M. Valjavec: K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. 55 zbesedita ali prideta navzkriž, pa ji lahko opočita, da mu ni nič prinesla k hiši. — Prej mi je ponujal in silil, dasi sem se branil; ko sem vzel, sedaj mi pa opočita. — Opočitane dobrote izgube" vso vrednost. — i. t. d. Da se sestave s po še dalje sestavljajo ali z o ali z iz, o tem imamo razven opocitati in izpocitati še dosti vzgledov; n. pr. o-po-roclti (testieren) in izpo-rociti, iz-po-takniti se (anstossen) in o-po-takniti se. Trubar Catech. pag. 193: »De tebe na rokah noffe de kej neopotaknefh fe s' Nogami na en Kamen* (tuk. E. W. 368.) Iz-po-čiti se (ausruhen) in o-po-citi se (ki- E. W. 116). To črtico pošljem med svet, naj jo li zadene priznanje ali ugovor, z namenom, da se med seboj poučimo, držeč se gesla, da resnice treba iskati, če jo hočemo najti. Več očij pa več vidi. L. P. K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. Dostigdvati, impf. k dostigniti, Svagel, Vranic, Res, bolje: dostizati. — dotekimtje, n. die Bertihrung. kajk. doteknutje: Lalangue med. 188 trebuh njegov na čisto malo doteknutje kruto jako boli. — dotlam, dotlem in dotlen adv. = dokler. dotmar, adv. i.) = dosti: dotmar su mi tvoje reči, dotmar mi je tvojega govorenja. Varaždin. 2.) = dotle, kajk. Mitter-pacher morv. 23 vu kojoj hižici dotmar doklam se kukci držiju, stanuvati nikak ne dobro; još 31 i 50. —¦ dovda, adv. = malo prej, kajk.: gda je bil tu ? Dovda. — dovedovati se česa = dovčdati se. Habd. ad. 224 ljuctvo se ne doveduvalo prokletoga Absalonovoga mišlenja. — dovesliti = dove-slati: Vranic rob. i"i9 doveslili su do krme, to jest do zadnjega kraja ladje, 2.192 predi nego bi nova plima počela se, k ladjotčrini doveslili su se. —¦ dovršdvati = dovrševati. Habd. mar. 211. — dovrsinje w. ¦=. 1.) dovršek, 2.) conclusio, ad 1.) Gašparoti 4'I2 8 jedno listor čudo jošče naj bude na po konec konca završenje. ad 2.) Matakovič nekje. — dovrsitelj m. = dovrševalec. Gašp. 2^593 — dozdvati herbeirufen impf. ad dozvati Mulih pos. 1582 vrage iz pekla i vse druge nesreče pozavaju i dozavaju. — i dozivati. — dozlvanje n. das Herbeirufen. Matakovič 2^235 potrebna je marlivost vu izpitavanju i na pamet dozivanju grehov. — diazdati se = dozdevati se, slutiti: on se d6zda, da bu bit. Varaždin. — dozrejati — zrejem pf. = dozoreti: Habd. ad. 366 dozrejalo je grozdje. — dozrejdvati impf. ad. dozrejati. Habd. ad. 231 magaši vojsku vsako skoro lčto z žerjavi imaju, gda žitek dozrejava. — dozreleti. Habd. ad. 423 i takvi ljudi svoju jesen imaju, v ke dozreleju. Mulih pos. 867 to je on sad, ki nigdar 56 P. pl. Radics: Avstrijska vojna proldamacija z leta 1813. ne dozrele. i. t. d. i. t. d. — dragoličen adj. Švagel 1*46 kojega vrag peklenski vu spodobe dragolične i lepe žene hotel je z mrežami svojega sknšavanja vloviti. 115 med dragoličnemi mladenci. 228 ni več lepi i dra-golični Absolon nego ves črni . . i. t. d. — dragoličnost f. Svagel 1-29 naj bude, da se je zbog lepote i dragoličnosti vu Ester zaljubil Asveruš, vnogo pres kraja i konca bila je vekše lepote i dragoličnosti tela i duše s. Barbara. 206 bil si par vu dragoličnosti z rečjum i lepote Absolonu. i. t. d. — dragoljuben adj. Vranic rob. 1149 o da bi vezda vu vremena ona nazad povrnuti se mogel, kak prijatel, s koga kak dragoljubnoga, kak mi-rovnoga bi se bratom kazati hotel! — dragomlliti se: Vranic rob. i'i96 okol njega dragomiliti se. Kocijančič Fil. 3'201 od ovuda biva, da svetci i svetice dragomilili jesu se vu svojeh zakoneh; dragomilenja ljubezniva, ali čista, vlagodna ali zvesta. i-202 bili su iz obloka vidjeni dragomiliti se. — dragomilnost f. Kocijančič Fil. 3*148 ovo je govoril za vgoditi pogla-vitem ljudem okolo sebe stoječem, da kakovu dragomilnost primu od kralja. — dragovit, adj. Svagel 1 5 6. denes, o den dragoviti od prečistoga prijetja b. d. Marije. 107. o dan pun veseleh glasih dragovitoga nazveščenja! 149. vu vsem se naj prikladneše prispodabljaju malahni svetci, drobna de-čica; veselomu i dragovitomu cvetju. 1. add. 42 povolna onda i dragovita bila je sinu ova otčinska sentencija i dokonček, kajti povolen, ljubljen i dragovit bil je krivec pred očima sina kralevskoga. — dragoviten, adj. Svagel 176 najti se ne bi moglo nikaj tak dragovitnoga i dragoličnoga, kaj bi suze iz očijuh toččne staviti moglo. — dragulja ( — ulja) f. ime kravi. — drapitl drapim = drapati. Matakovič 2*214 budeš drapljen. (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. Avstrijska vojna proklamacija z leta 1813. Priobčil P. pl. Radics. Prišel mi je v roko tiskan list v slovenskem jeziku, obsezajoč prokla-macijo cesarskega avstrijskega fzm. barona Hillerja, poveljnika nntranje-avstrijski vojski; izdal jo je dne" 26. avgusta 1813. leta iz svojega velikega tabora prebivalcem notranjeavstrijskim. Ker Dimitz v svoji zgodovini ne omenja te proklamacije, bodi priobčena tukaj v dokaz, da so v 6nih bojnih dneh kakor že prej Francozje takisto Avstrijci s slovenskim prebivalstvom Notranje Avstrijske (Štajerske, Koroške in Kranjske) govorili v slovenskem jeziku. Dotični razglas slove tako-le: 120 M. Valjavec: K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. pesmim, moral se je odločiti, da jih je popravljal. Ali v kake neprilike je zabredel popravljaje? Res dani popravljal, kakor trdi sam, »zloga v pesmih niti ni koval novih stihov (menda »stikov«?), izimši nekaj mest, ki so bila (bodla?) preveč v oči: toda ni tako se ni mogel ogniti neprilike, da »se pisava v pesmih ne strinja vselej z ono v prozaičnih spisih«. Neizogibne pa so bile tudi slovniške nedoslednosti v isti vrstici (gl. I. str. 53. v pesmi »Božje oko*, v kitici 3: »Vidi dela dobra, hud*?« zaradi sledečega »trude«); da, celo ritem se je rušil po takih popravah, namreč jambiški metrum v pesmi »Pot do kruha« (L, str. 64.)' na dveh mestih, v 8. in 16. vrstici (»Okoplji v vinogradu trtjč* in »Tekoč ti vinograd zajde v dom« nam. prvotnega: »Okoplji v nogradu trtje* in »Tekoč ti nograd zajde v dom.«) Meni je znano samo jedno mesto v šolski literaturi, katero se utegne odkazati on m Enijem in Nevijem — tako jih smemo pač imenovati tiste istodobnike in zadobnike Prešernove — in to mesto je v slovstveni čitanki. Kakor nobenemu nemškemu čitankarju ne pride na misel, tlačiti v zvezke za nižje gimnazije pesniške umotvore prve in druge „sleške šole", takisto je do cela kriva pijeteta, ako izražamo onim našim veljakom svojo hvaležnost ob troških — naše nade, naše učeče se mladine! (Dalje prihodnjič.) V. Bezek. K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. (Dalje.) drapljevati, impf. od drapiti. Matakovič 2.214 koji budu vjedajuči, drapljujuči, oplenujuči, budu sini malovredni. — drazec m. kdor draži, Kiizmic Galat. 5.26. — drbati drbam = rivati kaj, v kaj, kak bi ja vu sveto drbala! rekla je žena iz Mrkopolja, zatožena, da je kradla v cerkvi. — drbniti drbnem prf. od drbati. — dreckati quetschen. — drezdzati dreždžim plaren. — drčitelj m. cursor Simunič prod. 454. — dričati drečfm meckern, dreči koza. — dregetlniti- tinim, herumspringen, o deci: kaj dregetiniš okolu ? Varaždin. — driki in drike f. die Wagenleiter, lojtre, ki se devajo na ročice. — dršmpa f. nekova r6ga babi. — dres&Č m. s gveždra v Samoboru, dresjak v Klanjci. — dresatl = gveždrati. — drevast adj. holzig. Lalangue med 278 trave, koje kada cvesti hočeju, drevaste bivaju. — drevodelja m. = drevodelec, Habd. ad 245. Justinus prvi cesar, naj prvo je svinje, potlam vole pasel. Vole ostavivši, bil je drevodelja, iz drevodelje soldatom posta. — drevgt aja f. Zaum, Umzaumung aus Bitumen oder Holz. Vranic rob 2.90 okol drevčgraje grabu skopati. — drgisuiiti = udariti. Listek. 121 — drhtljiv, iva, zitternd. Jurjevič 151. — drhturiti-urim = drhtati. — dripač m. selški muzikaš. — drlpati dripljem, po selški gosti. — driskati = z bičem pokati. — drisnica f. = driska, dripa. Kocijančič Fil. 3.209 ovo njim drisnicu zrokuje. — drlecgati = mecati, mecgati. — drlja f. lesena mala brana, kleine Holzegge. — drlincati = dregetiniti: kaj drlincaš okolu? — drljak m. luscus Habd. ad 347 slepi drljak ne hotel videti i spoznati, da na njega reč Kristuševa cilja. — drljast adj. luscus, škiljast, kdor prav ne vidi. Krajačevič 270 pristapljavam kakti slep i drljast k pogledu svetlosti vekivečne' Simunič fen. 49.51. — drljati eggen = branati. — drmadina f. čelu drmadinu kruha si je vrezal. — drmek m. = drumen pri stiskalnici. — drniik m. = drmadina. — drmeti drmim = dremati: Vranic rob 1.214 srdce njegovo, ko je vse zdavna kakti mrtvo vu njem drmelo je, je se sprebudilo. — drn m. scopulus. Kocijančič fil. 3.179 po-božnost tak je vkorenjena v njeni duši bila, da kakti drni, koji su naokolu jezerišča Rieti, rastu buduč od slapov vudirani. Matakovič 2.7 ladje onde ali razdrapiju se na školjih, ali zastaneju na drneh. 39 onem brodarem vsaki bližni drn bi bil brodišče. — Pisano dsrn. — drndati-=. težko hoditi, o debelem človeku. — drnica f. neka sliva. — dmj n, scopuli Jurjevič 124, 136, 155. — drobast = vampast, kdor ima velik trebuh, Habd. ad 426., kmeti tem drobastem trbuhom pomozete. 698 drobasta kurva. — drobčebolen, Ina adj. na drobu bolan: Koc. fil. 4.24 taki k vračitelu, da od vuhkoč slezeno i drobčebolnih oslobodi, drči se, — drZibehen hna adj. prav droben: Sii munič prod. t>Z- drobehni laseki. — drobnica f. neka sliva drobna lik-trnulje. — drobnika f. neka češnja, drobna, črna, necepljena. — drobta f. eine Kleinigkeit: saku drobtu joj je podteknula pod nos. — drobuleti = droboleti. Mikloušič izb. 170 a slaviček rani ptiček složno drobuli. — dron-canje n, das Schiitteln. Mulih pos. 796 zato potrebno se je čuvati od težkoga zdiganja, nošenja, skakanja, tancanja, droncanja, voženja, vtekanja. — dronculja f. neka debela sliva. (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. LISTEK. Naše škodljive rastline v podobi in besedi. V drugem snopiči tega dela, katero izdaja ,,Družba sv. Mohorja", opisal je prof. M. Cilenšek zopet 114 škodljivih rastlin in na konci dodal posebno poglavje o bakterijah. Kar je naš list lani poročal o prvem snopiči vse to se lahko reče tudi o drugem snopiči, zakaj dičijo ga prav tiste vrline: lahkoumevno, poljudno pripovedovanje, oprto na temeljito znanje, lep jezik, ki iz lahka vlada malo obdelani tvarini, in preobilica koristnih naukov, s katerimi prof. 184 M. Valjavec: K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. bralec, prebravši povest jasno v svesti, česa se mu je učiti iz nje, kaka niča je zavita vanjo ; da mu je le pisatelj znal pravo struno v srci zadeti, za drugo naj ne skrbi. Cisto nepotrebno pa je tisto moralizovanje v povesti sami, kakoršno se tako pogosto nahaja. Pisatelj kaže s tem, da nima pravega zaupanja v svojo moralno povest; tak pisatelj me spominja tistega vaškega umetnika, ki je bil naslikal podobo nad vrata gostilni, da bi pa za gotovo vedel vsak človek, kaj predočuje ta podoba, zapisal je pod njo: To je petelin.« (Zbrani spisi V., str. 330.). Oberoč podpišemo to obsodbo tistega usiljivega moralizovanja, kakor tudi tiste simbolike v umetnostih, o kateri govori Stritar istod nekoliko dalje (Zbrani spisi V., str. 336.). Ako pa je že zoperna moralizovalna pripovest, to je še veliko mrzkejša didaktika in alegorija v poeziji, in to toliko bolj, kolikor vzvišena je nad prozo poezija, najvišja izmed vseh umetnostij; v pravi poeziji zanjo ni mesta; ona je degradacija in profanacija prave poezije. V. Bezek. (Dalje prihodnjič.) K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. (Dalje.) drUzdziti = druzgati mečkati, n. pr. krompir. — drvocčp m. mesto, kjer se drva cepajo. — drvoce pina f. die Abfalle beim Holzhacken. Mi-kloušič izb. 113 vu nju nameče se drvocčpine. — drvodelavec = drvodelec. Vranic rob. 1.70. — drvodelski adj. Vranic. — drvored eda. m. die Allee. Vranic rob. 1.140 nastavil je senčne drvorede. — drvor&zec m. = drvorsz. Matakovič 1.442 zrok ima drvorezec statuarius. — držalček m. der Fruchtstiel Mitterpacher morv. 39 list za držalčeke odtrgan. — drzal-čica f. = držalček. Mitterpacher morv 29 onda pri držalčicah liste pazlivo vzemi. — drzTdek m. = držalček, Mitterpacher morv. 40 to kukci vse do držalkov požeru. — drzitiljica f. katera drži, Mulih pos. 1418 treznost je prejetega navuka držitelica. — drzljivost f. die Fassbarkeit Reš 179 kruto se vkanjujemo vu držlivosti mest: mogu ova više prijeti neg mi šti-mamo. — duhen hna adj. Reš 125 blaznosti i špotnice proti bogu jesu vihri peklenski, a sapa naj tenčeneša i naj duhneša oveh blaznostih i špotnic vihrov vu čem stoji? — durneti dumim = čubeti. — dumiti = momljati. — duplinjka f. puška z dvema cevema. — diipli adj. doppelt Habd. ad 849 i. t. d. — duploncica f. duplonka f. zweilaufige Pištole. — duplit adj. indecl. doppelt. dupliten tna doppelt, oboje navadno in tudi v knjigi pri Zagrebci, Simuniči, Matakoviči. — durkati = treskati, stossen. — dumiti diirnem pf. ad durkati. — dusiti dusim = ščevati hetzen an- P. pl. Radics; Stari zemljevidi dežele kranjske v ndrodni knjižnici pariški 185 reizen Habd. ad. 382 zezva sine i kčere i zače je proti betežnomu otcu dusiti. 711 zakaj poslušaš reči teh ljudi, ki ti pripovedaju proti mene i duše te na moje skončanje? 870 žena se opi, ke se vu pijanstvu telo zažga, zakaj zato zače dete dusiti na nečisto delo. Zagrebec 5b nu niti se je ufal občinu burkati i na puntariju dusiti. Reš 212 dajte mi veru, koja bi bila imala tulike tak velike zmožne i oboružne pregonitele kak vera Kristuševa, suprot kojoj s kem bolje su se dusili, s tem su i oni mla-havej postajali. — dveka f. Theer. Vranic rob 1.208 dugovanja, koja rada ogenj primu kakti žveplo, dveka, smola Belostenec piše: dveka smola pix, i. t. d. — fagTica f. neka zelena sliva. — falca (?) Krajačevič 244. — fančenje n. Jurjevič 71.122 Gašperoti 1.898 i. t. d. das Rachen, i fantenje Habd. ad. 416. 1023. —fant m = fanta, Jurjevič Habdelič i. t. d. — fantljiv iva adj. rachesiichtig. —fantljivost f. die Rachsucht, Kocijančič fil 3.153 4-23, 5-27- (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. Stari zemljevidi dežele kranjske v narodni knjižnici pariški.1) Priobčil P. pl. Radics. Potuje" v London, kamor sem se odpravil meseca oktobra m. 1., da prepišem izvirna pisma Valvasorjeva, kar jih je v kraljevi družbi znanostij (»Royal Societv«), uporabil sem priliko, da bi tudi v Parizu poiskal kaj znamenitostij, tičočih se dežele kranjske. Zlasti se mi je zdelo umestno ogledati znamenite zbirke v narodni knjižnici (Bibliotheque nationale) in v teh zopet zbirko zemljevidov, katera nima vrstnice na svetu. Rečeno knjižnico (prvotno kraljevsko, pozneje cesarsko knjižnico) je ustanovil leta 1373. francoski kralj Karol V. Ko se je v dolgih letih cesto preselila, namestili so jo leta 1 724. v nekdanji h6tel Nevers, del Mazarinove palače proti rue Neuve des petits Champs med cestama Richelieu in Vivienne. Knjižnica ima poleg Britskega muzeja v Londonu največjo knjižno zbirko ter razpada v glavne oddelke za tiskopise (knjige), karte in geografske zbirke, za bakroreze, za rokopise in za novce in antike. Knjižnične cimelije so shranjene v steklenih omarah v nekdanji veliki dvorani kardinala Maza- *) Gospod pisatelj je že leta 1886. v 3, številki našega lista pod naslovom ,,Zem-ljepisec Ortelij in dežela kranjska v XVI. veku" priobčil važen donesek k starejši kartografiji o Kranjski. Pričujoči članek se zmatraj za nadaljevanje, oziroma spopolnilo navedenega članka. Ured. 3 tedaj zaznamenuje obilost in polnoto,' zajedno pa tesno spojeno pristojnost. Možatost je vsa moška zajetnost, moštvo v vsi popolnosti. — Ob to ne mešajmo jezika ter vsaki besedi pustimo njeno značenje ! Bodimo torej, dragi Slovenci, v vseh reččh ne samo »moški*, ampak tudi »možati«, bodi nam ne samtf do videza, ampak tudi do bistva in istine! — L. P. K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. (Konec.) fucmcm m. 1.) kravji in volovski gobec. 2.) nekova sliva. — fnčki-riti, irim = fučkati. — fufnjati skozi nos govoriti = hohnjati. — fufnjavec m. kdor skozi nos govori. — fuglolov m. trioglat čižmarski žebelj (madj.). — funddvati impf. od fundati. — funtus m. koža za podplate. — fura f. 1.) Unterfutter; podstava: sukno ali platno, ki se deva pod suknjo. 2.) ime kobili. — furdac: iti na furdac = iti na potep, potepati se. — furdeta f. kolec, od katerega čižmar dela čavlje, tudi: drevč, na katerem čižmar obrača čižme. — furek m. 1.) trček ali štor, kar ostane v zemlji, če se poseka drevo. 2.) prostor med dvema stolpoma na lesenem stanji. 3.) majhen človek. — futa f tisto, kar imajo žene zvezano zadi na glavi. —• futovdti peti kakor futač. — gačica. f. jermen na bičalu = nalovka; popove gačice = zimolez. — gajka f. palica ali šiba nakriž zabodena v zemljo za znamenje, da se ne sme' hoditi onod. — gdlek galka adj. = grenek: to je galko. — galijVm m. neka morska ladja. Habd. ad 583. — galomboci m. pl. neko jelo (madj.). — galženjak m. M. Valjavec: K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. 375 der Galgenstrick = obešenjak Habd. ad 419. 492. — gdta f. mostič čez jarek od šibja. — gavezica f. neka hruška trpkosladka. — gibati gebam in gembati gembani zaletavasto hoditi: dete geba, kadar hodi na ornega; pijanec se geba, kadar se popikava od jedne cestne strani na drugo — gčc m. ime volu. — glmant m. der Diamant — gegakati gegačem sc.hnattern, gos gegače. — gegatl, nekako hoditi. — gegekati gegečem: raca gegeče. — gijka f. ime kravi. — g^ra f. grintava gera je jelo od mesa, sira in ajdove kaše (od Gera Gertrud). — girba f. gibanica. —gica f. ime beli svinji. — glrpa f. zvaljano test6, pečeno in z maščo polito, zove se tudi palka. —¦ gizdavica f. = gizdavka. Zagrebec 2.28 kade iščeš za-ručnika tvojega, o gizdavica? Eh na postelje. —glaka f. = dlaka Skvorec 243. — gldsati verlauten Habd. ad. 719 tak od njega govore, to glasaju. — glasitelj m. Trplak psi. 68.12 gospoud da rejč svojo z velikov vnožinov glasitelov. — glavatlčje n. vrt, kjer rase glavatica, — glavci adv. = po glavi, postavim: vleče koga glave?, to je vleče ga, da mu buta glava ob tla. — glavoizgubljenje n. to ne" istina za glavoizgubljenje, rekla je žena v iz Cučerja kraj Zagreba. — glavften adj. Schwindel erregend. Habd. ad. 489 nego je za to . . žarka pšenica od glavovrtne ljuljike. — gletva f. = dleto. — globan m. jak, a neroden človek. — globdr m. Nagy nav. 193 gviišno je, kaj je pout sunca ne polojna globara, nego cejli okrougli bčg. — globus m die Kugel, Flintenkugel. Habd. i dr. — glohušec m. dem. od globus. — glodara f. neka breskva. — ghibanja f. = lubanja. — gluhoprda m. =s glušec, porogljivo. — glumpa f. glumpasta ženska. — glumpak m. = glumpec, Habd. — gmaz gmaza m. das Reptil, vse, kar leze. — gmazeti gmazim sprudeln 2.) = gomazžti. — gmohniti gmohnem = udariti. — gnjača f. die Mulde (v Zagorji) morebiti za dndča kakor gletva za dleto. — gnjedus f. ime kravi. — gajozdriti se = gnesti se, o deci. — gobaČ (gubač) m. die Knopper. — gobdča (gubača) f. svinja z dolgim rilcem. — gocek (gucek za gudcek) m. mlad prasec. — gddek m. =¦ gocek. — gojca (gujca) f. mlada prašiča. — golenka f neka breskva, tudi gotica in golična. — gomboci m. pl. neko jelo, iz madj. gombocz der Knodel, Kloss. — goreč m. nekov veter. — gorkoia f. = gorkota, Zagrebec 1.284. — goscinje n. das Gastmahl; beseda zelo navadna med narodom in po knjigi. M. Valjavec.