gai'13 jk3
Kratko
(Spisal
Vel iko pozornost imajo dandanes za higijenoali nauk ob ohranjanji in iz-boljšavanji našega zdravja. Posebej priča o tej pozornosti lanski »higijenski shod« na Dunaji. Bog daj, da bi ukrepi tega shoda pomagali lajšati trpečemu človeštvu bol in bedo! Zdravje pač moramo imenovati največjo srečo za človeka na zemlji. Tudi »Dom in Svet« bode prinašal lahko umevne poučne sestavke o higijeni in dajal bode zlasti dijakom potrebne svete, kako naj si obvarujejo ljubo zdravje, kako naj si ohranijo krepke in čile svoje moči za poznejše težavno delovanje, za »pezo« življenja. Ne samo radi sebe so dolžni imeti skrb za svoje zdravje, ampak tudi radi roditeljev, katerim bodo podpora in veselje ; ohraniti morajo svoje moči za človeško družbo, za državo, za domovino, ki jih bode klicala na delo. Kaj bi mogli pomagati domovini in dragim svojcem z oslabelim ali onemoglim telesom? Neki prednik se je včasih tako-le izrazil: »Ljubši mi je zdrav osel, kakor polu-mrtev doktor«. Akoprav je to nekoliko robato, vendar pa je mnogo zdravega zrna v tej pred-stojniški sodbi.
Naši nasveti niso nikakor strokov-njaško-zdravniški. Upajmo, da se tudi kak strokovnjak-zdravnik ogreje za »Dom in Svet« in takemu bomo radi odstopili ta-le prostor. Sicer je pa znano, da podaja mnogo najboljših zdravstvenih pravil in naukov skušnja. Žalibog, da poznamo taka pravila navadno prepozno, potem,   ko jih ne  moremo več  rabiti!
Izmed najhujših nadlog, ki tarejo rade učeni svet, pa tudi že ubogega dijaka, je kratkovidnost, včasih celo slabovidnost: oboje imenujemo po navadi *slab
vidnost.
F. L.)
vid«. Vendar je velik razloček med slabovidnostjo in kratkovidnosljo, kakor bomo kmalu spoznali. Da se pomenimo prijazno med seboj o kratkovidnosti, to je nujno potrebno, ker naklada šola dandanes dijakom res težka bremena. In ako jih žene poleg tega še lastna pridnost, tedaj imajo dijaške oči res dela, da nas mora strah obhajati. Mislimo si krepkega kmetskega mladeniča, ki dela na prostem: kako bistro in živo je njegovo oko, kako jasno, kako lahno se ozira v daljavo! Mladenič pa, ki mora največ svojega časa presedeti na šolskih klopeh, izgublja od dne do dne ono živahnost v pogledu, ki je najboljše znamenje zdravja in krepkosti.
Pa dasi morajo oči naših dijakov spolnjevati res težavno nalogo, vendar dajo se pametno varovati in ohraniti celo za stara leta. Skušnja uči, da je naša narava silno trpežna ; prenaša in dela čuda veliko in navadno ni krivo ravno obilno delo, da je narava oslabela, ampak neredno in nerazumno, neumerjeno delo — to končava in gubi sile in zmožnosti našega telesa. To smemo reči posebej še o vidu. Tudi vid naš prenaša mnogo, vslraja dolgo: toda paziti moramo vedno, da mu kak škodljiv slučaj ne vzame potrebnih moči, da se struna preveč ne napne in ne poči.
Mladina pa ima le prepogosto take skušnjave. Mladeniču, neutrudljivemu čita-telju, pride prijetna knjiga v roke. Kar požira jo z očmi in ako ni dosti časa po dnevu, naredi si dan po noči in že čez polnoči zapre knjigo prečitavši zadnjo stran: a oči ga skle in peko, drugo jutro so rudeče in zatekle. Deklica ima šivalno   ali   drugo  ročno  delo;   ako   se
6^   14   Ki)
mudi, zateza se delo v pozno noč in nasledki se kažejo kmalu. Včasih — jaz vem, da še raje — krati se spanju dragi čas zato, da gre čitanje najnovejšega zanimivega romana hitreje izpod rok — čem reči — izpred očij. Nekateri neskušeni mladeniči komaj pričakujejo irenotka, da bi si deli na obraz naočnike. Ali ne samo, da si brez potrebe pačijo obrazovo lepoto, mnogo bolj kvarijo si oko in kmalu jim za vedno ostane tista očesna napaka, kateri pravimo kratkovidnost.
Kaj pa je kratkovidnost? Kratkovidnost je očesna napaka, vsled katere moremo samo bližnje predmete videti razločno, daljni pa se nam kažejo v nedoločnih in nejasnih črtah. Onim, ki imajo pravilen pogled, zde se daljni predmeti taki, kakoršni so kratkovidnim bližnji. Ako gledajo ti ponoči zvezdo ali kako luč: ne vidijo svitle pičice, kakor vidi zdravo oko, ampak miglja-jočo križasto podobo, ki se pa izpre-minja, zlasti plešejo in se sučejo žarki križajoči se v središči. Kdor dobi nenadoma kratki vid ali pogled, njemu se izprememba zdi sprva kaj čudna, polagoma se jej privadi. Komur se pa vid izpreminja   počasi,   tisti   še  ne  zapazi,
LOVENSKO    SLOVSTVO.
Jezičnik. Knjiga Slovenska v XIX. veku. G. Spisal J. Marn. XXV. leto. V Ljubljani 1887.
Leta 1862 je izšel prvi Jezičnik, letos pa imamo že petindvajseti pred sabo. Koliko se je v teh letih pisalo in zopet pozabilo, koliko književnih podjetij propalo, koliko bojev se je bilo s črnilom in brez črnila: le Jezičnik je stal
kdaj da mu je začel svet postajati drugačen, nego je bil preje.
V resnici: kratkovidnežu se pač zdi svet drugačen, nego zdravemu očesu in zato ni malenkost imeti popačeno oko. Le pomislimo! Koliko svitlejše odseva svet v zdravem očesu, koliko krep-kejše je vzbuja zunanja lepota! Kako živo vsprejema pravilno oko vse oblike raznih stvarij, ki so tako mnogovrstne; kako se njemu žarijo barve, kako opazuje vsako izpreminjanje in nič mu ne uide; kako se raduje božjega stvarstva, ki je tako krasno, čarobno! A kratkovidnež je kakor v megli: zunanji svet se mu nekako 'odteguje in odtujuje, tako pa tudi sam postaja vedno neobčulnejši do njega. Kolikrat bi rad kaj videl jasno in živo: svoje znance na cesti, da jih pozdravi, lepe kraje, slike itd., a kolikrat in kako mnogo prezre! Nekomu, ki ga dobro poznam, primerilo se je že večkrat, de se je kaj smešno zmotil glede obrazov in oseb. Menil je n. pr., cla govori z osebo N., a bila je vsa druga. Nekoč je na vrtu od daleč pozdravljal go-spodičino: »o servus, servus!« meneč, da je tam njegov prijatelj. Kako se zavzame, ko vidi tega »servusa« od blizu. (Nadaljev. prih.)
v teh bojih trdno kot hrast in še krepak učakal petindvajsetletnico. Gospod pisatelj, ki v 25 letih trudapolnega in požrtvovalnega dela ni žel vedno zaslužene hvale, pač zasluži, da mu narod slovenski po besedah vvodne pesmi »s čestjo in slavo ovenča — glavo«.
Koliko truda, vztrajnosti je bilo treba, predno je nastalo to »obširno poslopje«, v katerem
»Rod spozna očete
Gojitelje prosvete!«
Slovstvo.
^   44  ^e)
ravnati popolnoma v slovenskem jeziku, kakor menda tudi ne v drugih. Kdo izgovarja, nedoloč-nikovo končnico, n. pr. delati itd. ? Ali naj jo izpmščamo v pisavi ? Izgovarjanje hoče hiti lahko, kratko in gladko in sicer toliko bolj, kolikor manj se govornik zaveda jezikavih zakonov. Pisava, ki nam, kaže govor nekako vzorno, hrez stoterih napak vsakdanje govorice, ne more hiti samo natančni obris, ampak mora hiti vzvišena, lepa in prava jezikava podoba. Prav tako mora pa tudi pravilno izrekovanje ravnati se %>o jezikovnih zakonih in po zakonih blago-glasja. Ako dela narod večinoma kako napako, ne moremo precej reči, da, je ta napaka postala zakon. Da se izgovarja končni 1 kot v, temu je gotovo vzrok nekaka hitrost in lahkota, ki se 'ne kaže samo v našem, ampak v vseh jezikih. Ali ne moremo l-a več izgovarjati? Lahko, kakor kaže skušnja. A zakaj bi se ne ravnali vsaj deloma po Srbih itd, ki imajo svoj o namesto \-a? Ker ga že imajo v knjigi, naj ga imajo : a mi v knjigi nimamo v-a ali kaj druzega in v govoru smo nekako na razpotji; zakaj bi se ne po prijeli tega,, kar je bolje in lože ?
Onega 1 seveda ne bodemo več govorili, kot nekdaj, a naš 1 ga dobro namestuje. — Zanimivo je,- kar sem v nekem kraji na Notranjskem sam opazoval v izgovarjanji. Tam so izgovarjali takrat, ko sem, začel nm to paziti, obliko „bilou (es tvar) kot, „b'lou. A ker sploh teži navadna govorica na to, da, odmetava končni o v srednjem, spolu (n, pr. viu\ dlef, drev' itd.), odpadel je polagoma tudi o v lilo in ostal, je samo V-V, ki se sedaj izgovarja nekoliko krepkeje kot bal Končni ta 1 je pa prav oni debeli l, kakor sem ga slišal tudi med Belimi Kranjci. Morebiti so tudi drugi kaj enakega opazili. Oni l torej še ni izginil iz jezika.
Pozabiti pri tem ne smemo, da je naša pravda v praksi skoro že dognana: otroci se učijo v šoli izgovarjati 1 m tako tudi mnogokrat sami kaj lepo izgovarjajo. Ako otroci morejo, zakaj bi odrasli ne mogli? In kdo ima ono veljavo, da bi v teh razmerah mogel skoro že navadno ali vsaj privajeno izgovarjava iz-premeniti?
¦¦»
Kratkovidnost
(Nadaljevanje.)
o bi hotel, da je moj spis popoln, moral bi tu razkazati, kako postane oko kratkovidno. Toda moj namen ni, da učim naravoslovje, ampak higijeno. Zni-daršičeva knjižica »Oko in vid« kaže na sir. 56, kako se godi v kratkovidnem očesu. Za naš namen je dosti, ako vemo, da očesna »leča«, katero vidimo vpunčici, ne more v kratkovidnem očesu več opravljati dobro svojega posla, da se ne raztegne dovelj, ampak je preveč zbočena. V zdravem očesu se tista leča raztegne, kadar gledaš v daljavo, in se skrči ter vzboči, kadar gledaš blizu. To se godi kar samo po sebi in sami ne moremo opazovati, kako se nam krči in razteguje leča. A zmerom se neče oko natanko ravnati tako, kakor je prav. Kdor gleda vedno le blizu in le redkokdaj pogleda v daljavo, njemu se  očesna leča  tako   skrči   in   vzboči,
kakor naš hrbet, ako se držimo vedno prihuljeno. Ko je treba, neče se stegniti in oko ne more videti v daljavo. Blizu pa tako oko prav dobro vidi, kakor zdravo in v tem se razločuje kratkovidnost od slabovidnosti, vsled katere oko ne vidi dobro niti blizu niti daleč. Spoznali smo pa s tem tudi, od kod da izvira kratkovidnost. Največkrat izvira iz takega dela ali opravila, pri katerem je treba dolgo časa blizu gledati, n. pr. pri čitanji, pisanji ali šivanji: zalo so pa ta dela tudi glavni vzroki kratkovidnosti in najpogosteje jo najdeš pri dijakih, pisarjih in šiviljah. In to je seveda prav naravno. Oko se privadi takemu gledanju in je vedno nezmož-nej e za drugačno. Ko bi očesa ne potrebovali za kaj drugega kakor za čitanje in pisanje, ne bi se bilo treba bati kratkovidnosti. Toda vsakdo   gleda rad
(L^L 45  ^JD
tudi v daljni svet in takrat se mu oči kujajo. Prav naravno je to : a ni da bi tako moralo biti. Mnogo jih poznam, ki so veliko čitali in pisali in še mnogo delajo, in vendar imajo tudi za daljavo bister pogled. Zdi se mi tudi — dalo bi se to celo dokazati — da je kratkovidnost dandanes mnogo pogostnejša, nego je bila v prejšnjih vekih. Nekdaj so bolj pametno ravnali z očmi in niso nespametnih pomočkov rabili. Kajti po-vdarjati moram zopet, tudi oči morejo vstrajati dolgo, samo da jih rabimo pravilno.
Kako da je kratkovidnost razširjena, kažejo nam najbolj statistični podatki iz ljudskih in srednjih šol, kateri se dajo v tem oziru lahko pregledati. Čuditi se skoro moramo, da včasih že prav zgodaj nastopi. Otroci imajo namreč posebno nagnenje, da se hočejo sprva, ko začno pisati in citati, — ker niso še vajeni, — z očmi knjige ali zvezka skoro dotikati. Bodisi da pišejo ali rišejo, kar vležejo se na klop, ako učitelj ne pazi natanko in jih vedno ne opominja. Iz skušnje vem, da je treba v to vedno opominjati, seveda, tudi posebna dolžnost je učitelju opominjati, naj ne gledajo učenci preveč blizu v knjigo, naj ne pišejo preveč skloneni, kajti to je velika škoda očem, pa tudi telesu. — Da je v srednjih šolah kratkovidnost zelo razširjena, kažejo nam naočniki, katere vidimo na mnogih mladih obrazih, kar bi se bilo nekdaj zdelo kaj čudno, a dandanes smo se privadili že vsemu. Imam sicer pri rokah precej podatkov, katere bom porabil pozneje, a že kolikor sodim povprek po skušnji, ima n. pr. po dovršenem osmem gimnazijalnem razredu nad polovico dijakov kratek pogled.
Z ozirom na razne stanove je mnogo kratkovidnežev v duhovskem stanu, pač zato, ker duhovniki v resnici mnogo delajo z očmi, bero in pišejo. Skoro tisto velja tudi o učiteljih, zlasti o tistih, ki imajo s popravljanjem raznih pismenih nalog res grozno težavno in za oči škodljivo delo.
No, vendar ne izvira kratkovidnost, vselej iz imenovanih vzrokov, včasih so vzroki tudi notranji. Nekateri otroci pridejo kratkovidni na svet. Taki ohranijo navadno kratkovidnost, celo življenje. Drugi postanejo kratkovidni po kaki bolezni, a pozneje se jim zopcl izgubi ta napaka. Poznal sem starega, učenega moža, ki mi je pravil o svojih očeh to-le: »V mladosti sem imel pravilen pogled, a po učenji prišla je v 20. letu nagloma kratkovidnost. V poznejši moški dobi nastopila je daljnovidnost, a sedaj postal sem slaboviden in sem na eno oko skoro slep.«
Tako se menjava ta očesna bolezen. Zanimivo je tudi, da je navadno eno oko kratkovidno, drugo pa pravilno, ali eno kratkovidneje nego drugo. Za nalašč sem v ta namen opazoval nekatera očesa in večinoma se mi je to pravilo potrjevalo. Včasih se je kazal prav velik razloček, tako, da je bilo eno oko prav zelo kratkovidno, drugo pa daljnovidno. Vsakdo lahko sam sebe opazuje, ako zatisne eno oko za drugim in gleda v zmerno daljavo.
Ali se pa kratkovidnost da tudi po očesni zunanjosti opazovati? Da se opazovati in lahko je kratkovidneža spoznati ne samo na gledanji, ker povsod svojo glavo zelo približava raznim predmelom, ampak tudi na očesu.
(Nadaljev. priti.)
<Ssi 73 KD
Izdajal pa je še na svojo roko šaljivi list »Pavlina«, ki pa je prenehal še v sredi leta, ker so govoričili, da ga je vlada podkupila in se je zaradi tega večina naročnikov odpovedala. A tudi »Zvon« preneha konec istega leta. Levstik pa dobi službo kontrolnega uradnika pri prevajanji državnega zakonika na Dunaji.
Leta 1873 št. 102 »Slov. Naroda« pa prinese po »Wiener Zeitung« posnete vrstice, da je Levstik imenovan skrip-torjem ces. kr. licejalne knjižnice v Ljubljani. Nekaj dni pozneje prišel je Levstik po Kosmačevi smrti v Ljubljano, kjer so ga prijatelji dobrosrčno sprejeli.
Zdaj stoprv se je umiril. Opravljal je službo knjižničarjevo 14   let  vestno   in
pogledaš kratkovidnežu v oči, zapaziš, daje sprednja stran nad punčico zelo vzbočena, da nekako štrli, kakor pravimo, zlasti ako je kratkovidnost že precejšna. Lahko tudi opazuješ, da kratkovidnež oko nekako čudno zapira, in ko gleda, stiska očesne kože tako, da gleda le skozi malo odprtino. Pri nekaterih je to že prišlo v navado in zato gledajo zmerom tako »drobno«. Ako jim pokažeš kak daljni predmet, takrat ti tako skrožijo oko, kakor bi se hoteli jokati. Tako pa delajo zato, ker na tak način res dalje vidijo. Ker imajo v poluzaprtem očesu žarki le majhen in tesen vhod. pridejo le taki v oko, ki se ne lomijo, ampak gredo naravnost do miežnice. Pri tem vidijo seveda v manjšem obsegu, vidijo pa boljše. Včasih utegneš opaziti, da devajo roko ali prste na oči, da pritiskajo s prstom na oko, da gledajo samo na eno oko ali prav pod roko in pod prsti. V resnici jim precej pomagajo take umetnosti, toda vsekako so znamenja očesne bolezni.
Nekaterikrat sem že imenoval kratkovidnost — bolezen. To je v resnici. Ne samo, da je vzrok mnogim težavam in
i     natančno, le zadnja tri leta  ga je  po-r     ložila mučna bolezen trikrat na posteljo. s     Tako mu ni Bog prizanašal s trpljenjem, l     ki človeka čisti in njegov značaj utrjuje. i     Levstik je  voljno  prenašal  bolezen  in :     glavnega  zdravila iskal v naši sv. veri. i     Pogostokrat si ga lahko videl v cerkvi, pogostokrat je prejemal tudi sv. zakramente. Kaj rad seje razgovarjal o verskih !     resnih predmetih.  Zato ni čuda, da ga je smrt  našla  dobro   pripravljenega  in udanega. Po hudi smrtni borbi je sklenil svoje   življenje,   spravljen z  Bogom   in svetom, meseca novembra lanskega leta, — kakor smo zgorej omenili.1) i        Toliko o njegovem življenji!
(Nadaljev. prih.)
neprilikam, katere sem že poprej popisal, razvija se navadno še dalje, postaja vedno mučnejša in se spremeni nazadnje v slabovidnost. Zato je pač treba, da se je varujemo ali se jej ognemo, ako še nismo kratkovidni; ako pa imamo že to nadlogo, moramo jej, kolikor moremo, priti v okom, ustaviti daljše razvijanje in premagati njene težave. Zato bomo tudi mi prevdarili in se poučili najprej, kako naj zdravo oko varujemo kratkovidnosti in potem, kako naj bolnemu pomagamo. Mnogo seveda se bode dalo reči na obe strani, kajti mnogokrat se bolezen z istim pomočkom prežene, s  katerim  se  zdravje  ohrani.
Pri tem pa mi je nekaj še posebno na srcu. Skušnja namreč uči, da je največ kratkovidnežev dobilo svojo očesno napako v šoli. Zato imam pri vsem obravnavanju najbolj pred očmi šolo.
Da je šolanje za marš i kako oko zelo škodljivo — ne trdim, da je šola sama
*¦) Kako pametno in previdno, pa tudi kako radovoljno je postrezal s knjigami dijakom in učiteljem, o tem imam sam najlepše spomine. Res blažena je bila tudi njegova smrt, saj je njemu v pravem pomenu bila pot v boljšo večnost. — Blag mu spomni!               Uredn.
Kratkovidnost.
<SSl  74   Ke)
na sebi temu kriva — to priča dovolj skušnja, katero moremo poleg tega, kar smo že poprej rekli, dokazati tudi s številkami.
Gohn je preiskoval 24 nemških gimnazij in našel, da je počez v najnižjem razredu 22% kratkovidnih, v najvišjem pa 58%. V prvem razredu se menjavajo odstotki med 7 in 42, v zadnjem pa med 25 in 80. Preiskovali so tudi 7 švicarskih gimnazij in našli, da je rastla tu kratkovidnost od prvega do zadnjega razreda in sicer od 11 "5% do 52 %.*) Enako so preiskovali tudi druge učilnice, možke in ženske in našli precej enake razmere. Najneugodnejše so našli na Nemškem, najbolje pa v Hollandiji. Glede raznih stanov je preiskoval dr. Seggel vojake in našel, da je največ kratkovidnežev med takimi, ki se bavijo s knjigami (57*5%), najmanj pa med kmeti (2°/0). Tudi v Avstriji so začeli pred par leti imeti več pozornosti na to stran javnega pouka in našli so kaj neugodne razmere. Od takrat so tudi izdali več na-redeb glede šolskih učil, t. j. knjig in zvezkov. A ker ni moj namen podajati statistike, ozrimo se raje na pomočke, s katerimi sebe in druge obvarujemo te napake — s posebnim o žiro m na šolo.
Po naravi ni naše oko vstvarjeno ne samo za daljavo ne samo za bližino. Zato je pa tako uravnano, da se umeri po daljavi, kakor je treba. Ako pa gledamo predolgo v bližino, odvadi se oko gledati v daljavo in polagoma postanemo kratkovidni. Torej morajo imeti oni, ki se pečajo s kakim ročnim delom, posebno še z branjem in pisanjem, ali sami skrb, da gledajo med delom tudi v daljavo, ali pa morajo drugi zato skrbeti:   torej    pri   učencih   učitelji   in
*) Kurzsichtigkeit   und  Erziehung.  Academ. Festrede von dr. E. Pftiiger, p. 11, 12.
vzgojevalci. Zato je treba, da med čitanjem in pisanjem mnogokrat vstanemo vsaj od pol do pol ure, da se nekoliko sprehodimo, prsi razširimo in pogled svoj upremo v kak oddaljem predmet. S tem se uravna zopet tudi oko naše, kakor se uravnajo prsi in naše telo s hojo. Gotovo bi se večina učencev obvarovala kratkovidnosti, ako bi tako ravnali. Seveda učenci ne morejo po svoji volji vstajati, tudi skozi okno gledati ni dovoljeno; a oni, kateri to lahko store, naj si le dovolijo kratki, a potrebni počitek. Zelo, zelo škodljivo pa je, gledati v eno mer v knjigo, brez prenehljaja pisati ne samo eno uro, ampak več ur zaporedoma. Seveda je še škodljivejše, ako se to godi po noči ob slabi svetlobi, kadar se mora oko bolj napenjati, da opravlja svojo službo. Kdor bi si ne dal počitka ob pravem času in se dalj časa bavil z nočnim delom, tistemu bi moral oslabeti vid, kratkovidnost bi se pokazala prav hitro, kakor sem imel sam priliko skušati.
Kdor je prisiljen po svojem delu, da gleda dalj časa blizu, pa tudi ne more gledati v daljavo, on naj vsaj tu pa tam za malo časa zapre svoje oči, da jim tako da vsaj nekoliko počitka; ko miruje oko, umirijo se živci, mišice se skrčijo ali raztegnejo, kakor so bili poprej ali preveč raztegnene ali skrčene. Tako se obvarujemo prevelike napetosti, vsled katere zgubijo mišice svojo gibčnost. Žalibog, da ne pride vnetemu čitatelju ali pisalcu to ob pravem času na misel. Narava opominja sicer s tem, da nas začno oči boleti in skleti, pa tako malo bolečino največkrat prezremo. Toda truditi se vendar le moramo in skrbeti, da bi tako storili. Kajti tako dolgo napenjanje očij z gledanjem drobnih predmetov ni naravno. Oko ni samo za tako delo vstvarjeno. Zato moramo pa očesu dati tudi drugega dela ali pa vsaj potrebnega počitka.               (Konec prih.)
(S^  93   JK5)
Kratke
(Kc
lVlarsikomu se zde ti opomini malenkostni ali celo nepotrebni. Toda prepričan sem, da bi taka pazljivost ohranila večini dijakov zdrav pogled. Milo pa se mi vselej stori, ko se spomnim, kako malo se na to pazi, kako nimajo mladeniči dobrega prijatelja, ki bi jih opozoril na nevarnost in svaril pred škodo.
Kolikokrat se mladina igra s svojim zdravjem! Vzame knjigo in slopi na solnce, da je pač dosti svetlobe: toda toliko svetlobe pogled kar mori. Drugoč zopet vidim dijake s knjigo po kakem drevoredu, po katerem je knjiga sedaj v senci, sedaj v solnčni svetlobi. Tako spreminjevanje svetlobe je zelo škodljivo. Včasih pade kakemu pogumnežu celo v glavo, da gleda solnce. Seveda — nekaj časa, potem gleda tako brljavo in temno, da ga ne mika več gledati solnca. Toda samo jedenkrat gledati tako svetlobo, utegne biti osodno za vid. Naj bi razni učitelji poučili mladino, dane sme nikdar gledati v preveč svetle predmete, zlasti ne citati pri veliki svetlobi, ne svetlobe naglo spreminjati, ne mučiti nikdar očesa in ogibati se skrbno vsega, kar napravlja očesu bolečine. — Prav tako pa tudi ne smemo očesa napenjati v preveliki te-moti. Tudi v tem niso mladi ljudje previdni. Zvečer ti delajo, čitajo ali pišejo ob mraku, dokler je sploh mogoče in pri tem gledajo tako blizu v svoj predmet, da bi se ga skoro dotikali. Ob tako slabi svetlobi delati je zelo škodljivo. Enako škodljivo je delati po noči ob slabi razsvetljavi, n. pr. pri čitateljih, pisalcih in urarjih. Kdor mora delati ob luči, on naj tudi skrbi za dobro razsvetljavo. Dokler ni električna luč tako po ceni, da si jo bode vsakdo lahko napravil, je gotovo navadna svetilnica petrolejeva najboljša, ker se svetloba lahko poveča in zmanjša, in — kar je poglavitno, ker je svetloba enakomerna. Akoravno imajo nekatere sveče boljšo svetlobo, ki ni tako rudeča in žareča, kakor petrolejeva, vendar se njihova svetloba spreminja, zlasti kadar plamen
ridnost.
!C.)
plapola. Zdi se mi, da nismo petroleju zadosti hvaležni za izvrstno svetlobo pri učenju. Splošnega pravila, kako da naj gori svetilnica, da bode prijalo očem, ne moremo določiti. Vsakdo naj rabi toliko svetlobo, da ne bode čutil v očeh nikake bolečine. — Naj omenjam ob tej priliki neko razvado mladih in odraslih ljudij, da namreč radi bero med jedjo ali precej po jedi. Oboje mora očesu zelo škodovati in pospešuje kratkovidnost, pa tudi slabovidnost. Pri jedi drži čitatelj glavo nizko in oči visoko obrača, kar je za očesne mišice prav mučno. Posebno takrat, ko delujejo čeljustne mišice, ko se žveči jed, silno trpi oko, ako mora gledati v tisek. Prav tako potrebuje oko tudi po jedi počitka in delo mu jako škoduje. Vsakdo lahko opazi, da je oko trudno, da more le s silo delovati. Naj bi si to dobro zapomnili neskušeni mladeniči ter ne hoteli biti preveč pridni. Tudi počitek je potreben, in kadar želodec najpridnejše deluje, takrat naj glava miruje.
Komur naklada njegov stan ali poklic dolžnost, da mora mnogo citati in pisati, kakor dijakom, on naj bi tudi glede tiska in pisave toliko pazil, kolikor je mogoče. Glede šolskih knjig si dijak ne more sam pomagati. Tisto mora rabiti, katero mu dajo v roke.
Toda učitelji in šolske oblasti morajo gledati na to, da se s knjigami ne kvarijo dijaške oči, ki bodo morale še mnogo delati in mnogo prenesti.
V tem oziru bi morali držati se teh-le pravil: Nobena knjiga ne sme imeti prevelikega formata; tiskana mora biti na trdnem, ne tankem in gladkem papirju; črke naj bodo srednje-velike, pa debele; tisk mora biti popolnoma (ali »do sitega«) črn in ne bled, tudi dovolj razprt; tisk mora biti enoličen in ne iz različnih, majhnih in velikih črk : dvojni, drobni in debeli tisk je očem v kvar. Zlasti naj bi v srednjih šolah opozarjali učitelji svoje učence, da naj nikar ne bero onih raznih umazanih knjig in knjižic  iz   »nemških  biblijotek«   raznih

(g?^  94   JLe)
pridevkov, ki so slabo tiskane, torej kvar-ljive za um, srce in oči. — Enako vodilo velja za pisavo. Pisava bodi dovolj velika in dovolj krepka ali debela. Krat-kovidneži navadno pišejo drobno, a tudi kratkovidnost so si nakopali z drobno pisavo. Piši, kolikor moreš, z dobrim črnilom, ne pa z umazano ali bledo brozgo. Svinčnika ne rabi za vsako pisanje. Ako rabiš, ne rabi preveč trdih in bledih. Da skrbiš za zdravje, kupi dobrega blaga.
—   Glede zvezkov v ljudskih šolah so napravile oblasti precej koristnih nare-deb. Učitelji naj bi pazili na črnilo, da ne bode bledo in na pisavo učencev, da ne bode predrobna. Oboje kvari oči. V višjih šolah je dandanes mnogo bolje, nego nekdaj, ko je bilo treba za profesorjem vedno le pisati, kakor da bi tiska še na svetu ne bilo. Sploh naj učitelji nobene — ne nižje, ne višje — vrste ne zahtevajo preveč pisarjenja med šolskimi urami. Učenci imajo pravico do svojih zdravih očij in učitelji jih nikdar ne smejo kvariti brez potrebe.
To so nekateri opomini. Kdor jih spolnjuje, ne ohrani si samo v mladosti svoj zdravi in bistri pogled, ampak imel ga bode tudi še v svojih starih letih, ko ga bode pač tudi potreboval. Moderata du-rant: le zmernost je trpežna.
Kaj pa naj oni stori, ki je nevede in nehote v to slabost ali bolezen že zašel? Tisti naj se trudi, ako je mogoče, da bolezen odpravi ali premaga. To je pač redkokdaj mogoče; zdravil zoper kratkovidnost ni, le p o č i t e k povrne očem nekaj one krepkosti, kojo so imele pred nespametnim trudom. Zato je treba bolnim očem dati počitka in h krati treba jih je vaditi, da se okrepijo za gledanje v daljavo. Naj torej kratkovidneži gledajo mnogokrat  —   a brez  napenjanja
—  v daljavo, zlasti ob začetku bolezni in pa v mladosti. Do 25. leta človeške starosti je naš organizem mehak, ker se razvija in utrjuje. Zato se da v teh letih mar-sikaka napaka popraviti ali vsaj zmanjšati. Naj gredo kratkovidni dijaki po šoli nekoliko v prosto naravo, naj počiva njihovo oko, ko gleda na zeleno trato in daljne gore; tako bodo oko zopet uravnali in popravili škodo v šoli. Kadar se morajo truditi s svojimi očmi, morajo se
ozirati na vsa tista vodila, katera sem prej navedel za zdrave oči. Vsaj to dosežemo s previdnim ravnanjem, da se bolezen ne širi, ne napreduje. Ako prihaja kratkovidnost iz kake druge telesne bolezni, moramo jo odpraviti, potem bodo ozdravele tudi oči. Posebno je dobro zmi-vati si pogostokrat oči s hladno, a ne mrzlo vodo; nikakor pa ne, kadar smo vroči. Zmernost v jedi in pijači ohranja nam dobri in bistri pogled, pa pomaga tudi, da se oslabeli pogled zopet po-krepča in povrne. Sploh sta snažnost in zmernost nekako življa dobremu pogledu. Kopati se v čisti vodi, piti iz čistega studenca, sprehajati se v čistem zraku, ne v vročini — to krepi vid in ga ozdravlja. Pri vsem tem pa velja kot neogibni pogoj: počitek.
Svariti moram neskušeno mladež, da naj nikdar po svoje ne zdravi svojega bolehnega očesa. Telo ni lesen možiček, katerega smemo rezati in obdelovati, kakor hočemo. Nikar ne kratkovidnih oči stiskati, s prstom pritiskati in sploh ne drugačne sile jim delati!
Pripomoček, ki ga rabimo največkrat za kratkovidne oči, so naočniki z izdolb-ljenimi (concav) ploskvami. Taki naočniki napravijo na mrežnici sliko pred meto vo tako, da predmet vidimo razločno, brez očal pa nedoločno in težko. Da so naočniki kratkovidnemu potrebni in koristni, to je tako gotovo, kakor da je palica potrebna za podporo slabim nogam. A previdnosti je veliko treba, da očala ne škodujejo. Popolnoma zanesljivih in vseskozi veljavnih pravil tudi za očala ni mogoče podati, kajti včasih je kaj jednemu koristno, kar drugemu škodi. A na ta-le pravila se vendar mora vsakdo ozirati: 1. Nikdo naj ne kupi naočnikov, kdor jih neobhodno ne potrebuje. Dijak naj nikdar ne misli, da se vidi drugim bolj učen, ako ima naočnike. 2. Nikar naj kratkovidnež ne rabi očal, kadar mu jih ni treba. Kadar lahko delaš s prostimi očmi, bilo bi škodljivo rabiti očala. Za gledanje v daljavo so očala dobra pomoč, za bližino pa so mučna. Kdor si je pa očal že do dobrega privadil, ta naj jih vedno rabi. Paziti je, da so vedno snažna. Optični zakoni zahtevajo glede očal marsikaj,   kar se  ne vjema popoU
©si 95 jk§>
noma z njihovo ličnostjo, torej je skoro brezvspešno staviti nasvete. 3. Ko izbiraš očala, vprašaj, ako moreš, kakega zdravnika ali vsaj izvedenca, kakšnih očal da potrebuješ. Kupec ti tega ne bode povedal. Njemujenatem, da proda blago, nikakor ne na tvojem zdravju, za katero moraš sam skrbeti. Ako se pa ne moreš obrniti do izvedenca, pa vsaj izberi take naočnike, ki ne bodo prehudi ali preostri; ko gledaš, ne sme te v očesu skleti, ampak zdeti se ti mora prijetno.
Sicer pa nikar ne bodi preveč v skrbeh, ako si nalezel kratkovidnost. Pomagaj si tako, kakor sem svetoval, drugo pa prepuščaj božji previdnosti. Preveliko skrbeti, vedno misliti na svojo
bolezen in težavo, svoje misli — naj tako rečem — v očeh imeti, to le po-množuje zlo in kvari oko. Tudi kratkovidno oko ti utegne ostati krepko do pozne starosti. Enako se ni treba preveč bati delovanja z očmi. Koliko kmetov in delavcev pride v starosti ob vid, ki si ga niso pokvarili v šoli in živeli v prosti naravi. Nasproti pa imajo tudi taki, ki so veliko čitali in pisali, vendar le v starosti dober pogled.
Skoro nepotrebno je omenjati, da nisem obravnaval tvarine z vednostno natančnostjo,1) ampak toliko, kolikor utegne vsakega čitatelja zanimati in vsakemu koristiti.
Slovstvo.
OLOVENSKO    SLOVSTVO.
Grška mythologija. Po nemški mvthologiji Grkov in Latincev H. Viljema S to 11-a poslovenil Lavoslav Koprivšek, c. kr. gimn. profesor. Novomesto. 1887. Natisnil in založil J. Krajec. »Narodne biblioteke« 27., 28. in 29. snopič. Str. 144. Gena 45 kr.
V. Stoll-ova dela o grški in rimski starodav-nosti so dobro znana. Del njegove mvthologije imamo v slovenskem prevodu pred seboj. Gosp. prelagatelj je pač imel precej vzrokov, da se je lotil Stollovega dela in ne kakega drugega. Seveda, ko bi nam bil podal izvirno delo, v katerem bi bil vsaj tu pa tam grško-rimska božanstva primerjal s slovanskimi, bili bi mu še bolj hvaležni. Pri prevodu se le pregostokrat zgodi, da zgubi jezik ono lahkoto, katera je tako prijetna v vsakem spisu in potrebna spisom za mladino.
Hvalno moramo omenjati, da so slike dostojne in le prositi moramo gosp. izdajatelja, da bi se enakega pravila držal tudi v drugih zvezkih. Morebiti bi se tudi v opisovanju dalo kaj izpustiti, kar bi žalilo rahlo mlado srce.
Vrednost knjige za slovensko občinstvo bi bila mnogo večja, ako bi tudi kaj ozira bilo na našo pravo razodeto vero. Vem, kaj mi bode odgovoril prelagatelj: »poglej na naslov knjige!« Toda, ako govorimo že o verskih nazorih, ni pač težko omenjati one prave vere, katero imajo vsi čitatelji. In koliko se da v mvthologiji pojasniti z razodetim sporočilom! (Prim. Liiken, Gotter-lehre, IV.)
Pa s tem že bolj ocenjujem delo, nego prevod. Prelagatelj naj rabi rad in obilno ono prostost, ki jo ima v prevajanju znanstvenega dela. Za nas
je vendar-le najimenitnejše, da imamo mvtholo-gijo, če tudi ne Stoll-ove.
Gospod prelagatelj piše Jo (enozložno'?), Pla-taea,PytskiinDelphski, »tega A ristoija« itd. — kar so nedoslednosti; nam. moraličen pišimo : moralen.
Pravemu uvajanju klasične starodavnosti v naše slovensko slovstvo želimo najboljšega vspeha.
Naš cesar Franc Jožef I. Spomeniški spis o štiridesetletnim njegove vlade. Za slovensko mladino priredil učitelj. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmavr in Fed. Bamberg v Ljubljani. 1888. 12u. Str. 32. Z barvano cesarjevo sliko na čelu. Cena posamičn. 18 kr. Od 100 izt. do 10.000 se cena znižuje od 15 do 12 kr. — Res krasna knjižica ! Olepšana je z vsemi tiskarskimi sredstvi. Vsebina je polna navdušenja za našega cesarja in naše cesarstvo.
Nov slovenski list. V Gorici bode izdajal gosp. dr. Anton Mah nič, profesor bogoslovja, list, »ki bo razpravljal vprašanja, segajoča v življenje, načelno«. List bo izhajal vsake tri mesece po jedenkrat. Gena še ni določena, a ne bo presegala 2 gold. Naročuje se pri imenovanem izdajatelju.
1) Morebiti bom obravnaval isto tvarino z druge strani in za druge potrebe ob drugi priliki, ko bode imel list več prostora. Kdor želi več pouka, dobi ga v: Ueber Augen, Augen-ubel, Kurzsichtig- und Weitsichtigkeit itd. Eich-stiidt, 1824; Die Pflege der Augen im gesunden und kranken Zustande. Berlin, 1841; Das Auge und seine Pflege im gesunden und kranken Zustande. Leipzig, 1879. Žalibog, da se človek največ uči iz svoje lastne skušnje.