18. stol., ko so zidali novo cerkev v Tunjicah. V bližini je bila jama za gašenje apna, pri nas pa gostilna. Na Špinovem je bila pristava, tam je bil vedno Lah (Italijan) oskrbnik. 7. Pripovedoval moj brat Tone:** Bil je nekoč zelo majhen žnidar. Ta je ubil nekoč z vatlom štirideset muh. Napravil si je črn gvant, vanj pa si je všil iz belega blaga številko štirideset. Vprašali so ga, kaj to pomeni, jim je pa odgovoril: »To po- meni, da sem ubil štirideset ljudi.« " Pri Prajzu, domačija v Tunjicah, kjer je ostal sredi XVIII. stol. eden pruskih ujetnikov, ki so bili poslani v Tunjice, ko so novo cerkev zidali. *2 Domače ime za hišo naših sorodnikov na Šutini v Kamniku. *' Naš del vasi se imenuje Mlaka. " Tone Stele, r. 8.1.1888 v Tunjicah, u. jeseni 1914 v vojni v Vzh. Galiciji. 342 Ljudsko izročilo iz Tunjic in iz kamniške okolice Hoteli so ga vtakniti v vojake. Prišli so ponj in ga s silo vlekli. On pa se prime za neko znamenje. Hitro ga izpuste misleč, da bo znamenje izruval in jih ž njim pobil. Nato pošlje ponj kralj s poročilom: »Imam velikana, katerega se ne morem znebiti. Pridi ti!« Žnidar se napravi in vzame torbo, notri pa dene kos sira in kanarčka. Ko pride do velikana, pravi: »Skusiva se, kateri bolj stisne kamen. Vzame sir in ga stisne tako, da priteče voda. Velikan pa stiska kamen in ga stiska, da se ves razdrobi, vode pa ni. Reče mu: »Ti si močnejši.« Potem se skusita, kdo vrže dlje kamen. Ve- likan ga vrže, da ga štiri ure ni bilo nazaj. Žnidar pa spusti ptiča in ni ga bilo več. Zopet je bil velikan premagan. Nato se je naredila noč in sta šla spat. Žnidar je ležal v železni postelji, ker pa se je nekoliko bal, zleze pod posteljo. Ponoči, ko je velikan mislil, da žnidar spi, pride z vrha, kjer je ležal, doli in začne mahati s sabljo po žnidarjevi postelji. Ta skoči iz skrivališča in pravi: »Kaj me pa žgečkaš?« Cez nekaj časa velikan zopet pride, ker misli da žnidar spi. Ta pa je bil za vrati. Ko velikan pride, mu skoči med nogami ven, ga spodbije in mu odseka glavo. Bila je tolikšna, da so jo peljali s štirimi pari volov. Sedaj pa mu kralj reče: »Drugo žival še imam, volka, ki mi je vse jagnjeda požrl.« Žnidar gre v gozd in ko pride nazaj pravi: »Hotel sem ga umoriti pa se mi je tako šmajhlal, sem pa dejal: ,Ta nedolžna žival naj živi, kaj bi jo pobijal.'« 8. Pripovedoval moj brat Tone: Bili so trije neoženjeni bratje. Starejši se oženi. Nagovori ženo, da gre k bratu sosedu žet proso. Ta jo vidi in jo ustreli. »Zakaj si jo ustre- lil, te bom tožil,« pravi brat. Sosed pa mu je za to raje nekaj plačal. Drugi dan nese mož svojo mrtvo ženo v cerikev, reče mežnar ju naj mu odpre, jo odnese v spovednico in gre po duhovnika rekoč: Moja baba bi se rada spovedala.« Gospod pride in jo hoče spovedati, baba pa le molči. Zato je dufne v prsi, da se zvali po tleh. Mož stopi k njemu in pravi: »Tožim vas. Babo ste mi ubili.« »Ker ni hotela antvert dati,« odgovori duhovnik. »Moja baba je bila gluha.« 9. Povedal moj brat Tone: V mnogih cerkvah ponoči samo od sebe zvoni. Tako v Tunjicah ob enajstih. Neka žena je slišala to zvonjenje in je misla, da je jutro. Šla je v cerkev, tam pa zagledala mrliče. Hitro se je obrnila, da bi ušla, pustila pa je kožuh, katerega so mrliči raztrgali in vzeli vsak po eno dlako. 10. Povedal moj brat Tone: Neki mežnar je hodil vsako jutro skozi britof dan zvonit. Vselej je videl na nekem grobu nogavice položene na križ. Nekdo mu reče, naj eno vzame. On to res stori in gre v zvonik. Ko pride v zvonik gori, po- 343 France Stele gleda skozi okno iii vidi na grobu sedeti mrliča, ki je obuval nogavico sedaj na eno sedaj na drugo nogo. Mežnar hitro vrže nogavico skozi lino in, predno ga oni more zgrabiti, prime za kembelj, da zvon zapoje. Sedaj pa mrlič nima več moči in odide. 11. Pripoveduje brat Tone: Nekateri ljudje izkopljejo truplo mladega nedolžnega otroka in ga toliko časa tepejo, da začne krvaveti, da bi numare (loterijske številke) povedal. Enkrat so ga tepli, on pa je na pomoč zaupil in takoj je vstal polen britof mrličev. Eden izmed ljudi potegne hitro za vrv, da je zapel zvon, in rešeni so bili. Enkrat so ga res toliko časa tepli, da je številke povedal. Stavili so jih, toda prišle so vse krvave, oni pa so nato vsi pomrli 12. Pripoveduje moj brat Jože:*'' Šuštarji so prišli v stiro k Vinšeku.*" Pri hiši so bile 3 dekleta in vsaka je imela svojega mucka v naročju in so jim iz sklede dajale pri jedi. Šuštarjem pa se to ni dopadlo. Popoldne so odšli domači na delo, mačke pa so ležale pri peči na klopi. Pa pravi majster: »Tega pa ne bomo trpeli. Dejmo jih enmav prebiksat'.« Muckam pa je bilo ime: Spodlešekar, Huda muca, Sikst. »Fantje vzemimo kneftr v roke!« in je vsak po imenu poklical enega muca in ga je pošteno* oplazil. Ko so jih zadosti nabiksali, so odprli okno in so jo mački pobrisali. Zvečer so prišle dekleta domov, so jih začele kHcati pa ni nobeden maček hotel priti v bližino*. Potem pa pravijo Šuštarjem: Kaj je danes našim muc- kam, da ne gre nObena v hišo. Eden odgovori: »Buzarajkel', a' ne veste kako šuštarska smola mačkom smrdi.« Dokler so bli Šuštarji pri hiši, ni noben izmed mačkov več prišel v hišo. Ko so ob letu zopet prišli, so jo mački takoj pobrisali ven in dokler so bli Šuštarji notri, ni noben več pogledal notri.*'' 13. Pripovedovala na veliki pondeljek 1952 na Perovem pri Kam- niku moja teta Franca Mazovec:*" O treh risih Trije risi so v dolini ukradenega vola pekli in kad vina pripravili. Dvanajst razbojnikov je en grad obravbalo in so pod hrastom v bližini šteli denar in delili. »5 Jože Stele, r. 5. 3. 1893 v Tunjicah, u. 27. 9.1954 istotam. Hišno ime v Tunjicah. *' Prim. norveško pravljico o Peru Gyntu v uvodu. 1" Franičiška Mazovec, roj. Pavlic, r. 12.9.1876 v Podgorju pri Kamniku, u. 13. 3.1959 na Homcu. 344 Ljudsko izročilo iz Tunjic in iz kamniške okolice Bil je en fant malo trčen pa mu je mati rekla: »Tebi se ne bo nikdar dobro goddo. Tebe bodo še tuja durca po riti tolkla.« Fant je snel vratca omarce v zidu in jib navezal na hrbet: »Da me ne bodo tuje durca bila, bom domače vzel« — in je šel po svetu. Noč ga je došla v dolini pod hrastom, kamor so zahajali razbojniki, pa ni vedel, kje prenočit; zlezel je na hrast. Razbojniki so prišli pa šteli naropani denar. Fant bi bil rad videl, koliko imajo in se je nagnil, pa so mu durca doli padle in ropotale po vejah. Oni sO' se preplašili in zbežali, fant pa ves denar pobral. Risi so f»a medtem jedli in pili; kad je bila težka in ker eden vzdihne »Ne morem piti«, se je sklonil in pil. Oni pa: »Ali kar po kravje?« Po- tem so tudi odšli. Fant pa je prišel blizu okradenega gradu do birta in birt mu je svetoval naj gre v grad ker bodo risi prišli in tudi pokradli. On pa se je notri skril. Ko so risi prišli in je vsak pomolil glavo skozi luknjo, jo je odsekal in ga potegnil notri. Tako je vse pobil in je postal gradii gospo- dar in bogat. II. Izročilo o Francozih pripovedoval moj oče France Stele leta 1909 1. Francozov bi nikdar ne bilo v naše kraje, če bi naših en general ne bil prodal. Eden naših je videl, kako sta se naš general pa francoski sešla na hribu in si segla v roke. Ker se je našim zdelo, da jih je gvišno izdal, je eden že kanon naciljal, da bi oba ustrelil, pa mu je drugi ubra- nil Nato so naši dobili povelje, da naj več he streljajo in so imeli Fran- coz je prosto pot. 2. V Tunjice so Francozje prišli samo enkrat in sicer štirje k Vo- grinu." Stopili so vsak na en prag, nabasali puške in bajonete nataknili. Eden je prišel v hišo in mu je moral stari vse skrinje odpreti. Z golo sabljo je hodil zraven njega. Denarja niso nič dobili, samo nekaj mesa so vzeli. Stari se je tako izstrašil, da je kmalu na to umrl. 3. Francozje so bili povsod na kvarterju samo v Tunjicah ne. Le s konji so enkrat šli skozi. Še moj oče je njih podkve našel. Med našo hišo in Tunjščico je namreč frajka (skupen svet) poglobnica, kjer so nekdaj vsi pasli. Tam se je konjem udiralo (pogóbvaT so), pa so podkve pogu- bili. Imele so široko obliko, saimo v sredi je bila majhna luknja. 4 Na Spanovem (tako se imenuje naš travnik pod Vogrinom) je Tunjščica bolj z ovinkom tekla. V tunfih na ovinkih je bilo zelo veliko 1° Hišno ime v Tunjicah. 345 France Stele rib. Francozje so bili v Podgorju na kvarterju. Prišli so in ovinke pre- kopali, da je voda naravnost tekla, oni so pa dobili ribe. 5. Moj stari oče so šli z veliko Tunjčani nad kriško graščino, ko je jelo pokati. Pa jih je v Mostah Francoz zagledal in mislil, da je sovraž- nik. Spustil je štuk gori in vpričo njih borovec na sredi razbil, zadel pa ni nikogar. Tunjčanje so pa bežali. 6. V Mostah je bila ta velika francoska druhal. Naša armada je pa na Homec prišla in se postavila okrog hriba in pri cerkvi gori. Naš general je šel na Homcu okrog oltarja in en bel denar v lampico spu- stil, kjer večna luč gori. Nato so naši na Francoze padli. Od Homca tja se je kar megla potegnila in nanje padla. In so tako bežali, kar je kdo mogel, za veliko cesto proti Lukovici in Blagovici. Pavri pa so jih kar pobijali. 7. Starega očeta brat, ki je bil v Zapričah za velikega hlapca, je pravil, da je bil eden naših dragonarjev tako togoten, da je konju glavo odsekal. Pripeljali so ga v zapriško graščino in ga h kozolcu priklenili. Takrat so pa jeli v Mostah pokati. En vojak ga je moral straziti. Ko se začno pokati, se je pa odtrgal. Enemu je konja vzel, sedel nanj in letel proti Mostam na sovražnike. Zadel je na pošto dvajsetih mož in vse onemu gori prignal, da jih je moral straziti. Sam pa je šel nazaj. 8. Neka žena je pravila, da se je na Posavju pri Jezici pri kovaču ta veliki Francoz skril. Skrila ga je neka žena, da bi ga ne ubili. Dal jim je zato veliko denarja in jim pustil tako lepo hišo narediti kot še ni bilo nobene druge. 9. Francoz je zažugal, da bo nazaj prišel in da bo daleč okoli za veliko cesto vse drobno, ker so ga tam s kropom polijali in pobijali, koder je šel. 10. Kadetek je k neki hiši pribežal in zelo lepo prosil, naj ga puste: »Samo mene imata mati in oče doma.« Pa so ga vseeno ferderbali. U. Od Bitna proti Kamniku blizu studenca je stara lipa. Tam so Francozje imeli svojo blagajno. Ker se zemlja malo v vodo vsipa, so pastirji našli zlato. Kamniški Kindl ga je prav po ceni kupil. On je kupil tudi zlatega Jezuščka, ki je bil ukraden na Štajerskem pri sv. Fran- čišku. Zato so mu rekli — Kindl — otročiček.^" 2» Zgodba se nanaša na znano tunjiško najdbo rimskili zlatnikov pred pri- bližno 150 leti. 346 Ljudsko izročilo iz Tunjic in iz kamniške okolice III. Pegam in Lambergar Pripovedoval Franc Brešar,^* Perovo pri Kamniku leta 1909 Lambergar je živel na Gorenjskem, Pegam pa je bil Turek. Lamber- gar je eno leto doma konja futral s samo pšenico in rebulo. Ob letu je po ograji okrog posestva prišel. Mati mu je povedala, da mora srednjo glavo odsekati. Potem je pa jezdil čez Cmuče in tam Savo preskočil, se okrog obrnil in dejal: »Tule bi bil pa en most dober!« Na Dunaju sta se pa s Pegamom udarila. Pegam je imel tri glave ker so mu vsi hudiči pomagali in je te glave samo Lambergar videl. Mu je pa srednjo odsekal in Pegam je bil premagan. IV. Kolednice Treh kraljev 1. (Jarše) Vsi pojejo: Mi smo prišli krali trije z jutrove dežele. Mi Jezusa vofrujemo, tga krala nebeškega. Prnesla smo mo en vofr lep mero, kadilo, čisto zlato. Sem in tja hodijo in se priklanjajo, govoreč: j A. Kraleva visokost od kod ste vi doma? M. Jest sam kral Melhjor sm tam doma k sonce gor gre. A. Kraleva visokost od kod ste vi doma? B. Jest sam kral Boltežar sm tam doma k sonce upovne stoji. A. Kraleva visokost od kod ste vi doma? (Crni): Jest sam kral Gašper sm tam doma k sonce dol gre. H. Jest sam kral Herod; kadar boste našli dete, pridte men povedat, da ga grem tud jest pogledat. 2' Franc Brešar, r. U. 12. 1836 na Perovem pri Kamniku, u. 3. 12. 1941 ivsto- tam. 347 France Stele Angel: Ti s' kral jest uzamem teb' meč, ti na boš več kral. 2. (Tunjice) Mi poglejmo, kaj je tam. Trije krali grejo b nam. Gašper, Melhjor, Boltežar so prinesli Jckus' dar. 3. (Tunjice) A. Jest sam tam doma ker sonce gori gre. B. Jest sam tam doma ker sonce dol gre. C. Jest sam tam doma ker voda van cria. Mi smo trje krâli Gašper, Miha, Boltežar. Eden je prov črn, mlad, vas je v portab in je zlat. V. Štanceljni^^ (Tunjice) 1. Ce bi Savco in Dravco preplavati znov, bi najgoršga deklica v Lublanci šteanov. Cez Savo in Dravco ni nobenga mostu. Ce b plavat ne znov bi pa h lupci ne šov. Pod mostam je Voda, na most je pa led, pa kdo bo vas bodu k mojmo deklet. 2. Se j kravca prevpasla ker nima sena, se m je dekle zgojzdala k me ni blo doma. 3. Vsa žlahta je jezna, vsi ludje so čez me, kar dol bi se vsedu pa zjokov bi se. 4. Zakaj bi ne žvižgov, zakaj bi ne pev, k mam zavbr deklica sam zmeram vesev (k sm ga na limance vjev). 22 Stanza, ital. kitica. 348 Ljudsko izročilo iz Tunjic in iz kamniške okolice 5. Le malo počaki, koroška dekle, ko škorne nakujem pa pridem po té. (Vse veže samo ista melodija, zato pravijo: »Se lahko pritakne.«) VL Pesmice (Tunjice) 1. Dobr dan, gospod ušter, tako luštno ni nikjer kakor tukejla pri vas, tolk skrbete vi za nas. Dobr dan, gospot ušter, kelnaroe pa ni nikér, da b rajtngo povedala celo našo cerango. Vin je 2 goldinarja, p rata pô goldinarja, cirtre, gosla, harfe, bas to je nam za 'n kratak čas. 2. Zdaj se deklicam krvica godi ker cesar fantiče lovi; ble vedle b'se pret omožile de b tolk solz na pretočile. Za pušalc moj dala zelen rožmarin, takrat se bo troštov k na vojsko pojde ž nim. 3. Oj sinek moj Francai, pojdi ti dam, doma ti očka prov bovni leže. Nej le leže leže, Boh nej jam pa za zdravje skrbi. Oh sinek moj Francai, pojdi ti deim, doma ti očka na parah leže. Nej le leže leže, Boh nej jam pa za dušo skrbi. Oj sinek moj Francai, pojdi ti dam, doma ti pa hiša s plemenam gori. Nej le gori gori gori sam svet Fier j an nej jo pa pogasi. 349 Franco Stele Zusammenfassung VOLKSTÜMLICHES AUS TUNJICE UND AUS DER UMGEBUNG VON KAMNIK In der Einleitung macJit der Autor auf die Verroandschaft einer von ihm im Etnolog XL. Ste 331 veröffentlichten Familienüberlieferung von unübertrof- fenen Scharfschützen Tomažek und Jakac-dem Teufel mit dem normegisclien Märchen vom Per Gynt aufmerksam. Hier veröffentlicht er ein zmeites in diesem Zusammenhange interessantes Märchen von den Schustern und Katzen bei Vinšek. Das Übrige hier veröffentlichte bezieht sich auf die Familientradition des Hauses Stele in Tunjice, auf die Franzosenkriege vom Anfang des XIX. .Jhrh., auf die Schatzgräberei und auf Pegam in Lambergar. Ausserdem sind hier Bruchstücke der Dreikönigslieder veröffentlicht, aus denen ihre Abstam- mujig aus dem Dreikönigsspiel ersichtlich ist. Es folgt eine Reihe volkstümlicher »G'stanzein«. 350 SE EN PUSTNI LIK: ŠEMBER - SCHEMBART Lovrenc Sušnik K raznim pustnim likom, ki so znani pri nas, lahko prištejemo še enega, čigar ime se je ohranilo — kar je posebno zanimivo — v vodnem imenu v zminškem okolišu. Ob študiju ondotnih krajepisnih imen je pritegnil mojo pozornost posebno potok Šembarkuca v Breznici pod Lubnikom (med Pepeo- nikom in Vovšami; izliva se pri Rohotnikovi žagi v Sopotniško grapo). Je to kratek, a izredno grd, skalovit in komaj dostopen graben, ki vzbuja gledalcu s strmih bregov občutek grozljive tesnobe. Razen navedene oblike imena, ki je v rabi na kraju samem, imamo še dve drugačni obliki. P. B 1 a z n i k* omenja med nemškimi ledinskimi imeni na levi strani Sore vodo šenpajkelc (verjetno iz Sopotnice, kjer sem tudi sam slišal to obliko). Fr. Planina^ pa jO navaja po podatku iz Brodov ali Gabrka kot Sembajkovec (izg. šembajkuc). Poskusimo pojasniti, kaj se skriva za tem imenom. Da je tujega izvira, je očitno na prvi pogled; zato je v drugih krajih kot ne več ra- zumljenO' doživelo* razne spremembe. Po mojem tiči v njem nemški pustni lik Schembart. Kot znano, se v naših narečjih -t- zlasti pred -/- rad nadomešča s -k-: Bart(e)l > parkelj, Beutel> pajkelj, zarteln > crklai, KUtel > kikla, Viertel > firkeli(c), potei > poklam (po Gorenjskem), siten > siki}, tje > ke, tretji > ta trqik (od tega trqikuc v čebelarstvu), Tmin (Tolmin) > Kmin idr." Tako je nastala Sembark-al-ca oz. Šembarkuca. Obliki na -c sta privzeli moški spol ali pa sta izšli iz vokala, kar je v toponomastiki pogost pojav. Glede -j- namesto -r- lahko primerjamo bavarsko Scliufi- baitel (Schufibartel)* ali pa fajmošter > Pfarrmeister (po disimilaciji), mogoča je pa zraven ljudska naslonitev na pajkelj. Glede -n- namesto -m- lahko najdemo tudi v nemških virih obliko po ljudski etimologiji Schonbart (zraven več drugih variant). In da nastopa -p- namesto -b-, je 1 P. B 1 a z n i k , Kolonizacija Poljanske doline — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XIX (1938), 26. 2 Fr. Planina, Reka Sora, njeno porečje in njen režim — Loški raz- gledi VIII (1961), 64. 3 Prim. K. Štrekelj v Ljubljanskem Zvonu 1889, 98 in v LWKunde (= Zur slavischen Lehnwôrterkunde) — Denkschriften der Akademie der Wis- senschaften, Phil.-hist. KL, Wien, Bd. L (1904), 62 pa Fr. Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II. Konsonantizem. V Lj. 1924, 207 ssl. « Gl K. Štrekelj, LWKunde, 1. c, 62, 64. 351 Lovrenc Sušnik V bavapsko-avstrijskih narečjih splošno znana stvar, kakor to lahko vi- dimo tudi pri številnih izposojenkah iz njih. Tudi v nemških tekstih nahajamo obliko s -p-: schemper.^ Kaj je bil ta Schembart? Beseda izhaja iz srvnem. schemebart, schembart — bradata maska, prvotno maska z brado, in je sestavljena iz scheme, schem (stvnem. scema scema — senčna slika, krinka, nalič- nica) ter der Bart — brada." Prim. našo pustno šemo. Prvič je omenil to besedoi Hugo von Trimberg, šolnik v Bam- bergu, v svojem »Der Renner« (1300) v pomenu grde, spakaste krinke (schempart). Skoraj istočasno se navaja za frankovsko-turinško sosednje ozemlje (v Saalfeldu) : »mit den schembarten«. Leta 1482 se razlaga v Nurnbergu: lamorfa larva »Schiempart anthun als do sich einer ver- kehrt oder verstellet als der teufel«.' Bila pa je razširjena prej še čez meje Bavarske in Tirolske." Posebej se je pozneje uveljavila pri pustnih obhodih v Niirnbergu (Schembartlaufen), ki so jih (od 1449—1539) vsako leto prirejali mesarji in nožarji, kot so bili v 15. in prvi polovici 16. sto- letja tudi v drugih mestih v Nemčiji predpustni obhodi v režiji raznih korporacij (cehov). V Niirnbergu so zbujali ti obhodi (kasneje ob sode- lovanju p atricijev) z vsakokrat novo izvirno opremo tolikšno zanimanje, da jih je (tiste iz leta 1539) opisal tudi Hans Sachs in so vodili o tem v posebnih knjigah nekake kronike, v katerih so bili kostumi (oprave) vsakega leta skrbno opisani in upodobljeni.' Glavna privlačnost pri teh prireditvah je bil po letu 1475 »Pekel« (die HoUe) na saneh, ki je dobival razne osnovne oblike: grad, hiša, ladja, mlin na veter, stolp, krokodil, hudič ali velikan, zmaj ali slon idr.; ves ta aparat so po obhodu pred mestno hišo sežgali.*" Med mnogimi maskami so nastopali tudi hudiči, divji možje** itd. Na barvasti sHki pri Yogt-Kochu na n. m. pred str. 259 je npr. upodob- ljen tak divji mož: je bradat in ves kosmat, pokrit le z mahom in listna- tim pasom nad bedri; na glavi ima venec iz listja. Na desni rami nosi drevo s tremi koreninami in z vrhom iz dveh listnatih odrastkov; blizu 5 Gl. M. L e X e r , Mittelhochdeutsches Handworterbuch II, Leipzig 1876, 698 (s. scheme-). " Gl. F. L. K. Weigand, Deutsohes Wôrterbucy, Giefien II (1876), 630, 563 si.; J.u. W. Grimm, DWb (= Deutsclies Worterbuch, Leipzig 1854 ssl.) IX, 1486—8 idr. ' Gl. Hans M o s e r, Zur Geschichte der Maske in Bayern, v »Masken in Mitteleuropa«, hgg. v. L. Schmidt, Wien 1955, 100 in 103. " Plim. HDA (= Handworterbuch des deutschen Aberglaubens. Hgg. ... von Hanns Bachtold-Staubli, Berlin), Bd. V, 1766. ' Prim. Dir. Friedrich Vogt-Dr. Max Kocli, Geschichte der deutschen Literatur von den altesten Zeiten bis zur Gegenwart', I. Bd., Leipzig u. Berlin 1910, 259 si. Gl. Adolf S p a m e r , Deutsche Fastnachtsbrauche. Jena 1936, 10; Hans M o ser, Zum Niirnberger Schembartlaufen v »Masken in Mitteleuropa«, l.c, 127; Kari Anton Nowotny, Das Niirnberger Schembartlaufen, v »Masken in Mitteleuropa«, 1. c, 142—190. " Gl. A. S p a m e r , 1. c, 28—52. 352 Se en pustni lik: Šember — Schembart vrha se oprijemlje debla možek, ki ga je divji mož očitno nekje ugrabil. To je že star lik iz pomladanskih običajev, ki v boju s pomladjo pred- stavlja zimskega demona kot podobo neukroćenih, divjih naravnih sil.*^ Lavfarji (tekalci)*" so bili prvotno v južnonemških in avstrijskih maUh mestih urejene skupine mask (z rilci, biči, poslikanimi ali cunja- stimi oblačili idr.), ki so spremljale sprevod s tekanjem, poskakovanjem, plesanjem, topotanjem in drugačnim divjanjem; besedo so torej upo- rabljali v širšem pomenu vsakovrstnega gibanja.** Še drugače so bili opremljeni v bavarskem pogorju (z lesenimi maskami, zvonci, smreko- vimi vejami ali volovskimi repi)*^ itd. Kasneje, ko so se udeleževali sprevodov tudi pripadniki višjih sta- nov — mladi patriciji, pa srečujemo npr. v Nurnbergu tekalce po novi modi (zgodnje renesance), ki nastopajo brez mask. Oblečeni so bili v belo, okrašeni s pisanimi trakovi, s čopi zelenja (zelenike) na glavi ali v roki. Od nekdanjih demone odganjajočih pridevkov je tem imenitnim tipom maškar razen zelenja ostal samo bič ali suHca ipd. Zato jih po- gosto vidimo, kako nastopajo kot reditelji in svarilci pred spre vbodom.*" Dva taka tekalca sta upodobljena tudi na prej omenjeni sliki pri Vogt- Kochu. Starinske strahotne, grde figure (divji mož, hudič idr.) so imele zdaj (po letu 1521) le drugotno vlogo kot dodatek h kostumiranemu spre- vodu.*' Kot drugod pri takih priložnostih tudi tu ob norčijah ni šlo brez satir in smešenja raznih ustanov ali oseb; pri tem so prispevali svoj del seveda tudi divji niožje,vragi idr.; hudiči so prišli iz srednjeveških mi- sterijev kot zelo pripravni bki za kaj takega tudi v pustne običaje. — Ta stran prireditev je postala usodna tudi za tiste v Niirnbergu (konec sprevodov leta 1539). Kaj je tedaj jedro predstave, ki je dala povod za poimenovanje po- toka pri nas? Iz navedenega izhodišče ni tako lahko razvidno, kot je npr. pri podobnem liku parkeljna ob miklavževanju, ki ima — mimo- grede povedano — podoben izvir: izhaja namreč iz kor.-štaj. Paril ali Spitzpartl (pač po veliki kozji bradi), nastopa v podobi vraga za strah otrokom s primerno masko in opremo (koš, šiba, veriga ali burkle ipd.), ter je najbrž tudi prevzet iz pustnih demonskih likov.** 12 Gl. A. S p a m e r , 1. c., 30. *3 Ze M. P o h 1 i n , Tu malu besedishe treh jesikov, Lj. 1781, ima to besedo s. v. T(>kavc, s. m. Der Laufer, Curîor. ** Gl. A. S p a m e r , 1. c., 47. *5 Gl. A. S p a m e r , 1. c, 16. " Gl. A. Spamer, Le., 26. " Prim. H. Moser, 1. c., 124 — 6; K. A. Nowotny, 1. c., 145 (po njem je rokopisov z barvastimi slikami kostumov nad 50). 1^ Prim. M. Lexer, Kârntisches Worterbuch, Leipzig 1862, 17; Unger- Khull, Steiriseher Wortschatz ..., Graz 1915, 478, 525; K. S t r e k e 1 j — Archiv fiir slavische Philologie XIV (1892), 554 in v Letopisu Matice slovenske 1892, 145 op. 1; B. Orel — NS (= Narodopisje Slovencev) I, Lj. 1944, 346 si. 23 Slovenski etnograf 353 Lovrenc Sušnik-j Glavno je bil pač lik našemljen tako, da je zbujal pri gledalcih strah in grozo, naj je bil ta možak-zli demon že maskiran v podobi vraga, divjega moža ali pusta. Ce je npr. divji mož namazan še s sajami, ga imajo navzoči lahko za hudiča in ga tudi tako imenujejo.*" Prav tako ga je Cerkev imela za utelešenje razdirajočega, surovega poganstva, za hudobnega duha in hudičevega hlapca.^" Sploh se prepletajo v vragu še različne bajeslovne postave starih božanstev in demonov.^* V spominu na predstavo takih likov je nastalo tudi ime Šembar- kuca, ker je tudi njen graben zbujal strah in grozo, trepet pred nezna- nimi silami v njem. Podobnih primerov, ki jim je botrovala ista misel ali podobno čustvo, imamo več tudi drugod: Hudičev pa Zlodjev potok ali graben,^^ Vražji graben,^^ Vragovec (Vraguc) v zminškem okolišu, vodna jama Skratbvka pri Planini,^" Škratova dolina blizu Zidanega mostu,^" številni Pekli (strmi prepadi) ipd. Težko je vprašanje, od kod je moglo priti to ime v Breznioo. — Najbližja bi bila misel na pasi jonske igre (ali sprevode), ki so jdi pri- rejali po letu 1721 kapucini v Škofji Loki. In res nastopa že v 1. podobi poleg angela z mečem tudi hudič. Po letu 1734 so vrinili za prvo podobo (Smrt) še podobo*: Pekel. Tu se vrste: Lucifer s hudičevo konjico; hu- dič-krilati lev; hudič z zastavo; hudič z drevesom; štirje hudiči vlečejo pogubljeno dušo na verigi. Lucifer (z dvema hudičema) opisuje pri tem svoj padec in sedanjo vlogo, hudiči pa recitirajo o mukah duše v peklu, ki zdaj prepozno in zastonj toži.^" Pozornost nam zbuja le hudič z dre- vesom, a imena Šembart ni najti. — Tudi v podobnih sprevodih v- Ljub- ljani (leta 1617), v Kranju (leta 1730), Novem mestu, Tržiču idr. so na- stopali razen dobrih tudi hudobni duhovi,^' a zase ne zvemo nič do- ločnega. Le iz okolnosti, da so bili ljudje naprošeni, vesti se pobožno* in ne kakor pustne seme, je razvidno, da sose hudiči kot pretežno komične " Prim. HDA, Bd. IX (1938/41), 978 si. 2» Gl A. Spamer, l.c., 31. " Gl. N. Kuret v »Obisku«, Lj. 1942, 162 sL, 165. 22 Gl. Fr. B e z 1 a j , Slovenska vodna imena I, Lj. 1936, 219; II, Lj. 1961, 541. 2' Gl. N. Kuret — Obisk, Lj. 1942, 165. ' 24 Gl. Fr. Bezlaj, Slovenska vodna imena II, Lj. 1961, 244 si. 2' Gl. R. B a d j u r a , Zasavje, Lj. 1928, 55 si. 2' Prim. A. K o b 1 a r, Pasijonske igre na Kranjskem — Izvestja muzej- skega društva za Kranjsko II (1892), 117; J. Mantuani, Pasijonska procesija v Loki — Carniola n. v. VII (1916), 222—252, in VIII (1917), 15—44: objava besedila rokopisa s študijo o zgodovinskem razvoju takih procesij idr. Prim. posebej str. 22—24; tu stoji v tekstu (VIII, 22: Der Teyfel greiff (kakor prav tam Bischoff, Graff), torej ne: hudič starček, kot ima Koblar; A. Trstenjak, Slovensko gledališče. Zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske. Lj. 1892, 14; N. Kuret, Ljudsko gledališče pri Slovencih — SE (= Slovenski etnograf) XI (1958), 11—48. " Prim. A. Koblar, l.c, 114; H. Costa, Ein Passions-Schausipiel in Krain — Mittheilungen des historischen Vereines fUr Krain, Laibach, XII (1857), 69 si.; Isti, Die ehemalige Charfreitags-Prozession in Laibach, prav tam, 100 si. 354 Se en pnstni lik: Seniber — Schembart figure težko vzdrževali raznih burk in izgredov.^* In leta 1674 je grajal škof Rabatta ob vizitaciji v Kranju, »da letajo na veliki petek hudiči kakor pustne seme po mestu«.^^ Ker prejšnje prepovedi niso dosti iz- dale, je cesar Jožef H. zaradi pomanjkanja resnobe in spodobnosti leta 1782 vise take sprevode dokončno odpravil. Tudi sicer so vragi večkrat nastopali, npr. pri jezuitski telovski procesiji v Ljubljani leta 1622."° Tako še v priljubljeni igri o paradižu (Raj), ki so jo v 17. stoletju igrali dijaki pri jezuitih, leta 1670 celo v slovenskem jeziku zunaj obzidja Ljubljane: tu sta dva predstavljala vraga in so verjetno prav ti prizori rodili razne samovoljne nespodob- nosti."* Prav tako iz Fr. Kotnikovega prikaza »Verske ljudske igre«"^ ni razbrati nič konkretnega, kar bi nam pomagalo rešiti to vprašanje. Poglejmo zdaj še pustne običaje. Tu se koj spomnimo laufarjev v Cerknem, ki nam jih je v več razpravah predstavil N. Kure t."" Glavna oseba poleg drugih našemljencev je tu pust. ki je ves pokrit z mahom, tudi po pokrivalu in rogovih, ima krinko s čekani, v roki nosi svežo jelko, ki pa nima več korenin. Po vsem tem je to pravzaprav divji mož, zimski demon, ki ga mora doleteti smrt, da nastopi pomlad. Drugi spremenljivi ljudski tipi so razen starca-sodnika le za nekake statiste in tako postranskega pomena. Ves nastop pusta in njegova ob- sodba sta podobna onim v Švici in na Tirolskem."* Ali tudi tu ni ome- njeno ime Schembart; le jelka spominja na divjega moža v niirnberških obhodih. Ce pogledamo pustne šege drugod,"" našega imena prav tako ne najdemo pri raznih maskiranih likih, kakor tudi Valvasor Schem- barta ne omenja. Vsakovrstni »grdini« in drugi kožuharski liki, pa »tajfl« kot spremljevalec Korantov na Ptujskem polju nam ne poma- gajo rešiti našega vprašanja."" 2^ Gl. A. Kob 1 a r , 1. c, 119; N. K u r e t, Ljudsko gledaUšče pri Slovencih — SE XI (1958), 30 si. 29 Gl. Fr. Kotnik, Pasijonske procesije ~ NS II. Lj. 1952, 109. '» Prim. N. Kuret ~ Obisk 1942, 106: »Pri 7. odru je hudič gonil meh 4 kovačem, ki so kovali kopja za preganjanje porajajoče se Jezusove družbe.« 3' Gl. J. Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje. Kulturno-zgodovinski oris, Lj. 1957, 120; Fr. Kotnik. 1. c, 111 ; Dušan Ludvik, S E VIII (1955), 261 si. 22 V N S II. 1. C, 103—121. *" Pustne seme na Cerkljanskem — Et (= Etnolog), XVII (1944), 101: Aus der Maskenwelt der Slowenen — Masken in Mitteleuropa, 1. c, 201—220; Ein Wildemann-Spiel in Slowenien — Alpes Orientales, Lj. 1959, 127—131 (SAZU, razred za filol. in lit. vede (II), Dela 12/3). Gl. N. K u ret, Ein Wildemann-Spiel in Slowenien, 1. c., 127 ssl.; A. Spa- mer, 1. C, 28 ssl. •¦' Prim. B. Orel — NS L 315 ssl.; V. Moderndorfer, Verovanja, uvere in običaji Slovencev II, Lj. 1948, 161 ssl.; Dr. P. Metod Turnšek, Pod vernim krovom II, Lj. 1944, 105—114. 3« Gl. N. Kuret, Ljudsko gledališče pri Slovencih — S E XI (1958), 34 si.; Isti, Skrivnost naših pustnih krink — Obisk 1942, 38 ssl. 23* 355 Lovreac Sušnik t Divji mož, kakor nastopa v naših pripovedkah,'' v splošnem ni po- sebno strašen; večkrat se da dosti lahko ukaniti ali drugače odpraviti. Le oni v št. 151 (Divji mož in lovec) je opisan z vsemi strah zbujajočimi pridevki, kot mu gredo. Zanimivo pa je, da je v Ljubljani leta 1731 me- sto uredilo poleg rotovža hotel »Pri bidlmonu« (Zum milden Mann), ka- kor se je imenoval podoben hotel tudi v Gradcu;'" to kaže dosti razšir- jeno poznanje tega lika. Po vsem tem nam ostajata za sedaj le dve možnosti: da so zanesli to ime k nam številni tujci med meščani, ki so se priselili k nam iz švicar- skih in južnonemških mest in so tudi tu ohranili svoje navade in obi- čaje," ali pa so ga prinesli s svojih popotovanj kaki domačini, denimo študentje, trgovci, vozniki, romarji idr., ki so po svojih opravkih ne- redko obiskovali sosedne nemške dežele in so mogli ondi videti tudi take obhode s Scliembartom. — Končno pa ni nemogoče, da je v zvezi z našo besedo tudi znani šember, -bra, in v istem pomenu šembraj; dalje šembran, -a, -o ali z alternacijo kot pri šent — hent tudi hember, hembraj, hembran. Medmet šember ima po Slovenskem pravopisu 1962, 276, 861 zvezi: da te ~, ~ te vzemi, različica hémber pa izraža rahlo nejevoljo, začudenje. Po M. P 1 e t e r š n i k u"° je ta interjekoija neka kletvica, tudi m.: š. te vzemi (Jurčič), podpbno pri šembraj: neki šembraj me je prav daleč okoli nosil (Glas.); šembran mu je »verflixt, vermaledeit« (v kletvicah). J. G1 ona r ju** je šembran »prelet« (313: evfemi- zem za »preklet«). A. J a n e ž i č*^ ima pod šembran »verwiinscht, ver- teufet«. Iz tega sledi, da je šember prvotno le milejši izraz za »hudič, vrag« — podobno kakor šent. Po P 1 e t e r š n i k u*' je hembraj = šem- braj znan po Gorenjskem in Dolenjskem, za hembran navaja tudi No- vice, za šembraj pa Glasnik (slovenski). Kakor s pomenske strani je mogoča zveza s Schembartom tudi z glasovne: končni -i je lahko odpadel in že v nemških virih dobimo okrajšano obliko schemper, schonbar.** Tako se je lahko razvil pri nas šember, -bra kakor čeber, -bra, november, -bra itd. — Sicer je znan iz zahodne Češke neki hudobni demon Semper, ki straši v decembrskih nočeh otroke*'* ali jim celo para trebuhe, in podobno v sosednjem delu Bavarske Semper (tudi Zemper, Zember) kot »Knecht Ruprecht, Ko- bold«; po Schmeller-Frommannu mu je morda izvir Schembart " Prim. J. K e 1 e m i n a , Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Celje 1930, št. 150—156. '" Gl. J. Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, 1,. c., 153. '9 Prim. J. M a 1, 1. c., 65 si. *» M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Lj. 1894/95, H, 623. " J. G 1 o n a r , Slovar slovenskega jezika, Lj. 1936, 385. *2 A. J a n e ž i č , Slovensko-nemški slovar", Celovec 1908, 715. " M. P 1 e t e r š n i k , 1. c, L 265. " Gl. G r i m m , D W b IX, 1486; Schmeller-Frommann. Baveri- sches Worterbuch^, Miinchen 1872—77, II, 418. « Gl. HDA, 1. C, V. 1766, VIII, 730. 356 Se en pustni lile: Sember — Schembart ali pa sv. Simpert (Simpertus, 13. okt.).*" Meni je prvo verjetnejše, sicer pa za našo razlago ta demon glede na omejeno ozemlje in večjo od- daljenost pač ne prihaja v poštev. Za nemški izvir besede govori tudi to, da je ni, kolikor vidim, zunaj Slovenije na jugovzhodu, saj šemper,*' m., »nadimak čovjeku, koji je du- gačak kao kolac«, ne bo spadal sem. Ce je torej naša domneva, da je šember izšel iz Schembarta, pra- vilna, potem je moral biti ta lik pri nas nekdaj širše znan kakor le v Breznici. Ali je in kje je morda nastopal tudi v naših krajih, pa ostaja še nerešeno vprašanje. Omembe je vredno nazadnje še temno ime rastline, ki ga prinaša B. Su lek:*** Semborc, Šembort (Brek.) Cytisus nigricans L. (BI.), ver- jetno iz okolice Novega mesta, kjer je Breckerfeld*" zapisoval narodno blago. Ce je šembort prvotna oblika in je šemborc ali šemborec le prev^zel bolj razširjeno pripono -fejc, potem je beseda lahko nastala iz Schem- barta. Kar zadeva pomen, ni izključena možnost, da se je zaradi nena- vadno hitre počrnitve"" rastline v ljudeh porodila vraževerna misel na črnega zlodeja... A rastlinska imena imajo med ljudstvom posebno za- motana pota in tako je tudi pri tem potrebna vsa previdnost. Za zaključek pa navrzimo za dobro voljo še svojevrsten besedni ocvirek! A. Mrku n"* navaja iz Ponikev na Dolenjskem tole molitev pri zagovarjanju kačjega pika: »Tam stoji ta silna skala (3 X), tam gori leži sv. Šemberjevs (3 X), prišla je Mati božja Marija Devica (3 X), da zem- ski črv tebi ne more nič škoditi (3 X)«. Šemberjevs stoji namesto Šempasa (s. Bassus), kot je razvidno iz drugih podobnih zagovorov."^ Podobnost z našim imenom bo prejkone zgolj naključna, ker stoji spredaj sv., Šem- pa za Sent-, in je šember mogoče le sozvenel; oblika pa je prav zanimiv primer, kake čudne spremembe lahko dožive nerazumljene besede v ljudskih ustih. — Tako upamo, da se najn je posrečilo kolikor toliko razjasniti izvir in postanek enega izmed pustnih likov, čigar redki in zelo zal^risani sle- dovi so se še ohranili pri nas. Je pa še več takih postav, ki se sporadično omenjajo tu pa tam in ki še čakajo pojasnitve. ^ Prim. S C h m e 11 e r - F r o m m a n n , 1. c. I, 285, II, 1125. " Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Na svijet izdaje Jugoslaven- ska akademija znanosti i umjetnosti u Zagrebu. XV1I/5 (1961), 531. *8 Dr. Bogoslav Šulek, Jugoslavenski imenik bilja, Zagreb 1879, 388. " Prim. Slovenski bi(j)ografski leksikon, Lj. 1925 ssl., I. zv., 57. 5» Kakor mi je prijazno pojasnil botanik dr. M. W r a b e r, spada ta iem- borec ali črnikasta relika k stročnicam. Stebelce ima redke vejice, 3—4 cm dolgi zreli stroki so črni in ves grmič požet koj počrni. Prim še dr. Angela Pisker- nik, Ključ za določanje cvetnic in praprotnic^, Lj. 1951, 138 si. " GL A. Mrkun — Et X—XI (1937—1939), 5. 52 Prim. I. Koštial — Zeitschrift fiir ôsterreichische Volkskunde XVII (1911), 172; J. Lokar — Et XV (1942), 96; M. Matičetov — SE 111—IV (1951), 535. 357 Lovrenc Sušnik} Zusammenfassung NOCH EINE FASTNACHTSFIGUR: SEMBER - SCHEMBART Der Verfasser bespricht in seinem Beitrag den Namen eines Baches in Breznica bei Stcofja Loka (Oberkrain): Semb arkuc a (auch Senpajkelc und Š e mb a i k u c). Er leitet ihn vom deutschen »Schembart«, her, den zuerst Hugo von Trimberg in seinem »Renner« (1300) ermähnt und der besonders durch die Nürnberger Fastnachtsumzüge (S che mb art lauf en) meithin bekannt murde. Das Wort bedeutete ursprünglich »Maske mit Bart« bzm. den Teufel und so konnte der Name zur Bezeictmung dieses milden, Grauen erregenden Grabens merden, mobei noch die Vorstellung des Wilden Mannes mitgemirkt liaben mag. Schmieriger ist die Frage zu beantmorten, moher und auf melchem Wege der Ausdruck in die entlegene Umgebung von Skofja Loka gelangen konnte. Obmohl der Teufel auch hierzulande in verschiedenen Passionsprozessionen, u. ä. eine Rolle spielte und noch jetzt in Fastnachtsbräuchen usm. auftritt, mird er — someit bekannt — da nirgends als Schembart ermähnt und so kann er entmeder durch eingemanderte deutsche Bürger oder durch einheimische Rei- sende, die vielfach die deutschen Nachbarländer besuchten, hergebracht morden sein.. Auf denselben Namen dürften die Fluchmörter š emb er , š emb r a j , š embr an u. ä. zurückgehen. Beim merkwürdigen Pflanzennamen š em - bor(e)c, sembort (Cytisus nigricans) ist derselbe Ursprung unter be- .stimmten Voraussetzungen zwar möglich, aber nicht sicher. 558 VRSTE OGNJIŠČ NA SLOVENSKEM IN NJIH DANAŠNJE STANJE Fanči Šarf Na izredno naglo propadanje elementov, značilnih za Ijndsko stajv- barsitvo na Slovenskem, so etnografi v zadnjih letih že večkrat opozar- jali.* Problem so obravnavali predvsem v okviru spomeniško varstvene službe, ki je v zadnjem času na pobudo Slovenskega etnografskega mu- zeja še prav posebno intenzivno iskala najuspešnejše načine za ohranitev te vrste kulturne dediščine.^ Od sestavnih delov stanovanjske Ijndske hiše je nedvomno ognjišče med najpomeod)nejšimi. Način, kje in kako so v hiši kurili ogenj, je stoletja odločal o obbkovanju prostora ter posredno seveda vplival na razvoj stanovanjske stavbe. Ob gradivu, ki so ga v dobrem zadnjem desetletju mogli zbrati Slovenski etnografski muzej ter deloma nekateri pokrajinski muzeji" pa tudi ob anketi, ki smo jo izvedli s pomočjo Dim- nikarske zadruge Slovenije," moremo ugotoviti, da smo Slovenci danes resnično na prelomnici, usodni za dokončni propad starih, stoletja po- membnih ognjišč. Ognjišča, ki smo jih v zadnjem času še lahko registrirali, opisali ali drugače dokumentirali, so se ohranila največkrat zaradi slabega social- nega stanja lastnika hiše, tu in tam tudi zaradi konservativnosti starih gospodarjev, v nobenem primeru pa ne iz spomeniško varstvenih od- nosov. Zato lahko za vsa ognjišča brez izjeme z gotovostjo trdimo, da se bodo v nekaj desetletjih dokončno umaknila sodobnejši ureditvi prostora za kuhanje ali propadla skupno s starimi hišami. Spomeniško varstvena služba stoji v tem pogledu pred skrajno aktualnimi in ne lahkimi na- logami. 1 B. Orel, Problematika varstva etnografskih spomenikov v Sloveniji, Slovenski etnograf VI—VII 1953—54; F. S a r f , Iz varstva ljudske arhitekture. Varstvo spomenikov VI 1955—57; ista, K problematiki varstva etnografskih spomenikov. Varstvo spomenikov VII 1960—61. - Posvetovanje o muzejih na prostem 14. III. 1963 v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani; organiziral ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja Boris Kuhar. Predvsem Mestni muzej v Celju in Pokrajinski muzej v Murski Soboti, katerima se za podatke o ognjiščih na nujnih območjih najlepše zahvaljujem. Posebej se zahvaljujem tudi prof. S. Kotniku iz Prevalj, ki je med učenci 8. razr. izvedel anketo in poslal poleg številnih opisov tudi risbe ognjišč in ognjiščnega inventarja. Za popis ognjišč v zgornji Savski dolini se toplo zahvaljujem Mar- janu Fuchsu, ravnatelju osnovne šole na Dovjem. * Za razumevanje in pomoč se prav lepo zahvaljujem tov. Gustavu Lapuhu, predsedniku Društva dimnikarjev Slovenije in tov. Janku Lipniku, predsedniku Zadruge dimnikarjev Slovenije in sodelavcem. 359 Fanči Sarf Razširjenost raznih tipov ognjišč Na slovenskem ozemlju morenio danes ugotoviti v glavnem tri raz- lične tipe ognjišč; vsak ima več razvojnih stopenj in tudi več prehodnih oblik. 1. Nizko prosto stoječe ognjišče mediteranskega tipa° se je do danes ohranilo na zahodnem in jugozahodnem delu Slovenije, to je v Slov. Primorju in v Beli krajini. Ta ognjišča najdemo bolj ali manj še v vseh razvojnih stopnjah na naslednjih območjih: vse Posočje, Tolminsko z Baško grapo, Šentviška in Banjska planota, Goriška Brda, Vipavska do- lina, Brkini, Kras in Slovenska Istra. Krajevno poteka meja po vaseh zgornje Soške doline, po severnem robu Tolminskega, po vzhodnem gre- benu Baške grape, vzhodnem in južnem robu Šentviške planote, ob reki Trebuši in gornjem toku Idrijce čez prelaz Col-Crni vrh preko Hrušice in Postojne, ob reki Pivki preko Baca in Knežaka ter vasi ob gornjem toku Reke. Navedena meja se v celoti sklada z naravno mejo (graben Julijcev od Mojstrovke do Porezna, cerkljanski in idrijski hribi ter vzpetine vzhodno in zahodno od Postojne) pa tudi z gravitacijo v gospo- darskem pogledu. Vsi navedeni kraji ter kraji jugozahodno od njih so bili vezani na Gorico in Trst, od koder so ljudje prinašali novosti in jih vključevali v svoje domove. V Beli krajini najdemo nizka odprta ognjišča še danes v vseh ob Kolpi od Starega trga preko Vinice do Radovice nad Metliko, to je na skrajnem jugovzhodnem delu, v notranjosti Bele krajine pa predvsem v okolici Dragatuša. Vpliv sosednje Hrvatske je očiten." 2. Visoko odprto ognjišče v bolj ali manj tesni povezavi s pred- pečkom' se je pri nas do danes ohranilo na vsem obmejnem ozemlju nizkih, prosto stoječih ognjišč, to* je v zgornji Savski dolini, v Bohinju, na cerkljanskem, idrijsikem in bloškem ozemlju, na severu pa v hribov- skih naseljih okoli Tržiča, na Jezerskem ter v Logarski in Savinjski dolini. Na navedenih območjih velja ognjišče te vrste kot splošno raz- širjeni tip v preteklosti in še polpretekli dobi. V redkih izjemnih pri- merih pa so se nam taka ognjišča ohranila prav do zadnjih let v okolici Ljubljane (Vodice), v Kropi, v Suhi krajini (Veliko Lipje), v okolici Črnomlja, na južnem Pohorju (Skomarje), v okolici Prevalj ter v Prek- 5 Razširjeno je vzporedno s sredozemskim kaminskim tipom hiše, katerega glavna značilnost je ognjiščni prostor kot glavni prostor v hiši. Za sosednje hrvatsko ozemlje prikazuje podobna ognjišča A. Freudenreich, Narod gradi na ogoljenom Krasu, Zagreb-Beograd 1962. ' Ugotovljena navedena meja se za Primorsko in za Belo krajino v glavnem sklada z nekdanjim območjem zažiganja božičnega čoka, ki je vezano na odprta ognjišča (N. Kuret, Der Weihnachtsblock bei den Slovenen, Schweizerisches Archiv fiir Volkskunde, Basel, 1961). Za rokopisno gradivo se avtorju lepo za- hvaljujem. ' To ognjišče je v najtesnejši povezavi z dimničnim tipom ognjišča, o katerem poročajo starejši raziskovalci slovenske ljudske hiše (Murko, Haruzin, Franke in drugi). 360 Vrste ognjišč na Slovenskem in njih današnje stanje SI. 1. Ognjišče na. tleli sredi »hiše«, Poljane pri Predgrađu v Istri. — S!. 2. Og- njišče, Breg d Goriških Brdih. — SI. 5. Ognjišče na tleh, Dekani Fanči Sarf murju (Šalovci in Cepinci). Iz tega lahko sklepamo, da je bilo visoko odprto ognjišče v povezavi s pečjo razširjeno po vsem slovenskem ozem- lju razen na ozerai ju, navedenem pod 1. točko. 3. Najbolj znano in najbolj razširjeno ognjišče na Slovenskem je danes zaprto ognjišče (kurjenje in kuhanje v peči). Znano je povsod SI. 4. Sp. Trenta. — SI. 5. Slapnilc d Goriškili Brdih. — SI. 6. 5e?iifc d Goriških Brdih razen na ozemlju mediteranskih ognjišč. Z visokimi odprtimi ognjišči je v najtesnejši povezavi, saj imamo domala za v-sa območja navedena pod točko 2, podatke, da so poleti kurili in kuhali na odprtem ognjišču, po- zimi pa ponekod splošno, drugje pa le včasih, samo v peči. Dalje ugotav- ljamo, da se je zaprto ognjišče uveljavilo hi je danes splošno znano na območjih, za katera imamo za starejša obdobja podatke o odprtih ognji- ščih.* Prvotni ogenj na odprtem ognjišču blizu odprtine v peč se je torej * Košič-Čaplovič (Croaten und Wenden in Ungarn, Pressburg 1829) in A. Pavel (Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev, Etnolog IV), nam za Prekmurje poročata o odprtih ognjiščih dimničnega tipa, danes pa lahko za vse Prekmurje ugotovimo le še zadnja zaprta ognjišča. Za Bohinj, Koroško in del Štajerske nam še pred nekaj desetletji poroča Vurnik (Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp, Etnolog IV) o odprtih ognjiščih, danes pa je v hišah brez štedilnikov v teh krajih v rabi le zaprto ogn išče. Isto velja za Belo krajino (glej J. Lokar, Belokranjska hiša, Carniola III, 1912). 562 Vrste ognjišč na Slovenskem in njih današnje stanje iz ekonomskih, vamosinih in drugih vzrokov pomaknil v peč in moremo za to ognjišče reči, da predstavlja zadnjo razvojno stopnjo odprtega ognjišča. Visoka odprta ognjišča v povezavi s predpečki in zaprta ognjišča predstavljajo torej en tip z dvemi različnimi razvojnimi stop- njainii. SI. 7. Barbana d Goriških Brdili Ognjišča mediteranskega tipa z razvojnih vidikov Kljub dognanju, da so ognjišča danes le redko še v rabi, pa moremo ob zbranem gradivu za mediteranski tip ognjišča ugotoviti na našem ozemlju vse razvojne stopnje od ognjišč na tleh, do visokih, izrazitih prehodnih, za štedilnik značilnih oblik. V Slov. Istri, na Krasu in v Brkinih pa tudi na sikrajni zahodni meji (v Trenti in na Robediščih pri Breginju) smo našli sicer izjemno redka, toda prvotna ognjišča na tleh. Za prvo razvojno stopnjo v-elja nedvomno ognjišče, ki ima svoje mesto sredi prostora (si. 1)." Povsod drugod smo našli gorišče v enem zadnjih kotov ali pa na sredi ob steni nasproti vhodnih vrat (si. 3). Ponekod je bilo gorišče obdano s kamni, drugje pa " Risba je posneta po skici dr. S. V i 1 f a n a , ki se mu zanjo prav lepo zahvaljujem. 363 Fauci šarf neomejeno. Podlaga za kurjenje je v teh primerih enaka kot tla v pro- storu: največkrat kamen, redkeje pa tudi zemlja. Najdlje so se taka ognjišča ohranila v Brkinih, kjer so še v drugi polovici 19. stoletja skoraj v vsaki hiši kurili na tleh. Y Trenti so tla, kjer so kurili, za 10—15 cm poglobili. Poglobljen je bil kot z ognjiščem ali pa cela druga polovica prostora. Vendar to ni bil splošen pojav. Razlagati si ga moramo iz var- nostnih vzrokov: ogenj je bil tako bolj oddaljen od lesenih vrat in opa- žev, po katerih se je kadil dim. Prav tako redka kot ognjišča na tleh so nizka, za ped vzdignjena ognjišča. Od teh so najstarejša tista, ki zavzemajo približno polovico prostora (si. 2). V teh primerih se ni vzdignil samo prostor, namenjen za kurjenje, ampak cela druga polovica prostora in se torej razmerje ljudi do oignjišča ni spremenilo. Mejo med nižjim in višjim delom tvori nizka stopnička, omejena s tramičem ali škrlami. Taka ognjišča smo našli tu in tam na jugozahodnem ozemlju, predvsem pa v Goriških Brdih, Vipav- ski dolini in Slov. Istri, medtem ko jih severna Primorska ne pozna. Tež- nja po dostopnosti gorišča z nižjega prostora je izoblikovala ognjišča, ki so sicer še vedno komaj 15 do 30 cm visoka, ki pa zavzemajo največkrat prostor v enem zadnjih kotov nasproti vhodu. V severnem Primorju so taka ognjišča navadno postavili sredi druge polovice prostora tako, da je bilo kurišče dostopno s treh ali celo vseh štirih stirani (si. 4). Podobna, le po obsegu nekoliko večja ognjišča, postavljena na enako mesto, smo našli tudi v Beli krajini. Ognjišča te vrste so vedno masivna, zgrajena iz kamna ali opeke, omejena pa z lesenimi tramici ali robniki kamnov, ki sestavljajo ognjišče. Za oboje ozemelj, to je za severno Primorsko in za Belo krajino pred- stavljajo opisana ognjišča končno razvojno stopnjo. Na Primorskem so jih po prvi vojni zamenjali železni ali zidani štedilniki, v Beli krajini pa se je kurjenje in kuhanje v tem času preneslo v peč, v zadnjih de- setletjih pa se tudi to umika štedilnikom. Opisana ognjišča so bila skoraj brez izjeme povezana s prostorom, ki stopi človek vanj naravnast z dvorišča. Imenujejo ga »hiša« (tudi »šiša«), v okolici Marezig pa se je za tak prostor ohranilo staro ime »ognjenca«,*" ki dovolj zgovorno priča o funkciji prostora. Prostor je zaključen in čeprav vodijo ponekod iz njega vrata v drug prostor, daje ta, ki je v njem nizko odprto ognjišče, vtis, ko da je to edini prostor v hiši. Ognjišče v tem prostoru ni doseglo bistveno pomembnih nadaljnjih razvojnih stopenj; razvijalo se je samo še v višino. S pojavom posebnih pravokotnih ali polkrožuih prizidkov, imeno- vanih »spahnjenca« (Kras), »kavada« (Slov. Istra), »fagolar« ali »žba- tafur« (Goriška Brda) — (T. XV/3) sredi oziroma v drugi polovici 19. sto- letja** se je ognjišču nudila izredna prilika za nadaljnji razvoj. Prostor Tudi Hrvati imenujejo ta prostor »kuća«, »vatrenica«, »ognjenica« (M. Gavazzi, Pregled etnografije Hrvata, Zagreb 1940, str.l7). " Italijanski vpliv; njih nastanek sd moramo razlagati s potrebo po od- vajanju dima, to je po uvajanju dimnikov. 364 Vrste ognjišč na Slovenskem in njih današnje stanje je bil namreč vselej namenjen samo ognjišču in je l>il za to največkrat tudi v celoti izkoriščen. Najstarejša ognjišča so sicer tudi v prizidku še vedno nizka, do 30 cm visoka, in zavzemajo ves prostor. Življenje in delo okoli ognjišča poteka tako, kot bi bilo to na tleh. Višja, po obsegu pa še vedno do sten segajoča ognjišča so se glede na dostopnost kurišča raz- lično izoblikovala. Na prednji strani najdemo često polkrožen izsek, tako da je gorišče dostopnO' s tal v prednjem prostoru (si. 5). V drugem primeru je kuriščni prostor pomaknjen v ospredje in dostopen z dveh ali celo treh strani (si. 6). Ponekod je prostor za kurjenje nekoliko višji od ostalega prostora (si. 7) ali pa je na obsežnejše spodnje ognjišče po- stavljeno še drugo manjše (si. 8). Ognjišča v končni razvojni stopnji so po obsegu manjša, po višini pa dosegajo višino sodobnih štedilnikov (si. 9). Dostopna so največkrat 365 Fanči Šarf Z dveh, včasih pa celo z vseh štirih strani. Od starejših obsežnejših ognjišč se razlikujejo tudi po tem, da niso več masivna, ampak sestavljena iz klesanega kamna. Prednja, včasih pa tudi stranska ognjiščna stranica je pravokotno ali obokasto izsekana, tako da rabi prostor pod ognjiščem za kurivo, dostopnost do kurišča pa. je s tem tudi olajšana. Na ognjišču te vrste najdemo okraske največkrat geometričnih oblik, včasih pa celo SI. 9. Ognjišče v Vipavski dolini rastlinske, prenesene s skrinj (si. 10). Značilni so tudi profilirani robniki. Ognjišče tega tipa ni strogo vezano na prizidek in ga najdemo npr. tudi v Vipavski dolini, ki hiš s prizidkom ne pozna. Ogenj na opisanih odprtih ognjiščih je imel poleg osnovne naloge — kuhanje v-sakodnevne hrane — še drugo pomembno nalogo: ogrevanje v jesenskem in zimskem času. Prostor za nameščanje nizkih, trinožnih stolov ni bil na ognjišču nič manj pomemben od prostora za kurjenje. Navezanost človeka na bližino ognja lahko zasledujemo pri ognjiščih vseh razvojnih stopenj in nam pojasnjuje dviganje cele polovice »hiše« za ognjišče ali dviganje vsega prostora v prizidkih. Poleg trinožnih stolč- kov so se zlasti na Goriškem in Vipavskem uveljavile posebne ognjiščne klopi, ki so postale sestavni del ognjišč. Take klopi so t jesenskem in 366 SI. 10. Ognjišče, Budanje pri Vipavi. — SI. 11. Peč za peko kruha ob ognjišču. Pregar je v Brkinih Fanči Sart zimskem času uspešno varovale ogenj pred vetrom ob odpiranju vrat in so tako opravljale dvoje funkcij. K ognjišču so jih pristavljali, ko je nastopil mraz, spomladi pa so jih odstranili. Pri višjih, po obsegu pa manjših ognjiščih, kjer za nameščanje klopi na ognjišču ni bilo več prostora, je bila klop narejena tako, da je bil sedež enako visoko in enako oddaljen od ognja, kot če bi klop stala na robu ognjišča. Tako je klop, čeprav postavTjena na tla, v funkcionalnem pogledu povečala ob- obseg ognjišča (T. XV/5). Odprta ognjišča mediteranskega tipa so prvotno rabila tudi za peko kruha. Na segreto ognjišče so položili testo, ga prekrili z lončeno ali pločevinasto posodo »črpnjo« ter obsuli z žerjavico (T. XV/1). V zadnjih desetletjih 19. stoletja so se pojavile prve samostojne peči za peko kruha.*2 Z ognjiščem te peči niso skoraj nikoli neposredno povezane, če- prav" jih vidimo vselej nekje blizu ognjišča (si. 11). Temu je vzrok le skupno odvajanje dima; odprtina za kurjenje je v eni bližnjih sten in je pri nižjih ognjiščih gospodinja stala na ognjišču, ko je kurila peč. Notranjost peči sega bodisi v sosednji prostor, bodisi da v tlorisu pre- stopa zunanjo steno ali pa izstopa v prostoru, kjer je ognjišče. V Istri in' v Goriških Brdih smo našli peči pod ognjiščem (T. XV/4). V teh pri- merih je pred ognjiščem v tleh posebna jama, v katero stopi gospodinja, ko kuri peč, drugače pa je jama pokrita s pokrovom.*' Na splošno pa za peči lahko ugotovimo le neenotnost in dejstvo, da se peč ni razvijala vzporedno z ognjišči in prostorom ter da nanj tudi ni bistveno vplivala. V arhitekturnem pogledu moremo pri ognjiščih tega tipa ugotoviti izredno skladnost dimenzij ognjišča in skladnost s prostorom, v razvoj- nem pogledu pa vzporednost z razvojem cele hiše. Trdna masivna zgradba ognjišča, zlasti pa zadostna prostornina so pogoji, ki jih ogenj zahteva. Ta s svojo naravno močjo, s plameni, ki se svobodno vijejo, z žerjavico, ki ostaja okoli gorišča ter z vročino, ki jo daje, ne prenese utesnjenosti. Zato so ognjišča, ki so le za ped ali dve dvignjena od tal, po obsegu pa tolikšna, da zavzemajo polovico prostora v »hiši« ali ves prostor v prizidku, estetsko najbolj učinkovita, izražajo največjo domač- nost in — opremljena s trinožnimi stoli za posedanje — najbolj pri- vlačna. Uvajanje dimnikov je arhitekturo ognjiščnega prostora kakor tudi arhitekturo cele stavbe močno razgibalo. Obočni prostor nad ognjišči se na različne načine spaja z dimnikovo odprtino in večkrat posega prav do ognjišča. Tako najdemo često ob zadnji steni ognjiščnega prostora lijakast izsek, ki se proti vrhu zožuje in daje ognjišču izreden poudarek (si. 11). Pridobljeni prostor v steni je navadno izkoriščen za nekakšno nizko polico, ki nadomešča klop. Obok nad ognjiščem kakor tudi raven lesen strop pri skromnejše zidanih hišah je na notranji strani omejen *2 Alpski vpliv. " Podobno peč smo našli na skrajnem severovzhodnem robu Slovenije: v Cepincih na Goričkem v Prekmurju. Zvezo med njimi bi verjetno zaman iskali. 368 XV SI. 1. Peka kruha pod »počrpnjo« na odprtem ognjišču, Lahor pri Marezigah. - S). 2. »Tuna« — odprtina za odvajanje dima nad vrati z letnico 17?6, Vrii pri Cerknem. — SI. 3. Dve »kavadi« — prizidka za ognjišče v Marezigah. — SI. 4. Peč za peko kruha pod ognjiščem. Dekani. — SI. 3. Ognjišče s klopjo, Vipavska dolina. SI. 6. .Štedilnik na istem mestu, kjer je stalo nekoč ognjišče, Robedišča pri Breginju Vrste ognjišč na Slovenskem in njih današnje stanje SL 12. Na staro ognjišče vdelani deli štedilnika, Breginj. — SL 15. Vifioko odprto ognjišče, povezano s predpečkom, Masara pri Cerknem 24 Slovenski etnograf Fanči Sarf s polico, iki rabi za nameščanje posode in ognjiščni prostor učinkovito loči od ostalega (si. 8, 10, U). Zaključen ognjiščni prostor je v svoji zadnji raz^ ojni fazi odločilno vplival tudi na postavljanje štedilnikov. Prve štedilnike najdemo na istem mestu, kjer je stalo ognjišče, in ugotovimo, da se prostor ni prav v ničemer spremenil (T. XV/6). Prehodno stopnjo od ognjišča do štedil- nika nam lepo pokaže si. 12. Visoka odprta ognjišča v povezavi s predpečki Po funkciji se ta ognjišča razlikujejo od ognjišč mediteranskega tipa predvsem v tem, da so vedno rabila samo za kuhanje, ne pa tudi za se- grevanje prostora, po zunanjosti pa so ta ognjišča višja in po obsegu manjša. To so iz kamna zidani, od 70 do 90 cm visoki kubusi, postavljeni naJA-ečkrat ob strani odprtine za v peč in povezani s predpečkom to je nekakšno zidano polico pred ustjem peči (si. 13). V manjšem prostoru sega tako ognjišče do kota in je dostopno z dveh strani, v večjem pa je s steno oziroma predpečkom povezana ena stran ognjišča in je možen do- stop s treh strani. Njih obseg se ravna po velikosti in premožnosti hiše; največja ognjišča so navadno v bivših gostilnah in starih župniščih, naj- manjša pa v kajžah in bajtah. Povprečna velikost je okoli 1 m v kvadrat. Cesto je v prednji strani ognjišča spodaj odprtina, ki rabi za odlaganje pepela ali kuriva. Vrhnja ploskev je pri nekaterih ognjiščih obložena z opeko, rob pa zavarovan z lesenimi tramici. Kolikor smo teh. ognjišč v zadnjem času še lahko videli, so si med seboj tako podobna, da nam gradivo!, s katerim razpolagamo, ne daje nobenih možnosti za prikaz njihovega razvoja. Izjema so samo odprta ognjišča v Savinjski dolini, kjer so se iz prvotnejših masivnih, iz kamna zidanih ognjišč razvila ognjišča, katerih nosilec je les, na eni ali dveh straneh oprt v steno, na drugem koncu pa podprt s tramičem. Pod ognjiščem je prazen prostor. Ta ognjišča nas v svoji končni razvojni stopnji bolj spominjajo na mize kot na ognjišča (si. 14)." Vsa so opuščena in čakajo na odstranitev. Za visoka odprta ognjišča moremo ugotoviti, da so jih potem, ko so opustili kuhanje na njih, marsikje preuredili za namestitev svinjskega kotla ali pa so ognjišče prezidali in vanj namestili železno ploščo za štedilnik. Prostor, kjer je visoko odprto ognjišče, imenujejo kuhinja (»kuhna« ali »črna kuhna«). Domala vsa ognjišča te vrste, ki jih danes še lahko vidimo na terenu, so se ohranila v prostoru, ki je ločen od veže, bodisi^ da zavzema njeno drugo polovico (večina primerov) ali pa je v stranskem " Slikovno gradivo je ljubeznivo odstopil Mestni muzej v Celju. Za odstop se lepo zahvaljujem. 370 Vrste ognjišč na Slovenskem in njih današnje stanje SI. 14. Odprto ognjišče, Primož pri Ljubnem v Savinjski dolini prostoru, pridobljenem na račun »kamre« oziroma »štiblca«. Prostor je navadno obokan; v oboku je odprtina za odvajanje dima. Kaže, da se je odprto ognjišče v veži, srednjem delu liiše, pri manj razvitih hišah preje umaknilo oziroma se je kuhanje preneslo v peč. Zaprta ognjišča Kurjenje in kuhanje v peči, ki je načeloma določena za peko kruha, zahteva le manjši prostor pred odprtino v peč, kamor gospodinja odlaga posodo in dokončno pripravlja jedi. Navadno je to nekakšna polica, zidana iz kamna ali opeke, in čeprav ljudje ne pomnijo, da bi na njej kdaj kurili ogenj, se tak predpeček splošno imenuje ognjišče. Na Pohorju 24* 371 Fanči Sarf SI. 15. Ognjišče z obokom, Brinje pri Šentrupertu na Dolenjskem in v okolici Prevalj se je zanj ohranilo tudi starejše ime »zid« ali »ka- men«. Predpeček je po navadi do tal spojen s stenskim zidom in nas močno spominja na visoko odprto ognjišče, zlasti ker je v enaki višini (si. 16). Nikoli ni predpeček samo pred odprtino za v peč, ampak je na obeh straneh podaljšan, vsaj na eni strani navadno do kota. Širok je od 35 do 50 cm. V ravninskih obkrških vaseh, kjer je za stare nepre- delane hiše značilna velika, nepredeljena veža, se je tako ognjišče na eni strami ali celo na obeh straneh pomaknilo v prostor in bi ga preje ozna- 372 SI. 16. Doe zaprti ognjišči o oeži, Ostrog pri Šentjerneju na Dolenjsicem Fanči Sarf Čili za odprto ognjišče kot za razširjen predpeček (si. 16). Posebno obliko, vezano na prostor oziroma na postavitev peči, imajo predpečki v starih nepredelenih kuhinjah na južnem Pohorju. Tu se ob vogalu peči, ki sega v prostor, stika dvoje predpečkov, vezanih vsak s svojo odprtino v peč. Ena je rabila za kuhanje, skozi drugo je prihajala v peč svetloba, ko so vanj vsajali ali iz peči jemali kruh. Poleg tega je druga odprtina v peč rabila za sušenje drv, predpeček pa za njih razmeščanje. Prav tako kot za visoka odprta ognjišča moremo tudi za razširjene predpečke ugotoviti, da so se marsikje spremenili v štedilnike ali pod- stavke za svinjske kotle. Odvajanje dima in varnostne naprave Na vsem slovenskem ozemlju so se tu in tam do danes ohranile hise brez dimnikov. Na zahodu so take skoraj vse hiše z ognjiščem na tleh, pa tudi na drugih območjih najdemo posamezne stare hiše z ohranjenimi visokimi odprtimi ognjišči in hiše, kjer so* kuhali in kurili v peči, še danes brez dimnika. V vseh teh primerih se je dim kadil skozi vrata, ki so bila ponekod zato razpolovi jena po višini in so pozimi odpirali samo zgornjo polovico ali pa skozi razne line nad vrati oziroma v eni zunanjih sten (T. XV/2). Za take odprtine so se ohranila razna domača imena: »odu- šek«, »došnik«, »čnik«, »tuna«. Pri nizkih slamnatih strehah najdemo* v takih primerih različne varnostne naprave, narejene največkrat iz desk in jih moremo* jemati za nekakšne predhodnike dimnika (si. 17). Cesto se je dim kadil skozi odprtino v stropu in se širil na podstrešju, kar je imelo za slamnate strehe ugodne posledice; od dima okajena streha je bila trdnejša itn trajnejša. V vseh primerih, kjer kurišče ni povezano z dimnikom, ima ogenj neomejen dotok kisika in zato izgorevanje ni popolno. To povzroča v neposredni bližini kurišča tvorbo suhih saj, v hladnem prostoru pa kon- denzacijo in tvorbo smolnatih saj, ki se oprimejo stropa in sten. Te smol- nate saje se v prostorih, ki so hladnejši od zunanjega zraka, to*pijo in kapljajo na tla. Težnja po zadrževanju toplega dima v bližini kurišča kakor tudi po zadrževanju isker je izoblikovala pri zaprtih ognjiščih različne naprave, od katerih je najpreprostejša ta, da se zid nad odprtino v peč v rahlem loku pomika v prostor, nato pa se v obliki police spet pomakne do globine pečne odprtine. Enak namen doseže vzidan ploščat kamen, ki štrli iz zidu in je ponekod ob straneh tudi omejen. Najbolj razširjen je samostojno postavljen obok (»velb«, »šije«, »bolta«, »juta«), ponekod zidan iz kamna, največkrat pa lesen ali pleten in ometan z ilovico (si. 15, 16). Taki oboki ognjišče močno poudarjajo, arhitekturo prostora pa razgibajo. Tudi v estetskem pogledu so učinkoviti. Žal je teh danes na terenu prav malo še; s prezidavo črne kuhinje v belo, vselej odpadejo. 574 Vrste ognjišč na Slovensltem in njiii današnje stanje Oblika in velikost ognjišča ter prostor, določen zanj, daje tudi dokaj očitlio podobo socialnega stanja lastnika hiše. Tako so bajtarji v zahodni in jugozahodni Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih zapuščali dom z ognjiščem na prvi razvojni stopnji ter se preseljevali v industrijske kraje (značilna za to je zgornja Soška dolina, Baška grapa, Brkini in Kras), bajtarji drugod na slovenskem ozemlju pa so do zadnjega kuhali na majhnih odprtih ognjiščih ali pa v peči in uporabljali majhna, polici podobna ognjišča pred odprtino v peč. V obeh primerih je bilo ognjišče navadno v prostoru, kamor stopi človek naravnost z dvorišča. SI. 17. Lesena naprava za odvajanje dima nad vhodnimi vrati, Dolenci v Prek- murju Povišana ognjišča na zahodu in jugozahodu in predelitev veže v dva prostora, od katerih je drugi dosledno rabil za kurjenje in kuhanje (dru- god po Sloveniji) je značilno za dom srednjega in večjega posestnika, medtem ko je določitev posebnega prostora za ognjišče, izvedena že v tlorisni zasnovi, navadno znak premožne hiše. Koliko so bile take ali drugačne izboljšave uvedene z namenom, da se ženi olajša delovno okolje, je težko reči, menimo pa, da je bilo vodilo pri tem težnja, da obi- skovalec hiše ne stopi v zadimljeni prostor, ampak da je le-ta ločen od vhodnega prostora. In naj danes še toliko poudarjamo domačnost, ki jo je nudilo odprto ognjišče, naj še toliko občudujemo arhitekturne in druge lepote, ki so nastale v zvezi z ognjišči, moramo končno le ugotoviti, da vsakodnevna zaposlitev žene ob ognjišču ni bila lahka. Žena je bila izpostavljena mrazu in prepihu z ene strani, vročini z druge strani, nad- legoval jo je dim, ki je zlasti ob nizkem zračnem pritisku tiščal k tlom. In ker je ognjišče v največji meri določalo ženi njeno delovno okolje. 375 Fanči Sarf lahko rečemo, da je bilo to povsem v skladu s položajem žene v družbi v tem času. Na anketo »Popis ognjišč v Sloveniji«, ki jo je Etnografski muzej razposlal preko Zadruge dimnikarjev Slovenije na vsa dimnikarska pod- jetja in privatne dimnikarske mojstre v Sloveniji z namenom, da bi ugotovili današnje število ognjišč v Sloveniji, smo prejeli zadovoljive odgovore. Popis je zajel nad 90 odstotkov naselij in je dal naslednje re-. zultate: Nizkih odprtih ognjišč mediteranskega tipa je danes v rabi še 492, opuščenih toda ohranjenih pa je 294. Odprtih ognjišč, povezanih s predpečkom, je v rabi še 625, opuščenih pa 208. Zaprtih ognjišč (kurje- nje in kuhanje v peči) je 1580. Hiš brez dimnika je 1345, hiš z dimnikom do podstrešja pa 323. Dokumentarnega pomena je vsak popisni list, kajti poleg številč- nih podatkov so navedeni tudi kraji, za katere velja število ognjišč in število hiš brez dimnika Oiziroma z dimnikom do podstrešja. Posebej naj omenim odgovor Antona Rateja, dimnikarskega mojstra iz Dobravelj pri Ajdovščini, ki je za kraje Črniče, Gojače, Ravne, Batuje, Selo, Vrtovin, Kamnje, Skrilje, Stomaž, Lokavec, Velike Zabije, Vipavski križ, Pred- raeja, Otlica, Gaberje in Šmarje navedel 28 rabljenih odprtih ognjišč in 15 opuščenih, dodal pa je pripombo, da je bilo pred 9 leti, ko je nastopil službo v teh krajih, takih ognjišč vsaj 120. Izpolnjeni popisni listi so za muzejski arhiv pomembno dopolnilo dokumentarnega značaja. Summary THE TYPES OE HEARTHS IN SLOVENIA . AND THEIR PRESENT CONDITION The article describes tlie types of hearths rohich during the last decade could still be seen in Slovenia. It has been established that the hearths have been preserved either due to the poor social conditions or to the conservative character of the owner of the house. We can expect that in a few decades these hearths mill completely disappear in Slovenia. The Institute for the Preservation of Monuments, mhich has tried on the initiative of the Slovene Ethnograpliical Museum in Ljubljana and after consultation of all Slovene ethnographists and other museum employees to find mays for the preservation of immobile ethno- graphic objects, is faced as regards the conservation of old hearths mith a oery pressing and difficult taste. On the mhole me can nom identify in Slovenia three different types of hearths; each of these shoms several stages of development and several transi- tory forms. 1. The low open hearth of the Mediterranean type has so far been preser- ved in the northern and southern parts of the Slovene Littoral and in the Bela Krajina region. It appears in all its stages of development, from the hearth on the floor and up to the high type of hearth mhich resembles a coolcing range. The oldest form is believed to be represented in tlie type of hearth situated in the middle of that part of the house into mhich we enter from the courtyard. Later this hearth mas removed to the hinder part of the same place, either to the central section of the wall mhich faces the entrance or into the corner. The 376 Vrste ognjišč na Slovenskem in njih današnje stanje subsequent stage of development is represented by the hearth mhich is built on a slightly elevated spot and mhich covers almost a half of the mhole space of the house. In order to make tills hearth more easily accessible from the lomer floor, nem types of hearth have been developed of smaller dimensions mhich mere originally lorn, yet mhich later became higher until they reached the height of a cooking range. In Bela Krajina the hearths have reached a height of 20 cm only. In those parts of the Slovene Littoral where approximately in the middle of the XlX'h century special lean-to sheds mere introduced, which mere espe- ¦cially built as places mhere hearths mere brought under shelter, we can observe a further development in the forms of the hearths. In few exceptional cases we can still find in these attached buildings a lom hearth mhich can reach a height of up to 30 cm and mhich occupies the mhole inside space of such a structure. The higher types of hearths which have still reached the malls of the attached building shom various solutions for the higher hearth from the lomer floor. In the final stage of development the hearths — mhich have also gromn smaller in size — differ from the older types in the fact that they are no longer massive but rather constructed of cut stone mith geometric or even plantal decorations which mere borromed from the designs that adorn mooden chests. Organically connected mith this hearth place mere formerly three-legged chairs used for the sitting around the fire; later they mere replaced by special benches mhich in autumn and in minter mere indeed an essential part of the hearth place, until the final decades of the X/X'* century the open hearths of this type mere used for the baking of bread in special vessels made of earthen- mare or of tin. The ovens for the baking of bread mhich can nom be seen in nearly every fireplace have not essentially influenced the form of the hearth and of the structure. The introduction of chimneys on the other hand has vitalized considerably the architecture of the fireplace as mell as the architecture of the rohole building. The vaulted space above the hearth is nom combined in a num- ber of mays mith the opening into the chimney. A special shelf mhich is used for the deposition of dishes separates effectively the fireplace from the rema- ining interior. In the final stage of development the enclosed fireplace influenced the introduction of the cooking ranges. 2. The high open hearth combined mith the shelf in front of the opening into the oven has been preserved in the mhole border area of the lorn open hearth and in northern Slovenia; in fem exceptional cases also in all other parts of Slovenia mhere in recent years only the enclosed fireplace has generally been knomn. The high open fireplace is not used for the heating of the buil- ding. The size of this type of hearths is usually smaller than that of the Medi- terranean kind of hearths: yet it is 70 to 90 cm high and built of stone. In the valley of Savinja River this type of hearth has been developed into a kind of fireplace mhich is built on a mooden fundation so that it resembles a kind of a table. The part of the house mhere the high open hearth has been preserved is usually separated from the entrance hall, i. e., from the central part of the house. This shoms that in the less developed forms of houses the open hearth did disappear earlier from the entrance hall or that the cooking mas transferred into the oven. 3. The best knomn and the most widely spread type of hearths in Slovenia is the enclosed fireplace (the fire burns in the furnace and the cooking is made in the oven). It is knomn eoerymhere in Slovenia except in the area of the Mediterranean type of hearths. It stands in the closest connection mith the high open hearths: almost everywhere mhere during the last decades the high open hearth has still been used we find that during the winter time the cooking is more or less removed into the oven. Furthermore it has been established that the enclosed type of fireplace has been introduced and is now generally known in those areas where it is proved by the available data that the 377 Fanči Sarf open types of lieartlis had formerly been used (Bela Krajina and PreJcmurje regions). Tlie fire mhich originally burned on the open hearth near the opening into the oven mas later removed for reasons of economy, safety and other causes deeper into the oven; me can therefore consider this kind of fireplace as the last stage in the development of the open hearth. In the mhole of Slovenia me can find among houses mhich still have open hearths buildings mithout chimneys. The smoke escapes through the door mhich for this reason is divided vertically into tmo sectors; in the minter time only the upper sector is left open. Various holes in the mall mhich help the smoke to escape have also been knomn till the present days. In order to keep the marm smoke near the fireplace and to prevent the sparkles from escaping special safety constructions have been built above the opening into the oven, a kind of rooflets made of stone, or special vaults mhich are most frequently made of mickermork covered mith plaster. The forms and the size of the fireplace as mell as the part of the house selected for it betray also the social status of the omner of the house. The article concludes mith the statement that the mork of momen around such fire- places mas certainly not easy. 378 POLJEDELSKO ORODJE IN PRIPRAVE NA FARORSKIH OTOKIH Pavla Štrukelj Farorsko otočje v severnem atlantskem oceanu je za mnoge znan- stvenike, kljub številnim že izšlim publikacijam, še zelo neraziskana dežela. Etnologi iz raznih delov Evrope obiskujejo te kraje in preučujejo starodavno evropsko kulturo, ki se je med otoškim ljudstvom ohranila prav do danes. Strokovnjake čaka še veliko dela, predvsem kar zadeva kritično presojanje in primerjanje starih tradicij in kontinuitete z današnjo Evropo. Gospodarske panoge v ljudski kulturi so skoraj po- polnoma neraziskane. Lansko jesen sem izkoristila izredno ugodno priložnost potovanja na te otoke ter jih obiskala. Pri raziskov^anju ljudske otoške kulture sem precej pozornosti posvetila študiju preprostega poljedelskega orodja, ki ima nedvomno pomemben kulturni pomen glede na splošni razvoj poljedelske kulture. Prav ta trdovratna uporaba prvotnega preprostega poljedelskega orodja oblikuje tudi v današnjih dneh poseben način dela na Farorskih otokih in daje slutiti velik razloček med kontinentom in otoki. Po vsej deželi lahko zasledimo obdelovanje polja z ročnim orod- jem, ki ga niso izpodrinile mehanične in izpopolnjene priprave iz so- sednjih industrializiranih dežel. Vprašanje, zakaj otoki po tej plati ne kažejo razvoja, bom skušala osvetliti z navedbo glavnih osnovnih vzro- kov, ki so vplivali na ohranitev starodavne značilne otoške kulture. Na prvem mestu bom vsekakor omenila najstarejšega topografa Farorskih otokov, Lucasa Debesa, ki je bravcu predstavil površino oto- ške dežele s kratkim in jedrnatim opisom. Napisal je: »Farorski otoki niso nič drugega, kakor iz morja štrleče visoke pečine, na več mestih pokrite s tanko plastjo zemlje.« To poročilo pojasnjuje mnoge nadaljnje ugotovitve in razglabljanja o posebnosti otoškega poljedelstva. Vulkan- ski nastanek otokov in zaradi tega nenavadna geomorfološka oblikovitost tal daje zelo malo pozitivnih pogojev za obdelovanje zemlje. Ce dodamo še geografsko lego dežele (62° s. š.), dobimo povrhu neustrezno podnebje celo za najodpornejše žito. Otoki so tudi brez drevja in tako povsem brez lesa, ki bi bil nujno potreben za izdelovanje raznih priprav v go- spodarstvu. Vsi omenjeni vzroki in še velika razdalja, ki loči otoke od sveta, so mnogo prispevali k posebnosti otoške kulture. V tem članku se omejujem predvsem na gradivo, ki sem ga popi- sala na terenu, in na muzejske predmete v etnografskih zbirkah v Tor- 379 Pavla Štrukelj shavnu.* Na tej osnovi obravnavam tudi nabrane terenske podatke, obe- nem pa želim poudariti pomen farorske otoške poljedelske kulture, na katero bodo morali misliti tudi raziskovalci poljedelskega orodja na evropskem območju. Farorsko poljedelsko kulturo moremo raziskovati predvsem le v južnem in centralnem delu otokov (otok Sandoy, Suduroy, Mikines, Streymoy). Med navedenimi otoki ima najugodnejše pogoje otok Sandoy, ker premore še največ ravninskega sveta. Razen trave je mogoče gojiti le ječmen in krompir. V današnjih dneh sejejo ječmen samo v vasi Husovik na otoku Sandoy in v Kirkjubour na otoku Streymoy: s kvdturo krompirja se ukvarjajo skoraj že po vseh otokih. Krompir dobro uspeva ter se po kvaliteti prav nič ne razločuje od krompirja drugod v Evropi. Zgodovina poljedelskega ornega orodja na Farorskih otokih je zelo skopa. Za prve naseljence Vikinge z Norveškega nimamo nobenih pisa- nih poročil. Tudi v ljudskem izročilu ne dobimo nobenih podatkov. Dobro pa je znano za nekdanje vikinške prebivavce v nordijskih de- želah, da so le-ti uporabljali plug.^ Prav tako tudi v drugih skandinav- skih deželah zgodovinski viri poročajo o zelo zgodnji rabi pluga. V Dan- ski dobimo na primer največjo zbirko prehistoričnih ornih naprav na svetu. Tu je predvsem zanimiva najdba starega rala iz Jiitlanda,' ki pri- kazuje plug, kako se je razvil iz lopate, ter je datiran v zadnje stoletje pred našo ero. Podobne priprave je najti tudi na Švedskem na skalnatih risbah v votlinah iz bronaste dobe. Nekatere teh so zelo podobne lopati, druge motiki. Vse te najdbe na kontinentu kažejo razvojno pot pluga, ki je pa na obravnavanih otokih ne zasledimo. Na Farorskih otokih se plug ni mogel uveljaviti, ker nima pogojev. Sosednje dežele kakor Nor- veška in Danska so se v prejšnjem stoletju precej trudile, da bi vpeljale oranje s plugom." Danes spet poskušajo,'* vendar se zdi, da bodo ti teo- retični in praktični poizkusi ostali brez uspeha. 1 Številnim gostoljubnim in prijaznim otoškim domačinom se iskreno za- hvaljujem za pomoč in dajanje podatkov v času mojega terenskega dela (okto- ber-december 1962) na Farorskih otokih. Predvsem so z velikim razumevanjem sledili moje delo: družina dr. Vaag, direktor muzeja v Torshavnu Sverri Dahl, Susanna K. Samuelsen, Sofia Hansen, Cecilia Sorensen, pastor P. H. Blicher Winther, Steinbjorn Davidsen, Robert Joensen, Samson O. Joensen-82 let, Pe- ter Ellebye Andersen. 2 Johannes B ronds te d, The Vikings, I960, str. 215—214 3 Kaj B i r k e t - S m i t h , Geschichte der Kultur, Ziirich, 1946, str. 181. " G. L a n d t, A Description of the Faroe Islands, London, 1810, III. pogl. Avtor pripoveduje, da so otočani poslali dva domačina učit se na Norveško, kako se ravna s plugom. Na koncu pripominja, da pluga verjetno otocani ne bodo nikoli rabili. Decembra 1962 je skušal domačin iz naselja Sandur orati s plugom. V plug je vpregel islandske konje. Pri pomembnem poskusu so bili navzoči skoraj vsi vaški gospodarji. 380 Poljedelsko orodje in priprave na Farorskih otokih Priprave polja za setev in pridobivanje šote Najpomembnejše poljedelsko orodje na Farorskih otokih je ozka lesena lopata, okovana z železnim rezilom. To orodje otočani imenujejo veltinga haki (SI. 1/1/1-a, T. XV1/4). Z njim opravljajo vsa poljska priprav- ljalna dela za setev in jim v resnici nadomestuje plug in brano. Orodje je preprosto ter je nekakšna vmesna oblika med sadilsko palico in lo- pato." Poljedelsko orno orodje na Farorskih otokih: SI. I. — 1. Veltinga hakl — lesena lopata, okovana z železnim rezilom o naselju Sandur; 1 a. détail haki — hrbtna stran rezila; 2. skupla — lopata; 3. torvskeri — lopata za rezanje šote; 3 a. détail toroskeri; 5 b. otočan reže šoto Veltinga haki je izdelek farorskih kovačev,' ki so bili večinoma samouki in so kovali razno železno orodje za vsakdanjo rabo. Danes otoških kovačev skoraj ni več. Ob starejšem tipu lopate haki se v novej- šem času pojavlja nekoliko širša lopata z Norveškega, odkoder jo otočani nabavljajo. Držaj farorske lopate haki je običajno dolg 60 cm. Vrhnji del, dolg 9 cm, je tanjši, okrogel in na v^rhu zaobljen. Ostali del ročaja proti sre- dini je nekoliko debelejši in štiriroben. Na mestu, kjer se držaj v poševni zarezi razširja v lopatasti del, je spet okrogel. Spodnji del, obdelan v ^ Orodje bomo v naslednjih vrstah imenovali lopata. Isto ime uporabljajo angleški raziskovavci, danski pa lesena lopata. ' Muzej v Torsha\Tiu hrani majhno prenosno nakovalo z otoka Skuvoy. To nakovalo ima zanimivo obliko, ki sem jo v Sloveniji našla le pri naših Ciganih-kovačih. 381 Pavla Štrukelj 12 cm široko in 40 cm dolgo lopato, se na spodnjem komcu za 1 cm zoži. Prednja stran lopate je gladka, hrbtna stran ima robove stanjšane, sre- dina je nekoliko višja in debelejša, proti spodnjemu koncu se nekoliko splošči. Spodnji del lopate je okovan in podaljšan z železnim rezilom. Kovač je železni del namestil na leseno ploskev tako, da je napravil rezilu stranici v obliki peruti in jih trdno zapognil na hrbtni strani lesene osnove. Od zapognjenega dela se železna konica poševno širi in rezilo se zaključuje rahlo ovalno. Lopata haki je zelo preprosto in neobrtno izdelana. Kakovost su- rovin zanjo nima velikega pomena, ker morajo otočani les in železo uvoziti. Dobavljanje lesa je združeno s precejšnjimi težavami, zato je vsak kos te surovine zelo dragocen. Še posebno pomemben je bil ta ma- terial v preteklosti, ko so bili prebivavci odvisni skoraj izključno od na- plavin razbitih ladij in drugega stavbnega lesa. Farorsko poljedelsko orodje haki ima enoten naziv po vseh otokih. Kakor smo že omenili, to orodje tuji raziskovalci označujejo z nazivom lopata, zdi se pa, da ne bo popolnoma isto kot prava farorska lopata. Otočani pravi lopati pravijo skupla (SI. 1/2, T. XV1/4). To orodje, ki je tu prikazano, ima lesen ročaj, za širši lopatasti del pa kitovo kost. Dolžina držaja je dolga 70 cm. Lopata haki, ki jo otočani uporabljajo za obdelovanje polj, ima po- polno funkcijo pluga. Je tudi preprostejša, kakor lopata v Aziji (Koreja, Himalaja), ki jo etnološki znanstveniki štejejo za praobliko orne na- prave.** Orodje je primerno ne samo za pripravljanje zemlje, za setev, temveč tudi za izsuševanje in oblikovanje travnikov. Zaradi vlažne klime je potrebno orno zemljo izsuševati. V ta namen napravijo med parcelami celo vrsto jarkov, po katerih odteka odvečna voda. Jarki so izpeljani po pobočju hriba tako. da ta obdelani svet daje videz teras ali stopnic. Na ravninskih delih polja vodni jarki križem delijo obdelano zemljo na majhne parcele. Skrbni gospodarji vestno napravljajo in či- stijo* omenjene jarke. Vse delo opravijo samo z lopato haki. Večkrat pa se zgodi, da od dveh gospodarjev samo eden skrbi za čiščenje teh jarkov in tako se pripeti, da nastanejo precejšnje spremembe na obdelanih površinah. Ljudsko izročilo pripoveduje o mnogih primerih, ko so ne- katere parcele kar izginile, ker so se v več letih neopazno združile s sosednjimi; vodni jarek pa se je premaknil za širino izginule parcele." Pripravljanje in oblikovanje travnikov z lopato haki je nedvomno težko delo. V preteklosti so se njive in travniki popolnoma ločili med seboj na otoku Sandoy in na otoku Suduroy. Travnik je imel pravokotno obliko, njiva pa obliko trapeza. Danes so te razlike izginile. Njive so « Birket-Smith, Kaj, o. c, str. 181. ' V naselju Sandur so pripovedovali, da sta imela dva soseda njivi skupaj, ločeni le po vodnem jarku. Eden izmed njiju je skrbno obdeloval polje, drugi ga je zanemarjal in nikoli ni očistil jarka. Marljiv sosed je pri čiščenju sosedu bolj in bolj izpodkopaval zemljo. To je delal leto za letom in zanemarjena njiva je postajala manjša in se končno spojila s sosedovo lastnino. 382 Poljedelsko orodje in priprave na Farorskih otokih dobile obliko ozkih daljših pasov, dalje štirikotno ali pravokotno obliko. V naselju Sandur ima polje stalno lego. Na teh njivah je zemlja mehka in črna, očiten je nastanek humusa iz vulkanskega pepela. Prekopava- nje stalnih njiv je veliko lažje kakor kolobarjenje s travniki. Načiin rabe lopate haki pri delu je izredno zanimiv. Kakršnokoli delo opravlja otočan z njo, uporablja samo roke. Z levico se opre v za- rezo približno na sredi lopate, kjer se pričenja lopatasti del; z desnico pa prime zarezani vrhnji del ročaja. S takim prijemom reže zemljo in oblikuje brazdo kot črko V. Zemljo mora rezati s treh strani, le tako more odrezati trapezoiden kos zelene ruše. Ko to naredi, jo vzdigne, obrne travnato stran navzdol in jo položi k prejšnji že odrezani brazdi. Tako reže brazdo za brazdo po njivi ali travniku, dokler ne prekoplje vse parcele. To delo* ni lahko in ga opravljajo samo moški. Drugi člani družine, ki tudi sodelujejo pri poljskem delu, se ukvarjajo z lažjimi deli, kakor je drobljenje zemlje z manjšimi lopatami, zakrivanje semena in drugo. Krompir sadijo otočani na več načinov. Za vse načine sajenja upo- rabljajo samo lopato haki. Ce sadijo krompirjevo seme na način, ki za- hteva, da ga zakrivajo s prekopano zemljo s strani vrste, tedaj režejo brazde z lopato haki le v vsaki drugi vrsti. V naselju Kvivik, na zahod- nem delu otoka Streymoy, prebivalci obdelujejo zemljo tako, da najprej režejo zeleno rušo po celi površini njive, potem pa odrezane kose zemlje zlagajo na vse štiri robove njive. Tak način oblikovanja njive je zelo primeren za ta kraj, ker je zelo vetroven. Tako sajen krompir je dobro obvarovan pred mrzlim vetrom. Pri jesenskem pospravljanju pridelka te ruše spet polagajo na njihovo prvotno mesto in sicer s travnato stra- njo navzdol. Tako izkoristijo zeleni gnoj, obenem pa uredijo njivo za travnik. Zelo zanimiv način je tudi flagvelta, tveroelta, s katerim obdelujejo zemljo tako, da režejo zemljo z lopato haki v pasovih. Vsako odrezano zeleno rušo odstranijo, na odkrito površino dajo gnoj in krompirjevo seme; nato vse skupaj pokrijejo z odrezano rušo. V jeseni pospravijo pridelek brez lopate haki. Zemljo odkrivajo in odstranjajo z rokami,*" krompir poberejo, ruše pa spet polože v njihovo prvotno lego^ Tudi tako parcelo uporabljajo naslednje leto za travnik. Naslednje značilno delo, ki ga otočani opravljajo z lopato haki, je rezanje šote. To delo je eno najpomembnejših potez v otoški snovni ljudski kulturi. Zasledimo ga tudi v nekdanjih keltskih provincah v Britaniji in na otoku Man. Način rezanja šote na Farorskih otokih je isti kakor v severni Angliji. Otočani uporabljajo pri tem delu dve raz- lični lopati haki. Najprej vzdignejo s širšo haki vrhnjo plast zelene ruše in tako odkrijejo pravo plast šote. Ko je to opravljeno, vzamejo drugo Oktober-november 1962: V naselju Sandur možje pobirajo krompir z golimi ali orokavičenimi rokami iz zemlje. Potem zemljo in travnate ruše, po- brane z vrst krompirja, poteptajo za seboj. 383 Pavla Štrukelj orodje, to je posebna lopata haki, prirejena samo za rezanje te šote (SI. I/3/3-a/3-b). Otočani imenujejo orodje torvskeri. Na Farorskih otokih ima enotno obliko, medtem ko poznajo keltska območja v Britaniji mnogo variant. Način izdelave je isti kakor pri običajni lopati haki, mimo tega ima pa še nekaj dopohiitev. Torvskeri je na eni strani želez- nega rezila dodan še tako imenovani pinnagreo — majhen kavelj, za- pognjen v pravem kotu na rezilo. Lopatasti del te lopate je precej dolg. Približno 35 cm od spodnjega robu je v ta širši del zabit žebelj, ki naj SI. II. — 1. (a—c) Komrioa — priprava za raliljanje zemlje pri setvi; 2. klârur — priprava za zakrivanje semena pri setvi (južni del Farorskih. otokov) določa globino rezanja šote v zemljo. Šoto režejo v juniju in juliju. Pri tem delu sodeluje vsa družina. Gospodar reže kose šote v obliki pravo- kotne opeke, žena in otroci jo nosijo na sonce in veter, da se suši. Po končanem delu vrhnjo plast zemlje s travnatimi koreninami namestijo v prvotno lego, to pa zato, ker je ves ta svet z nahajališči šote namenjen izključno za pašo ovcam. Ti močvirnati pašniki imajo zelo razgibano površino in nepravilne oblike prav zaradi stalnega rezanja šote (T.XY1/1,2). Pripravljanje zemlje za setev farorskega žita** poteka enako, kakor smo opisali pripravo zemlje za sajenje krompirja. Prav tako najprej z leseno lopato haki prekopljejo njivo, nato posejejo žito in razdrobijo brazde, da skrijejo seme pod površino. Tudi za vsa ta dela uporabljajo samo lopato haki ter jim pri setvi žita nadomestuje tudi brano. Če je " Farorsko žito pomeni štirivrstni in šestvrstni ječmen. Debes Lucas, v delu: Natiirliche und politische Historié der Inseln laroe, Kopenhagen u. Leipzig 1676 (II. izdaja 1757) že omenja pridelovanje žita. 384 XVI S!. 1. Polje s šoto. — SI. 2. Zimstca zaloga šote. zložena na kupu. — SI. 5. Seno d oasi. — SI. 4. Levo — skupla. desno — veltinga liaki. — SI. 5. Grablje, kosa, srp (otok Sandoy) Poljedelsko orodje in priprave na FarorsKih otokih zemlja nekoliko globlja, uporabljajo posebne, precej široke grablje, ime- novane hornriva (SI. II/l a—c). Ta priprava ima dvojno vrsto železnih zob, ki so nekoliko zakrivljeni. Cetverokotno ogrodje, na katerem so zobje nasajeni, je leseno, lesen je tudi držaj. V današnjem času te pri- prave ne uporabljajo mnogoi, ker otočani sejanje ječmena opuščajo. Omeniti moramo še eno zanimivo pripravo, ki je potrebna pri setvi žita na otokih. Namesto našega valjarja si potlačijo njivo po setvi z leseno težko desko, pritrjeno na dolg držaj. Tisti del držaja, ki je s tremi žeblji aribit na vrhnjo stran deske, je na strani nekoliko prirezan in tako ne- toliko zakrivljen. Otočani inienuieio to pripravo klârur (SI. II/2). Žetev Po Jernejevem dnevu (24 VIII.), ki pomeni za farorske otočane prvi jesenski dan, pričnejo žetev. Velikokrat požanjejo in pospravijo s polja še nezrelo žito, čeprav ga pustijo zoreti še pozno jeseni. Na Farorskih otokih je celo za ječmen premalo poletja ter prešibko sonce, da bi žito uspevalo. Prav zaradi teh neugodnih razmer sejejo ječmen samo še V dveh naseljih na dveh otokih. Žito žanjejo s srpom, ki mu pravijo akurknivur (SI. 111/1). Sedanja oblika farorskega srpa je bolj podobna našemu srpu kot starejša oblika. Starejši tip farorskega srpa je kratek, širok in podoben nožu (SI. 1II/2, T. XV1/5). V preteklosti so bili otočani še bolj skromni glede tega orodja. Za žetev so uporabljali celo rezilo obrabljene kose, ki so mu širši konec ovili z blagom ali ga nasadili na kratek lesen ročaj. Žetev žita je moško delo. Farorske ženske ječmen samo vežejo in potem snope polagajo na kupčke. SI. III. — 1. Akurknivur — srp; 2. akurknivur — srp (starejši tip); (Farorski otoki); 3. ripari — priprava za smukanje klasja (Husovik); 3 a. ripari pritrjen med dva stebra 25 Slovenski etnograf 385 Pavla Štrukelj Za vezavo snopov uporabljajo travnate vrvi. Zito ostane včasib še nekaj dni na polju, če je lepo vreme, zloženo v kopice po 12 snopov. Potem ga spravijo domov, tam ga sušijo za mlatev z umetno toploto. Še preden pa začnejo to delo, je treba ločiti klasje od slamnatih bilk. Do 18. stol. niso imeli za trganje klasja od stebla nobenih priprav, to delo so opravljali z rokami. V 18. stol. pa se je na tistih otokih, ki že pridelujejo ječmen, pokazala preprosta priprava za smukanje klasja, imenovana ripari (SI. 111/3/3 a). To pripravo za smukanje klasja je pri- nesel z Danskega neki Debes in tudi napravil prvi primerek. Ripari ima 12 železnih koničastih zob v eni vrsti, ki so precej dolgi, in železno osnovo, pritrjeno na leseno priložnostno ogrodje npr. klop, dva stebra, podboji vrat itd. Železni zobje so lahko tudi zabiti nepo- sredno v leseno osnovo, ta pa je pritrjena med dva stebra. Prostor, kjer to delo opravljajo, je po navadi v kleti ali v hlevu pod stanovanjskimi prostori. Pod ripari razprostrejo še mrežo ali večjo posodoi, v katero mečejo klasje. Farorsko smukalo je izključno kovaško delo. Delo z njim je prav preprosto. Po navadi smuka klasje gospodar, žena mu samo pomaga. Ona stoji ob strani, jemlje klasje s smukala in ga meče v raz- prostrto mrežo ali posodo. Ta farorsko smukalo je podobno ne samo danski pripravi za trganje klasja marveč tudi slovenskim lesenim grab- Ijam, ki jih uporabljajo naši kmetje pri mlatvi s cepci, ko delajo skopo za slamnate strehe.*^ Sušenje in mlatev žita Na farorskih otokih sušijo in mlatijo žito ženske. S sušenjem imajo otočanke precej dela. Po ljudskem izročilu je najstarejši način sušenja nad ognjiščem. V današnjih dneh je znana posebna stavba — sušilnica, ki jo imenujejo sodnhus. Za etnologa je ta stavba na otokih zelo za- nimiv pojav. Še danes ni znano, kdaj so jo- začeli uporabljati. Prvikrat je omenjena v drugi polovici 17. stoletja. Iz raznih zgodovinskih podatkov bi mogli sklepati, da je bil vpliv keltske materialne kulture na otoške prebivavce precej močan. Po drugi plati pa dobro vemo, da poznamo podobne sušilnice v severni in srednji Evropi in celo na jugu v Kalabriji. Te sušilnice v Evropi se uporabljajo predvsem za sušenje lanu in za sadje. Prav tako vemo, da naše sušilnice v Sloveniji rabijo istim name- nom kakor druge v Evropi. Vendar so se farorske sušilnice razvile v specialno obliko že zaradi omenjenih neugodnih klimatskih razmer v severnoatlantskem območju. Edino na teh otokih uporabljajo te preproste peči v sušilnicah za sušenje žita. Sušilnice so postavljene nekoliko iz vasi ali ob meji med obdelanim in neobdelanim svetom.*" Stavba je zgrajena na stari farorski način. Zunanje stene so iz surovega kamenja in zemlje. 12 Terenski podatki z Dolenjskega in Notranjskega (avtorica). " V vasi Husovik stoji sušilnica-sodnhus prav na meji med podjem in pašniki. 386 Poljedelsko orodje in priprave na Farorskih otokih Streho sestavlja leseno ostrešje, na katero je položena brezova skorja ali slama. Nato zelene travnate ruše s koreninami položijo po vsej površini strehe. Sušilnica ima samo eno odprtino in to so vrata. Notranjost stavbe je razdeljena v dva neenaka dela. Od vhoda na levi strani je postavljen poprek kamenit zid, približno meter visok, z odprtino spredaj, kjer ku- rijo ogenj (SI. IV/1 a-b). Na vrhu zidu so položena bruna; povrh teh je let- vasta mreža, pokrita s slamo. Na to slamo polože žitno klasje. Ogenj mora neprenehoma goreti in oddajati enakomerno toploto. Tudi za sušenje SI. IV. — 1. (a—b) Načrt in prerez Sodnlius — sušilnice za žito d Frodbour; 2. treskitrae — lesen kij za mlatev ječmena (Husovik); 3. tiningatrae — nečke za čiščenje žita (Husovik) žita uporaž>ljajo otočani kot kurivo samo šoto. Drugi del stavbe je na- menjen za mlatev. V tem prostoru so tla iz zemlje, steptana tako, da so popolnoma gladka. V današnjih dneh imajo nekateri ta tla pokrita z lesenimi deskami. Starejša ženska iz vasi je po navadi glavna oseba pri mlatvi. Ona pazi na ogenj, meša klasje nad ognjiščem in odloča, kdaj je žito zadosti suho za mlatev. Tej ženski pomagajo pri delu še dve do tri dekleta. A^časih, ko so sejali več farorskega žita, so po navadi mlatile štiri ženske. V navadi pa je tudi, da mlatita samo dve osebi.*" Mlatev prične starejša ženska, voditeljica tega opravila. S peči pri- nese v nečkah posušeno klasje in ga strese na pripravljena tla. Prva faza mlatenja obsega teptanje po klasju z golimi nogami. Ta način *" V isti vasi Husovik navadno mlatita dve ženski. Z lesenimi kiji udarjata po žitu podobno kakor pri nas s cepci. 25* 387 Pavla Štrukelj mlatve je bil v preteklosti tudi edini, vendar se je obdržal do današnjih dni kot del mlatve s kiji. Ženske tolčejo po klasju z lesenimi kiji (SI. IV/2). Pri delu morajo klečati na tleh poleg kupa s klasjem in izmenoma udar- jati po žitu. Otočani poznajo samo mlatilno palico, ki ji sami pravijo treskitrae. To orodje ima kratek držaj in debelejši, ploski del, ki udarja po klasju. Vsa priprava je dolga približno 80 cm. Cepca, ki ga poznamo pri nas in drugod po Evropi, niso otočani nikoli uporabljali. Mlatev, posebno pa čiščenje žita, je zelo umazano opravilo. Ves prostor, kjer to delajo, je napolnjen s prahom. Žene-mlatilke so ob tej priložnosti oblečene v najslabša oblačila. Žito čistijo sproti. V precej velikih in podolgovatih nečkah (SI. IV/3) pol jejo žito z rokami; pri tem se zrna stresajo v posodi, prah in pleve pa odnaša veter iz posode. Ne- čke, imenovane tiningatra, so domač izdelek. Narejene so zelo preprosto. Dno je sestavljeno iz treh desk; stranici na konceh z ovalnim spodnjim robom imata izrezani luknjici za držaj rok. Nečke so dolge 68 cm in široke 42 cm. Košnja Obilen pridelek sena pomeni otočanom najboljšo žetev poljskih pri- delkov. Na otokih gojijo mimo številnih čred ovc tudi krave in islandske konje. Izmed domačih živali imajo največ koristi od ovc, pa zanje naj- manj skrbijo. Tudi pozimi si morajo ovce same priskrbeti hrano na za- sneženih pašnikih. Suho krmo dobijo samo v najhujšem mrazu in vi- sokem snegu. Tudi konji si morajo sami iskati pašo pozimi in poleti. Seno sušijo in spravljajo za krave, ki edine preživljajo zimo v hlevu. Izmed vseh kultiviranih rastlin na farorskih otokih najbolj raste Trava. Ta ima zelo močne korenine, ki jim tudi mrzli in neprenehni veter ne more škoditi. Po ljudskem pripovedovanju vemo, da so v pre- teklosti obdelovali polje tudi zato, da l^i izboljšali kvantiteto trave, če- prav so s tem kakovost zmanjšali. Otočani začnejo kositi sredi avgusta in končajo včasih šele novem- bra ali kasneje,*'* ker pogosto dežuje tudi poleti. Zaradi velike spremen- ljivosti vremena pokosijo naenkrat le toliko trave, kolikor menijo, da je bodo posušili v preračunanem lepem in suhem vremenu. Po vseh otokih kosijo travo povečini s koso. Ročno kosilnico preskušajo v južnem delu otokov, kjer so travniki v nižinah. Po letu 1945 so jo vpeljali na posest- vih v Kirkjubeur, Sydradalur, Sandur in Skolovik. Starejši tip farorske kose je zelo preprost. V prvih časih so si jo delali sami domačini ali njihovi kovači Otočani jo imenujejo Uggi (SI, V/2, T. XV1/5). Kosa je precej kratka, ima široko rezilo ter je lažja od angleške dvojnice. Kosišče je ravno s kratkim ročajem na zgornjem koncu za roko. Danes največ upo- rabljajo norveški in islandski tip kose. Te kose imajo dolg raven držaj iz lahkega lesa, ožje in daljše rezilo obrtne izdelave. Kratek ročaj na V Skarvanes, na otoku Sandoy, so kosili travo konec oktobra 1962. 388 Poljedelsko orodje in priprave na Farorskih otokih kosišču, ki vodi koščeve obrate pri delu, ima na spodnji strani obliko črke T. Travo kosijo v redih. Sušenje trave v tako neugodnem podnebju je resnično naporno delo. Tudi ne sušijo po vseh otokih na isti način. V viharnem kraju Frodbour na otoku Suduroy pokošeno travo v redeh z rokami raztrosijo po vsem travniku. Ko se vrhnja stran pokošene trave osuši, jo z grabljami obr- nejo. Farorčani dobivajo to orodje večinoma z Danskega. Grabljišče je dolgo 166 cm, nanj je nataknjena čeljust s 15-timi zobmi. Imenujejo jih hoyriuii (SI. V/l, T. XVI/5). Ce je seno zvečer napol posušeno, ga zložijo v majhne kopice in povežejo s travnatimi vrvmi. Zjutraj seno spet raztresejo in ga večkrat obrnejo z grabljami. Ko je popolnoma suho, napravijo veliko kopico, ki SI. V. — 1. Hayrioa — grablje (Husovik); 2. lîggi — kosa (Muzej Torshavn) ostane na polju daljši čas. Potem seno prenesejo ali prepeljejo v bUžino hiše, tam ponovno napravijo veliko kopico. Na sredo stlačijo vse drobno seno, ob straneh pa polagajo posušeno travo z dolgimi bilkami, po ka- terih odteka vsa deževnica. Na koncu pokrijejo vrh kopice z mrežo, vrečevino ali nepremočljivim platnom. To zaščito obtežijo na vseh stra- neh s težkimi kamni, da veter ne more odnašati sena (T. XV1/5). V drugih krajih, kakor na otoku Mikines in na centralnih otokih, ravnajoi nekoliko' drugače. Ko se trava nekoliko osuši, pograbijo travnik ter sproti delajo številne majhne senene kupčke. Pozneje te kupčke, ki jih imenujejo klukar, spet obrnejo, da jih sonce tudi na drugi strani dobro presuši. V nekaterih krajih na otoku Streymoy (Vestmanna) in na otoku Sandoy (Skarvanes), če kosijo* pozno jeseni, zelo poenostavijo delo*. Poko- šeno trayojiayesijp na ograje travnika ali na leseno ogrodje — to so po- dobne priprave, ki jih uporabljajo kmetje v Skandinavskih deželah. Ta način se je uveljavil zelo pozno in sicer v začetku 20. stoletja. S košnjo zaključujem obravnavanje najznačilnejšega poljedelskega orodja na Farorskih otokih. Nabrani podatki prikazujejo zanimivo kul- turno samostojno enoto, ki je ne glede na razvoj sosednjih dežel ohranila ' v otoški snovni kulturi mnogo starosvetnosti. 389 Pavla Štrukelj Na koncu želim poudariti glede ornih orodij le to; kdorkoli se bo posvetil načrtnemu raziskovanju poljedelskih ornih naprav za celo Evropo, bo moral vsekakor upoštevati tudi vse posebnosti otoškega roč- nega ornega orodja. To orodje še v 20. stoletju ni preživelo svoje rabe. Funkcijo oranja opravlja nepretrgano že mnogo stoletij iz roda v rod. Summary THE AGRICULTURAL TOOLS AND IMPLEMENTS ON THE FAROE ISLANDS The author — roho during the last rointer visited the Faroe Islands tliat are situated in the North Atlantic — discusses in this study the agricultural tools and implements belonging to the Faroese material culture. The present article is based on the material collected in this field of moric and on the author's omn study of the ethnographical collections of the Museum of Tor- shavn. In the first chapter the author discusses the most important agricultural tools on tJie Faroe Islands: the mooden spade mith iron blade. The plough is still almost unknomn. Thus the inhabitants of these islands use this spade for all the mork in the field, especialli/ for the upturning of the soil. The second chapter describes the mork in the time of the harvest. Tlie characteristic form of the older type of the reaping hook resembles that of a knife. Formerly a scythe-blade mith the handle enveloped into cloth or mith a mooden handle attached to its 'mider end mas also used. The third chapter gives a description of the operations connected mith tlie drying, tlirashing, and minnoming of grain. This mork is made in a very simple may. Women tlirash the grain mith a piece of mood shaped like a club. The special structure used in the drying of grain on the Faroe Islands is very interesting for ethnologists. The last — the fourth — chapter discusses the tools that are used for the making of Jiay. Grass is momed mith the scythe. In the present days some far- mers bring their hay into the barn mhile others preserve their hay in stacks. Finally, the author reports on those tools mhich are used for the mork milh the soil and points them out as a very important example of the search made by agricultural morkers to find the most suitable implements. 390 POLJEDELSTVO NA SLOVENSKEM v luči nekaterih desetinskih predpisov Sergij Vilfan Razširitev desetine sega v Evropi v zgodnji srednji vek, v Sloveniji posebej pa se je desetina po splošno veljavnih načelih, tako imenovana »kanonska« desetina, uveljavila namesto prejšnje, »slovenske« desetine vil. stoletju. Tu ni naš namen posegati v ta ali sploh v starejša obdobja, niti ne zasledovati prehod pravic od nekdaj cerkvene dajatve na svetne fevdalce in tudi na meščane, mestoma celo na kmete. Tudi nas tu ne zanima nadrobnejša pravna ureditev desetine sama po sebi in npr. njena razcepitev po deležih na več upravičencev, kakršna se je uveljavila zlasti v nekaterih primorskih krajih. Zadostuje naj opozorilo, da desetina sama po sebi ni bila kmetova dajatev zemljiškemu gospodu njegove kmetije. Desetinski gospod kmetije ni bil nujno obenem tudi njen zemlji- ški gospod in narobe. Ker sta tako na neki kmetiji pogostoma imela pravice do dajatev vsaj dva gospoda, so si njuni interesi včasih nasprotovali. Če je desetin- ski gospod pobiral preveliko desetino, se je moglo zgoditi, da je zemljiški gospod kmetije teže dobil svoje dajatve. Krajevno zelo različni običaji, ki so se v teku srednjega veka razvili glede desetin, so povzročali mnoge nejasnosti in spore tudi s kmeti. Ko* se je ob prehodu v novi vek deželno plemstvo trdneje povezalo, je bilo v njegovo lastno korist, da uredi vsaj nekatera sporna vprašanja v zvezi z desetinami. Plemiška sodišča so izdajala v sporih sodbe, ki so jim pripisovali načelen pomen; v nekate- rih zadevah je konkreten spor povzročil, da je izdal končno odločbo deželni knez. Včasih pa so izšle tudi prave norme o desetinah, ki so jih označevali kot desetinske rede. Take načelne razsodbe, odločbe in redi, ki jih tu kratko, a ne prav natančno imenujemo desetinske predpise, so pomembni predvsem za zgodovino kmečkih bremen. Pomagajo pa nam tudi spoznavati strukturo zemljiških gospostev in npr. tudi pristojnosti, ki si jih je lastila deželna plemiška samouprava. Ker so predmet teh predpisov poljedelski pri- delki, nam posredno sporočajo tudi ta ali oni drobec o samem polje- delstvu in tu se njihov pomen za agrarno zgodovino močneje stika in po- kriva s pomenom za agrarno etnografijo. Omejujemo se samo na to stično področje. Ker pa so naši \'iri doslej malo znani, dodajamo na koncu kratke izvlečke, iz katerih je vidna siceršnja vsebina virov in zveza, v kateri nastopajo uporaibljeni podatki. 391 Sergij Vilfan Ti viri so nastajali v teku skoraj dveh stoletij, večidel od konca XV. do konca XVII. stoletja. V tem času so si posebno praviiiki radi sestavljali priročne zbirke predpisov o kaki snovi, in tako so nastajale tudi zasebne zbirke desetinskih predpisov. Dve taki zbirki, deloma enake in deloma različne vsebine, sta nastali nekako okrog 1700 in sta bili kmalu po tem, ko sta bili prepisani, zvezani v iste platnice še z nekaj drugimi, deloma tiskanimi, deloma rokopisnimi normami. Tako sta sled- njič prišli v knjižnico Narodnega muzeja. Ce bi hoteli nadrobneje pre- iskovati zgodovino desetine na Slovenskem, bi nam ti prepisi ne smeli zadoščati, ker je na voljo še obilo drugih, posebno pa krajevno veljavnih urbarialnih podatkov. Vendar taki, kot sta, dajeta dovolj zaokroženo podobo o splošni ureditvi desetine v času njunega nastanka. Ker popol- nejšega pregleda desetinskih predpisov v doglednom času najbrž še ne moremo pričakovati, ju smemo uporabljati vsaj za prvo, splošno orien- tacijo. Obe zbirki sta očitno nastali na Kranjskem in za uporabo v tej deželi. Zato vsebujeta največ takih določil, katerih krajevna veljavnost je bila omenjena na Kranjsko ali celo le na njene posamezne dele. Izmed lokalnih podatkov ali predpisov je prepisovalec izbral tiste, ki so bili po njegovem mnenju načelnega pomena in tudi drugod uporabni za po- dobne namene. Že odkar je prišla Kranjska pod Habsburžane, je bila navada, da so v tej deželi uporabljali kot pomožni pravni viv tudi štajer- sko pravo, kolikor niso na Kranjskem izrecno veljali drugačni predpisi ali običaji. Zato srečujemo v eni izmed zbirk tudi štajerski desetinski red; ne vsebujeta pa zbirki koroškega reda iz 1577, in ker se pri izboru virov omejujem na zbirki kot notranje povezani enoti, se v koroške raz- inere — čeprav so bile v marsičem podobne kranjskim — ne spuščamo. V duhu svojega časa je prepisovalec pritegnil v svojo zbirko neki trak- tat, ki obravnava razmere v Avstriji pod Anižo, prvič 'zato, ker so bili taki napol teoretični traktati med pravniki nasploh priljubljeni, drugič pa zato, ker je traktat navajal nekatera občepravna načela, ki bi jih pravnik lahko uporabil za kak konkretni primer. Zelo nazorno prikazujejo desetinski predpisi dve vrsti orne zemlje, staro hubno in novo krčevinsko zemljo. Stari desetinski obi- čaji so nastali in so se razvijali na orni zemlji, ki je že od kolonizacije štela kot sestavni del hub. Teh običajev ni bilo moč slepo prenašati na novo, krčevinsko zemljo. Veliko razširjanje krčevin (lazov, rovtov, novin) na gmajnah je posebno v XVI., pa tudi v XVII. stoletju zavzemalo svet, ki ni pripadal hubi, temveč večidel deželskosodnemu gospodu kot gospo- darju nerazdeljenega neobdelanega sveta. Ali veljajo za ta svet enake dajatve kot za hubo? Kmetje so trdili, da je krčevina na gmajnskem svetu njihova prosta last in da od nje niso dolžni dajatev (št. 3, 10, 13). Isto so menili tudi o prioranih brazdah (št. 4). Fevdalci so seveda skušali 392 Poljedelstvo na Slovenskem tudi tak orni svet obremeniti, vendar se je njim postavljalo še drugo vprašanje — kdo naj bo na krčevini zemljiški in kdo desetinski gospod? Deželnoknežji organi so spočetka prisodili desetino desetinskemu go- spodu hube (št. 5, 6), lastniku gmajne pa so priznali pravico, da sme na izkrčeni svet naložiti redno dajatev pravdo (št. 6). Tudi deželni stanovi so proti sredi XVI. stoletja zatrjevali deželni običaj, da gre desetina de- setinskemu gospodu hube, »iz katere je izšel mož ali plug«. (SE V 1952, str. 113/114). Proti temu deželnemu običaju pa je deželni knez okrog 1570 v svoj prid določil drugače: obe vrsti dajatev naj bi na svojih gmajnah pobral deželskosodni gospod. S tem je deželni knez sankcioniral običaj, ki ga je začel vpeljavati vicedom že pred sredo XVI. stoletja. Vendar je še pravosodstvo XVII. stoletja v načelu poznalo prvotni deželni običaj (št. 17, 18). Obremenitev krčevin je mogla imeti obsežne gospodarske posledice. V splošnem so bile krčevine za stalno obdelavo manj donosne kot osnovni hubni svet. Toda dokler še niso bde splošno obremenjene — in to niso bile ponekod še okrog 1570 — se je kmetu izplačalo truditi se zanje bolj kot za stalni njivski svet. Tudi trenja med samimi gospodi za pravice od krčevin so mogla imeti in so ponekod res imela podobne posledice. Tako je obremenitveni sistem pospeševal razširjanje manj donosne orne zemlje in njeno vzdrževanje v škodo donosnejše hubne orne zemlje. O njivskih kulturah so podatki najbolj številni na žito. Štajerski desetinski red (št. 14) razločuje dve vrsti pšenice: »poletno ali deželno« in »ozimno«. Do izida tega reda, to je do 1605, se je desetina dajala le od ozimne pšenice, in to kaže na večjo starost te vrste. Tem teže pa je razložiti, zakaj se jara (»poletna«) pšenica imenuje »deželna«. — Tudi rž, ječmen in oves so bili kot stara vrsta žit precej dosledno obremenjeni z desetino, Desetinska obveznost teh vrst žita v splošnem tudi ni bila sporna, če izvzamemo dva spora zaradi ječmena (št. 12, 15). Manj dosledna je bila obremenitev prosa (št. 12, 14, 15). Za ajdo, ki se je razširila v teku XV. stoletja, je v desetinskih predpisih dovolj znamenj o tem, da gre za razmeroma novo kulturo, bodisi da je bila obremenitev ajde večkrat sporna (št. 3, 12, 15), bodisi da ni bila splošna (št. 14). Na Kranjskem so ajdo tudi kot strniščni posevek obremenili z desetino (št. 5), na Štajerskem pa niti prašne ajde načeloma ne (št. 14). Ker so na Kranjskem dosledno vpeljevali načelo, da se daje desetina od vsega, kar se »s plugom orje in s srpom žanje«, je bila obremenitev žitaric manj diferencirana kot na Štajerskem, kjer je torej desetinski red utegnil ohraniti več sledov starejših razmer. Izmed drugih kultur je bil na Kranjskem podvržen desetini lan, ven- dar le po enem podatku (št. 7). Izvzeti so bili od desetine predvsem pridelki »za kuhinjo«, na Kranj- skem že zato, ker jih niso želi s srpom, na Štajerskem izrecno: bob, grah, leča, bar, zelje in repa (št. 14). Bar, nemški Phench, je pravzaprav ži- tarica in v to vrsto slabo sodi, vendar najbrž ni misliti na sladki janež, 393 Sergij Vilfan fenchel. V očitnem nasprotju z vsemi predpisi je deželni knez na delu svojih kraških gospostev skušal obremeniti z desetino tudi bob. Detelja in seno sta bila načeloma prosta desetine (št. 16) razen pri pustotah (št. 14). Ti podatki dajejo predstavo o vrstah in deloma tudi o starosti naj- pomembnejših pridelkov, zanimivi pa so tudi glede na posledice, ki so jih utegnili imeti desetinski predpisi. Ze tedaj so opazili ali bolje priča- kovali, da bo kmet rajši prideloval neobremenjene kulture kot obreme- njene. Ko so kraški kmetje okrog 1570 praktično uveljavljali desetinske prostost ječmena in ajde, so povečali pridelavo teh dveh žit na račun drugih (št. 12), in na Štajerskem so vpeljali desetino na jaro žito, da ne bi kmetje opuščali že dotlej obremenjenega ozimnega žita (št. 14). Tudi po izidu desetinskih redov je bilo po krajevnih običajih, ki so se kljub njim držali, deloma pa tudi po samih desetinskih redili še dovolj možnosti, da bi obremenitev vplivala na izbiro in množino kultur. Za žito je znano, da je imelo razmerama majhen donos; bilo je obremenjeno z dajatvami zemljiškemu gospodu in še z desetino. Nekaj bo gotovo re- snice v zelo pogostih podatkih, da ima kmet za lastno rabo žito le nekaj mesecev v letu. Tu se desetinski sistem stika z razvojem ljudske pre- hrane. Na eni strani se v določanju desetinske obveznosti kažejo družbena pojmovanja o prehrani. Kolikor bolj je bil pridelek namenjen za gosposko prehrano (zlasti pšenica), toliko bolj dosledno je bil obre- menjen, in kolikor bolj je veljal — kakor stročnice, repa in zelje — za kmečko prehrano, toliko manj so ga bremenili. Niso pa samo socialne razlike vplivale na izbiro desetinskih obveznosti, tudi te obveznosti so vplivale na razvoj kultur in s tem na prehrano. Tako bi bila med drugim tudi desetina eden izmed vzrokov za to, da je bila mnoga stoletja kmečka prehrana sestavljena največ iz stročnic in okopavin, izmed žitaric pa sta v njej prihajala močno do veljave ajda in proso, ki sta bila obremenjena šele pozneje in manj dosledno. Tudi potem, ko se je ponekod sistem obremenitve deloma spremenil ali ko je bil slednjič desetinski sistem sploh odpravljen, so stare navade glede izbire kultur in prehrane še dolgo ostale v veljavi, čeprav so nji- hovi vzroki odpadli. Vse take povezave pa so v splošnem še malo raz- iskane. Glede zaporedja posevkov smo že omenili podatke o jari in ozimni pšenici ter o strniščni in prašni ajdi. Štajerski desetinski red omenja tudi počivanje njive in način, kako so jo gnojili: s tem, da je niso obdelali. To pomeni, da so na njej pasli živino in jo le tako pognojili Živino so kratek čas pasli na strniščih tudi tedaj, če so jih nameravali še isto leto obdelati. Kranjski desetinski red kar računa s tem, da bo živina neodneseno desetino na strnišču uničila, štajerski pa skuša to preprečiti vsaj tam, kjer so bile njive ograjene: šele potem ko je bil pridelek spravljen in desetina prevzeta, so ograje lahko podrli in spu- stili živino na strniščno pašo. 394 Poljedelstvo na Slovenskem Najobsežnejši in tudi najpomembnejši so seveda podatki o p o - spravljanju pridelkov, s katerimi je bilo pobiranje desetine najtesneje zvezano. Na Kranjskem so proti sredi XVI. stoletja ieZi in odvažali žito, pridelano na gmajnskih krčevinah, »ponoči, pri luninem svitu«, da bi od njega ne dajali desetine ali da bi pustili za desetino le tisto klasje, ki ga je pohodila živina. V novejšem času je bila nočna žetev ponekod v navadi pri ajdi (Narodopisje Slovencev, I, str. 133). Ali gre za izraz ka- kih magičnih predstav? Ajda je razmeroma pozno uveljavljena kultura, zato ni verjetno, da bi bila nočna žetev preostanek pradavnih običajev. Pač pa ima nočna žetev ajde precej podobnosti z nočno žetvijo na gmajni. V obeh primerih je šlo za pridelke, ki po kmetovem pravnem pre- pričanju niso bili podvrženi desetini. Zato se je skušal najbrž tudi pri ajdi ogniti krivičnim desetinskim zahtevkom s tem, da je žel in spravljal ponoči. Če je šlo za strniščno ajdo, oddaljen desetinski gospod morda niti ni opazil izostanka, ker je od te njive že dobil desetino. Pri sušenju in odoažanju je prevladoval običaj, da žita niso sušili na njivi, marveč so ga prej ko prej odpeljab. To* je vidno tako iz kranj- skega kot štajerskega reda in velja pred njunim izidom in po njem. Sušenje na njivi že zato ni bilo običajno, ker bi bilo oviralo strniščno pašo in gnojenje. Pa tudi kmetova želja odtegniti pridelek nadzoru de- setinskega gospoda je utegnila biti v srednjem veku pri tem pomembna. Reda nista spremenila navade, da se žito suši zuna^ njive, torej v bližini doma. Časa, ko morajo snopi ostati na njivi, nista določala zaradi su- šenja, marveč zaradi boljše kontrole pri odmeri desetine. Kje so po spravilu z njive žito sušili, za Kranjsko žal ni povedano, za Štajersko pa tudi le zelo nedoločno — »v skednju (? stadi) ali pod streho«. Ali po- meni »pod streho« način sušenja, kakršen so prekmurske oslice brez sten in pokrite s slamo? Na Kranjskem pa je bilo poneikod — že pred izdajo desetinskega reda iz 1551 in pozneje — v navadi tudi sušenje žita na sami njivi. Ta vrsta sušenja je bila najbrž mogoča predvsem tam, kjer je bilo dovolj pašnikov, posebno planinskih, tako da se za strniščno pašo ni tako zelo mudilo. Kope na njivi so v tem primeru napravljali takoj pio žetvi za sušenje in ne le za štetje desetine. Kope na njivi za sušenje so se ime- novale ostrvi, ostellen ali velike kope, v nasprotju z zraven postavljenimi malimi kopami ali kopicami za desetinskega gospoda. Čeprav desetinski predpisi niso izrecno določali, ali naj kmet suši žito na njivi ali drugje, so vendar mogli močno vplivati na postopek spravila pridelkov. Pred izdajo redov je bila navada, da so kmetje sami odšteli deseti snop, gospodu pa je bila dana možnost poznejše kontrole. Kjer so bile v navadi ostrvi na njivi, je bila kontrola še razmeroma lahka. Mnogo težavnejša pa je bila tam, kjer je kmet odpeljal pridelek in pustil na njivi samo desete snope. Zato so posebno v drugi polovici XVI. stoletja tudi za njive, kjer niso bile v navadi ostrvi, vpeljali ob- vezno štetje na sami njivi. Tudi če je bilo že pred izdajo desetinskih 395 Sergij Vilfan redov ponekod v navadi, so redi iz njega napravili pravilo. Normirali so, koliko časa mora ostati žetev na njivi, urejali postopek v zvezi z jema- njem desetine, pa tudi tehniko štetja. Kranjski red je razločeval: kopa (mandel, zahlschober) po 60 snopov razstavka (heufel) po 10 snopov kopica (schober sploh) brez natančnejše oznake Slovenskih besed red ne navaja, a jih ni bilo težko dognati, ker se to razločevanje ujema s podatki po Wolf-Cigaletovem besednjaku, ki za »schober« navaja med drugim pomene: ein haufe von 10 garben — stavek, razstavka ein haufe von mehreren garben — kopica ein haufe von 60 garben — kopa. Za mandel navaja pomene: 15 (tudi le 10 in še celo le 5) snopov, razstava, razstavka, babica, stavek. Čeprav je vsakdanji govor poznal bogatejšo razvejitev besed in pomenov, ni težko spoznati v podatkih besednjaka enake pojme, ki so jih poznali kranjski desetinski predpisi iz XVI. stoletja. Štajerski red je bil pri opredeljevanju kop in razstavk manj določen. Pretirano bi bilo trditi, da je treba pojme in števne sisteme kop, kopic in razstavk v celoti izvajati iz kranjskega desetinskega reda ali iz desetinskih sistemov sploh. Močna povezava med števnimi sistemi in desetino pa je vendarle gotova, saj je bila ravno* desetina glavni razlog, da so snope sploh šteli. Sam pridelek je mogel kmet za svoje potrebe bolje izmeriti pozneje, po mlačvi. Desetinski sistem je dajal desetin- skemu gospodu z zlaganjem po štetih kupili pripomoček za ugotav- ljanje desetinske osnove in je gotovo vplival, da so se določeni tipi zla- ganja bolj razširili. Tako so načini zlaganja snopov, kakršni so v rabi deloma še danes, nastajali v^ precejšnji meri v zvezi z desetinskimi sistemi, če ne pod njihovim neposrednim vplivom. Način zlaganja in štetja, kakršnega so določali desetinski predpisi, pa je imel tudi sicer precejšne posledice. Predvsem je vplival tudi na delovni postopek. Kjer ni bilo ostrvi, je moral kmet zlagati žito* dvakrat: prvič na njivi v kope ali razstavke za štetje, in drugič po odvozu z njive pod streho ali drugače za sušenje. V primeri s prejšnjo navado, da je žito takoj odpeljal in takoj zložil za sušenje, je dvakratno zlaganje po- menilo povečano delo, ne da bi bil zato pridelek kakor koli izboljšan. Nasprotno, žito začasno zloženo na njivi, v razstavkah po 10 ali v kopah po 60 snopov, ki je čakalo na prevzem po desetinskem gospodu, je bilo manj zavarovano pred močo kot žito zloženo v velike kope ali ostrvi ali pod streho. Morda je prav ta slabost desetinskih predpisov, ki so terjali več nekoristnega dela in povečevali nevarnost okvare, vplivala, da se je bolj razširil kozolec, ki je imel več prednosti: omogočal je takojšen odvoz z njive pod streho in s tem začetek strniščne paše, dajal pa še vedno dovolj možnosti za štetje snopov in odvzem desetine, seveda le tedaj, 396 Poljedelstvo na Slovenskem Če so bile vse njive enega kmeta pod istim desetinskim gospodom. Po- sebno odkar se je uveljavljalo pravilo, da se pripadnost desetine presoja pp tem, od kod je »izšel mož ali plug«, je desetina enega kmeta praktično skoraj vedno pripadala le enemu gospodu in je bilo moč jemati desetino iz kozolca. Značilno je, da kranjski desetinski red, ki omenja ostrvi, kozolca ne omenja, in še manj seveda štajerski, ki pozna le skedenj in streho. Ali ne bi bilo verjetno, da so slabosti štetja desetine na njivi, kakršno so določali desetinski redi, v nekaterih krajih pospeševale raz- širjenje kozolcev? Dosti manj nam o poljedelstvu povedo podatki, ki gov-ore o pav- šalirani desetini, to je o desetini v stalni množini zrnja, ki pa je bila razmeroma redka. V primeri s posledicami, ki jih je imela šteta desetina, lahko presodimo tudi gospodarske posledice desetine v zrnju. Ker je moral kmet oddati pavšalirano desetino ne glede na množino pridelka, je imel izbiro, ali bo ustrezno vrsto žita sam prideloval ali jo za oddajo desetine kupoval. Ni pa imel možnosti, da si z manjšim pridelkom ene vrste in z večjim pridelkom neobremenjene vT^te zmanjša desetino. Prav tako je pavšalirana desetina v zrnju manj vplivala na postopek sprav- ljanja pridelkov-. Še bolj velja vse to za desetino, ki je bila spremenjena v stalno denarno dajatev. Podatki o vinski in mali desetini, to je desetini od mladičev malih živali, so v primeri s podatki o žitni desetini z gledišča agrarne tehnike mnogo skromnejši. Naši podatki se začenjajo nekako pri splošni vključitvi ajde v natri- letno kololmrjenje s praho. Odtlej kakih 200 let ni bilo bistvenih agrarno- tehničnih novosti, ker so nekatere nove kulture napredovale kljub vsemu še zelo počasi. Vendar smo mogli ugotoviti, da le ni bilo popolne stagna- cije niti pri kulturah, ki jih je poznal že srednji vek. Razvoj desetinskih sistemov kaže, da so nastajali vedno novi položaji, ki jim stari običaji niso bili kos, in sami desetinski sistemi so s svojimi predpisi izzivali raz- lične reakcije gospodarskega življenja. Veljavnost naših podatkov poje- njuje na pragu XVIII. stoletja, ko so začele nastopati tako bistvene no- vosti v agrarni tehniki, da nekateri označujejo te spremembe kot agrarno revolucijo. Kar etnograf ugotavlja na terenu za polpreteklo dobo, je že močno preoblikovano po teh vplivih. Z obravnavo desetinskih redov pa smo dobili tudi nekaj posebej za naše kraje veljavnih napotkov za spo- znavanje starejših razmer, kakršne so v nekaterih krajih zapustile očitne sledove, če ne sicer, pa vsaj v zlaganju snopov. Kar smo mogli tu na- vesti, ima nujno le zelo posplošene oblike, saj smo črpali največ iz prav- nih norm z deželno veljavo. Urbarialni, računski in podobni podatki na eni strani in pozorno terensko delo na drugi bi mogli v prihodnje dati dosti konkretnejša dognanja. Pri tem delu bo komaj mogoče ločiti etno- grafa od agrarnega zgodovinarja. 397 Sergij Vilfan Dcxlatek Izvlečki iz desetinskili predpisov po dveh rokopisnih zbirkah, uvezanih v knjigo II 6509/6510 knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani. Glavni del, nekako prva polovica knjige vsebuje tiskani kranjski deželni ročin iz 1598, ki mu je spredaj uvezano rokopisno kazalo. V drugi polovici so zbrani v več legah papirja različni drugi pravni teksti, najprej tisk reformira- nega ljubljanskega sodnega reda (besedilo iz 1586, tisk iz 1666), nato pa roko- pisni prepisi: traktat vladnega kancelar ja Bernarda Walter ja o odvetništvih — Vogteien, desetinske zadeve (izvlečki št. 14, 19, 10, 12, 15, 9), takrat o odprav- ščinah vdov plemiškega stanu v Avstriji pod Anižo; pouk o tem, kaj pripada vdovcu iz zapuščine njegove žene; Ferdinandov mandat o revizijah in restituciji ¦\- pravdah (1625); Ferdinandova resolucija o valorizaciji dolgov po dolgem denarju (1625); desetinske zadeve (izvlečki št. U, 9, 5, 2, 1, 5, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 13, 16, 17, 18); služinčad v Avstriji nad Anižo, generale Rudolfa II (1581); generale Leopolda I. za Avstrijo nad Anižo o novih krčmah (1662); mandat o razpola- ganju s cerkvenim premoženjem (1554, 1552, 1565, 1575); sodno uvajanje v posest (1643); obrazci za advokatske izjave v pravdi. Naslednji izvlečki obsegajo samo besedila o desetinah. Niso sestavljeni kot regesti, ker upoštevajo le vsebinsko plat, ne pa formalnih podrobnosti (npr. podatkov o udeleženih osebah). Razporejeni so po kronološkem redu. 1. 1497, dee. 11. (insert v 3). Deželni upravitelj Ulrik Paradeiser izdaja sodno dokazilo o obči sodbi plemiškega sodišča Kranjske: Kdor je od nekdaj dolžan dajati žitno desetino v pavšalirani množini (sackzehent) in ne po štetju, jo mora oddajati ne glede na to, ali je bila letina dobra ali ne; desetinski gospod sme sam izvajati izvršbo za svoj zahtevek, ne da bi moral kmeta tožiti sred njegovim gospodom ali kjer koli. Glavni prejemnik pisma je Jorg Lam- Derger. 2. 1505, jun. 30. (insert v 3). Pavel Rasp, deželni upravitelj izdaja sodno dokazilo o obči sodbi deželanov Kranjske: desetini je podvrženo vse, kar se seje in s srpom žanje, mali desetini pa panji, jagnjeta, kozice in kozliči ter prašički. Če se štetje ne izide na desetice, se preostanek šteje v naslednjem letu. Desetin- ski gospod lahko sam izvaja izvršbo kjer koli, ne da bi moral kmeta prej tožiti pred njegovim gospodom ali drugje. Glavni prejemnik pisma je zopet Jorg Lamber^er. 5. 1521, jun. 17. Deželni upravitelj Jurij Gali izdaja sodno dokazilo o na- slednjem: Viljem Rasp se je pritožil, da mu Fabjan Želavec (Schellavvez) in Fabjan Volar iz šenčurske fare nočeta dajati desetine od tega, kar na strnišču pridelujeta naspol (auffs halbe nachpauen), češ da dajeta desetino že od pr^-ega posevka — pšenice, rži in drugega žita — in da zato nista dolžna dajati dese- tine od tega, kar tisto leto še pridelata na isti zemlji — tj. od ajde ali drugega. Tudi nočeta dajati desetine od žita, ki ga s plugom pridelujeta na gmajni. Drugi dajejo desetino tudi od ajde in sploh od vsega, kar se s plugom orje in s srpom žanje in tudi onadva sta jo še pred malo leti dajala. Toda po kmečkem puntu in ko sta Erazem Scheyerer, šenčurski župnik, in njegov vikar Venčič pridigala o desetini, sporne desetine ne dajeta več in zdaj se začenjajo upirati tudi sosedje. Na povabilo pred dvorno večo se Fabjana nista zglasila; prebrani sta biH pismi pod 2 in 1, nakar je dvorna veča odločila: desetinski gospod si lahko pomaga po teh dveh pismih. Pripomba: Vabilo obeh kmetov kot tožencev pred dvorno pravdo bi morda kazalo na to, da sta bila svobodnika ali koseza. Vsa tri pisma nazorno kažejo, kako si je deželno plemstvo s svojo sodno avtonomijo širilo in utrjevalo pravice z lastnimi sklepi. 398 Poljedelstvo na Slovenskem 4. 1551. jul. 5. Deželni upravitelj Andrej Lamberg izdaja Jakobu Lambergu sodno dokazilo o izreku (deželne) pravde, ki je razpravljala o Jakobovi pri- tožbi proti imenoma navedenim desetinskim podložnikom na 23 hubah na Dov- jem (? Lengfeldt). Ti so se upirali dajanju desetine od novih brazd (von neuen fuhren...), ki jih zaorjejo na zemljiščih, ki spadajo k hubam. Gospodje in deželani na pravdi so sklenili, da je treba dajati desetino od vsega, kar se s plugom orje in s srpom žanje, bodisi da gre za nove ali za stare brazde, tudi če so nove brazde zaorane na svetu grunta. Tudi male desetinske pravice naj dajejo, zlasti od panjev, drobnice (kiitz) in prašičkov. Desetinski gospod ima sam pravico do izvršbe. 5. 1535, dee. 16. Vicedom kranjski Wolf Lamberg odloča v nesporazumu med senožeškim oskrbnikom in postojnskim glavarjem o tem, komu gre de- setina od krčevin na gmajni — gospodu deželskega sodišča, v katerem leži gmajna, ali gospodu kmetije. Zato da kmetje ne bi pridelovali žita na gmajni in puščali kmetije pod travo, naj dajejo desetino od gmajne istemu gospodu kot desetino od kmetije. 6.1538, sept. 19. Odločba vicedomskega sodišča na Kranjskem v sporu med Jakobom Raunachom in postojnskim glavarjem: Desetina od pridelkov na gmajni ali na rovtih pripada desetinskemu gospodu kmetije, od katere je izšla obdelava. Zemljiški gosppd gmajne ali rovta pa lahko na tako zemljo naloži redne dajatve. — Prepis odločbe je bil na njegovo željo izročen stiškemu opatu 28. 7. 1559. 7. 1543, apr. 9. Ulrik Črnomaljski, deželni upravitelj Kranjske, izdaja sodno dokazilno pismo o izreku sodišča (deželne pravde ?):.,Hans Paradeiser je tožil Jurija Lamberga, češ da je ta rubil tožnikove podložnike v Bistrici (Feistriz hinter Guettenwerg) vsakega za 1 piščanca in 1 čehuljo prediva iz naslova desetine. Navzoči deželani so pritrdili tožencu, da ima vsak desetinski gospod pravico do desetine od vsega žita in lanu in od mladičev, najsi bodo piščanci, jagnjeta, prašički, panji ali drugo in da za svoje zahtevke lahko sam izvaja izvršbo. 8. 1548, jan. 9. Viljem Rasp kot sodnik ad hoc na dvorni veci (Kranjske) izdaja sodno dokazilno pismo v sporu med deželnim upraviteljem Jakobom Lambergom in župnikom na Dovjem. Lamberg je že prej dosegel na dvorni in deželni pravdi razsodbo, da mu pripadata dva dela desetine mladičev pri po- družnikih (untersassen, v tej zvezi morda: prebivalci) v desetinskem območju Dovjega in je bilo župniku zarubljenih nekaj kopic (schober) ajde, nekaj živine in drugo; proti temu je župnik uporabil silo. Poravnava: tožnikov delež se priznava, a zaostankom se odpove. Župnik je kaznovan s petimi dnevi zapora na deželnem glavarstvu. 9. 1551, jun. 5. Ferdinandov desetinski red za Kranjsko. V oddajanju de- setine od težkega in lahkega žita se dogajajo nerednosti: snOpe za desetino na- pravljajo kmetje majhne in iz slabega žita, jih ne oddajajo v celem' številu, jih puščajo križem ležati po njivah in mešajo desetini podvrženo žetev med drugo, tako da ni moč presoditi, ali je bila desetina prav puščena. Žito, pridelano na gmajni, žanjejo ponoči pri luninem svitu in ga odvažajo, od njega včasih sploh ne dajejo desetine ali pa puščajo kot desetino žito, ki ga je živina prej pohodila. Za oddajanje take desetine ima kar vsaka dolina ali okoliš svoj posebni red, ki je večidel v nasprotju s starimi običaji. Zato deželni knez od- pravlja vse stare običaje in določa za Kranjsko s pridruženimi gospostvi: dese- tinski podložniki morajo po žetvi pustiti težko in lahko žito 24 ur na tisti njivi, na kateri je bilo požeto. Žetev vsakega dne naj se zloži v kope (mandel, zahl- schober) po 60 snopov. Če njiva ni dovolj velika, da bi se kot desetina jemala vsaka deseta kopa, naj zlože razstavke (heufel) po 10 enakih snopov, da bi se kot desetina jemal vsak deseti snop z razstavka (mandel). Če desetinski gospod 399 Sergij Vilfan ali njegov zastopnik v 24 urah ne prevzame desetine, lahko kmet svoj pridelek odpelje, na njivi pa pusti deseto kopo, razstavko ali snop, toda ne najslabše, temveč kakor nanese štetje, in tudi ne razmetano. — Kjer pa je bil doslej običaj, da se žito na njivah, na katerih je zraslo, takoj zloži v kope (schober), naj pri tem ostane. Vendar naj se desetina zloži zraven pri teh velikih kopah (schober) ali ostrvih (ostellen), v redu in pravično. Če upravičenec ne pride po desetino v 24 urah in je preostali pridelek že odpeljan, desetinski pridelek pa še ni uničen od živine in dežja, in upravičenec meni, da mu desetina ni bila pravilno puščena, naj velja stari običaj. Prešteje naj odneseno in v kope (schober) zloženo žito. Če ni imel prav, mu zapade desetina v korist kmeta. Ce pa je imel prav, vzame kmetu žito in mu pusti samo desetino. — Ce je kmet pustil desetinskemu gospodu po 24 urah le slabo žito, ga sme gospod za- menjati, vendar ne da bi kmetovo žito razmetaval. — Če bi kmet odpeljal žito pred potekom 24 ur, ko gospod še ni prišel po desetino, mu zapade ves pri- delek z desetino vred. — Če kmet zaradi pomanjkanja prosi, naj gospod takoj pride po desetino, ta ne sme odreči, kmet pa sme odpeljati žito šele potem, ko je bila desetina prevzeta, prej le, če je gospod dovolil. Ta desetinski red ni zadeval pavšalirane desetine (sackzehent). 10. okrog 1570, dee. 18. Generale nadvojvode Karla za Kranjsko. V gmajnah dežclnoknežjih deželskih sodišč, posebno starograjskega (kamniškega), smle- škega in kranjskega krčijo in ograjujejo deželnoknežji in drugi podložniki, podružniki in kajžarji brez vednosti in dovoljenja zastavnega in sodnega go- spoda njive, travnike, vrtove in drugo, ne da bi od tega dajali dajatve. Dajejo si krčevine drug drugemu v zakup in si jih prodajajo. Tudi posamezni deželani si tako povečujejo svoje marofe. Nadvojvoda naroča popis takih zemljišč po posebnih komisarjih, ker tega ne namerava dopuščati in priznava le pravice do paše in drvarjenja. Kdor je napravil tako zemljišče, naj ga v teku ene kvatre prijavi in se sporazume z gospodom o plačilu dajatev; tudi desetina pripada zastavnemu in sodnemu gospodu. Če v teku ene kvatre ni sporazuma glede dajatev, naj imetniki gospostev razdenejo zemljišče zopet v gmajno. Pripomba. Oba prepisa v zbirki imata letnico 1561, ko nadvojvoda Karel še ni vladal. Generale je nastal med 1564 in 1590, najbolj verjetno tedaj, ko je bila okrog 1570 v teku velika reformacija urbarjev. U. 1573, marec 27. Karlov desetinski red za Kranjsko. Ujema se dobesedno s Ferdinandovim (pod št. 9), le prepisa se razločujeta po tem, da so v enem kot v drugem izpuščene pomotoma nekatere vrstice, ki pa so s primerjavo obeh besedil v povzetku pod št. 9 smiselno rekonstruirane. 12. okrog 1574. Dodatni člen postojnskega in premskega urbarja: čeprav velja po kranjskem desetinskem redu, da se daje desetina od vsega žita, ki se s plugom orje in s srpom žanje, so desetinski podložniki na i'ivki, pri Hreno- vici in v okolici Postojne doslej dajali desetino le od pšenice, rži in jagnjet, od ječmena, prosa, ajde in boba (pannen) pa je svojevoljno niso dajali. Ker so to imenitniki gospostva nekaj časa trpeli, trdijo kmetje, da gre za star običaj, in ga izkoriščajo s tem, da sejejo več ječmena in ajde kot drugega žita. To se odpravlja in določa: imetniki gospostva naj jemljejo desetino ne le od pšenice, rži in ovsa, temveč tudi od ječmena, boba (! painn) in ajde snopoma, od prosa pa — kjer doslej ni bilo podvrženo desetini — v zrnih, in sicer od cele hnbe dva ražena korca (gortsch); kdor je že prej dajal letno pavšalirano desetino (sackzehent) od prosa, naj pri tem (to je pri stari množini, S. V.) ostane. Pripomba. To urbarsko določilo je bilo vneseno v zbirko očitno kot dokaz splošne veljavnosti kranjskega desetinskega reda. Ker se tu načeloma omejujem samo na podatke iz zbirke, se ne spuščam podrobneje v to določilo in v druga sorodna urbarska določila, ki bi jih bilo treba zbrati posebej, neposredno iz originalnih virov. 400 Poljedelstvo na Slovenskem 15. 1602, avg. 1. Ferdinandov patent podložnikom belopeškega gospostva. Čeprav je treba po kranjskem desetinskem redu dajati desetino od vsega žita, ki se s srpom žanje, trdijo posebno podložniki v Koprivniku (? Hohental), Gozdu in Srednjem vrhu, da niso dolžni dajati desetine. Ker je to v škodo njegovemu komornemu premoženju, naroča dajati desetino od rovtov in od navedenih krajev, kar velja tudi za požganice (prandtern) in laze (neiibrichen) in za desetino mladičev. Ce bi se kdo upiral izvršbi, bo kaznovan na telesu in premoženju. 14. 1605, marec 10. Ferdinandov desetinski red za Štajersko. Doslej v deželi ni bilo pravega desetinskega reda, temveč so veljali običaji in so pri vinski in žitni desetini nastajale nejasnosti in spori v škodo desetinskih gospodov in kmetov. V sporazumu s stanovi določa: Desetinski red ne velja za zemljišča, ki so bila doslej prosta desetine ali na katerih je lastnik obenem desetinski go- spod. — Funtne hube in k hubi spadajoči vinogradi naj uživajo oprostitve, ki so jih od nekdaj imeli. — Desetina naj se po vsej deželi pobira od poletne ali deželne pšenice (somer- oder landsweizen), rži (khorn), ječmena in ovsa, pa tudi sploh od ozimnega posevka. Od poletnega posevka je bil namreč kmet doslej oproščen desetine, od ozimnega pa ne, in če bi pri tem ostalo, bi kmetje v škodo desetinskih gospodov skrbeli bolj za poletno kot za ozimno setev. — Kjer se je doslej dajala desetina tudi od pridelkov za kuhanje, kot od boba (ponnen), graha (arbeysen), leče, bara (phench, morda pa fenchel — sladki janež?), zelja in repe, se desetine ne daje, razen če se je doslej brez ugovora 'dajala. — Ponekod je doslej, glede krčevin, požganic in rovtov veljalo, da se od njih prva tri leta desetine ne daje. To je povzročilo, da so mnoge gozdove opustošili, njive pa so ostale neobdelane. Zato naj se kmetom, njihovim sino- vom, goslačem in najemnikom naprava novih, najbrž začasnih (von jahr zu jahr) rovtov prepove, sicer pa naj nastopi desetinska dolžnost samega kmeta že v drugem letu, drugih pa že v prvem. — Od stalnih njiv, napravljenih na tleh posekanih gozdov (ki pa so v bližini rudnikov prepovedane), gre desetina desetinskemu gospodu okoliša, lastnik pa lahko naloži kmetu večje dajatve ali jemlje — po odtegnitvi desetine — deveti snop. — Po žetvi naj kmet zloži snope v števne kope (zahlschober) po nekem številu in ne kar na kupe. To naj sporoči desetinskemu gospodu ali, če je teh več, tistemu, ki ima največji delež, da si desetino takoj odšteje in ne zadržuje kmeta, ki je ob žetvi kar najbolj potreben kruha. — Tri dni po žetvi mora vse žito ostati na njivi; če medtem desetina ni prevzeta, kmet lahko svoje žito odpelje, desetino pa pusti in dva dni varuje. Dlje je ni dolžan varovati, vendar — če je njiva ograjena — tudi ne sme odpreti ograd in ne pognati na strnišče živine. Ce je sila, lahko desetinski gospod dovoli, da kmet odpelje žito tudi pred potekom treh dni. — Ce je doslej veljala dolžnost dOvažanja desetine na dom, ostane v veljavi, razen če sam gospod hoče drugače. — Za pavšalirano (sack-) in zakupno desetino (bestandt zechendt) velja predvsem pogodba. Če je ni, je dana možnost, da se s privolit- vijo obeh strani plača desetina za težka žita v denarju. — Zemljišča hub, spremenjena v ^^nog^ade, so podvržena pravdi (ziinsmass) in ker so zato ob- davčena, naj kot po starem ostanejo prosta desetine, prav tako tudi gorsko- pravni vinogradi. — Brez pravilne prijave desetine ne sme nihče odvažati ne žita ne mošta. Kdor pridelek utaji, mora dati dvojno desetino. Desetinski go- spod lahko pri težkih žitih izvede štetje v skednju (? stadi) ali pod streho, toda če se izkaže, da je kmeta po krivem sumničil, mu desetina zapade. Pač pa naj bo gospodu prosto, da izmeri startine in vinske sode, ki se ne izdelujejo povsod po deželi v isti velikosti. — Če desetina ni bila v redu oddana, sme desetinski gospod v naslednjem letu ali ko je zemljišče posejano, po vnaprejš- njem mirnem {>ozivu izvajati izvršbo na kateri koli žetvi in, če pwsevka ni dovolj, na živini. Pripomba: Ta desetinski red je izšel tudi v tisku. 401 Seigij Vilfan 15. 1674, okt. 7. Cesarjeva resolucija v sporu med podložniki v Konju in Vačah (? Khonnschach, Watsch) in tovariši na eni strani in g-rofom Ferdinan- dom Portia na drugi zaradi desetine od ječmena, prosa in ajde. Ugovori pod- ložnikov niso utemeljeni in gospodov zahtevek se ujema z deželnoknežjimi generali. Podložniki bodo ob nadaljnjem upiranju kaznovani z zaporom in drugače. 16. 1676, febr. 28. Cesarska rešitev spora med imetnikom kranjskega gradu Kislsteina Karlom Francom Barbo kot desetinskim gospodom v Šenčurju kot tožnikom in vlagalcem priziva na eni strani in šenčurskimi desetinskimi podlož- niki kot toženci in vlagalci priziva na drugi strani zaradi odklonjene desetine od detelje in travnikov: toženi desetinski podložniki so tožbe oproščeni. 17. 1685, jun. 15. Vmesna sodba kranjskega okrajnega sodišča o tožbi rek- torja jezuitskega kolegija v Ljubljani kot imetnikom Pleterij proti knezu Auerspergu zaradi desetine od rovt in novin v žužemperški fari in deželskem sodišču: Auersperg naj dokaže, da so novine nastale na gozdnem ozemlju, ki je last žužemperškega gospostva in ki ga ono uživa. Tožnik je vložil apelacijo. (Nadaljevanje pod 18.) 18. 1687, avg. 25. Sklep graške vlade v gornji zadevi: tožbenemu zahtevku se ugodi. 19. (?). Traktat o desetini po deželnem običaju Avstrije pod Anižo. — Laiki so sposobni imeti desetine. Desetina na obdelanih zemljiščih lahko za- stara. Od novin pripada desetina desetinskemu gospodu okoliša. Desetina se daje le od žita in vina, po krajev-nem običaju pa tudi od drugih pridelkov (npr. zelja, žefrana). Desetina od živali (mala desetina) re v navadi le ponekod (od telet, jagnjet, gosi, piščancev, kozličev), vendar je običajno pavšalirana po običaju vasi. Stroškov obdelave ni moč odbiti. Desetinski zaostanki se drže zemljišča tudi ob spremembi obdelovalca. Od vrtov in stavbišč se po judika- turi vlade daje vinska desetina. Dovažanje desetine ni kmetova dolžnost, razen če je to krajeven običaj. Ce se zemljišče spremeni iz vinograda v njivo ali narobe, se ustrezno spremeni tudi desetina; če pa sta v enem okolišu dva de- setinska gospoda, eden za vino in drugi" za žito, se ob navedeni spremembi kulture menja tudi desetinski gospod. — 22.4. 1646 (!) je cesar iz Wormsa ob- javil generale za to deželo, naj se desetina ne pobira po starem, temveč po kopah (mandi) ali razstavlsah (heuffel), kakor so pač navade pri žetvi. Ce desetinski gospod zavlačuje prevzem desetine, lahko kmet svoj del pridelka odpelje in pusti na njivi desetino v kopah (mandi vnnd schober) ali razstavkah (heuffel). — Vinska desetina naj se po cesarskem generalu 18.5.1546 (!) ne pobira po kleteh, temveč naj se mošt popiše po vinogradih. — Če je več so- upravičenih desetinskih gospodov, kmet ni dolžan đajđti male desetine po deležih, glede velike desetine pa so mnenja deljena. — V sjxiru za lastnino na desetini je pristojna deželna pravda, med prelati pa dvorna pravda pred vlado; v posestnih sporih »deželna oblast« ali vlada. Pripomba. Sam datum traktata (1558) kakor tudi datuma obeh generalov so močno dvomljivi. 2elo dvomljiv je cesarski generale za Avstrijo pod Anižo leta 1546, ker je tedaj bil deželni knez kralj Ferdinand. Tako je zelo verjetno, da je treba vse datume popraviti na 17. stoletje. Za zdaj nimam pri roki gradiva, ki bi omogočalo natančnejšo datacijo. Ker pa navajamo glavne točke traktata samo zaradi popolnosti in primerjave, negotovost v datiranju ni bistvenega pomena za predmet te razprave. 402 Poljedelstvo na Slovenskem Zusammenfassung DIE LANDWIRTSCHAFT SLOWENIENS IM LICHTE EINIGER ZEHENTVORSCHRIFTEN Es handelt sich eher um eine Sondierung als um eine allgemeine Unter- suchung des Gegenstandes. Die Ausführungen sind somohl hinsichtlich der benutzten Quellen als auch des Zieles begrenzt. Es merden nur zmei, einem Druck der krainer Landhandfeste adligierte handschriftliche Sammlungen be- nutzt, in denen mohl auch die steirische, jedoch nicht die kärntner Zelientord- nung vorkommen. Dafür sind aus Krain auch Judikate enthalten. Die zweite Begrenzung ist die schon im Titel angegebene — nicht eine Besprechung des Zehentmesens als solchen, sondern nur seiner agrarhistorisch-volkskundlichen Elemente ist beabsichtigt. Hiebei stehen zmei Fragen, im Vordergrund: was kann man aus den Zehentvorschriften über die Landwirtschaft entnehmen und mie konnten sich diese Vorscliriften auf die Landmirtschaft ausmirken? Einige Resultate: Obmohl in Krain um 1500 die Regel galt, dass dem grossen Zehent alles Getreide untermorfen sei, »so mit dem pflüg erbaut und mit der sichel geschnit- ten mirdet«, murde diese Regel seitens der Zehentholden besonders im XVL Jh. auf neuangelegten Äckern (Gereuten), von verhältnismässig neu eingeführten Arten (Heide) und besonders von der zmeiten Ansaat der Heide nicht anerkannt. Solange die Frage tatsäclilich strittig mar. konnte die von deii Holden beliauptete Zehentfreiheit der entsprechenden Produkte zur Folge liaben, dass meniger ertragreichen Gereuten seitens der Bauern mehr Aufmerksamkeit geschenkt murde als den alten Hubgründen und dass sie auch die Brachheide gegenüber andern Getreidesorten bevorzugten. Besonders aber dürften oft Produkte be- vorzugt morden sein, die von rechtswegen zweifellos zehentfrei waren, mie Hülsenfrüchte, Rüben und Kraut. In Steiermark mar die Sommeransaat, darun- ter auch der Sommer- oder Landweizen bis zur Zehentordnung von 1605 ze- hentfrei. Um einer ungünstigen Auswirkung auf die Wientersaat vorzubeugen, wurde diese Freiheit abgeschafft. — Indirekt haben die Zehentsysteme auch auf die Nahrung Einfluß ausgeübt. Einem kennzeichnenden Zug der damaligen Landmirtschaft begegnen mir in der steirischen Zehentordung, derzufolge, Äcker die zur Geilung brach lagen, keinem Heuzehent untermorfen maren. Besonders aufschlussreich sind die Angaben über die Fechsung und Ein- bringung des Getreides, die mit der Bemessung des Garbenzehents eng verbun- den maren. Die Äcker auf der Gemein, deren Getreidezehent zumindest strittig mar. wurden bei Mondlicht geschnitten und der in neuerer Zeit einigerorts bekannte nächtliche Schnitt der Heide dürfte auf die selben Ursachen zurück- zuführen sein. — In Krain mar an einigen Orten schon vor 1551 die Trocknung des Getreides auf dem Acker selbst in »Ostellen« (slom. ostrvi) üblich. Es handelt sich m. E. meist um Orte, die über genügendes Weideland verfügten, um nicht auf sofortige Weide auf dem Stoppelfeld angemiesen zu sein. Hier murden keine grösseren Veränderungen vorgeschrieben. Anders dort, mo der Bauer die Ernte sofort nach dem Schnitt nach Hause geführt und nur den Ze- hent am Felde liegen gelassen hatte, um später die Zäune zu öffnen und das Vieh ins Feld zu treiben. Um eine Kontrolle zu ermöglichen, murde bestimmt, dass die ganze Ernte in Krain einen Tag, in Steiermark drei Tage auf dem Acker geschobert stehen zu lassen war. In Krain war die Grösse der Zälilscho- ber oder Mandel (60 Garben) und der Heufei (10 Garben) vorgeschrieben, mobei vielleicht schon bestehende Begriffe berücksichtigt murden. Dieses Zählsystem, das übrigens nicht ausschliesslich in Krain verbreitet mar, findet seinen Aus- druck im slomenischen Wortschatz und den betreffenden Begriffen noch in 26 Slovenski etnograf 4Q3 Sergij Vilfan neuerer Zeit. Die Pflicht des Bauern, das Getreide zuerst auf dem Felde zur Zählung zu schobern — worauf es in kleinen Schobern schlecht vor dem Tiegen geschützt war — um die Garben erst nachher zum Trocknen nochmals zu schlichten, mar offensichtlich unökonomisch. Sie dürfte daher auch zur Verbrei- tung der Harfe beigetragen haben, die übrigens in den Zehentvorschriften keine Ermähnung findet, obmohl sie in den meisten Fällen für die Abzahlung des Zehents geeignet gemesen märe.' 404 KRPLJE U SREDNJEM POLIMLJU I POTARJU Petar Vlahović U spomen Dr. Borisu Orlu inicijatoru i pokretaču proučavanja naprava svih vrsta koje ljudima služe za savlađivanje snega, ovaj skromni prilog posvećuje avtor. Krplje su, kao što je poznato, naprava koja u narodnom životu ima veliku praktičnu primenu. Ali, uprkos tome one kod nas nisu dovoljno proučene, posebno u Srbiji, Crnoj Gori, Hercegovini i Makedoniji. Iz ono skromne literature o njima još uvek se ne dobi ja prava slika njiho- vo<^- rasprostranjenja o čemu posebno svedoči karta priložena uz rad V. Košak* jer su one i danas poznate u planinskim predelima u slivu Drine i istočno od nje. Cilj je ovoga priloga da ukaže na rasprostranje- nost krpalja u Srednjem Polimlju i Potarju. Krplje su nastale iz potrebe, u mukotrpnoj borbi i ljudskoj želji da odoli stihiji prirode i da je savlada. Oblast Srednjeg PoHmlja i Potarja ispresecana je grebenima planina Jadovnika, Ljubišnje, Zlatibora, Mijajlovice, Lise i Crnoga Vrha. Na njihovim padinama se nalaze naselja na relativno velikoj nadmorskoj visini (i do 1.600 m nadmorske visine), udaljena jedno od drugog i po nekoliko sati pešačkog hoda. Glavno zanimanje stanovništva na pribrež- nim stranama Tare, Lima, Ljuboviđe i Ćeotine, reka koje presecaju ovu oblast, je stočarstvo, a krplje su uglavnom vezane za takve oblasti. Da bi se održavala veza sa spoljnim svetom i obavljali neophodni svakodnevni poslovi oko stoke, donosilo brašno iz vodenica, dovlačila drva iz šume, donosio list i seno itd. krplje su u zimskom periodu neophodno pomagalo. Snežni pokrivač se u ovim krajevima zadržava negde od oktobra do maja meseca, tj. dobru polovinu godine. Zbog toga su krplje uvek pri ruci u tom periodu, kao odeća, obuća ili neka privredna alatka bez koje se ne može, sekira ili drvena lopata na primer. Krplje se nalaze u svakoj kući iz planinskih naselja ove oblasti. U zadružnijim kućama ima i po više pari. Ustvari za one članove koji ' V. Košak, Krplje hodaljke za snijeg, Etnološka biblioteka sv. 21, Za- greb 1934; T. Urbas, Krplje in smuči na Pohorju, Slovenski etnograf IX, Ljubljana 1956, str. 91—116; M. Jagodic, Krplje na Gorenjskem, Slovenski etnograf IX, Ljubljana 1956, 117—136 i tamo navedena literatura. 405 Petar Vlahović tokom dana obavljaju poslove oko stoke nešto dalje od kuće ili se kreću do šume ili mlina. Lovci ih takođe upotrebljavaju. Da bi čobani nahranili stoku i došli do sena oni »obuju« krplje. Pomoću njih naprave prtinu i »učepaju« torinu. Prtinom doteraju stoku pa na torini joj »polože« seno ili list. Ukoliko je snežni pokrivač visok, pomoću krpalja se »proprti«, tj. napravi prolaz u snegu između ekonom- skih zgrada dotičnog domaćinstva i do vode. Cesto se to čini i do su- sednih kuća. Krplje pravi svako domaćinstvo za sebe jer za to nije potrebno neko posebno tehničko znanje. Krećući se za stokom preko leta čobani na pašnjacima naiđu na deblju leskovu mladiku prečnika 4—5 cm. Ovu mladiku rascepe na dva dela. Sa unutrašnje strane površinu uglačaju tesanjem a sa spoljne skinu (»ogule«) koru pa naprave dva obruča preč- nika oko 50 cm. Krajevi ovako savijenog drveta uvezeni su »oputom« tj. impregniranom vrvcom od teleće ili goveđe kože, a ponekad, samo rede, mogu biti spojeni i manjim drvenim klinovima. Obruči se potom ostave u »postrevu« ispod strehe kolibe ili obese iznad ognjišta da se dobro osuše. Preko zime, kada je manje poslova nastavlja se rad na izradi krpalja. Omanjim svrdlom (»burgijom«) na obruču izbuše osam una- krsnih rupica, ili to čine »žigom«, tj. užarenom metalnom žicom. Na- spramne rupice su razmaknute jedna od druge oko desetak cm, ustvari koliko je široka obuvena noga. Potom se kroz ove rupice u vidu krsta provuku četiri deblje vrvce od konopljane pređe. U sredini kruga gde se vrvce prepliću i ukrštaju, obrazujući kvadrat, oko njih se isplele od istog konca »Ijesa« kružnog oblika prečnika tridesetak santimetara koja je ustvari glavni oslonac da se »ne grezne« tj. ne propada u sneg. Krplje se za nogu vezuju »obuvačama«. To su vrvce od konopljane pređe ili impregnirane kože. Dve se postavljaju u visini prstiju na nozi a dve iza pete. I jedne i druge se ukrštaju na lesici. Prednje obuvače se unakrsno zavezuju iznad pete a suprotne njima na lesici jer tune osigu- ravaju da se potpetica mnogo ne odvaja od »Ijese« sa krpalja. Mada krplje može bez osobitih teškoća napraviti svaka osoba koja ih je videla, ipak se sa njima ukoliko nije naviknuta, ne može lako kretati. Slobodno se može reći da je hod pomoću krpalja prava vestina. Noge su rastavljene jedna od druge oko pola metra. Zbog toga prilikom koračanja treba izbeći da obruč krplje ne udara po cevanici ili jedna krplja u drugu. Prilikom nespretnog koračanja dešava se da se jedan deo obruča nasloni na obruč druge krplje što dovodi do pada. Hod sa krpljama je posebno naporan za osobe koje imaju mali korak, odnosno kratke donje udove. Krpljama se uglavnom služe muškarci. Žene ih upotrebljavaju samo u krajnjoj nevolji kada u kući nema muškaraca, i to na kratka rastojanja. Krplje se obuvaju na pragu kuće ili na mestu gde je sneg visok tako da se odmah sa njima može stupiti u »cijelac« — visok sneg jer je hod sa 406 Krplje u srednjem Polimlju i'Potarjuî njima po niskom snegu skoro nemoguć. Takođe se i izuvaju na sličnom mestu. U vezi sa krpljama nema običaja, ali se ipak nerado posuđuju. Na njih se pazi i suše se isto onako kao i drugi delovi odeće ili obuće jer bi kanap uprotivnom ubrzo istrunuo i raspao se. Zbog toga jedne krplje služe i po nekolike decenije. Životna potreba primorava stanovnike planinskih naselja Srednjeg Polimlja i Potarja da se i danas pridržavaju ove stare naprave poznate i u drugim našim krajevima pa i kod drugih naroda. No, o njihovom uticaju na čoveka i deformaciju hoda onih koji ih upotrebljavaju biće reči drugom prilikom. Résumé LES RAQUETTES EN USAGE SUR LE TERRITOIRE DU LIM MOYEN ET DE LA TARA L'auteur décrit les raquettes, moyen de transport hivernal de bergers, en usage sur le territoire du Lim moyen et de la Tara. Elles sont fabriquées, en liiver généralement, dans certaines maisons de paysans. L'auteur fait une description détaillée de leur fabrication et de la maniere de les porter. Les raquettes ne sont portées de regle que des hommes et n'ont aucun rapport avec les coutumes populaires. 407 SLOVENSKI ETNOGRAF XVI-XVII/1965-1%4 ORLOV ZBORNIK Izdal in založil Slovenski etnografski muzej Za izdajatelja in založbo Boris Kuhar Natisnilo CP Delo, obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani Naklada 800 izvodov Dotiskano v septembru 1964