IcliiilHa v lifalsfvn. Mi živimo v dobi tehnlke. Na5rt mr> stu preko Atlantika all predor pod Tlhim Oceanom bi bil v sedajnih časilj tehničnih rekordov nekaj samo po seb| umljivega. Novodobnim inženerjen ixi nič nemogoče. Ako pa bl trdlll, da lahko opazujemo vsak dan in vsako ur« v živalstvu vzglede gradbene tehnlkej ki nadkriljuje vse, kar ]e zgradlla do« slej člaveška roka, bl zmajal marslkdoi neverjetno z glavo. In vendar moramo ml ljudje priznatl, da smo večkrat zt živalmi, ki vršijo Cudovita dela in sb* cer brez predizobrazbe in pravih pripomočkov. Inžener, kl bi bll v stanu | dvema praznlma rokama zgraditl nŁ morskem dnu popolnoma zaprto hlSoi se še nl rodll. To delo opravl lgrait morskl pajek. Glede tehnlke v Žlvalstvu hočemo navestl nekatero vzgledti Termlti. Termiti, mravlje vročih dežel, W9 znani tudl pod imenom »bele čebele«* Ako gre za gradbeno umetnost y vellk kem, nimajo te žuželke nobene_ra ttlK meca vsaj na naši zemlji. Nekatere vrste termitov živijo v natančno izdelanih podzemeljskih hodnikih ali pa ˇ lesu starih dreves, kl so izdolbena z neverjetno spretnostjo. Drugi tenniti gradijo visoke stavbe Iz ilovioe, fino Kgriženega lesa, ali celo iz lastnega blata, ki učinkuje prl termitih, ki se preživljajo z lesom, kakor celuloza. Btavbe termltov po pokrajinah južne Amerike dosežejo viSino štiri \n pol m&tra. V okolicl kraja Port Darwin v Jvižni Avstralijl je najtl stavbe termltov, kl so pet do šest metrov visoke in Egledajo kakor trdni stebri ali majhni ¦tolpi. Podzemeljskl bodniki termitov »o veltko bolj umetno izpeljani nego kaka podzemeljska železnica, Za slučaj, da se podere eden hodnik, je že drugi predviden. Večkrat se zgodl, da Izdolbejo termitl pod kako hišo zemIJo tako, da se zgradba podre. Drugl stavbenikl. NaSe čebele tudi ne sme bitl sram tfadi njene gradbene spretnosti, akoravno ne more tekmovati s sorodnicami po vročih pokrajinah. Čmrlj je tudi mojster, ako gre za izdolbenje kakega debla. Tudi ptiči so ohranili gradbeno slavo. Le opazujmo lastovice, kako delajo svoja gnezda. Črna žolna je pravcati tesar, ako izkljuje za svoje gnezdo prostor v čisto sveže dravo. Zunanja stran ščinkovčevega gnezda je vsikdar tako prikrojena, da zgleda kakor drevesno doblo. Tudi glede notrajne opreme gnezd so ptiči mojstri. Laplandski vrabec si položi na dno gnezda perje snežene kure, kalin žimo. Velik urnetnik v tem oziru je v Indiji Siveči ptič krojač. On si napravi gnezdo iz pamuka in ga prepreže na znotraj z žimo. Nato položi gnezdo ined dva lista na drevesu in ju sešije. Kot nit rabi ptičji krojač ostanke rnotvozov, Ł© ne najde teh, si splete sam nit iz pamuka. Njegov tovariš iz Afrike, takozvani tkalec, zna celo tkati. Ta ptič tivi v celih kolonijah, kl prebivajo pod •kupno streho, kl je naravnost stkana. Vsakdo pozna pajka, ali le malokaierl ma cenltl njegove tehnične zmožDosti. Kolikokrat vidimo pajčevino med ttvema visokima drevesoma In ne misllmo, kollko tmda staine ubogo 2uželfeo, da dovrSl to dek>, viseč med nebom _n semljo. So tudi pajkl, kl znajo graditl pod»emeljske hodnlke. Pajki spredejo poleg glavnega vhoda v bivališče Se en Bhod, skozi katerega utečejo v slučaju lievarnostl.