KONCERTNO SREČANJE
OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV
V sredo, 15. in v četrtek, 16. maja
1991 so se v Kulturnem domu
Španski borci ponovno sešli
otroški in mladinski zbori na
vsakoletnem koncertnem
srečanju.
Z osnovnih šol: II. grupe odredov, Jože Moškrič, Hrušica, Vide Pregarc, Leop>olda Mačka-Boruta, Toneta Trt-nika-Tomaža, Nove Fužine, Kette-Murn in Edvarda Kardelja, je sodelo-valo 10 otroških in 6 mladinskih pev-skih zborov, ki so jim dirigirali Nataša Carnelutti, Marija Pepelnak, Rezka Černe, Ana Zupan, Manca Habjanič, Liljana Stepic, Peter Šavli, Teja Žva-nut, Fani Ilovar in Štefka Kozamer-nik.
O vsebim samih nastopov lahko re-čemo, da sta bila »naravnana« v smer raznolikosti, sproščenosti in živosti, z vidnim opuščanjem manifestativne uniformiranosti, katere sled je bila minula leta navzlic vsemu, vendarle še prisotna.
Z drugimi besedami: spored je ove-kovečil nekatere pomembne kulturne obletnice1400-letnica Gallusa in 200-letnica Mozarta) dela iz domače in evropske zborovske zakladnice, ljud-
ske pesmi različnega porekla ter raz-vedrilne pesmi raznih vsebin na temo otroške igre. Tudi negovanega glasu in kultiviranega zvoka ni manjkalo. Pač pa je tu in tam bila prisotna večja trema kot druga leta. Vzrok je naj-brže v spremenjenih političnih razme-rah, ko so različne proslave in druge manifestacije enostavno »splahnele« s koledarja šolskih praznikov.
O tem je tekla tudi beseda v razgo-voru z zborovodji po končanem sreča-nju z ugotovitvijo, da bo »vzdrževa-nje« zbora ali zborov na šoli v prihod-nje še bolj podvrženo izključno lju-bezni v zborovskem druženju, ko ne bo več mogoča še tako skrita in tiha »prisila«.
Ob tem so zborovodje ugotovili dvoje:
-  marsikateri  otrok  bi  z  mnogo večjo vnemo prepeval v zboru, če bi n. pr. Zavod za šolstvo dovolil v spri-čevalo vpisati (dopisati) »sodelovanje v pevskem zboru« z morebitno oceno. Zakaj bi se navsezadnje ne smelo ove-kovečiti tistega, ki se je poleg obvez-nega razdajal in trudil še v neobvez-nem odnosno prostočasnem;
-  vsaj pred bližnjim nastopom, če že ne ob sklicu sleherne »skupne« pevske vaje, naj bi bili kolegi-učitelji
uvidevni do zborovodje in naj ne bi načrtovali dopolnilnega pouka ravno v času, ki je edini možen za skupno vajo.
Ne gre namreč pozabiti, da zbore sestavljajo učenci od 1. do 4. razreda in od 5. do 8. razreda in je tedaj na dlani, da bi se moral prilagajati dopol-nilni pouk, v katerem so učenci enega ali več enakih razredov, ne pa, da je žrtev vedno tisti, ki predstavlja šolo navzven in je kar naprej izpostavljen jezni presoji in ocenjevanju - sleher-nemu in najčešče tudi nepoklica-nemu!
S takšnitni razmišljanji se je razgo-vor po koncertnem srečanju tudi kon-čal, s tem da bodo zborovodje s po-močjo ravnateljev skušali uveljaviti te svoje-priznajmo: skromne - vendar nadvse upravičene zahteve.
Še ena misel je vzniknila tik pred razhodom: šola, ki ji je kaj do tega, da bi imela kar se da dobro pevsko druži-nico, naj bi s pomočjo staršev otrok - pevcev, poskušala organizirati »vi-kend intenzivnih pevskih vaj« v dislo-ciranem kraju. To bi pevce dodatno motiviralo, zborovodje pa že dolgo vemo, kaj je moč iztržiti na intenziv-nih pevskih vajah!
prof. MIRO KOKOL