3. štev. poštnina platana » gotovini. y Ljubljani, sobota 19. januarja 1924.	Leto	VL
■	"H
|	
ila9J -
GLASILO NARODNO-SOCIJALISTICNE STRANKE.
»s
Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo.
■	Telefon	štev.	77.	  :	—:
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din.
Inserati se računajo po velikosti: Ceni
-	v	oglasnem delu. —
dene
F. B.
Stal ile NSS do NRS.
V	zadnji številki »Nove Pravde« sem pojasnil, da je spojitev NSS z NRS nemogoča, dokler ne pomete NRS z brezvestnimi kapitalističnimi voditelji in ne začenja v praksi uveljavljati načela, izražena v svojem programu, ki je v marsičem podoben narodno-socija-lističnemu. Toda ne besede, ne fraze, ne zavijanja, kakor smo jih bili do sedaj navajeni po radikalnih glasilih, temveč le dejstva morejo uveriti pristaše NSS o iskrenosti narodno-radi-kalnega gibanja. Predvsem hočemo doseči, da zavlada v državi socijalna pravičnost, ki zahteva enakomerno razdelitev bremen torej progresivne, direktne dajatve. Kako brezmejno krivična je n. pr. uvedba državne trošarine, kaže mislecu priprost račun. Poleg mene v kavarni sedi natrkana, vesela družba. Jaz plačam za skodelico črne kave 2 Din in za trošarinski listek 20 para, to je celih 10%, gospod pri sosedni mizi pa za celo omizje 1000 Din, plus 20 para, torej le 0.02 %! Tako se ščiti bogataše in zapravljivce! Pa ne samo to. Jutri bo zaokrožil kavarnar kavo navzgor na najmanj 2.25 Din. Posledica bo zmanjšana napitnina uslužbencem in povečani dobiček gospodarju! Pojdite se solit s takim »socijalizmom«!
Zgoraj sem navedel le en primer, kako »ščiti« NRS socijalno šibkejše sloje. Našteti pa bi mogel takih primerov legijon. Ker je bilo dosedanje uveljavljenje NRS v praksi navzlic leskemu programu tako nesocijalno kakor pri JDS, ne zadostuje za uničenje komunistične propagande ne zakon o redu in radu, ne grombesede iz ust kakega dr. Spalajkoviča proti boljševiški Rusiji, temveč le izboljšanje družabnih razmer v kraljevini sami. Vsak kmet v najbolj skriti hribovski vasi ve, da mora delavce pošteno plačevati, ako hoče Imeti dobro obdelano posestvo, le naša radlkalno-kapitalistična vlada naj tega ne razume? Cena fraza je »enakost« državljanov, ki jo določa tudi § 4 ustave. V celem Beogradu nimajo tako visokega plota, da ga ne bi z lahkoto preskočil — z zlatom otovorjeni osel. Le vprašajte g. Rankoviča I. dr., ako ne verjamete meni!
Kako izboljšamo te razmere? Pravičnost zahteva, da soodločujejo o lastni usodi enaki državljani tam, kjer ta pojem ni le prazna beseda. Zato je treba, da se da vsem takim, ki samostojno politično mislilo in kažejo sposobnost za politično delovanje, prilika, da sodelujejo pri nalogah v državi in družbi.
V	tem tiči velika državniška modrost, ki izbrusi marsikako ostrino, ublaži marsikako nasprotstvo in ugladi marsikako trenje. Vse življenje je kompromis za posameznika tako kakor za stranko. Kompromis pa zahteva žrtev na obeh straneh, ako se naj razvija država mirnim potom. Zato je dolžnost modrega državnika, da pridobi vsem poštenim elementom in strankam, ki
jim je resno na tem, da se izboljšajo razmere, delež na zakonodaji. Ce se odreka ta pravica sposobni, delavni stranki, poštene bolezen celemu organizmu nevarna. Kaj pa je storila NRS do sedaj v tem oziru? S podkupovanjem in narodnimi koncesijami si je pridobila nenarodne elemente, da odrine druge stranke od sodelovanja!
Res je, da se NRS do sedaj še ni uveljavljala v večjem obsegu z nasiljem, kakor je poskušala to svojčas brezobzirna, v socijalnem oziru pa še slabša JDS. To se ji šteje v dobro. Isto-tako je znala obvarovati stabilnost dinarja vsaj napram inozemstvu. £Ii pa vedela ublažiti draginje in ne pomiriti države, ker manjka vodilnim možem v NRS potrebne širokopoteznosti, pa tudi — dobre volje. Uradniki so po pasje plačani, zanje — nema para. To dejstvo stoji. Toda samo poslopje za Mariborsko oblast in oblastno skupščino bo požrlo težke milijone. Čemu, vprašam, je vsega tega treba? Saj uvidi slepec, da je izvršitev načrta nepotrebna, ker zadostuje deželni dvorec v Ljubljani za celo Slovenijo, škodljiva, ker bodo brez uspeha izdane ogromne vsote, in vsaj v doglednem času precej iluzorna, ako noče najeti država v to svrho zasebnih lokalov za — drag denar. Še več nepotrebnega ogorčenja pa vzbuja postopanje na Hrvaškem. S tem odbija NRS od sebe pošteno misleče ljudi, spravlja še več nereda v državo ter trati skupen kapital za — prazen nič.
»Ouieta non movere!« Ne premikajte stvari, ki niso napoti! Ne vsiljujte ljudstvu novotarij, ki jih po veliki večini odklanja! NSS je stranka evolucije in kompromisov, ker jo uči zgodovina, da vodi ta način najhitreje in najbolj poceni do urejenih razmer v državi. Ona zavrača prevratne metode, pa naj prihajajo od katerekoli strani hočejo. Podpirala bo vsak pokret, ki stremi za izboljšanjem razmer, nasprotovala pa istotako vsakemu zavlačevanju in nepotrebnemu razmetavanju denarja iz državnih virov. Če je preostanek v blagajni, naj se porabi v podporo vdov in sirot, invalidov in upokojencev, v pomoč bolnišnicam in drugim dobrodelnim zavodom, kar se danes vse do skrajnosti zanemarja in omalovažuje.
Iz tega sledi naše stališče do NRS kot najmočnejše stranke v državi. Ocenjevali bomo po zaslugi njeno delovanje ter dajali nasvete, kakor najbolje vemo in znamo. Narodni socijalisti ljubijo to državo bolj kakor samega sebe. Zato zavračajo z ogorčenjem vsako sumljivo ponudbo, pa naj pride od katerekoli strani, ki bi mogla na kakršenkoli način oškodovati splošnost v korist posamezniku ali celi stranki. Zato prezirajo s studom tozadevna namiga-vanja in sumničenja kakega — »Jutra« ali celo — Štefanovičevega revolver-žumala.
Vendar le padla poštena beseda!
Ivan Deržič:	•
O zadovoljnost!.
»Jutro« od 3 . jan. 1924 je smatralo za nujno potrebno pričeti z osebnimi napadi. Ker me ni bilo v Ljubljani, odgovarjam šele danes. Ne bi bilo težko vračati milo za drago. Tudi skriti se za odgovornega urednika ni znak ne možatosti, ne demokratizma. Ako bi se bil g. člankar iz mladinskih vrst podpisal, bi bil s tem pokazal vsaj to, da ima še trohico ponosa. Tako pa naj uredništvo »Jutra« vzame sledeče na znanje:
Zavijati in podtikati je kaj »lepa« lastnost naše dnevne žurnalistike. Imam “tis, da imajo v tem gospodje iz demokratske stranke največ zaslug. Radi tega se ne bom spuščal v debato ne z gospodo okoli »Jutra«, ne z onimi tako-zvammi železničarskimi krogi, ki jih »Jutro« navaja. Omenil bi samo, da le veliko zelo interesantnih poglavij o zadovoljnosti. Ne motim se, ako navedem, da najbrže gospodje pri demokratski stranki in okoli »Jutra« niso zado-
ZADNJA
V	Mariborskem »Taboru« od 15. januarja 1924. odgovarla menda uredništvo na moje poročilo sedemdesetletnici g. s. sv. Jerovška. Ne bom se spuščal v razgovor z dopisnikom, v koliko sem »netočno Informiran« in kdo me Je obvestil, tudi ne bom razmotrival, ali )e bila reaktivaclja takrat mogoča ali ne, keT nočem razkrivati za-pogovarov Jn m grešiti proti pisem-
Gonja, ki jo je vprizorilo od iz-vestne klike vzdrževano in angažirano časopisje v zadnjem času proti nekemu gospodarskemu podjetju v Ljubljani, proti gotovim osebam in političnim strankam je dosegla višek in rekord nemoralnosti med vsem kulturnim svetom. Saj kaj takega menda ne pozna zgodovina. Pričakovali smo, da bodo krogi, ki bi bili pravzaprav v to poklicani, povzdignili svojo besedo in tej destruktivni kliki zaklicali stoj, zadosti je! Toda tega nismo doživeli. Tudi »Slovenski Narod«, ki se sicer ob vsaki priliki tako bahavo trka na prsi ter po vdarja svojo »nepristranost« in »nad-strankarstvo« ni našel besede, da bi posvaril in pozval brezvestneže k treznosti. Zato je sramota, ki zadene vso gardo okrog »Jutra« prav tako velika tudi za gospode okrog »Slov. Naroda« ne »izvzmeši« onega, ki ima v zakupu gospodarsko rubriko... Te sramote si ne zbrišejo nikdar!
Priti je moral »Slovenec«, organ one »klerikalne« stranke, ki so ji ti »naprednjaki« nad 50 let očitali nemoralo. Tem ljudem se je navsezadnje le obrnil želodec od gnjeva, da so vrgli ven, kar je tiščalo že slehernega poštenega Slovenca.
»Slovenec« pove v svojem uvodniku od 13. t. m. popolnoma nepristransko, zakaj je ta gonja nastala in kdo jo uprizarja. Konstatira, da je to politika slovenskih demokratov, ki ne predstavlja nič drugega kakor eksponenta poslovnih koristi znanega velekapitali-stičnega koncema. Kar ta stranka imenuje »narodno politiko«, »napredno koncentracijo«, »državno konsolidacijo« itd. je samo zavesa, za katero koncem dela dobre kupčije.
Tudi pove »Slovenec« prav dobrcv da je treba kapital, ki je za gospodarski procvit neobhodno potreben, ločiti od kapitalizma, ki pomeni izrabljanje kapitala v nesocijalne svrhe. In takih svrh se poslužuje najmodernejši naš demokratski kapitalizem, ki si je nadel predrzno nalogo, spraviti v svojo roko vse politične stranke, vse časopisje, vse kulturne in narodne inštitucije in kar je glavno — krmilo države. Ker demokratska stranka nima zaslombe ne v priprostem ljudstvu, ne pri inteligenci, naj ji k temu pripomore »narodnost«, »naprednost« in druge laži.
Ker pa je demokratskemu voditelju v dosego omenjenih ciljev napoti neki drugi denarni zavod, je stresel ves svoj srd, otvoril ves svoj maščevalni in
brezobzirni ogenj na tega svojega najhujšega sovražnika. Napadel ga je z vso strastjo, ne oziraje se pri tem na velikansko nesrečo, na velikanske žrtve, ki bi nastale, ako bi se mu utegnilo posrečiti, da ga res uničL (Sreča v nesreči je, da, kar Žerjav zagrabi, postane takoj )
»Slovenec« imenuje to borbo hinavsko, brezvestno, neškropuloeno, ker v izberi svojih sredstev na popolnoma neizbirčen način lahko upropasti tudi najpoštenejše narodno gospodar, podjetje. Te brezvestne metode morajo vsakomur odpreti oči, da vidi, kako demokratska stranka v življenju našega naroda pomeni boleči tur. To je izrastek, iz katerega se strupeni soki razlivajo Po celem organizmu, ako se pošteni elementi ne združijo, da ga radikalno izrežejo. To bi bila koncentracija vseh poštenih sil proti nemoralnemu demokratstvu.
In vendar je padla poštena beseda, od strani, ki bi jo človek najmanj pričakoval. Pozdravljamo jo, dasi smo socijalisti, dasi nimamo pri stvari druge skrbi kot to, da ne pridejo naši delavci ob kruh. Toda naša narodnost in skrb za delovno ljudstvo nam veleva postaviti se v bran proti takim izrodkom.
Zato marsikoga ne bi bilo sram, stopiti, če trebav tudi ob stran, takozvanih klerikalcev, da bi skupno udarili po demokratskih brezvestnežih, po tej naravnost zločinski kliki ter zatrli gadjo zalego za vedno! Kajti le tedaj, če se iznebimo teh intrigantov, se napravi v državi tak red, kakršnega si želi naše ljudstvo.
To je naša iskrena želja že davno. Zato pa nikakor ne moremo zapopasti, da nas gospodje okrog »Slovenca« na drugi strani napadajo. Le oglejte si politične vesti od 11. januarja, kjer nam podtikate zvezo z radikali, ko vsak Človek ve, da je to sploh nemogoče. Znano je vsakomur, da smo mi, narodni socijalisti, strogi avtonomisti. Da, še več! Naše ustavno revizijonistično stališče je še širše, o čemer se bo javnost kmalu prepričala. Kako naj bi se torej spojili s kako centralistično stranko?! Zakaj varate javnost? Tudi to. ni poštena borba!
Želimo miru, poštenja in dostojnosti pri vseh onih, od katerih bi se to lahko pričakovalo.
To pa naj bo poštena beseda od naše strani!------------------------- F.	S.
J. B.:
Poglavje o inteligenci.
voljni, da niso več v vladi, da niso »skomandirali« s takozvano dr. Kukov-čevo koncentracijo svoji stranki — dominantne pozicije med naprednimi krogi v Sloveniji. Zadovoljni pa so po mojem mišljenju z ukrepi svojih bivših ministrov, n. pr. s sestavo delavske zbornice za Slovenijo, z oznanjanjem, da demokratska stranka zastopa reformni socijalizem itd., ker so se s takimi in enakimi ukrepi in enuncijacija-mi dali doseči momentani uspehi za demokratsko stranko. Špecijelno poglavje o izvoznicah, izvozni carini, o raznih izvozničarskih konzorcijih od prevrata sem, je pa prav interesantno! Če čuti »Jutro« potrebo, da to vprašanje načnemo, prosim! Samo naj se člankar podpiše, da vem. s kom imam opraviti. Ob koncu debate, — v podpisanih člankih, — pa bom« ugotovili, kdo je zadovoljen, kdo ne.
BESEDA.
skl tajnosti. Pribijam le, da naglašam jaz v obvestilu aktivne ministre, (če že hočete množino) ne pa demokratskih poslancev kakor dopisnik, ter dejstvo, da ima prof. Jerovšek naslov šolskega svetnika že iz 1. 1916. in mu ni podelil odlikovanja morda kak — Prlbičevič S tem je za me zadeva končana. — Fr. Bračun.
V	uvodnem članku »Nar. Dnevnika« št. 1. kliče glavni urednik ob strani stoječo inteligenco na plan, da se postavi zopet na čelo narodnega gibanja in pomore z besedo in dejanjem urediti državo. Res je, »da ne leži uspeh dela niti v njegovi napomosti in niti v obsežnosti, temveč v prvi vrsti v njegovi miselnosti in praktični uporabi«, ali z drugimi besedami, da se izplača le smotreno, pošteno delo. Dobro je, da prihajajo s časom tudi sloji, ki so do sedaj dosledno prezirali inteligenco ali jo celo brezobzirno potiskali ob stran, do spoznanja, da more le inteligenca zopet razvozlati Gordijski vozel, ki za-tega državo in jo utesnuje v razvoju. Ali se bo pa inteligenca odzvala varilnemu klicu? Ali bo stopila iz rezerve, »da prežene ljudi z razbojniškimi manirati iz javnega življenja in pripomore do znosnega sožitja med državljani? Dvomim. Velika večina izobražencev ni »prekomodna« za delo, kakor ji očita člankar. Vzroki pasivnosti tiče drugje, njene korenine posegajo globoko v po vojni posurovelo, brezvestno človeško družbo.
Že pred vojsko smo imeli v Sloveniji na eni strani maloštevilno kapitalistično inteligenco, na drugi strani malo izobraženi proletarijat, med katerima je tvoril takozvani »tretji stan« nekak most. Vojna, še bolj pa povojne razmere so izpodkopale družabni red ! ter uničile tretji stan s produktivno inteligenco vred. Proletarijat se je pomnožil za armado državnih in le malo bolje plačanih civilnih uslužbencev, prosti stanovi pa so prešli po večini med številno buržoazijo. Danes se sicer še ta položaj ne kaže zadosti jasno, ker se nahajajo še povsod med odvisno in-
teligenco možje, ki obračajo plašč po vetru, se ponujajo vsakomur za denar ter prodajajo samega sebe in svoje prepričanje. To so materijalisti v pravem pomenu besede, ki zlorabijo duševne darove v sebične namene. Taki ne bodo nikdar izboljšali razmer, ker vedo, da morejo najbolje le v-kalnem ribariti. Drugi pa, ki se jim gabi tako početje, ki jim velja osebna čast in prepričanje več kakor telesni dobrobit, stoje godrnjaje ob strani. Dokler pa ne bodo posegli ti vmes, ni pričakovati izboljšanja. S kakimi pripomočki bi se dali pritegniti ti k javnemu delovanju?
Pošteno delo se danes inteligentu ne izplača. Od javnega, še tako dobroho-tečega dela sme pričakovati le šikane, zapostavljanje in zasledovanje, posebno, ako se nahaja še v državni službi. Kukaven gmotni položaj ustvarja apatijo in delamržnost. Posledica tega je zastoj v napredku in nazadovanje v vseh panogah kulturnega življenja. Ublažite razmere, ustvarite zopet koli-kortoliko zadovoljni tretji stan, uvažuj-te kakor nekdaj duševno delo ter ga nagrajajte primemo, izboljšajte neznosni gmotni položaj intelgenci, ako hočete, da vas bo podpirala v poštenem boju za občo korist.
Ali je pa to tudi v vaši moči? E j, gospoda, nikar se ne zatajujte! V kon-soroiju »Narodnega Dnevnika« sedijo štirje radikali poleg zastopnikov dragih strank. NRS pa ima še danes absolutno moč v rokah in je edina na vladi. Ako vidite, da Vam je inteligenca potrebna pri urejevanju države, pritegnite jo k delu in plačujte tako, da bo mogla od tega dela tudi živeti! V tem tiči tista velika državniška tajnost, ki mora koncem koncev vesti do urejenih razmer.
Z zakoni pa, kakor je oni o redu in radu, boste želi v današnjih razmerah le nered in nerad!
Inteligenca se ne brani poštenega dela za pošteno plačilo. Zastonjsko delo pa odklanja pri obupnem stanju posebno še, ako ji prinaša le šikane in zasledovanje.
Danes je inteligenca po veliki večini še pasivna, kar nikakor ni najhujše zlo. Toda če se razmere ne izboljšajo, ni čas več daleč, ko bodo zatirana inte-ligenti prevzeli vodstvo zatiranih ljudskih mas. Takrat pa gorje vladajočim, ki so zamudili priliko! Zgodovina nas uči, da je prišlo do krvave revolucije vedno takrat, ko so merodajni krogi začeli v večjem obsegu zatirati inteligenco, mesto, da bi jo bili izrabili za urejevanje razmer. Ko se je bila prenapolnila bastilja z izobraženci, ki so se s pisavo ali govorom pregrešili zoper državno oblast, se je razrušila v prah. Carizem je propadel in pokopal v potokih krvi za dolgo dobo mogočno Rusijo, ker je brez sramu zatiral inteligenco ter jo brez usmiljenja uničeval po ječah in po Sibiriji.
NSS je stranka evolucije, ne revolucije. Zato je pripravljena sodelovati Pri urejevanju države in bo podpirala vsak pokret, ki stremi za ozdravljenjem družabnih razmer. V tem smislu pozdravljamo njeni somišljeniki ustanovitev »Nar. Dnevnika« kot nadstrankarskega glasila, ki naj deluje ne z lažjo in intrigami, ne s strankarsko zagrizenostjo in ogabnimi osebnostmi, temveč z resnicoljubjem iin odkritostjo, s strpnostjo in objeJctivno kritiko v interesu skupnosti in — države.
In hoc signo vinces!
PROLETARCEM — VOLILCEM IN NA-SIM POLITIČNIM ORGANIZACIJAM.
V tekočem letu se bodo vršile pri nas v Sloveniji volitve v oblastne skupščine, volitve občinskih odborov In mogoče tudi volitve v narodno skupščino. Da bomo pri volitvah odločevali lahko tudi mi, ne zamudimo sedaj prilike, da si zaslguramo volilno pravico s tem, da zahtevamo vpis v volilni imenik, ako doslej še nismo bili vpisani.
V zakonu se namreč določa, da morajo vsa županstva v teku Januarja popraviti volilne imenike tako za volitve v narodno (oblastno, sresko) skupščino, kakor tudi v občinske odbore. Kdor ima volilno pravico in ni vpisan v volilne Imenike, na) se zglasi v občinskem uradu In zahteva brez posebnih listin vpis. Pravico biti vpisan v volilni imenik za narodno (oblastno, sresko) skupščino Ima vsak moški, ki Je 21 let star in biva že 6 mesecev stalno v občini Pravico biti vpisan v volilni imenik za občinske volitve Ima vsak moški državljan, ki biva že 1 leto v občini. Vpisati je treba ta mesec v volilni imenik tudi vse vojake, ki so dopolnili 21. leto in se letos vrnejo od vojakov v občino, v kateri so poprej stalno prebivali. Naši zaupniki nai poskrbe, da pridejo vsi naši delavci, uradniki, kmetje, obrtniki in trgovci v volilne imenike!
Zupan ali občinski gerent, ki ne bi hotel na zahtevo vpisati volilca, čeprav se mu dokaže, da ima dotlčni volilno pravico, se zagreši proti zakonu in prosimo, da take slučaje naznanite tajništvu narodno-socija-listične stranke v Ljubljani, Narodni dom, ki bo poskrbelo za red In pravico.
Istotako pazite in delajte na to, da bodo izbrisani in črtanj v imenikih vsi naši nasprotniki, ki nimajo volilne pravice, da se pri volitvah ne bodo vršile sleparije kakor doslej.
V Mariboru imajo volilci vpogled v volilni imenik od I. februarja naprej na magistratu.
»JUTRO« IN JUTROVCI.
Fuzije. — »Jutro« je dobilo brzojavko, da se sedaj najprej izvrši fuzija NNS In NSS, pozneje se pridruži še SKS. Posredovanja bo vodil dr. Lukan, pogodbo bosta podpisala pa dr. Žerjav in prof. Reisnerl Da bo bolje držalo, prevzame kupnino v varstvo komunodemokratskl radikal Stefanoviči — Tako bo vse v najlepšem redu, kaj ne?!
Prva pohvala JDS. — »Slovenec« bo 28. t m. Javno pohvalil spokorjene demokrate, ker bodo iz sramote, ki so Jo doživeli radi Turkove polomije »špricali« občinsko sejo, da ne bi bil škandal še večji.
—	To bo prva pohvala, ki Jo dobe demokrati v zavesti, da je sedaj tudi opozicija na magistratu fuč.
Namesto Habata — »Jutro«. — Važno vlogo ljubljanskega detektiva je prevzelo žerjavovo »Jutro«. Tako žerjavu ae alte
mn.
MM
MM
a£SL
malim
rr.
prav nič. Detektivsko službo pri »Jutru« imajo tako urejeno, da vedo Čisto »natančno« vse, česar n. pr. niti Jadranska banka sama ne ve. Vedo celo kaj posamezne oseb o njih (jutrovcih) mislijo, vedo kaj mislijo o »Slavenski banki« in Žerjavu, vedo iskrene želje posameznih ljubljanskih markantnih oseb, vedo kedaj je Deržič lačen, kedaj ga prime kaka t&iesna potreba, vedo, kod hodi in kje je bil. Velike zasluge pri tem »instinktivnem« delu je pripisovati Žerjavovemu cucku, ki ga je zdreslral po svoji specijalni metodi
Beseda dana — vez veljal — Ce nikdar in nikjer, »drži« to ueslo prav gotovo pri »Jutru* in njegovi kliki. To drastično dokazuje pogodba v Reisnerjevem mandatu (pri tem je seveda mož-beseda zlasti profesor in srednješolski vzgojitelj, kandidat za docenta na naši univerzi in ljubljan-
ski naroflni posaoec Relsuer). Te dokaza-Jejo tudi atane lutrovske obljube, da bodo demokrati odslej vodili pošten in dostojen političen boj....
Tudi to obljubo drže, saj vodijo ravno sedaj zopet »pošten« boj. Dalje so mož-beseda tl demokrati pri dogovoru z upravami drugih listov zaradi enotne cene, da si drug drugemu ne bi delali konkurence. »Jutro« seveda drži besedo; cena ilstu je 20 Din na mesec, a da ga ljudje raje kupijo (da dobe več papirja), ga jutrovcl izdajajo stalno na 8 straneh. Seveda to ni konkurenca!? »Narod« pa sploh pusti za naročnino »gHhati« oziroma licitirati (za to imajo posebne tiskovine), V7amc kolikor hoče pač kdo dati — in kdor nič ne plača, je pač
—	tudi dobro.
Taki možje so pri »Jutru« in »Narodu«. Ribničan bi jim dejal: figarjl!
Nalnovejše vasSi.
ANGLEŽI SE ČUTIJO OŠKODOVANE. RAZPRAVA V ANGLEŠKI ZBORNICI
Iz Londona se poroča:	V	spod-
nji zbornici je izjavil trgovinski minister, da je možnost zasebnih dogovorov med franc, in nemšk. trgovci za Anglijo ravno tako važna kakor dogovori o vojni odškodnini. Francija in Nemčija sta obveščeni o tem, da bo angleška vlada na vse mogoče načine podpirala angleško industrijo, ki Jo omenjeni dogovori oškodujejo. Vsi poslanci morajo paziti, da nemška vlada pravilno obdavči davčne zavezance. Medzavezniška kontrola nemških financ je potrebna, čeprav je brutalna.
MADŽARI O SPORAZUMU MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO.
Glavni predmet, okoli katerega se sučejo politični razgovori, je sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Madžarsko diplomacijo je ta sporazum iznenadil in preplašil, ker prihaja v trenutku, ko se vprašanje madžarskega mednarodnega posojila nahaja v odločilni fazi. Sedaj bo mogla Mala antanta glede tega posojila staviti take pogoje, kakršne bo hotela, zlasti pa pogoje o razorožitvi Madžarske in o kontroli nad posojilom.
V	spodnji zbornici je izjavil vodja liberalcev in prejšnji dolgoletni ministrski predsednik Asquith, da bo liberalna stranka podpirala nezaupnico delavske stranke. Iz tega sc vidi, da je padec Ba)dwinovc konservativna vlade neizogiben.
Po mnenju »Daiiy Heralda«, bo angleška vlada pri glasovanju o nezaupnici, ki se vrši v pondcljek, za približno 77 glasov v manjšini.
FRANCOSKO-IT ALIJ ANSKO-JUGOSLOVANSKA ALI JANŠA!?
Zunanji listi poročajo o modnosti, da se prav lahko jugoslovansko-itali-janskl pogodbi priključi še jugoslovan-sko-francoska. ter da iz tega lahko nastane alijansa treh držav.
IZMENJAVA ČASTNIKOV MALE ANTANTE,
Kakor poročajo iz Prage »Lldove Novlny« poročajo, da je sklenilo vojno ministrstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se za gotov čas dodeli nekaj jugoslovenskih častnikov češkoslovaški vojski. Ista izmena se namerava storiti tudi glede Romunije.
O RAZDELITVI SLOVENIJE
poroča »Slovenec« od 17. t. m. prav tendencijozno. Namigava kakor da so se politične stranke, ki imajo svoje zastopnike tudi pri »Narodnem Dnevniku« izrekle za razdelitev Slovenije. — Gospodom okrog »Slovenca« bo iz današnjega našega lista prav gotovo postalo jasno, da naša stranka ne slepomiši in da si upa jasno povedati kaj hoče. Je mogoče, da je tudi nekaj naših tovarišev iz Štajerske za parcelacijo, kakor jih ima tudi SLS, toda ti se vdajo disciplini. Ako bo pa vlada preko nas vseh,
ki se s tem ne strinjamo, šla na izvedbo sedanje ustave, je njena stvar. Žalostno za vse dosedanje vlade je, da se ustava sploh še ni izvedla. To pa kaže le slabost in priznanje vlade same, da je ustava za nič, in da je bojazen polomije zelo upravičena. — Sicer pa se na stvari prav nič ne izpremeni, tudi ako se Slovenija razkosa. Fijasko bo, in s tem klic po avtonomiji vedno večji. — Toliko, da ne bomo deležni namlgava-nja »Slovenca«.
Politične vesti.
Konferenca Male antante.
Pretekli teden se je vršila v Beogradu tretja konferenca Male antante, katere so se udeležili zunanji ministri Ninčič, Beneš in Duca. če se Je tudi dohod rumunskega zunanjega ministra Duca radi snežnih metežev nekoliko zakasnil, je vendarle konferenca v določenem času po programu izvršila svoje delo. Predmet razprav je bilo med drugimi političnimi zadevami predvsem vprašanje o priznanju Rusije, o posojilu Madžarski in o odno-šajih Jugoslavije do Italije. V vseh vprašanjih je bila dosežena popolna enotnost med člani Male antante.
V	zadevi raznih političnih vprašanj so vzeli na znanje poročilo dr. Beneša
o	trancosko-češkoslovaški zvezi. Prvotno so se razširjale vesti, da se bo češkoslovaško-francoska zveza raztegnila na vse člane Male antante. Te vesti so pa bile preuranjene. Zdi se, da Je til angleški pritisk tako velik, da sta morali Jugoslavija in Romunija opustiti misel na oficljelno konvencijo s Francijo, akoravno je praktično itak usmerjena zunanja politika teh dveh držav v pravcu francoskih aspiracij. Konferenca Male antante se je odločila tudi za skupen nastop v grškem vprašanju, kjer se ravno vrše velike notra-nje-politične homatije, združene z namero, nadomestiti monarhistično državno obliko z republikansko. Kakor se čuje, Mala antanta nima namena
podpirati dosedanje vladarske hiše
Gluksburg, da si še nadaljs obdrži grški prestol Mala antanta Izjavlja, da nima resnega povoda vmešavati se v notranje-politične odnošaje na Grškem. Glede Bolgarsko je Mala antanta odločena, vstrajati na tem, da Bolgarska v nobenem slučaju ne krši mirovnih pogodb. V vprašanju priznanja sovjetske Rusije zavzema Mala antanta stališče, da še ni prišel tisti ugodni trenutek, ki daje vse predpogoje za oficijelne stike z Moskvo. V splošnem pa ne zanika Mala antanta potrebe, da se v bližnji bodočnosti naveže naiožje stike z Rusijo, brez ozira na to, kakšen režim da vlada v ruski državi. Vprašanje priznanja sovjetske Rusije je po mnenju Male antante odvisno od stališča velesil. — Pred sestankom Male antante se je zgodil obžalovanja vreden incident, ki ga je povzročil naš francoski poslanik Spa-lajkovič. Ta gospod je objavil v beograjskem tisku oster članek proti priznanju sovjetske Rusije in pozival Malo antanto, da še nadalje vstraja na stališču, da z današnjo Rusijo niso mogoči stiki in naj si bodo te aii one oblike. Incident se je poravnal na ta način. da je naša vlada izjavila, da je Spalajkovičevo naziranje privatnega značaja in nima z mnenjem vlade nobene skupnosti. — Mala antanta je pripravljena dovoliti Madžarski posojilo v iznosu 250 milijonov zlatih kron pod pogoji, da Madžarska brez pridržka prizna meje, ki so bile določene v mirovnih pogodbah, da od posojila ničesar ne porabi za oboroževanje in da se zavezuje preprečiti vpostavltev habsburške dinastije. Poleg tega mora Madžarska enkrat za vselej opustili vsako iredentistično propagando v deželah, ki so svojčas pripadale kroni sv. Štefana. Največjo senzacijo v javnosti je vzbudila na konferenci Male antante Ninčičeva izjava, da je spor med Jugoslavijo in Italijo poravnan.
V	splošnem se je za konferenco Male antante izredno zanimalo inozemstvo. V Beograd je prišlo veliko število amerikanskih, angleških, francoskih in italijanskih zastopnikov tiska. Prihodnja konferenca Male antante se vrši čez šest mescev v Pragi.
Sporazum med Jugoslavijo In Italijo.
Na konferenci Male antante je bil razglašen sporazum med Jugoslavijo in Italijo, predvsem glede spora v re-škem vprašanju. Kakšen je sporazum še ni točno znano javnosti. Tako z jugoslovanske kot z italijanske strani se v oficijelnih krogih branijo podati tozadevno precizne izjave. Sodi se, da se je sporazum zaključil na tejle podlagi:
1.	Italija se qbvezuje izvesti določila rapallske pogodbe. 2. Jugoslavija prepusti Italiji popolno svobodo za organizacijo Reke. 3. Jugoslaviji se prepusti v najem reško luko za dobo 50 let. 4. Jugoslavija in Italija skleneta trgovinsko pogodbo. 5. Italija in Jugoslavija sta prlnciplčelno pripravljeni skleniti politično pogodbo, s katero si obojestransko garantirata današnjo teritorialno posest. Na podlagi tega sporazuma bi prišla Italija v popolno posest Reke, Jugoslavija pa do Baroša, Delte in Bjančina. Poleg tega bi se Jugoslaviji prepustili na jadranski obali nekateri otoki in izvrš la na korist Jugoslavije korektura mej v Triglavskem pogorju. Dalje se zagotavlja, da bo italijanska vlada izjavila pravo manjšin našega življa v zasužnjenem delu Primorja.
Kakor je v bistvu s stališča mirnega razvoja pozdravljati sporazum z
Italijo, nikakor ce moremo zamolčat!
dejstva, da se Je sporazum, če se je izvršil na opisani način, izvršJ na naš račun in v korist Italije. Z londonskim paktom se je pričelo zapostavljanje naše domovine in nadaljevalo v Rapallu. Že rapallska pogodba pomeni velik minus za našo državo. Toda Italijani niti rapallske pogodbe niso hoteli izvesti. Še smo morali popuščati in pristati na nov sporazum v obliki, kot se sedaj zaenkrat še v nejasnih obrisih razglaša iz Beograda. Lahko mogoča, da v danih razmerah nismo mogli ničesar drugega storiti, kot pristati na ponižujoči italijanski predlog sporazuma. Lahko mogoče. Navzlic temu se pa dobro zavedamo, da pomeni nov sporazum z Italijo za nas udarec pravici v lice, udarec, ki ga ne bomo nikdar pozabili.
Italijani se bodo zabarikadirali na Reki in pospeševali aspiracije svojega življa na naše ozemlje. Imeli bodo vpliv na našo prekomorsko trgovino in si lastili gospodarske dobičke, do katerih nimajo prava. Navzlic sporazumu z Italijo, bodo še za naprej fašistične tolpe s pomočjo rimske vlade tlačile naše ljudstvo v Primorju in mu z bra-hijalno silo ubijale zavest krvne skupnosti z jugoslovanskim narodom. Raznarodovanje slovenskega in hrvaškega primorskega življa se bo vršilo z nezmanjšano silo naprej in to navzlic zatrddlom oficijelne Italije, da hoče spoštovati pravice manjšin. Sporazum z Italijo obstoja za nas le kot usiljeni sporazum med rimsko in beograjsko vlado. Jugoslovansko ljudstvo tega sporazuma nikdar ne bo priznalo. Vedno bo mislilo na to, da usiljeni sporazum nadomesti s tisto korekturo meje, ki bo osvobodila Primorje suženjstva.
Italijanski tisk s prikritim veseljem pozdravlja sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Že samo to dejstvo nam je lahko v dokaz, da smo bili s sporazumom tepeni. Poleg tega italijanska javnost povdarja, da je s sporazumom z Jugoslavijo Italija dobila odličen vpliv na Malo antanto. Tudi mi si ne smemo predstavljati, da je Mala antanta bogve kako močna edinica, prosta vpliva velesil. Nasprotno. Mali antanti so zaenkrat zvezane roke in zamašena usta, kadar bi imela stopiti v akcije za svoje članice, ki bi bile naperjene proti velesilam. Res je, da nas francoska javnost večkrat, pohvalno omenja. Vendar samo iz vzroka, ker nas smatra za dober eksploacijski predmet, kolonijo balkanske raje, ki Je navajena gospodstva in izrabljanja s tuje strani. Mi pa, ki imamo vero v našo lepšo bodočnost, vemo, da bo tudi te kuratele velikih sil enkrat konec. Čimbolj bomo delali, čimprej bo konsolidirana naša država, tem preje bo prišla naša popolna osvoboditev
Kakor se zatrjuje bo sporazum z Italijo v najkrajšem času tudi formel-no sklenjen in podpisan. Zunanji minister Ninčič se bo odpeljal v Rim, kjer bosta z Mussolinijem izmenjala podpisa.
Gosposki komunisti.
Zadnjo nedeljo so ljubljanski komunisti priredili shod, kjer je dr. Lemež pričel obračati svoj politični plašč zopet v smeri proti klerikalcem. Ce je tudi komaj pred tedni zagotavljal dr. Lemež, da napoveduje klerikalcem v ljubljanskem občinskem svetu najostrejšo opozicijo, ne bo nič čudnega, če bo ravno on zopet tisti, ki bo Še za naprej omogočil klerikalcem nadvlado v Ljubljani. Dr. Lemež si pri vsem tem celo domišljija, da dela prole-
tarfto polltilto. V resnici pa 1® podpira
klerikalno buržuazijo, to Je tiste, proti katerim so njegovi somišljeniki po deželi v največjem boju. Radovedni smo, če komunisti po deželi odobravajo politiko gosposkih ljubljanskih komunistov. Mislimo, da nel Podeželski komunisti bodo morali zopet stopiti na' prste ljubljanski konfuzni centrali, ki zatajuje delavske interese na korist klerikalnim junakom z Zaloške ceste.
Ljubljanski občinski proračun.
Nagibamo se h koncu Januarja In klerikalna večina še dosedaj ni predložila občinskemu svetu proračuna za leto 1924. Sedaj so klerikalci sklicali občinsko sejo za prihodnji teden, kjer nameravajo na pritisk Javnosti predložiti proračun. Govori se, da bodo komunisti omogočili klerikalcem proračun sprejeti. Posebno dr. Lemež se zavzema med komunisti za to, da se obdrži s klerikalci najožje stike. Doktor Lemež zagovarja simpatije do klerikalcev s t-m, da je izposloval neke koncesije. Samo tega ne pove, za koga so te koncesije. Končno se zelo čudimo, da se »revolucijonarni« komuni, sti prodajajo za malenkostne koncesije. To ni politika tretje Internacijo, nale!
»Jutrovcl« se tolažijo.
V	poročilu o našem zaupniškem se* Stanku, ki bazira na tem, da je njihov politični detektiv prisluškoval, se demokrati tolažijo s tem, da je bila udeležba pičla. — O tem se ne bomo preklali. Za nas je važna ugotovitev, da je bil lokal popolnoma poln in da je bilo to naše, bili so to res naši zaupniki, ki so se izkazali z vabilom. Takega zborovanja »jutrovci« gotovo niso navajeni. Na svoj »zbor zaupnikov« zbobnajo vse mogoče elemente, celo klerikalce. Pravi zbor »zaupnikov« pri demokratih pa' ne šteje več kot S glav. Edino ta klika pozna vse načrte tako, kot jih je izdelal »general«, vse drugo je njeno slepo orodje! — Sicer so pa »jutrovci« že dostikrat zapisali, da narodnih socijalistov ni več, in vendar jih zopet in zopet strupeno napadajo. Res čudno je, da mešajo narodni soci-jalisti, ki jih ni. demokratom boli in bolj štrene, jim delajo tako hude skrbi, da pošiljajo prisluškovat, kaj narodni so-cijalisti, ki jih seveda ni, sklepajo. — Tega pa, kar so narodni socijalisti pravzaprav sklenili, si »Jutro« le ne upa objaviti. Zato povemo mi prav lakonično: »Z Jutrovcl nikdar I«
Svetovni pregled.
CEHI NA KONFERENCI MALE ANTANTE.
Tudi Čehi sami priznavajo, da konferenca male antante ni imela onega uspeha, ki ga je svet pričakoval. Razočaranje je prineslo zlasti vprašanje glede Reke ter ostalega sporazuma z Italijo. Dr. Beneš ie potisnjen v čudno situacijo, toda osivel zaradi tega ne to. Bil si je ta diplomat na jasnem predno je odšel v Beograd, da mogoče njegovo potovanje ne bo rodilo onega sadu, ki si ga je želel: nasloniti celo malo antanto na Francijo, kakor je to storila Čehdslovaška. Zato pa je evropsko javnost že pripravil na to z istim trenutkom, ko je podpisal pogodbo s Francijo, ker je povdaril, da ta pogodba nikakor ne pomeni razdora med Anglijo in Italijo. Tudi je to trditev podkrepil s svojimi pravočasnimi obiski v Londonu in Rimu ter izdelal načrt potovanja od konference male antante lz Beograda preko Italije v London. Kake
Spor v ruski komunistični stranki.
V	sovjetski republiki je zavladala od septembra sem velika gospodarska kriza. Industrija ne more prodati svojih izdelkov. Po uradnih ugotovitvah je naraslo število brezposelnih do enega milijona. Brezposelnost je povzročila v ruskih mestih burne delavske demonstracije In stavke, ki so zavzele velik obseg.
Ruska veleindustrija je dosegla leta 1922 le 26.6 odstotkov predvojne produkcije, ki je leta 1923 narasla na 31.8 odstotka. Navzlic temu pa ne more oddati industrija svojih izdelkov, akoravno producira komaj eno tretjino tega, kar je producirala leta 1913. Nacijonalnl ekonomi sovjetske Rusije razlagajo ta pojav tako-le: Ruska industrija prodaja svoje izdelke v zlatu. Cene v zlatu so pa zelo visoke, ker so obratni stroški izdatno narasli radi tehnične razdra-panosti poslovnega aparata. Teh visokih cen poljedelci ne morejo plačevati. Industrija zaračunava svoje blago v zlatih rubljih, dočlm dobi kmet za svoje žito papirnate rublje, ki pa v njegovih rokah hitro izgube na vrednosti. Kmet je zato prereven, da bi lahko za industrijske predmete plačeval polovico več, kot v predvojni dobi. Vsled tega je nastala v industriji kriza, ker nima odjemalcev za svoje blago.
Gospodarska kriza je Izzvala veliko nezadovoljstvo v ljudskih množicah, Iz-zvaia brezposelnost in mezdna gibanja.
Vse to pa ni ostalo brez vpliva na odnošaje v vladajoči stranki. Nastali so spori v vrstah boljševikov. Tako je gospodarska kriza povzročila tudi politično krizo v komunistični stranki.
Ako hočemo razumeti spore med ruskimi komunisti, si moramo ogledati tudi sestavo njihove stranke. Ruska komunistična stranka ni organizacija po evropskem vzgledu, da bi v svojih vrstah združevala cel delovni razred, ampak je organizacija, ki združuje le skrbno izbrane somišljenike, ki si prisvajajo pravico govoriti v Imenu celega delovnega razreda In voditi in vplivati na brezstrankarske delavske mase. Tako skrbno izbrana komunis Lična organizacija ne kaže prav nobene volje sprejeti v svoje vrste neorganizirane delavske mase. Ruska komunistična stranka je štela v celi veliki Rusiji pred dvemi leti 750.000 članov. Od takrat je očistila z izključitvijo nezanesljivih pristašev svoje vrste tako, da šteje sedaj strankina organizacija le še 350.000 članov. Teh 350.000 ljudi sedaj vlada velikanski državi od Minska do Vladivostoka; 200.000 izmed teh se prišteva k uradnikom, častnikom in voditeljem državnih gospodiuskih in upravnih institucij sovjetske republike. Ruska komunistična stranka je postala na ta način vladajoča kasta, ki prav tako samo zase monopolizira državni aparat in prav tako ne dopušča dohoda v svoje vrste, kot je to delala aristokratična kasta preteklosti. Vso to vladajočo ka-
sto vodi z enega mesta, iz vsemogočnega strankinega centralnega kpmiteia, in pošilja strankine člane v poljubne kraje.
V	komunistično organizacijo je zanesla začetke razkroja, leta 1921 ustanovljena »nep« (nova ekonomska politika.) ki hoče zopet oživotvoriti kapitalistično gospodarstvo v Rusiji. Velik del strankinih pristašev obstoji iz vodilnih uradnikov državnih gospodarskih obratov, ki obratujejo sedaj zopet po čisto kapitalističnih principih. Ta gospodarska birokracija se vedno bolj oklepa nove ekonomske politike, ki je kapitalistično buržuazna, in se s tem oddaljuje od prvotnih socijalističnih principov komunistične stranke.
Opozicija v komunistični stranki, kateri načelujejo Preobraženskij, Sa-pronov In Rafail, je mnenja, da je mogoče odstraniti nevarne tendence novih kapitalistov v stranki le na ta način, če se omogoči nov dotok delavcev v stranko, kjer morajo dobiti popolno svobodo kritike In udejstvovanja. Poleg tega je treba omejiti vsegamogočnost certralnega komiteja. Dalje zahteva opozicija, da se ustanovi v stranki posebna frakcija, katere naloga bo, smo-treno boriti se proti popačenju strankinih načel. — Centralni komite odločno odklanja zahteve opozicije. Izvršitev opozicijonalnih zahtev bi pomenilo nevarnost strankine razdvojitve in s tem razdvojitev birokracije In armade, raz-dvojitev državnega aparata, nevarnost
meščanske vojne. Spor v komunistični stranki je dobil še ostrejšo obliko s tem, da se je Trocky precej približal mnenju opozicije in pristal na to, d£f morajo dobiti vsi razredi ruske družbe večji vpliv na državno upravo. Vodstvo stranke je, odkar je Ljenin zbolel, izključno v rokah Stalinova, Kamenje-močni Trocky. V vodstvu stranke je va in Simonjeva. Njim nasproti stoji nastala velika nevolja, da se je Trocky pridružil opoziciji in s tem okrepil smeri, ki so v nasprotju s sedanjo prakso državnega gospodarstva.
Navzlic ostrini spora, pa ne smemo precenjevati njegov pomen. Spor ni nastal med demokracijo in diktaturo Tudi opozicija ne namerava ukiniti diktature, brezmejnega samogospodstva stranke nad ljudskimi množicami. Namen opozicije je le omejiti samovladje centralnega komiteja nad vladajočo stranko. Opozicija noče demokratizacije države, noče ljudskih množic za gospodarje države, ampak hoče napraviti le člane vladajoče stranke za odločilne činitelje v centralnem komiteju. Opozicija noče prostosti in kritike in svobode organizacije za vse, ampak le za nekoliko povečani del članov vladajoče stranke. Ravno zato je pa prizadevanje opozicije brezuspešno. Kakor-hitro bo komunistična nadvlada prene-šena na širši krog in odvzeta posameznikom, s tistim trenotkom je podan začetek strankinega razpada. Saj je komunistična diktatura mogoča le v sa-
modržtvu malega števila izvoljencev. Nagon, da se ohrani, bo v komunistični stranki gotovo odločil, da se zahteve opozicije ne uresničijo.
Spor v komunistični stranki je zanimiv bolj Iz sledečega razloga: Z obnovo ruskega kapitalizma se Je pričelo razkrajanje diktature v komunistični stranki. Stranka se bo razbila, kakor-hitro bodo v njej prišli v nasprotje razredni interesi še v višji meri, kot se to dogaja danes. Nesoglasja v stranki se ne bodo rešila z demokratizacijo vladajoče stranke, ampak z demokratizacijo ruskega ljudskega življenja in državna uprave. —
Noč karnevala
Elesa ntna društvena drama v S. dal.
v glavni uiogl
Nothalie Kovanko.
Krasni prizori karnevala v Nlitl se predvaia
petek 18. in soboto 19. lan.
ii .liiiiki dvor.
j vtise in načrte ima sedaj Beneš, ni ' a na no, a vendar mislijo Cehi tako:
Ako je dr. Beneš prišel do prepričanja, da se ostale države male antan->te zares nočejo enostransko vezati s ! Francijo, potem je najbolje, da zaključi svoje prizadevanje ter ugotovi, da se . noče upoštevati samo Pariza, ampak tudi ono smer, ki lcaže iz Londona in Rima in ki vodi na pot, katera bo peljala v Berlin.
MONARHISTIČNA ZAROTA NA
POLJSKEM.
Na Poljskem so prišli na sled zelo obširni zaroti, ki je imela namen izvesti državni prevrat in proglasiti Polj-f-sko za monarhijo. Tej organizaciji je načeloval general Galinski. Aretirali so veliko oseb. V komplot je zapletenih mnogo uglednih oseb. Hišne preiskave prinašajo obilo važnega kompromitu-jočega materija la.
IZ AVSTRiJE.
Tam se jun bližajo boljši, stari, dobri časi. Imajo red. Vrednost denarja se se je ustavila. Sicer je draginja zopet malo šla kvišku ter se je indeks za pla-.če zvišal za 4 %, toda to se bo zopet popravilo. Tako mislijo namreč sami.
|	NEMČIJA.
1 Na Bavarskem in Thuringen-u bodo , v. kratkem volitve v deželni zbor. Soci-jalni demokrati so se na to začeli že pripravljati. Ovira jih pa pri njihovem ; delu in agitaciji izjemno stanje — dik-
* tatna sablja, ki jo je uvedla vlada. Omenjena ali deloma čisto zabranjena so zborovanja in prosto poročanje časopisja. Zato si socijalni-dcmokrati ne
4	obetajo uspehov. Proti socijalistom se J ,4e osnoval poseben blok meščanskih I strank.
Zaradi postopanja od strani Francozov v Poruhrju, ki je izzvalo nešte-vilno pritožb zlasti pri Angležih, se v VTŠe preiskave. Angleška anketa, ki de-‘ luje v Pfalz-u je poostrila razmerje -med Anglijo in Francijo.
Izid konference male antante, zlasti pa rešitev spora med Italijo in Jugoslavijo, je Nemce navdahnil z novim žarkom upanja na splošen preokret v Evropi in s tem tudi rešitev Nemčije. Toda garancije za to ni! Vsekakor stoji Nemčija še vedno pred katastrofo razpada.
ANGLIJA.
Angleži so z italijansko-jugoslovan-
i	skim sporazumom zelo zadovoljni. Menijo, da je to korak k zbližanju z Roinu-
• nijo in Jugoslavijo. S tem da je zadan .'.precejšen udarec Franciji, ki je ho-. tela razkosati ne samo Nemčijo, am-. pak zbrati okrog sebe države, ki bi
tvorile obroč od vzhodnega morja do Jadrana; in ta naj bi služil izključno kontinentalni francoski politiki — francoskemu imperijalizmu. —
Novoizvoljeno zbornico je otvoril angleški kralj 15. t. m. s prestolnim govorom, v katerem je specijelno nagla-5al, da je potreba urediti delavsko vprašanje ter odpraviti brezposelnost. Na delavsko stranico je govor sicer vplival zelo blažilno, vendar pa je stranka v ■Svojem odgovoru na prestolni govor sedanji vladi izrekla nezaupnico.
FRANCIJA.
Francozi so radi zadnjih dogodkov med Jugoslavijo in Italijo ter radi izida ,l;qnference male antante najbrže malo potrti, dasi tega javno ne kažejo.
Tudi ie značilen padec franka, katerega je italijanska lira prekosila že
s tem, da se je dvignila tudi sama. Vsled tega je razburjenje v Parizu veliko. — Vse to je dober barometer.
ALBANIJA.
Narodni poslanci so pozvani v Tirano, kjer bo 21. t. m. otvorjerr "arodna skupščina.
GRČIJA.
Ministrsko predsedstvo je prevzel Venizellost, ki bo izvedel plebiscit za ali proti monarhiji, potem pa misli zapustiti politično pozorišče. Grčiji se obetajo burni časi. —
Grški kralj s kraljico se je na svojem potovanju ponesrečil v avtomobilu. Kraljica je smrtno ranjena. Baje je bil izvršen atentat od strani grških revo-lucijonarjev.
HUD POTRES NA JAPONSKEM
je ponovno napravil ogromno škodo in zahteval obilo človeških žrtev. V Jokahami je porušenih nad 600 poslopij. Železniške zveze so pretrgane, mostovi porušeni, nekje je cel vlak padel v vodo.
Poročila z dežele.
Celje: Upravništvo »Narodnega Dnevnika« za Celje je prevzel naš tovariš Dragotin Gobec, glavni zastopnik banke »Slavije« v Celju, Razlagova ulica št. 11. — Ker prinaša list naše dopise in zastopa nam prijazno tendenco, opozarjamo naše somišljenike, da list podpirajo z naročili, dopisi in inserati. — List se dostavlja v Celju takoj po prihodu jutranjega vlaka cenj. naročnikom na dom. — Ker je g. upravitelj Gobec pooblaščen tudi za inkaso, naj se blagovolijo vsi interesenti obračati v vsakem oziru na njega ter vsak po svojih močeh razširjati in podpirati list.
Pevsko društvo »Oljka« se je po več kot enoletnem počitku zaradi pomanjkanja zborovodje začelo zopet oživljati ter prične v kratkem z rednimi pevskimi vajami, na kar opozarjamo vse cenj. ljubitelje petja. Pevske vaje se bodo vršile v posebni sobi gostilne g. Bošiča »Na Škarpi« na Bregu, ker je tam dober glasovir, katerega je lastnik dal brezplačno za vaje na razpolago. Ker manjka iz društvene omare več partitur, kakor tudi posameznih glasov, se naprošajo vsi oni, kateri so si jih izposodili, da jih nemudoma vrnejo t. č. predsedniku g. Dragotinu Gobcu, da se izognejo vsem neprilikatn, ker so vsi glasovi opremljeni z društvenim žigom. Ravnotako manjka več vezanih pesmaric »Glasbene Matice« in »Mohorjeve družbe«, ter se naprošajo vsi tisti, kateri so v posesti enega ali drugega, da jih zopet vrnejo pravemu namenu.
Maribor: Novi davki na vidiku. — Z 11. januarjem so pričeli v Mariboru preiskovati in poizvedovati po gostilnah in kavarnah, pa tudi po zasebnih stanovanjih, koliko stolov in miz ima kdo in koliko oken uporabljajo. Pri prvih tudi poizvedujejo, koliko uslužbencev imajo. Kaj bo iz tega? — Nov davek. Vsakdo, bodisi gostilničar, bodisi kavarnar ali celo zasebnik, bo moral plačati večji davek, ako ima kaj, po »merodajnem« mnenju v preobilju. Kaj bo pa sledilo temu? — Draginja! — Zapomnite si, dragi čitatelji to kratko poročilo. Draginja bo nastala, neznosna draginja! Kaj bo pa sledilo temu? — Tega ne vemo!.».
Žitni trg. — V novem letu se je trgovina z žitom umirila, izvoz pa je
skoraj popolnoma prenehal, le koruze se je nekoliko izvozilo v inozemstvo. Cene pa so bile sledeče: Moka »nula-rica«, katere se je posebno za božične praznike mnogo potrebovalo, pa tudi moka drugih vrst se ponuja v velikih množinah. Cena bački »nularici« je bila 540 do 550 dinarjev, slavonski pa 555 do 575 za 100 kg. —Pšenica je stala 530 do 540 dinarjev. — Koruza se je čvrsto držala v ceni in sicer po 265 do 280 dinarjev. — O v s a se je nakupovalo mnogo za vojaštvo, zato pa so tudi cene poskočile. Prodajal se je bosanski po 235 do 240 dinarjev. — Fi-ž o 1 pisane vrste se je prodajal po 480 do 500, bele vrste pa po 550 do 600, in najboljše vrste po 700 dinarjev 100 kg.
—	V Mariboru ravno fižol radi uporabljajo po gostilnah in tudi v privatnih kuhinji. — Leče se proda malo. To pa zato, ker so druga živila cenejša.
Was willst du, windiscber Hund?
Trgovec Valentin Jančič je sedel 21. julija s svojo ženo Ano v gostilni »Pri zlatem konju« v Vetrinjski ulici, kjer je ravno ta dan pomagala kot natakarica tudi Katarina Sturzova. Ta je pravila Jančiču, da njegova žena rada sedi z njenim možem v gostilni. Ker pa ta opazka Jančiču ni bila všeč, jo je zavrnil, toda ona mu je odgovorila: »Was willst du, windischer Hund?« Jančič se je razjezil ter jo oklofutal. Katarina Sturz je tožila Jančiča in ta je bil 15. t. m. pri okrajnem sodišču obsojen na 10 dni zapora in da plača Sturzovi 390 Din. — Kakšno zadoščenje ima pa trgovec Jančič za žaljivko »\Vindischer Hund«?
IZPRED SODIŠČA.
Tujo kravo v svojem hlevu privezala.
Posestnica Amalija Lešnik je 29. decembra 1923 pri Sv. Miklavžu sunila svojo sosedinjo Terezo Solina, ki je bila ravno noseča, po stopnicah tako, da je ta padla in se nekoliko poškodovala. Vzrok tej nesreči je bil ta, da je prišla Lešnikina krava na Solinin vrt in da je Solina pognala kravo v svoj hlev in jo privezala. Ko je Lešnikova prišla ponjo, sta se sprli in stepli. — Lešnikova je bila tožena in 16. t. m. pri okrajnem sodišču v Mariboru obsojena na 200 Din denarne kazni in na plačilo 250 Din Tereziji Solina.
Iz stranke.
Seji osrednjega in širšega izvrševalne-ga odbora NSS se vršita v soboto dne 19. t. m. ob 8. UTi zvečer in v nedeljo dne 20. t. m. ob 9. uri dopoldne v spodnjih društvenih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Dnevni red:
1. Poročilo predsedstva.
2. Predlog ustavnega odseka o načrtu tov. dr. Politea glede revizije ustave.
3. Bodoči nastopi naše stranke z ozirom na politično situacijo in tozadevni dosedanji ukrepi načelstva.
4. Predlog načelstva o strankinem davku in novem načinu poslovanja krajevnih organizacij.
5. Slučajnosti.
Člani načelstva naj se gornjih sej zanesljivo udeleže, istotako pa naj pošljejo tudi krajevne organizacije svoje zastopnike na sejo širšega izvrš. odbora, kakor to' predvideva organizacijski red.
Zbor ljubljanskih zaupnikov NSS, ki sc je vršil v soboto v Narodnem domu, je zelo lepo uspel. Predsedoval je zboru strankin načelnik tov. Derž*č. Kot prvi je poročal tovariš Juvan, ki je obrazložil stališče naše stranke do takozv. »naprednega« bloka in
raztolmačil naše razmerje do »Nar. Dnevnika«. Glede prve točke je tov. Juvan dokazal, da so bili baš demokrati tisti, ki so prvi odklonili napredni blok s tem, da so bil: a priori proti sprejemu radikalne stranke, dočim so vsem ostalim strankam nameravali vzeti samostojnost. Dokazal je, kako priliznjeno-hlnavsko so postopali v razgovorih z našimi voditelji in kako vse drugače so govorili o nas z voditelji drugih strank. Razkrinkal je vso nepoštenost demokratov, o kateri govori končno dovolj jasno tudi ljubljanski mandat, vsled česar le vsako sodelovanje s to stranko nemogoče. Zadeva ljubljanskega mandata je zadeva slovenske politične poštenosti. Ako bi bili kedaj primorani iti v kak blok. bi šli samo s poštenimi strankami. (Medklici: Brez demokratov!) Sicer pa bo o tej točki odločal strankin zbor. Nadalje je tov. Juvan obrazložil pogodbo, ki jo le odobrilo strankino načelstvo glede »Narodnega Dnevnika*, iz katere je jasno razvidno, da se dogovor tiče samo Hsta, da so pa poedine stranke tudi zanaprej samostojne in ne vezane druga na drugo. S tem je bil popolnoma Izpodbit demokratski »šlager«, da smo prenehali obstojati kot samostojna politična stranka. Med govorom tov. Juvana je vladalo silno nerazpoloženje p m H demokratom, ki so lih Imenovali politične nečastne-že in na predlog tov. Verbiča je bila nato enoglasno sprejeta sledeča resolucija:
»Ljubljanski zaupniški zbor NSS odobruie sklep načelstva, da le odposlala stranka svoje zastopnike v konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Zaupni* ški zbor poživlja vse pristaše NSS, da se naroče na »Narodni Dnevnik* in agitirajo zanj. »Narodni Dnevnik« smatramo kot izvenstrankarskl list, svobodna tribuno, ki bo veliko pripomogla h konsolidaciji našega javnega življenja.«
O	tretji točki dnevnega reda je nato poročal tov. obč. svet. Rupnik, ki Je kritiziral naše stališče napram ukrepom pokrajinske uprave, ki se tičejo avtonomije ljubljanske občine. K temu vprašanju je govoril še tov. obč. svet. Tavčar, ki Je naglašal, da moramo biti v vsakem slučaju dosledni in neglede na to ali smo v manjšini ali večini, vedno braniti avtonomne pravice ljubljanske občine. V te) zadevi je bila enoglasno sprejeta sledeča resolucija:
»Ljubljanski zbor zaupnikov NSS ugotavlja, da je pokr. uprava z rešitvijo rekurzov o ustanovi poklicnega gasilstva, o nastavljanju in plačevanju mestnega uslužbenstva, ki sta jih vložila gg. obč. svetovalca Turk in posestnik Stare, kršila avtonomne pravice ljubljanske občine. Z načinom, kakor je razveljavila pokr. uprava imenovane sklepe obč. sveta, so bila omalovaževana določila obč. reda. predvsem člena 29 in 26. Obč. svetovalcem NSS se nalaga, da bodo kot doslej vedno, tudi v tem slučaju odločno stopili na branik za avtonomne pravice ljubljanskega mesta. Zaupniški zbor ponovno Izjavila, da ne smatra plač mestnih uslužbencev previsokih. Regulirati bo samo neenako razdelitev prejemkov na posamezne katejrorije uslužbencev. Dalje izjavlja zaupniški zbor, da smatra institucijo poklicnega gasilstva za potrebno. Seveda pa mora poklicno gasilstvo delati sporazumno s prostovoljnim gasilnim društvom, ki Je glavni faktor ljubljanske požarne straže. Zahtevamo, da mora biti za sprejem k poklicnemu gasilstvu predvsem merodajna strokovna izobrazba In se ima pri nastavljanju pred drugimi upoštevati večletne člane prostovoljnega gasilnega društva.«
Po sprejetju teli resolucij se ie pri debati o slučajnostih ugotovilo nesramno popisovanje demokratov od hiše do hiše in so se zaupnikom dala primerna navodila, kaj naj ukrenejo proti temu. Nato je tov. Der-žič zbor zaključil in pozval zastopnike po-edinih organizacij na vztralno delo za našo idejo, da bo strankin zbor, ki se vrši marca meseca in ki ga poselijo tudi bratje Celil, čim sijajneje uspel in pokazal sadove našega dela. Nato je zborovanje zaključil. Da je ta zaupniški zbor res lepo uspel, dokazuje dejstvo, da niti »Jutro« ni moglo iti preko njega. Razume se pa, da ne brez laži, ker Je potvorilo število udeležencev. Samo ena resnica je v i-Jutrovern« poročilu, in sicer ta. da so vsi zaupniki odobrili nastop načelstva in mu izjavili svoje zaupanje ter da so obenem tudi vsi odločno obsodili nepošteno in nečastno politiko demokratske stranke, s katero naša stranka, dokler je taka, ne sme nikdar imeti ničesar skupnega.
Krajevna organizacija NSS’ za št. Peter in kolodvorski okraj v Ljubljani vabi svoje člane na občni zbor, kateri se vrši v Narodnem domu v lastnem lokalu pritličje, dne 26. januarja t. I. ob 18. url zvečer. Na tem zborovanju bodo pojasnili trije člani načelstva položaj naše stranke. Točna udeležba naših somišljenikov je dolžnost.
Občni zbor krajevne organizacije NSS na Bledu se ie vršil v nedeljo 13. t. m. ob
2.	uri popoldne v gostilni Baraga. Zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano, je vodil tov. Kapus. Po poročilu predsednika in ostalih funkcijonarjev Je poročal v imenu načelstva tov. Juvan. V daljšem govoru se je dotaknil vseh važnejših političnih vprašanj tako o zunanji In notranii politiki naše države ter prav podrobno o političnih razmerah v Sloveniji. Točno Je pojasnil naše stališče glede naprednega bloka in našega sodelovanja pri »Narodnem Dnevniku«. Razpravljal je dalje o bližajočih se občinskih volitvah na Bledu in krajevni organizaciji priporočal, da nastopi pri teh volitvah samostojno. Zborovalci so z odobravanjem sprejeli njegovo poročilo ter odobrili delovanje načelstva. Pri volitvah so bili v odbor izvoljeni sledeči tovar.il: Marolt Jože, predsednik, Lebar Alojzij, podpredsednik, Pangerc Andrej, Mandeljc Franc, Legat Lovro, Čop Franc, Hudovernik Ivan, Hribar Iv., Šlibar Franc in Savernik Matevž kot odborniki. Legat Ivan in R u s Anton kot namestnika, ter Prešeren Martin in Bertot Ivan kot pregledovalca računov.
—	Zborovanje je bilo nadvse živahno in z zadovoljstvom konštatiramo, da se blejska krajevna organizacija prav pridno gibje, novoizvoljeni odbor pa nam daje jamstvo za napredek te naše krajevne organizacije.
Občni zbor krajevne organizacije NSS v Zagorju. Preteklo nedeljo popoldne se je vršil v prostorih gostilne Jan 6. občni zbor krajevne organizacije NSS v Zagorju, ki Je jako lepo uspel. Tov. Juh, ki je občni zbor vodil, Je med drugim dejal sledeče: Delovanje krajevne organizacije v organizato-rlčriem smislu nismo vršili s pompom ali demagogijo, temveč smo z delom posameznikov na gospodarskem polju občine in njenih institucij vršili z vso svojo odločnostjo. Delovanje pristašev NSS v Zagorju je bilo usmerjeno v socialističnem smislu ter smo se držali parole: na delo za zatirane In siromašne sloje brez osebnih koristi posameznikovi Da smo pri tem poslu imeli nasprotnike v internacijonalnlh in kapitalističnih vrstah je razumljivo. Neglede na to, kaj porečejo o nas naši nasprotniki, smo delali za izvedbo vseh v našem programu začrtanih točk, ki bodo po končanem delu
Pedor Mikič.
Čestitam, gospodje pivci 1
Večina nas normalnih ljudi smatra kot nekaj grdega in ogabnega, če sliši, da se je kdo v svoji lahkovernosti 4ecil s človeškimi ali živalskimi od--pcidki, z gnojem. In vendar je tako. 'Na milijone ljudi se ne samo leči z živalskimi odpadki, temveč jim celo ma-. iui,uje. Brez pomisleka, celo z veseljem ’-s"e na milijone ljudi udaja narkozi, če-\wj z gnojnico. Trenotno smo pri nas ,v Sloveniji, oziroma v Jugoslaviji sko-^Ojbrez moči napram tej narkozi mas: argumenti pameti in znanstva ne naj-ucio odziva med zastrupljenim ljud-
:>m’ ^ naidejo odziva med takozva-;;(} inteligenco. A oficijelna slovenska ekonomija s silno ognjevitostjo zago-, varia. produkcijo narkotičnih sredstev, iVjf.ebnc) alkohola. S su0 srednjeveških ,W»:< tikov napadajo^ nekateri gospodje ^ij&onomi« nas abstinon/te, gluhi jn slepi’ za naše reformne predloge, da se 'liiU hrana (sladkor) kot hrana ohrani, da se naj hranljivi materija! živalim ali rastlinam ne daje kot hrana, da se naj človek z njihovimi odpadki ne narkoti-Jjjra in ne zastruplja.
Oticijelma medicina .ie sprejela dej-,st,va o škodljivosti alkohola v vse svoji* slavne stroke. V naprednejših državah in med naprednejšimi narodi je * t,tem.i dejstvi računala tudj zakoiudsia.
S	temi dejstvi je pri teh narodih računa tudi oficijelna ekonomij*. Pri nas ji«*	Naša	oficijsijm ekonomija
hoče svojo pot (izjeme se naravno nahajajo povsod). Toda kakor se nobena znanstvena struja še ni mogla samostojno uveljavljati ter je vedno propadla, če se ni akomodirala na rezultate ostalega znanstva, tako bo prišla (je že prišla!) do poloma tudi naša oficijelna ekonomija, če se ne bo ozirala na rezultate sodobne medicine, posebno prehrambene fiziologije.
Vsaka znanost zgubi pravico do obstanka oziroma do udejstvovanja, ako hoče uveljavljati svoje principe na škodo naroda. Vsaka znanost zgubi pravico do obstanka, ako se ne udejstvuje med ljudstvom in za ljudstvo.
Kakor ne moremo imeti dvoje resnic, temveč je resnica samo ena, tako si tudi ne morejo nasprotovati rezultati raznih ved. Ali rezultati raznih znanstev nam zamorejo prinašati napredek -še le takrat, kadar bodo delovali nosilci raznih znanosti v medsebojni harmoniji. Vzemimo že podan pritner: kako zamoreta medicina in ekonomija harmonično delovati za narod? Ako je medicina dognala, da je alkohol strup, gnoj., potem mora narodna ekonomija ta fakt sprejeti ter skleniti: za človeka alkohola, ne bodemo več producirali. Dokler narodni gospodarji ne bodo voljni računati z našimi rezultati, toliko časa so izgubili pravico nositi njih lepo ima, ker so se spremenili v narodne sovražnike!
Kaj zamore harmonično delovanje , medicinca in narodnega gospodarja, to , nam je pokazala Danska za časa vojne, j Stavljeno je bilo vprašanje: »Hoče li . danski narod alkohol, svinjino in smrt,
ali hoče raje življenje, toda brez alkohola in svinjine? Danski narod izbiraj.« In danski narod je bolj ljubil življenje nego alkohol in svinjino. Narodna ekonomija se je vodila po narodnih potrebah (Hindhejev eksperiment v masah v letih 1915 — 1920).
Harmonično sodelovanje znanstvenikov zamore privesti narode do sreče in blagostanja. Disharmonija vodi k propadu. Tako ie tudi pri nas. Stotisoč Slovencev je odvisnih od gojenja vinske trte. Izvoz alkoholnih pijač je nemogoč. Gospodje »narodni« ekonomi se trudijo najti rešitev tej gospodarski krizi. Pri tem apelirajo na država, da jim priskoči na pomoč, da jim zmanjša železniške prevozne cene, da jim da to, da jim da ono olajšavo. Hoteli bi, da živi cela desetina Slovencev parazitsko življenje berača. Na naše reformne predloge odgovarjajo:	»Do tu in ne
dalje, gospodje abstinenti!« Hoteli bi pokazati, da smo mi abstinenti narodni škodljivci.
Slovenija nima za svoje prebivalstvo dovolj hrane (namreč pri današnji produkciji in pri našem primitivnem gospodarjenju!) In vendar se ravno v Sloveniji vsako leto na milijone kilogramov sladkorja spremeni v alkohol. Ne briga narodne gospodarje, če Slovenci od lakote iii pomanjkanja umirajo. Ne briga narodne gosjjodarje, če siromašen vinogradnik radi nevednosti
*	Prvotno, dokler še nisem tako globoko prodrl v vprašanje alkoholizma, sem sam podpiral slična stremljenja (glej anti-alkokolna deklaracija'.). M.
s človeško hrano hrani (kvasne) glivice namesto samega sebe^ a sam uživa glivično blato in seč. Narodni gospodarji ne razumejo vzrokov radi katerih naš siromašen vinogradnik zastonj čaka na prodajo svojega vina ter med tem strada. Gospodje ne vedo, da se i naši okolišni narodi branijo strupa. Ti gospodje bi želeli z vojaško močjo, s potoki krvi usiliti naš strup, tako našim sosedom, kakor našim slovanskim bratom — toda bože sačuvaj reformirati naše gospodarstvo ter eliminirati viničarsko stradarijo!
Ali bi ne bilo konečno nemoralno, živeti od zastrupljenja tujih narodov (kakor so to storili n. pr. Angleži z Indijanci v Ameriki)? Koliko nemoral-nejše je, živeti od zastrupljenja lastne^-ga naroda! Toda ne briga narodne gospodarje, če narod umira. Narodni gospodarji se še niso naučili ekonomije s človeškimi energijami. V slednji točki so, po dosedanjem zadržanju sodeč: »tabula rasa«.
Kaj briga narodne gospodarje, če bi z reformiranim alkoholnim gospodarstvom brez sodelovanja »protituberku-lozne lige* procent odprte tuberkuloze (ognjišča širjenja tuberkuloze) padel na polovico, če bi skoro za Isti procent avtohtono padlo širjenje spolnih bolezni, če bi se tajna in javna prostitucija avtohtono zmanjšala na minimum. Toda gospodje narodni gospodarji se trdoglavo držijo svojega alkoholnega gospodarstva ter niti ne vedo, da zgledajo pri tem ravno tako neumni kakor oni kmetje, ki bolj skrbijo za svojo žival
nego za svojo deco, da so ravno takšni gospodarski analfabeti, kakor oni viničarji, ki pretepajo svoje otroke, ki streljajo na ljudi, če so vzeli kakšen grozd ali kakšno jabolko, ki pa otroke in goste neomejeno zalivajo z glivinim blatom — z alkoholom.
Recimo, da je »društvena fiziologija« (Kropotkiin) še v povojih ter kot taka še ni moela vplivati na narodno gospodarstvo. Toda alkoholno vprašanje je tako temeljito predelano in precizirano ter popularizirano, da je. to znanje gotovo prodrlo do ušes gospodov narodnih gospodarjev. Toda gospodje gredo raje po izvoženih potih, kakor so se naučili v šoli ter si dovoljujejo nas ce’o napadati, namesto da bi nam pomagali. To znači da gospodje »oficielni« niso našli za vredno,,, da preštudirajo naše razloge in predloge, ter da postavijo svo»e strokovno znanje v službo za uresničenje naših predlogov.
Gospodje narodni gospodarji! -Težko sern vas obtožil. Na vas leži, da revidirate svoje alkoholno stališče napram našim predlogom (gl. Mikič, »Naše alkoholno gospodarstvo!«) ter da postanejo s tem meje obtožbe brezpredmetne. Povedal sem že razloge, da želimo sodelovanja naših narodnih gospodarjev v vprašanju rešitve .naSega ljudstva, v vprašanju rešitve alkoholnega vprašanja v Sloveniji, v Jugoslaviji.
Povrmkno se k začetku sestavka.
Govoril sem o alkoholu kot grdem živalskem cdpadku. Treba, da to razložim.
T
v veliko korist celokupnemu delovnemu ljudstvu v Zagorju. Naj omenim, da je gradnja nove ljudske in meščanske šole, ki se ima izvršiti, pripisati predvsem delu odbornikov NSS. Ravnotako je na predlog NSS zasigurana samostojna lekarna. Zopetna otvoritev obrtno-nadaljevalne šole je bila ogrožena In 90 se zanjo zavzeli z vso vnemo odborniki NSS ter jo omogočili. Gradnjo delavskili stanovanj smo z vso energijo zahtevah. S svojo zahtevo po drugem zdravniku se vstrajno borimo in moramo doseči to. kar Je za Zagorje neobhod-no potrebno. Glede podrobnega dela v organizaciji naj omenim, da je tov. blagajnik vršil v polni meri svoj posel, ravnotako ostali funkcijonarii. Vršili so se redni sestanki obč. odbornikov pred občinskimi sejami in tudi sestanki odbora kraj. org. kadar se je smatralo to za potrebno. Razumljivo je, da so naši pristaši izpostavljeni limanicam in vabam nasprotnih strank, ki s sladkimi obljubami vabijo, da pristopijo k njim, da bi tako politično usužnjili še one, ki so ostali značajni, ki se niso slepo udinjali skrahirani Internacionali in tudi ne laži-nanodnim, v resnici pa kapitalističnim strankam, ki imajo vsi eden in Isti cilj — Izkoriščanje proletarljata. NSS je stranka ideje, ki se bo razširjala, ker ima za to podlago In pristaše. Po poročilih ostalih društvenih funkcijonarjev je pozdravil občni zbor strankin tajnik tov. Brandner iz Ljubljane, ki Je obenem obrazložil stališče naše stranke do najvažnejših dnevnih vprašanj in vspodbujal navzoče na delo za narodni 90Cl]allzem.
Pri volitvi Je bil enoglasno '"voljen sledeči odbor: Predsednik Ivan Hočevar; ostali odbor:	Franc Umek, Drolc Matija,
Keršnik Franjo, Juvan Franc, Finclnger julij, Poser Ivan, Jesih Marko, Drnovšek Anton, Bostič Drago, Jelnikar Matevž, Ska-lovnik Ciril. Ob koncu se je tov. Keršnik zahvalil tov. Juhu, da se Je tako neustrašeno boril za zmago narodnega socijalizma. Vselej Je imel tov. Juh pred očmi procvit stranke in napredek delovnega ljudstva. Zato se mu v Imenu krajevne organizacije prav prisrčno zahvaljujemo., Sedaj pa jo naša dolžnost, da se tem bolj sami poprime-mo dela, da bomo kedaj želi zasejano seme. Izgublen tov. Juh ni za nas, ker bo na drugem mestu, v svojem novem kraju deloval za iste ideje. Pač pa ga bomo zelo pogrešali, zato moramo gledati, da izgubo nadomestimo z bolj intenzivnim delovanjem. Nihče naj se ne straši delati za narodni so-cljalizem. Glejmo in mislimo vedno na procvit stranke, ki zastopa in širi narodno socialistično idejo. — Občni zbor, k: ga je posetilo tudi precejšnje število mladine, je bil nato zaključen.
Krajevna organizacija NSS v Novem mestu priredi 3. februarja ob pol 4. uri popoldne svoj redni občni zbor v društveni sobi gostilne Skaberne. Na občnem zboru poroča tudi člau strankinega načelstva iz Ljubljane.
Okrožne konlerence NSS v Mariboru In Celju. V smislu sklepa načelstva stranke se imajo vršiti tekom mesca februarja okrožne konference v Mariboru In Celju.
Celje. Občni zbor krajevne organizacije NSS se vrši v soboto, dne 26. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih gostilne »Wilson« v Gaberju z običajnim dnevnim redom. Pri točki poročilo predsedstva se bo obravnavalo po potrebi tudi razmere v stranki, na kar se opozarjajo vsi cenj. člani, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Opozarjajo se Istočasno vsi cenj. člani, da pred občnim zborom poravnajo članarino za 1. 1924, ker dobe nove Izkaznice '11 bodo le s temi imeli glasovalno pravico. Občnega zbora se ude-
Vsak alkohol nastane v glavnem lz sladkorja s pomočjo (kvasnih) glivic. Pri pivu se mora ječmenov škrob naj-prvo spremeniti v sladkor, predno se sladkor preda umetno gojenim glivicam v hranjenju. Pri vinu in žganju je stvar taka, da pridejo glivice iz zraka ter se polastijo grozdnega in ostalega sadnega sladkorja (n. pr. iz sliv, jabolk, hrušk itd.). Te glivice se hranijo in razmnožujejo v tem sadnem sladkorju. Sladkor sam se v glivicah s pomočjo fermentov zimaze in laktacidaze raztvori v alkohol in ogljenčevo kislino (sladkor
—	mlečna kislina — alkohol In ogljenče-va kislina: po tem redu teče proces raz-tvaranja). Ogljenčev dvolds oz. kislina odhaja z žuborenjem, vrenjem v atmosfero (zrak): slično, kakor odhaja pri izdihavanju nas ljudi ogljenčev dvokis z lahnim tresenjem (titranjem) prsnega koša v zrak. Strup, alkohol pa ostaja kot seč ali blato glivic v izhodni materiji, v sladkorju. Kakor sta človeški seč in blato za človeka strup, v gotovi koncentraciji zelo hud strup, tako je tudi alkohol za glivice strup. Glivice v 16 do 17 odstotni koncentraciji alkohola Poginejo — poginejo torej v lastni nesnagi. To nesnago lahko koncentriramo in tako dobimo »žganje«.
Ta nesnaga naj bi bila po mnenju nekaterih za človeško zdravje koristna? Torej pijmo nesnago, ker jo nekateri priporočajo: — na zdravje!
Zato, gospodje pivci, pijte (o nesnago še naprej v letu 1924!
Morem vam samo iskreno Čestitati!!..'
leži tudi delegat osrednjega izvrševalnega odbora iz Ljubljane.
»Slobodne Novlne«, glasilo narodnih so-cijalistov na Hrvatskem izidejo 25. t. m. Izdajal in urejeval jih bo tov. dr. Ivo Poli t e o.
Strokovni vestnik.
Obrtno, nadaljevalne šole.
To vprašanje je danes na dnevnem redu. O njem smo tudi mi že mnogo pisali, a vidimo, da je še treba. Pečali se bomo z Izjavo ljubljanskega župana, ki je vajeniškemu odboru odgovori' na vprašanje, kako bo z zahtevami vajencev, sledeče: »Mojstri nočejo plačati Sol, kolikor bi bilo potrebno za njihovo vzdrževanje, občina jih pa ne more prisiliti, da bi plačevali. Občina sama tudi ne more kriti stroškov teh Sol. Država je dosedaj dala >'"maj malenkost, ki no zadostuje. Ce se pa učiteljev ne plača, ne bodo učili. Zato naj vajenci plačujejo šolo, ker je to lc v njihovo korist. Pozneje bo morda država kaj prispevala.«
Tako torej! Prišli smo tako daleč, da bo moral va;enec sam plačevati šolo, če ne bo hotel biti brez nje Kaj lepo se sliši izjava, da mojstri nočejo plačevati, čeprav gotovo hočejo imeti izobražene vajence; vendar prispevka za višjo izobrazbo Svojih vajencev nočejo priznati. Lepo in prav kapitalistično! Mi se postopanju mojstrov nadvse čudimo in nas jih je naravnost sram. V dno duše sram!
rDržava je dosedaj dala komaj malenkost.« To re pravi, da je dala to'iko kot nič. In vendar bi morala tudi država imeti Interes na tem, da dvigne obrtni stan in mnenja smo, da ga lahko dvigne samo, če skrbi za dober in izobražen naraščaj. Tega država ne uvidi, a?i noče uvideti, — občina tudi ne more« pomagati!
Nastajata torej dve vprašanji, kako rešiti obrtno-nadaijevalno šolo:	Ali se naj
zahteva '"d vajencev, dc plačujejo, kar se nam zdi raravnost absurdna zahteva, če pomislimo, koliko zaslužka imajo vajenci. Ta Tešitev zadeve torej ne pride v poštev, ker vajenci ne morejo plačati In bi tudi bila sramota, čc bi se to oS rjih zahtevalo. Druga možnost bi bila. da bi se žrtvovali že Itak dobro plačani!?! u? Ital JI in brezplačno rndučevali vajenec tor s tem pokazali, da imajo več srca do vajencev in več smisla za naš kulturni napredek, kot vsi ostali faktorji, ki pridejo tu v poštev. Pa vzemimo slučaj, da bi se res žrtvovali učitelji! Ali nai mogoče nabavljajo tudi kurjavo, učne pripomočke itd., ker tudi tega noče nihče plačatii Pri najboljši volji tega ne bi zmogli, čeprav bi hoteli, »predobro« po plačani!
Vprašanje, ki je Jako mučno, bo treba rešiti, pa bodisi tako ali tako. In rešili ga bodo vajenci sami v svoji skupnosti. Priključijo naj se našemu izobraževalnemu društvu delavske mladine »Brptstvo«, ki bo potem prevzelo njihovo zastopstvo in zaščito.'Vprašanje se mora takoj rešiti, pa ne tako, kot ga rešujejo pri SamassI, Ton-niesu in Žabkarju, kier odtegujejo vajencem po 28.50 Din za šolo. Tako se to vprašanje ne sme reševati!
Vajenci! Pristopajte k našemu mladinskemu društvu, ki vas bo vzelo v zaščito pred nenasitnim kapitalistom. — Vajenci morajo imeti brezplačne šole, obrtništvo izobražen naraščaj!
Madžari v službi — domači brez službe!
Kolikokrat smo v našem listu že grajali postopanje oblasti, ki kljub tozadevni odredbi dopušča, da se v naši državi šopirijo tuji državljani in odjedajo kruh našim ljudem. Pa če bi se te tujci vsaj zaveda;!, da 90 v sled tega dolžni hvalo naši^ državi, bi bilo to razumljivo in bi Jih lažje trpeli med nami. Toda dogajajo se gorostasni slu-
Med angleškimi ženami.
Marija Pollak poroča v dunajski »Arbeiter - Zeitung« o življenju in javnem udejstvovanju londonskih žen. Navedene slike pričajo o posebnostih, ki pri nas niso običajne.
Cauvassing.
Cauvassing imenuje Anglež neutrudljivo, vztrajno in podrobno agitacijo pred volitvami. Korak za korakom, od hiše do hiše, od vrat do vrat — dokler ni množica podučena, za kaj gre pri volitvah.
Zena nekega kandidata pripoveduje:
Zborovanja smo tako-le sklica vali: Moj mož se je na »lojtraicah« počasi vozil po cestah proletarskega okraja. Stal je na deskah in neprenehoma z velikim zvoncem pozvanjal. Jaz sem pa med tem hodila od hiše do hiše, trkala na vrata in klicala: Pridite ven! Kandidat jc tu! Govoril bo! In n temnih hiš so prišle žene, naravnost od ognjišč, iz pralnic in drvarnic. Voz je obstal in moj mož, vseučiliški profesor, delavski kandidat, je govoril bednim proletarskim ženam o njihovih malih Ln nas vseh velikih težavah in skrbeh. In tako je šla pot naprej, kandidat na vozu 7. zvoncem v roki, jaz pa od hiše do hiše; od vrat do vrat, dokler ni bila na bližnjem cestnem križišču zopet zbrana množica.
Volilna borba pričenja. Še 14 dni je do odločitve. Žene gledajo smeje se in ponosne skozi okna. Po cesti gre sprevod proletarskih otrok. Zastave, stan-dartu, lampijomi in veseli, razposajeni otroški glasovi. Otroci izvršujejo »cauvassing« za zastopnika svojih staršev.
čaji, ki dokazujejo, da tujci v naši državi ne le niso hvaležni za gostoljubnost, ki jo tu uživajo, marveč, da celo psujejo na njo. Pri tvrdki Tonnies se nahajata dva madžarska delovodji, oče in sin namreč Gut Adam. Na razpolago so tri priče, Ja se Je sin, ki nosi isto ime kot oče, sledeče izrazil o Jugoslaviji: »Ich sch . . . anf Ju-goslavien!« Torej taki ljudje, ki tako nesramno govore o naši Jugoslaviji, imajo tu kruh, dočlm Slovence omenjena tvrdka odpušča iz službe. Polirsko društvo je, kakor smo o tem informirani, napravilo že večkrat odločne korake pri merodajni oblasti in zahtevalo odpust tujih državljanov, ker je zadosti domačih moči na razpolago. Toda vse intervencije so bile brezuspešne in na nje dostikrat niti odgovora ni prišlo. To je skrajna malomarnost in zanikernost naših oblasti, ki škodujejo tako svoji avtoriteti in ugledu države. Ali naj tako postopanje mirno gledamo? Če bo šlo tako naprej, bodo tu gospodarili tujci, kakor v stari Avstriji. Za zgornji slučaj delamo odgovorno tvrdko Tdnnies, ako imenovanih Madžarov takoj ne zapodi preko meje in pa vlado, katera tako postopanje tolerira ter opozarjamo na to, da s to notico zadeva še ni končana, ampak, da se bomo, ako to skromno opozorilo ne zadošča, poslužili drugih sredstev, da zaščitimo naše socijalne in narodne pravice.
Upravni odbor NSSZ ima svojo redno sejo V nedeljo 20. t. m. ob 2. url popoldne v tajništvu. Tovariši odborniki se seje sigurno in točno udeleže.
Jesenice. V nedeljo 27. t. m. se vrši ob 9. uri dopoldne	v	gostilni	Ravhekar,
redr.i občni zbor podružnice NSSZ z običajnim dnevnim redom. Tovariši pridite na občni zbor vsi in točno! —
Pri nas se je vršil v nedeljo 13. +. m. jr ven shod, katerega	so	sklicali	s sodelovanjem nar. soc. ter	kršč. soc.	neodvisni.
Shod Je potekel nadvse mirno ter je bila sprejeta spomenica	ki	zahteva,	da se iz-
p'ača delavstvu, zaposlenemu v podjetjih K. 1. D. enkratni nabavni prispevek v znes-sku 700 Din, oziroma 400 Din za mladoletne delavce. Zdi se nam potrebno omeniti to, da se je našel sporazum med vsemi organizacijami. NSSZ jc žc spočetka poudarjala to, da tu nabavni prispevek še daleko ne dosega eksistenčnega minimuma ter je pristalo na to le zato, kei 'tvideva, da deloma tudi delavstvo ni storilo povsem svoje dolžnosti. Tovariši! Boj ki nas čaka, ni tako malenkosten kot se na prvi pogled kaže. Zatorej naj bo naša prva dolžnost ta, da or-raniziramo neorganizirane delavce, pa naj bo kjerkoli hoče Zavedajmo se, da bomo imeli tem več pravic, čim več nas je. — Da se ne bo mislilo, da ni na Jesenicah nič več tistega nemškega duha. ki stremi za tem, da se zaposli kolikor največ mogoče nemških delavcev na najboljših mestih, naj služi javnosti sledeči slučaj: Naš tovariš J. Tavčar se jc vrnil že pred enim letom na Jerenice. Ker je bil zaposlen preje (preden je odšel k vojakom) v elektr. oddelku, je po svoji vrnitvi čisto naravno zaprosil za zopetni sprejem na prejšnje mesto. Ali namesto da bi bil sprejet, so ga nekaj mescev pitali z obljubami, nazadnje mu pa rekli, da sploh nimajo zanj dela. Ker je revež po par mescih čakanja vse potrošil, kar je itnel, se je moral udati ter iti na delo kot zadnji delavec v mrzlo valjarno, čeravno je izučen elektrikar. Mi smo bili seveda v začetku mnenja: če ni dela, ga ni, je pač to nesrečni slučaj! A tern bolj nas je presenetilo, da ni minul niti mesec in že je sprejel obratni ravnatelj Sauer nekega Nemca v ravno isti oddelek, kamor je prosil naš tovariš. — Sedaj nastane vprašanje, kdo je temu kriv? Tu nekaj smrdi. Pribijemo lahko, da je povzročitelj tega mojster Heine, ki črti tovariša iz nacijonalnih ozirov. Pripomnimo še, da se omenjeni mojster posmehuje slovensko pisanim nakaznicam, češ kako je čuden ta Jezik! Ce ne bo to zadostovalo, bomo prisiljeni prihodnjič poseči globje v to zadevo Sicer imamo takih mojstrov v tovarni brez števila ter se bomo
za Georga Lansburyja, najbolj priljubljenega moža vzhodnega Londona. »Volite našega starega in dobrega Lansbu-ryja, skrbite za nagega očeta! Lansbu-ry mora v parlament!«
Tako je delalo na tisoče mož in žen pri volitvah. Navidezno malenkostno delo, ampak korak za korakom. Po preteku tednov je bil dogotovljen umotvor: Angleška delavska stranka jc zmagala!
Samo za dume.
Ladies only! (Samo za dame) stoji sramežljivo zapisano na stranskih vratih marsikatere — pivnice. Pivnice — pubs imenovane, odgovarjajo našim vinotočem. Pivnice so kot nadomestek za gostilne in kavarne, ker ofceh v Londonu ni. Fini restavrant ni dostopen navadnemu zemljanu, v lokalih, kjer se toči Čaj in v k ondi tori j ah, se pa ne smejo točiti opojne pijače. Kdor hoče torej izpiti kozarček piiva ali žganjai, mora v pub. V točilnici je samo ena klop, drugače ni mesta, kamor bi človek sedel.
Tu stoje mož pri možu, stisnjeni, s korazcem v roki, z motnimi in izdajalsko svetlikajočimi se očmi, naravnanimi na kozarec. V točilnici ni udobno, vsakdo hitro izpije in gre. In vendar so vedno natlačeno polne. Otroci stoje pred vrati in čakajo na starše, ki pijo. Na starše da! Če se tudi marsikateri ženi zdi pod častjo, da bi šla v točilnico, je prav nič ne ženira, kar na cesti pri vratih slone izpiti kozarček groga. In človekoljubni podjetnik rad odpomore takim nedostatkom: točilnico predeli s tenkim zastorom na dva dela. »Samo za dame«. Sedaj se lahko nemoteno opijo tudi ženske. Nenavadno, pa res-
bavili v eni prihodnjih številk z ostalimi, posebno s Fritschem.
Litija. Tukajšnja podružnica NSSZ priredi v soboto. 19. t. m. zvečer v gostilni Oblak veselico predilniškega delavstva. Vabimo vse naše tovariše in prijatelje, da se prireditve udeleže v čim večjem številu.
Slovensko delavsko podporno društvo v Celju ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 24. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih gostilne s\Vilson« v Gaberju z običajnim dnevnim redom.
Služba. — Krojači ln šivilje dobivajo stalno novo delo pri Komandi Dravske divizijske oblasti, Intendanturi. — Državni mojster krojač Andrej Turk, Ljubljana, Vojaška ulica.
Mladinski vestnik.
t BR. DRAGOTIN STRAŠEK.
Zopet jc nemila usoda zadela našo mladinsko organizacijo. Vzeia nam je enega izmed najboljših naših bratov, brata Dragotina Strašk?. Vsakdo, kdor g3 je poznal, ve, kako vesten, vstrajen in delaven je bil v »Bratstvu«, katero je z njim mnogo Izgubilo. Ko ga je bolezen priklenila na posteljo, mu Je bilo silno težko, ker ni mogel več opravljati svojih funkcij v društvu. Še v zadnjih trenutkih je mislil na društvo, na svoje drage brate in sestri;, pri katerih je bil zelo priljubljen. Zato pa nas je njegova izguba tembolj zadela, kajti le redki 50 med nami tako vestni, delavni in požrtvovalni bratje, kakor je bil brat Strašek.
Brat Strašek pa je bil priljubljen tudi pri svojih stanovskih tovariših -- vršil je blagajniško službo na pošti - in tudi pri strankah, ki so imele službeno opraviti z njim, ker j? bil zelo dober, prijazen in ljubezniv. Skratka cela Šiška je žalovala, ko je izvedela za njegovo smrt.
Služba je brata Straška gnala daleč proč od svojega doma, zelenega Štajerja, in umrl jc prt tujih ljudeh. Toda zapuščen se kljub temu ni poslovil od tega sveta. Tako za časa bolezni, kot za časa smrti ga je neprestano, ponoči in podnevu obdajal krog bratov in sester, ki so ob skromni mrtvaški postelji, ki jo Je krasil venec šišenskega »Bratstva« z'narodnimi in socialističnimi trakovi, izkazovali zadnjo čast svojemu dragemu bratu, društvenemu podpredsedniku.
Pograb re je vršil v pondeljek in se ga je udeležilo tnnogobrojno občinstvo. »Bratstvo« v Sp. Šiški se je udeležilo pogreba korporativno, nadalje deputacije ljubljanskega »Bratstva« in »Mladosti« 'm osrednji izvrševalni odbor JNSM. V sprevodu jc bila zastavi narodno-socijalistične »Mladosti« s črnim Ilorom, venec šišenskega »Bratstva« z napisom: »Bratstvo« v Sp. šiški svojemu bratu podpredsedniku«, in venec poštarjev. Na grobu pri Sv. Križu se je od pokojnega brata poslovil v imenu osrednjega izvrševalnega odbora JNSM centralni tajnik br. Kravos, ki je v srce segajočih besedah opisal bol, ki jo čutimo vsi ob izgubi tako marljivega iunkcijonarja naše mladinske organizacije. Orisal je zasluge brata Straška za naš mladinski pokret in omenjal, da se je moral ločiti od nas v rani mladosti, ker ga je najhujša sovražnica proletariata (tuberkuloza) zapisala med svoje žrtve. Svoj govor je brat Kravos končal s sledečimi besedami: »Brat Drago! Težko nam je povedati v besedi to, kar čutimo danes vsi v svojih srcih. In to ni čudno, saj se za vedno poslavljamo od Tebe, ki si bil član naše velike družine, ki si nam bil brat, ki ga bomo težko pogrešali. Edino, kar nam daje v tern težkem trenotku uteho, je zaobljuba, da Ti hočemo slediti v vestnem in vztrajnem delu in Te ohraniti v neizbrisnem
nično! Končno: saj smo za enakopravnost obeh spolov. Torej vsakemu pravica, da lahko leži v blatu. Samo — dame posebej!
Skrbstvo.
Materinska posvetovalnica za omejitev porodov. Le dvoje jih je v deželi. Eno izmed teli vodi doktorica Marija Stopes, pogosto imenovana, veliko zaničevana, večkrat kaznovana borite! jica za »konstruktivno« omejitev porodov. Ona hoče blagoslov na otrocih prenesti od proletarcev v domove posedujočih. Zelo težko se ji bo posrečilo. Ogledala sem si posvetovalnico za matere.
Zasebni komite skrbi, kot pri vseh skrbstvenih institucijah v Londonu za denarne vire. Država odreka podporo tem zavestnim in revolucionarnim uničevalkam življenskih celic. 2ene sa zdravniško preiščejo za smešno odšltod-nino. Izprašana babica podučuje žene o obrambnih sredstvih, ki se dobe za lastno ceno, kot vsi predmeti zakonske hi-gijene. Navadno pridejo žene, ki iščejo pomoči,, naskrivaj, pogosto celo proti volji svojih mož. Frekvenca teh komaj dve leti obstoječih institucij je vedno večja. V prvem mescu obstoja sta bila samo dva, v zadnjem mescu 458 slučajev. Vsakomesečna podučna predavanja — za moške in ženske ločeno — so zelo dobro obiskana.
Otroško zavetišče, ki sem ga obiskala, izgleda prav tako, kot pri nas. Otroškemu domu je priključen internat za male otroke, kjer sc vzorno preskrbujejo otroci do treli mescev. V veliki, prijazni sobi stoje tri postelje za mlade matere, ki so izzubile mleko.
spominu. Pri delu, na sestankih in kjerkoli bomo skupaj, se Te bomo hvaležno spominjali. Žalovali bomo za najboljšim delavcem našega narodno-socijalističnega po-kreta, žalovali zato, ker smo izgubili dragega brata in dobrega in vzglediiega voditelja naše mladine. — Brat Drago! Še par, trenotkov in polože Te v hladni grob, kjer boš snival večni sen. Sprejmi naše Iskrene zadnje bratske pozd^ve in naj Ti bo domača gruda lahka! Brat Drago! V imenu vseh prisotnih in v imenu vseh odsotrlh članov jugoslovanske narodno-socijalistične mladine sprejmi naš bratski zadnji narodno-socijahstični pozdrav! Zastava se Je poklonila, zemlja je jela padati na krsto in razšli smo se v globoki žalosti. Sedaj je naša dolžnost, da držimo prisego, ki smo jo dali ob odprtem grobu in nadaljujemo pokojnikovo delo, — da vzide solnce boljše bodočnosti.
Sestanek »Bratstva« v Ljubljani. Pretekli petek se je vršil sestanek vseh članov in članic ljubljanskega »Bratstva«. Na sestanku je brat predsednik poročal o sk'epih odbora. Med drugim je omenjal tudi Izključitev neke članico, ker je žalila nekega člana društva. S tem je odbor »Bratstva« pokazal, kako hoče postopati z vsemi onimi, ki se ne zavedajo, da nosi naše društvo ime »Bratstvo« in da je njihova dolžnost, da bratsko postopajo med seboj. Sporočil je tudi, da se je novi odbor na svoji zadnji seji konstituiral sledeče:	Podpredsednik
brat Mirko Hafner, tajnica sestra Viki Pau-šičeva, blagajničarka sestra Anica Coriary-jeva in glavni društveni gospodar brat Šfrn-kovec. V nadaljnjem je podal sklepe glede društvenih prostorov, ki bodo odprti rst^en srede, nedelje in četrtka vsak dan, v katerih bo društvena knjižnica in čitalnica, kakor tudi razne igre na razpolago, da bodo imeli člani tudi razvedrilo. Nato se je vršilo vpisovanje v pevski odsek in razdeljevanje danskih izkaznic. Po kratki debati, v katero je poseglo več bratov, je bil nato sestanek zaključen in je bilo sklenjeno, da se vrše mesečni sestanki zanaprej vsak prvi petek v mescu. Tem potom pozivamo vse one člane in članice, ki članarine še niso poravnali, da to store takoj, da bodo mogli dobivati list in da bodo imeli sploh pravico udeleževati se gibanja v društvu.
Plesna šola »Bratstva« v Ljubljani priredi v pondeljek dne 21. t. m. ob 8. uri zve-čer družabni večer, na katerega so poleg obiskovalcev vabljeni vsi prijatelji društva.
Iz osrednjega izvršev. odbora JNSM. Ožji osrednji izvrS. odbor JNSM je imel v torek sejo, na kateri je bilo ugotovljeno, da nekatere krajevne organizacije še niso zadostile zahtevi odbora, ld je bila razposlana v posebni okrožnici, ker niso še doposlale seznama članov ln članarine za mesec januar. Radi tega člani tudi ne dobivajo lista. Sploh je radi tega vse delo otežkočeno. Zato je sklenil odbor ponovno pozvati vse krajevne organizacije, ki Članarine še niso poravnale, da to store nemudoma in da obenem poročajo o gibanju organizacije za mladinski vestnik, oziroma za mladinsko prilogo. Sklenjeno je tudi bilo, da se bodo v listu objavile vse one organizacije, ki še niso poravnale članarine za mesec januar.
Sestanek članic »Bratstva« v Litiji. Preteklo nedeljo popoldne se Je vršil v društvenem lokalu »Bratstva« sestanek članic, na katerem je sestra Paušičeva, zastopnica osrednjega izvrš. odbora JNSM iz Ljubljane, razložila pomen ženskih odsekov v naši mladinski organizaciji. V daljšem medsebojnem razmotrlvanju so se nato sestre pogovorile o nadaljnem delovanju v društvu In je bilo sklenjeno, da se osnuje v Litiji ženski odsek »Bratstva«. V ta namen je bil izvoljen sledeči odbor: Cilka Trampuž, načelnica, Pepca Pregeij, tajnica, Mici Repovž,
Zdravljenje, ki naj jim omogoči zopetno dojenje, je navadno uspešno. Komite mater, katerih otroci so v oskrbi, skrbi za propagando v proletarskem okraju; Komite očetov prireja zbirke in dobrodelne prireditve. Šest bogatih Amerikank prispeva z denarjem, 50 % subvencijondra ministrstvo za ljudsko zdravje, ostanek se mora dobiti s tombolami, plesi in podobnim. Plešo se za bolne dojence, prav tako, kakor se je to delalo svoj čas že tudi pri nas.
Tu, kot pri vsaki priložnosti vprašam za centralno mestno skrbstvo, toda kot vedno, zastonj! Voditeljica zavoda se zaničljivo smehlja: »Mislim, centralnega mesta, katerega iščete, sploh ni...«
—	Čevlja kupujte od domačih tovaio tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko P*" ko, ker so Isti priznano najboljši in Mirnejši. Oiavna zaloga na drobno ta debelo S Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova celt« I,
Priporočamo domačo tvrdko »FORTUNA«, trg. dr. Bizjak & Comp. Ljubljana, Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma), ki ima vedno veliko izbiro kuhinjske emajlirane posode prve vrste po izvanredno nizkih cenah. Blago Je res prvovrstno, zatorej toplo priporočamo, da podpirate to novo podjetje. Glej današnji inserat.	(10)	.
Podpirajmo tvrdko Ludovik Baraga V Ljubljani, Selenbursova ulica 6/1, ki ima v zalogi razne uove in rabljene pisalne stroje in ves zraven spadajoči materijal iti
potrebščine za opremo komptoarjev. Izvrstne tudi popravila pisalnih stroiev.
^ Stev. 3*
»OVA P£AVDX«
J&aJL.
'HtttJMSMlra, Francka Plankar. Pepca Mandeli odbornici In Mhnl Tič, namestnica. Učne ure 2a ročna dela v odseka so bile določene ob nedeljah popoldne.
Občni zbor »Bratstva« v Sp. Šiški se .vrši v soboto, 19. t. m. ob pol 8. url zve-Cer v hotelu Bellevue. Na dnevnem redu to poročila društvenih funkcijonarlev in volitev novega odbora. Osrednje vodstvo JNSM zastopa na občnem zboru tajnik, brat Kravos.
»Bratstvo« v Zagorju ob Savi Je Imelo preteklo nedeljo svoj redni občni zbor, ki se Je vršil v društvenem prostoru pri lepi udeležbi članov in članic. Občni ,zbor je otvoril in vodri društveni podpredsednik brat Keršnlk, ki Je pozdravil vse navzoče, zlasti pa predsednika osrednjega vodstva JNSM brata Brandnerja iz Ljubljane. Za tem Je brat Bazel Alojz prečital zapisnik zadnjega občnega zbora. Brat Keršnlk je obenem podal tajniško, brat Drolc pa blagajniško poročilo. Brat Grohar je poročal kot načelnik dramatičnega odseka, brat Mlakar pa kot načelnik tamburaškega od-' seka. Iz vseh poročil je bil razviden lep razvoj društva. Brat Hočevar Je v imenu nadzorstva predlagal absolutorlj. Pri debati sta se med drugimi oglasila k besedi brata Jelnikar in Ržišnik. nakar je bila Izvoljena štiričlanska komisija v svrho sestave kandidatske liste. Po 10 minutnem odmoru Je bil na to predlagan In soglasno Izvo’.jen sledeči odbor: Predsednik br. Vinko Drolc, podpredsednik Ludvik Mlakar, tajnik Franjo Juvan ml., blagajnik Miro Savšek, odborniki pa: Grohar Josip, Keršnlk Alfonz, Bostič Ivan, Medved Andrej Drnovšek Viko in sestra Kavšek Krista. Namestnika: Pišek Vilko In Gruden Franjo Pregledovalca računov: Jelnikar Matevž in Ržlšnlk Anton. — Brat Brandner Je pozdravil občni zbor v Imenu osrednjega izvrš. odbora JNSM In Je razprav’]al o velikih nalogah narodno-socijalisti^ne mladine. — Za tem Je bil občni zbor zaključen in vršMa se Je takoj nato seja novoizvoljenega odbora, ki se hoče z vso vnemo lotiti dela, da bo »Bratstvo« v Zamorili kot doslel tudi za-naprej štelo med prve naše krajevne organizacije.
»Bratstvo« Celje si Je izvolilo na svojem občnem zboru sledeči odboT: predsednikom: br. Bervar, odbornikom: Germ Rudolf, Stlplovšek Franio. Kavs Ivan, Kresnik Tone, Hub Adolf. Ferant Franjo. Rožanc Marjan, — namestnikom: br. Grčar Avgust, s. Jožica Ranočeva In Marija Kranjčeva, — pregledovalcem računov br. Jan-kota CergoIJ In Davida Modic. Kraj. organizacijo NSS v Celju zastopa v odboru »Bratstva« brat Drago Gobec. —
Srbo-hrvatskl tečaj »Bratstva« Celje se Je moral radi defekta električnih naprav za nedoločen čas prekiniti. Zopetni pričetek tečaja se bo objavil pravočasno! Došle so knjige, ki jih Je poslalo prosvetno ministrstvo. — Na širni ndborovl seji dne 10. t. m. so se Izvolili sledeči odborovl funkcionarji, podpredsednikom brat Germ Rudolf, tajnikom br. Stlplovšek Franio In blagajnikom br. Ferant Franjo — nakar se je izvollk) odsekove načelnike. — Odbor Je konštatiral, da trditve in govorice, češ da je odbor »Bratstva« sklenil, naj se noben član ne udeleži plesnega večera državnih policijskih nameščencev dne 5. Januarja t. L — ne odgovarjalo resnici — in se na event. nadaljna tozadevna sumnlčena sploh ne bo reagiralo. — Izvoljeni so bili nadalje načelniki posameznih odsekov. Po širši debati o bodočem delu Je btio sprejetih več važnih sklepov z ozirom na razvoj ln delovanje organizaciie v kulturno-vzgojenl sme-rL — Članstvu »Bratstva« Celje! Z ozirom na sklep odbora z dne 10. t. m. se k sejam, članskim sestankom Itd. ne bodo več razpošiljala vabila po pošti, ampak se bo vse objavljalo v Mladinskem vestniku »Nove Pravde« in event. tudi v »Narodnem Dnevniku«. Dolžnr,*t slehernega člana ln Slanice je torej, da pazljivo prečita objave mladinskega vestnika — s tem pa tudi poveča pažnjo našemu mladinskemu pokretu ter »Novi Pravdi« sploh.! — Odborova seja »Bratstva« Celje se vrSi v torek, dne 22. Januarja 1924 od 8. uri zvečer v društvenem prostoru gostilne »Wrson« v Gaberju. Dnevni red važen t Točna in polnoštevilna udeležba dolžnosti Predsednik. — »Bratstvu« Celje Je daroval gospod Franc Reben. schegg, gostilničar in mesar v Celju donesek stanov razsodišča v znesku 50 Din. Imenovanemu Iskrena hvala! Posnemajte! — Salonski orkester»Bratstva« Celje, ki Je sedaj docela spopolnjen, živahno deluje ter 1® vsem narodnim organizacijam ln inštitucijam na razpolago Vodi ga br. Hub.
*todn» predavanja »Bratstva« v LJub-
-	vri« vsako sredo ob pol S. url v drnstvemem tokata v Narodnem domu. Dolžnost vsakega član : »Bratstva« Je, da sc pre-davtnj redno udeležuje.
Tedenske
novice.
Neredna dostav* »Nove Pravde«. — V zadnjem času se naročniki opetovano pritožujejo, da posameznih številk lista sploh ne dobivajo, alt pa se jim dostavljajo po cele tri dni prekasno Dognali smo ponovno
*	vso gotovostjo, da Je Ml list odposlan Vsem naročnikom brez Izjeme. Da nam bo mogoče ugotoviti, kje naj iščemo vzrok temu neljubemu pojavu prosimo nujno vse na-ročnlke, ki v zadnjem času niso dobi’1 kake številke »N P.«, da takoj odpošljejo reklamacijo ali v obliki dopisnice ali v pismu s sledečo vsebino: Podpl-replamiram itev  »Nove Pravde«,
ker Je do danes Se nisem prejel. Kraj to ' dan. —- Čitljiv podpis z natančnim naslovom (kraj In pristojna pošta.) — Nas ov-
na stran naj izgleda takole:
Reklamacija časopisa.
Uprava
»NOVE PRAVDE«
Ljubljana.
Gradišče 7.
Take reklamacije sc poštnine proste.
Vrzite Jih veni — Pretekli teden so pričeli demokrati s svojim »uradnim« političnim popisovanjem po družinah. Njihovi plačani agenti hodilo po hišah, kadar ni mož doma, s popisovalnimi polami. Izvedeti hočejo, kaj se čita v hiši, kakega političnega mišljenja so. zabavljata nad razmerami, nad vlado, hočejo prodreti v družinske tajnosti in ugotoviti, kako bi se dalo družino podkupiti za demokrate To je višek nesramnosti! Opozarjamo na to naše ljudi, da »posvetijo« tem »uradnim« popisovalcem vso pozornost. — Policija pa raj se zanima za tako Izrabljanje »uradnega poslovanja«.
Veselic? policijskih uradnikov v Celju. Tukajšnji listi so poročali, da so policijski uradniki v Celju priredili svoj ples v nemškem Untanu, namesto v Narodnem domu. To so storili kljub temu, da so Jih narodni krogi poprej opozarjali na to, da bi tako postopanje utegnilo razburiti vse narodno-zavedne kroge. Vse ni nič pomagalo. Najlepše pa Je to, da je bil pokrovite'j prireditve sam okrajni glavar Žužek. Vprašati moramo, kaj pomeni tako postopanje? Ali se društvo, ki je odgovorno za prireditev, kakor tudi olrrajni glavar Žužek zavedata velike odgovornosti, ki sta ta s tem prevzela? Mnenja smo. da bi «e rod nobenim pogojem no smelo podpirati Nemcev in nemčurjev ln da zahteva narodna čast in ponos, da naše na-mdne nasprotnike povsod bojkotiramo. 1 ako delajo tudi oni z našimi rojaki na Koroškem, kjer uničijo vsakogar, ki ne trobi v njihov rog. Postopanje bi no bHo niti opravičljivo, ako bi v Narodnem domu ne bilo prostora na razpolago. Tako pa ie tem večje graje vredno, da so šli kltab temu. da je bil Narodni dom na razpo’ago. pod nemški kr?v. Ali odobravajo tako postopanje policijski uradniki in uslužbenci tz Primorja, ki so bili vedno na mestu, kadar je šlo za In*erese naroda? Gotovo ne’ Zato je treba l7s'editi, kdo je za ta škandal v prvi vrsti odgovoren. Naše stališče v tem pogledu je Mio od nekdaj Jasno: Na domači zemlji najprej naš človek, potem šele tujec! Tudi Nemci v Avstriji ne postopajo nič drugače, čeprav s* prištevajo h »kulturnejšlm narodom«. Zakaj na) bi bili mi bolj papeški, kot pa le pape* sam?
Da bo nered popoln, so pričeli demokrati silno forsirati likvldacito Slovenije ter se tega tako vesele, da bi v zahvalo radikale najrajše objeli. — Kako se je pričelo z likvidacijo pri naši pokraiinski upravi, je naravnost greh, in človeka, ki kaj razume In mora to gledati, boli srce. Raz-metata se bo brez vsakega sistema vse, kar se Je doslej s trudom naredilo. Polzgu-bilo se bo in nazadnje se ne bo nikdo več spoznal v kaosu. In to Je tendenca naših demokratov: delati zmedo In nered, potem pa ribariti v kalnem! — Pa le menda ne bo časa! RevlzIJontsti prihajajo ln vedno več Jih Je. —
Shod hišnih posestnikov. — V Ljubljani se je vršil 13. t. m. shod hišn h posestnikov. Nočemo se spuščati v podrobnosti tega shoda. Pribiti hočemo le to, kar Je na shodu posebno izzvenelo in za kar se Je shod prav za prav vršil Hišni posestniki se že doigo trudijo, da se odpravi zakon, ki ščiti stanovanjske najemnike in da se od-pro vrata še onemu zlu, pred katerim so bili doslej naši revni sloji, naše uradnlštvo In delavstvo zaščiteni vsaj kolikortollko. Proti temu povzdigamo naš odločen protest in gorje vladi, če tega protesta ne bo upoštevala Priznamo, da se dela z omejitvijo lastninskih pravic hišnim posestnikom krivica. Toda pomislijo na), da Imajo svoje prihranke v hišah naložene v zlati valutll In kaj so danes prihranki, kaj je danes denar onih tisočev in tisočev, ki nimajo lastne strehe? Kaj imajo hranilci, ki so pred in med vojno vložili svoje prihranke v hranilnice?
—	Izgovor hišnih posestnikov, da hiša ne donaša obresti, ki bi odgovarjale njeni vrednosti v zlatu, ne drži. ker vsakdo lahko hišo proda po zlati valuti, potem pa takoj lahko verižl s kapitalom, ki nese pto 25, 30 ln tudi več odstotkov. — To naj ti gospodje premislijo, to naj pomis’1 naša vlada, pa bo vse prav! — H koncu bi vprašali, kje je bil zastopnik našega ljubljanskega uradništva, ki se pusti vedno s tem »častnim naslovom« zmerjati? kje je bil edini patentirani zastopnik javnih nameščencev, poslanec Reisner, da bi zastopal na shodu Interese onih, ki so brez lastne strehe?--------
Izprememba zakona o zaščiti stanovanjskih najemnikov. Da se naši proletarci bolj polagoma privadijo vsega hudega, hoče vlada, predno popolnoma razveljavi zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov, naložiti na rame že tako izžetih javnih nameščencev In ročnih delavcev novo občutno breme. Zato, da ne »stanujejo« s svojimi druž'naml pod milim nebom, bodo morali plačevati primeroma jako visok davek. O tem se bo sklepalo baje že v drugi polovici tega meseca, davek pa bo treba plačati za nazajl Kdor ne bo zmogel tako visoke vsote, ga bo Indirektno oblast sama vrgla na cesto! Toda tako daleč smo že! Ne samo da vlada ni nanravila prav nič, da bi omilila stanovanjsko bedo, da bi vsaj spravila svoje urade v svoja poslopja, ne pa da zaseda
privatna stanovanja ter jih odv2etna pravemu namenu, ne! Svojim uslužbencem hoče sedaj celo vzet; tujo streho, namesto da bi jim pripomogla do lastne! — Kje je društvo stanovanjskih naiemnikov ali bolje, kje je zavednost članov tega društva?! Spe, medtem, ko okrog njih vse pridno dela — proti njim! Na sestanke ne hodijo, niti na zborovanje Jih ni. Pa spite, ljudje, tako dolgo, da ne boste imeli kam položiti glave. — Potem pa tudi molčite!
V	znamenju redukcije se že vrši v Ljubljani dostava ekspresnih pošiljk. Padli smo v srednji vek: Osobja na pošti manjka, zato se ekspresne pošiljke raznašajo z navadno pošto, ali pa mora stranka sama po nj«, če Jih pričakuje. Pristojbina se pa seveda pobira! — To so prvi sadovi redukcije. Kar še pride, si lahko mislimo. — Poštni uslužbenci imajo na ulicah neprijetne scene, v uradu samem bo najbrže pa še slabšo. Zahteva se od njih vse mogoče in nemogoče. Poštni organi od najvišjega šefa pa do zadnjega sluge naj delajo čudeže za brezglavo centralni beograjsko upravo, ki dela po svoji trdi glavi in strella kozle, da se nam smeje ves svet — Potem se pa še upa nastopiti kak Reisner in trditi, kaj vse dobrega je storil za naše uradnlštvo. ko je ravno njegova stranka zakrivila, da se je pričelo vladati v Jugoslaviji po balkanskem sistemu. — O drugih uradih pozneje, ker niso tako »važni« kot pošta.
HEDUKCIJA URADNIŠTVA IN VVRAN-GLOVCI.
Pri nas se je pričela izvajati redukcija. Vsaj nekateri uradi 90 že de ežni te dobroto. Jn kako se to vrši? Penzijoniralo se zaznamovane osebe, bolehavi ljudje, za službo »manj« sposobni. Odpuščajo se In mečejo na cesto vsi oni, ki še nimajo 18 let (neglede na to, je-ll so sirote, imajo kruh itd. ali ne, in pa vs. oni. ki še niso zadostili vojaški dolžnosti (ženske )o seveda nimajo!) — Do tu vse prav, vsaj formelno. — Ni pa vse prav. ako pogledamo to redukcijo še z druge strani. Pri nas Imamo veliko ruskih VVranglovcev, ki si nadevajo ime emigrantov, nastavljenih po raznih uradih, kot kontraktualno osobje, ki je drugim samo v napoto. Ti Hudje so Izvzeti pri redukciji, drži in ščiti se to predrzno gadjo zalego in se jih skuša prikriti s tem, da se jih dodeljuje Iz večjih mest na deželo, da pridejo pazljivi javnosti Izpred oči, medtem ko naši na cesto vrženi nameščenci tavajo okrog in se ozirajo za kruhom. Ali je to prav? — Kaj pa so nam ti Wranglov-ci? Nič! Zakaj ne g*cdo nazaj, kamor spadajo — v svojo prostrano domovino, na kaj čakajo tu? Na novega cara? In ml naj to gledamo in podpiramo težnjo po novih revolucijah, po novem prelivanju krvi?! — Nam je sedal Jasno, zakaj g. Pašič zavlačuje priznanja sovjetske Rusije ln zakaj tem »emigrantom« raste greben, tako da se nam narodnim socijallstom, ki zahtevamo reda In pravice, v anonimnem pismu obetajo vislice — od teh predrznih Wran-glovoev. — Sedaj bo tudi vsakomur jasno, zakaj so ti »emigrant!« od redukcije Izvzeti. In tega naše uradnlštvo, naše strokovne organizac'je In naša javnost ne sme dopustiti. Zahtevajmo od vlade remedure. — Ljudje, nevrednežl, ki žive na naš račun, ki 90 už!va’l naše gostoljubje, nam obetajo vislice! S tem 00 se izdali in povedali vzrok njihovega čakanja Proč z njim v Rusijo, naj tam polože račune za svoje gTe-he. — Državnega pravdnika pa opozarjamo na to pismo, kt je na razpolago pri našem uredniku.
Ljubljanski rešilni voz. — V Ljubljani smo večkrat priče mučnim prizorom, ki se dogajajo pri akcijah z rešilnim vozom. Dogajajo se nečloveški prizori. Smrtnonevar-no ranjenega človeka pripeljejo pogosto v Ljubljano po železnici, recimo — s preparanim trebuhom. Na kolodvoru čaka rešilni voz, pravi kurlj07um. Stara škafa, trda kolesa, slabe vzmeti, plašljivi konji. Nalože ranjenca in hajdi v dit s plašnimi konji po trdi, tlakovani cesti. Kaj se godi z ranjencem, kako mu je pri taki vožnji, si lahko mis’imo. Ali pride živ v bolnico, ali to vo-zarenje ne pospeši in celo povzroči njegove smrti že med potio. tega se ne izve. — Ali bi ne bilo že čas da bi dobili v Ljubljano rešilni avto, ki pa današnja moderna doba pač lahko zahteva in ki ga Imajo že tudi manjša mesta v Jugoslavlil, da celo v Sloveniji. — Ali ne bi prizadeti krogi o tem razmišljali, ko imajo za druge manj potrebne stvari vendar dosti časa in denarja? Namesto avto za razne izlete, naj bi občinski očetje določili ali omislil! avto za ranjence! Sploh pa Ima Zdravstveni odsek v LlubljanI lepo zeleno pobarvane, z rdečim križem in lepozvenečim napisom okrašene sanitetne avtomobile. Bog ve, kje jlli rja žrel — Pa še nekaj! Prvi pri vsaki nesreči, reirlni akciil bi moral bltl zdravnik. Pri nas pa, če se že dokliče rešilni voz, o zdravniku ni sluha ne duha. V bolnico s ponesrečencem, pa nai bo kdorkolL Kolikokrat bi se rešita življenje, če bi prispel zdravnik z rešilnim vozom! Tako pa, kot se »rešuje« y Ljubljani, zna — konjederec tudi!
Potop parnika. — V Črnem morju je pred kratkim divjal grozoviti vihar. V temi je treščila nevihta velik parnik v morski svetilnik. Parnik Je bil tako močno poškodovan, da se je v nekaj minutah potopil. V valovih Je našlo smrti nad 300 potnikov in moštva. — Re§l'na akcija Je bila radi silnega vlharla popolnoma Izključena.
Franc Ravoli: Vsak Je sam svoje sreče kovač ali kako povečam svoje dohodke, se osamosvojim in pridobim premoženj. — Knjižica obsega 74 strani, je primerne oblike, da jo je mogoče čitati bodisi na izpre-hodih, bodisi v železniških vozovih ali kjerkoli. Zelo hvaležno čtivo tako za mlade, kakor za odrasle, tako za gospode kakor za dame. V nji najde čitatelj sredstva ln nasvete, s katerimi se je mogoče uspešno boriti proti vsaki življenskl neprillki in oviri. Nobena hiša, nobena družina bi je ne smela pogrešati! — Vsebina Je na kratko ta-Ie: Poznavanje temeljnih pojmov o zdravstvu; odločnost in vstrajnost; vzgoja samega sebe; vedenje, simpatija, splošna politična in narodnogospodarska izobrazba; poznavanje blaga; ženitev, vzgoja otrok k uspešnemu pridobivanju; kako je treba delati, kakšni so viri dohodkov za gospode, za dame? prihranek, ureditev gospodarstva (knjigovodstvo, proračun, delitev dela, kontrola; strokovna Izobrazba, zavarovanje, reklama, organizacija pridobitnih slojev, zadružništvo, združevanje obratov (fuzija) itd. in končno lastni dom. — Iz vsebine same je že razvidno, da je g,p.vni namen avtorja pokazati čitatelju ono pot, ki resnično vodi do cilja — do povoljnega gospodarskega uspeha. — Sezite po njej — 10.— Din zmore vsak — ravnajte se po navodilih in sreča vam ne bo crpotočna!
Ureditev babišklh honorarjev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Da zadosti zahtevi zakona o zavarovanju delavcev, k! določa, da Je porodnicam nuditi bablško pomoč v naravi, ne pa dovoljevati samo denarni prispevek, kakor je bil dosedaj običajen, )e ravnateljstvo okrožnega urada na svoji IV. redni seji z dne 20. junija 1923 določilo nov bablški tarif in obenem sklenilo, da bodo baolce potrebni obvezilni In razkuževalnl materi-jal dobivale na stroške urada. Ta tarif, ki se bo začel uveljavljati s 1. januarjem 1924, sc glasi: 1. Za bablško pomoč pri porodu In predpisano devetdnevno oskrbo po porodu se honorirajo babice v mestih Ljubljana, MariboT, Celje in Ptuj s 130 Din, na deželi s 65 Din. Ako bi oskrba po porodu trajala manj kakor 9 dni, se za vsak dan v mestih odračuna po 10, na deželi po 5 Din. 2. Pri dvojčkih se plača i>o'drugi honorar. 3. Honorar, in sicer po številu obiskov in izgub' časa na babici tudi nakaže v slučaju oddaje porodnice v bolnišnico. 4. Ako Je pot babice na deželi daljša od dveh kilometrov, se za vsak nadaljnji kilometer pota tja in nazaj plača kilometrina, ki velja za državne uradnike, sedaj torej 6 Din za kilometer.
5.	Obenem dobi babica pri pristojni poslovalnici brezplačno na razpolago razkužila in obvezila, to je steklenico z 80 gr Sani-tola in steriliziran karton, vsebujoč 100 gr vate, 6 predlog iz staničevine, zavitih v gazo, 10 predlog iz staničevine, nezavltlh, pol metra traku za podvezanje popkovine in 5 povojčkov (zajčkov) za zavijanje popkovine. 6. Babicam na deželi, ki bi v prehodni dobi ln pozneje zaradi prevelike oddaljenosti ne mogle dobiti obvezii od pri*>t. poslovalnice, se za babiško pomoč pri porodu in devetdnevno oskrbo pri porodu plača honoTar 90 Din, dočlm ostanejo vsa druga določila neizpreinenjena. — Babice, poklicane k porodom članic ali svojk okrožnega urada, si imajo torej pri pristojni poslovalnici pravočasno preskrbeti razkužita! in ob-veziini materija!. Račun je po končani oskrbi predložiti poslovalnici ter obenem z njim vrniti prazno steklenico za Sanitol. Na deželi ima dobo oskrbe (devet dni ali manj) ter kilometrino na računu potrditi uradov zdravnik ali pa županstvo v smislu določila § 188. zakona o zavarovanju delavcev, v mestih pa ima dobo oskrbe na računu potrditi stranka (porodnice ali nje poob’aščeni rodbinski član, soprog, oče, mati) ter račun vidlrati uradov zdravnik. Skupni honorar se potem babici nakaže po poštnem čekovnem prometu. — Okrožni urad se nadeja, da bo s tem, da nudi razkužila in obvezila bistveno vplival na hlgljeno porodov, s tarifnimi postavkami pa na dobo oskrbe in s tem posredno na nego dojencev. Porodniška oskrba je bila doslej, zlasti na dežel!, pomanjkljiva ln se je včasih omejevala zgolj na intervencijo pri poro ’u.
uspeva v bližini drugih cvetlic. Rame cvetlice kot reseda, šmarnice In gotova vrsta maka ne prijajo skoro nobeni drugi cvetlici. Nobenega prijatelja nimajo, ki bi mogel živeti v njihovi bližini.
Zanimivost.
Valuta L 1492. Iz beležk Krištofa Kolumba, ki so še ohranjene, kakor tudi iz listin, ki se nahajata v genovskem arhivu, je razvidno, da Je španska vlada plačala za prvo Kolumbovo potovanje, na katerem Je odkril Ameriko, sledeče zneske: Letna plača admirala Kolumba 25 frankov. Plače kapitanov obeh drugih ekspedicijskih ladij po 14 frankov. Mezda za vsakega mornarja po 2.5 franka. Oprema treh ladij Je stala 224 frankov. Skupni stroški za to najvažnejšo Izmed vseh ekspedicij so znalad 580 frankov.
Antipatija med rastlinami. Kakor se Je dognalo z opazovanji, imata cvetlice, povsem tako kot ljudje in živali, prijatelje in sovražnike v svojem lastnem svetu. Ce se dene gotove vrste cvetlic v Isto čašo, uve-nejo nekatere takoj, komaj da smo Jih po-taknlli v vodo. Dišeči grah n. pr. sploh ne
ZA KRATEK CAS.
Redukcija uradništva. — Zena možu, ki Je po neskončnem čakanju prejel prve pokojnino: Kako pa to, da ti dado sedaj, ko si penzijoniran, več kakor prej, ko si bil aktiven? — Mož: To je prvič princip redukcije: Z večjimi izdatki ustvarjati večji nered v državi, drugič se je pa to udomačilo 7. naših vodilnih mest; kdor namreč manj dela, mora imeti večjo plačo!
•
Ujel se Je. Psihijater Ščinkovec, ki je bil šotah na glasu kot prvovrstni strokovnjak, je pogosto preiskaval »gospode in dame«, ki so prišli navzkriž s kakim paragrafom kazenskega zakonika, pa so se delali »umobolne«. Pripeljejo mu moža, ki se piše Kovač. Profesor Ščhikovec motri »norca«, Kovač mu gleda drzno v očL
Psihijater: »Kako se pišete?«
Umobolnl (izzivajoče): »Kovač!«
"rofesor: »Kaj ste?«
Umobolni: »Tesar!«
Profesor osupne in pogleda jetnika od strani, nato ga pa hitro vpraša: »Kaj, tesar ste?«
Umobolnl: »Da!«
Profesor suho: »Torel ime vam je Kovač, pa ste tesar??«
Umobolni: »Da!«
Profesor: »Kovač vam Je Ime, pa ste
tesar?--------------To	Je	vendar čudno —
 zelo — zelo čudno!«
Umobolnl: Kaj naj bo na tem tako čudnega? Saj se pišete tudi vi Sčlnkovec, pa ste osel!«
Preizkušnja je bila takoj končana. Psihijater Je napisal sledečo ugotovitev: »Ivan Kovač se Je izkazal pri preiskavi povsem normalnega, tako da je za svoja dejanja popolnoma od govor eni«
V	SOBOTO DNE 9. FEBRUARJA VSI NA ŠPORTNI KARNEVAL
V	NARODNI DOM!
Gospodarstvo
Koliko Je vreden dinar?
Prej&nji T« teden teden dinarjev
100 ivlc. frankov stana 1515"25 1556'—
100 franc, frankov	,
100 laških Ur	,
100 Seških kron	,
1 milijarda nem. mark, 100 poljskih mark	,
100 avstrijskih kron	,
100 ogrskih kron	,
100 bolg. levov	„
100 dolarjev	„
100 angl. funtov	,
397-5
382-5
251—
0-008 0-124 0-3086 67-5 8702-6
430"—
384-5
£57"-
0-0038 0-1245 0 38 64-10 8780"—
37235"— 88350*-
Curlška borza.
17 januarja 9. januarja švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 6-65	6	425
100 franc, frankov 20 62	28	25
100 laških lir
25 20
24 80
100 čeških kron ,, 16-8376	16	71
1	milijarda nem. mark „------------ ——
100 poljakih „	„	0 00023	0-000222
100 avstrijskih kron „	0-008125	0-00809
100 ogrskih „	„	0	0205	0	0275
100 bolg. levov	M	4" 16	4-12
100 dolarjev	„	508"—	575"—
100 angL funtov	„	2467"—	2472 —
Kdor se zanima
za naše narodno, gospodarsko, kulturno in soci-jalno življenje v Prekmur*
Ju, temu priporočamo, naj si naroči Narodnosoclja-llstlCnl tednik »Nai dom**.
Stane na leto 40 Du., za V« leta 10 Din. Naroča se pri upravništvu
„NaSegadoitia“ uMurshi Sabati.
BARVNEGA TRAKA!
Na mesečne obroke po 250’— Din pri L BARAGA — Ljubljana
ŠELENBURGOVA ULICA 6111.
Vsak strankin pristal mora biti naro* len na strankin listi Ne podpirajta nam sovrainesa časopisja!
Tajinstveni morilec deklet.
(rravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
In v resnici bi to, kar vidi spravilo Sc kakega večjega korenjaka iz ravnotežja. Pred njim stoji mož velikanske postave, zavil v dolg temen plašč. Pa to 5e ni nič sumljivega. Natakarjev pogled počiva na obrazu prikazni. Sicer ni videti dosti od obraza, ki je skoro ves pokrit s črno bar-žunasto masko in izpod katere žari dvoje oči, tako odločno uprtih v njega, da ne more vzdržati njihovega iskrečega pogleda. Kot oslepljen se obrne v stran. Končno se zbudi lz svojega omotici podobnega stanja. Skrivnostna oseba je izginila. V tem trenotku pa se že sliši krik mornarja, stoječega ob ograji:
»Mož črez krov!«
Službujoči častnik prihiti na ta klic na lice mesta.
»Ravno sedaj je tukaj skočil mož v morje!« kriči zopet mornar.
Rezki glasovi piščalk odmevajo po krovu. Od vseh strani hite mornarji ter z neverjetno naglico spuste v vodo reš:lni čoln, dočim iadijin vijak na vso moč dela. da se parnik ustavi.
»Nazaj! Preiščite morje na zadnjem koncu parnika, v vodni brazdi U ukazuje z grmečim glasom častnik. »Mož ne mor« biti daleč. Izvesite svetilke — še en rešilni čoln v vodo!«
Kot bi jih veter razgnal, s tako naglico izvrše mornarji ukaz poveljujočega častnika. Tudi v ladji sami postane sedaj živahno vrvenje. Oglušujoče škripanje vijaka zbudi potnike. Vrhtega je še slišati vpitje in be-
ranje na krovu. Vsakdo je uverjen, da se je pripetila nesreča, posebno še, ker so stroji skoro t bstall. Vse vpije, tarna, kolne.
V	naglici se potniki za silo oblečejo in hite na krov. »Kaj se je 'pripetilo?« kriče prvi došleci nad kapitanom, ki vodi reševalna dela.
»Mož črez krov!« se glas! kratek odgovor.
»Kdo je padel črez krov?« silijo v kapetana.
»Tega sedaj še ne vem. — Rešilni čolni so že na delu!«--------------
Dobra ura mine, odkar so se pričela re. Sevalna dela. Vsi potniki so zbrani na krovu. Vsakdo se ozira po svojih sorodnikih in znancih, da vidi, če ne manjka kdo od njih. Parnik stoji še vedno na mestu. Rakete švigajo v zrak, ki dajejo rešilnim čolnom signale, da ne Izgube parnika iz vidika. Končno je v temi opaziti svetilke na čolnih, ki se ob krepkem udarjanju vesel bližajo parniku.
»Ali je rešen?« vpraša kapitan z govorilom.
»Vse iskanje je zastonjl« se glasi odgovor.
Sedaj pač ni več pomoči ponesrečencu, ker je moral že zdavnaj najti smrt v morskih valovih. — Zopet se čujejo povelja. Rešilni čolni so zopet pritrjeni ob strani parnika, ki se začne polagoma premikati z mesta. — Med potniki zavlada sedaj še večje razburjenje.
»Kdc se je pravzaprav ponesrečil — morda kdo od posadke?« taka in podobna vprašanja stavljajo z vseh strani na kapitana.
»Prečitajte listo moštva!« ukaže kapitan prvemu častniku pred zbranim moštvom. Povelje se hitro izvrši — toda čudno, vsak mož se oglasi z glasnim »tukaj«.
Kapitan je docela iznenaden nad izidom.
»Ne preostaje drugega, kot da je eden od potnikov prostovoljno skočil v morje. Moštvo je polnoštevilno. Od kurjačev in krmarjev tudi nikdo ne manjka.«
»Morda pa sploh nihče ni skočil v vodo,« se oglasi častnik. »Mornar se je mogoče zmotil!«
»Kaj — stari Rattlin, da bi se zmotil? Ne, na tega se morem zanesti,« odvrne kapitan.
Med tem pristopi natakar h kapitanu.
»Gospod kapitan, najbrže je skočil v vedo mož s krinko. Videl sem ga na krovu In takoj nato je zaklical Rattlin, da je nekdo skočil črez krov.«
»Kaj — mož s krinko? Eden od potnikov torej? — Toda zakaj si je nadel krinko, pa ne da je hotel ostati nepoznan?« S»-daj se Imenoma prečitajo potniki. Teda na vsako ime se kdo oglasi.
»Gospodična WUson — s služabnikom,« se čuje glas čitajočega.
Nobenega odgovora.
»Kako, lepa Amerikanka? — Ah, nemogoče — bo pač v svoji kabini!« se čuje nekaj glasov. — Sedaj se oglasi eden potnikov.
»Gospod kapitan, mislim, da morem rešiti uganko. Natakar pripoveduje o možu s črno krinko. — To je bila prevara, vsekakor bo črnec oni mož, ki je skočil črez krov. Negov črn obraz je natakar najbrže smatral za masko.«
»Ne, bila je maska, ne črnec!« zatrjuje natakar.
Kapitan niti ne sluša na zadnje besede, marveč odide v spremstvu častnika in cele kope potnikov po stopnicah navzdol naravnost h kabini štev. 2, v kateri biva lepa Amerikanka. — Kapitan potrka na vrata.
»Gospodična Wllson!« zakliče glasno. »Gospodična Wilson!« Nobenega odgovora.
»Nobenega dvoma ni več, črnec je skočil črez krov,« nadaljuje kapitan zelo res-
no. »Saj bi se moral ie zdavnaj zbuditi. Kdo ve, kaj se je pripetilo.«
Kapitan trka močneje in močneje. Sedaj pritisne na kljuko. Proti svojemu pričakovanju ugotovi, da vrata niso zaklenjena.
»Ah — kaj pomeni to?« de tiho in odpre vrata.
Glasen vzkrik se mu izvije iz grla.
Sredi prvega dela kabine — v stanovanjskem prostoru — leži na tleh črnec, zvezan na rokah in nogah, z robcem r ustih, udrte oči izražajo smrten strah.
Ko se hoče kapetan pripogniti k njemu, da ga reši iz mučnega položaja mu nehote pade pogled na vrata spalnice ter opazi, da so dvignjena lz tečajev. Počasi stopi bližje.
—	Sicer tako neustrašeni mož zakriči groze. Častnik in potniki se nehote odmaknejo, ko zapazijo grozno sliko, ki se jim nudi v spalnici. — Lepa Amerikanka leži mrtva na postelji, navskrižem razmetane gardine so jim dokaz, da se je tu vršil boj na življenje In smrt. Veliki temni madeži so vidni na kot sneg belih svilenih blazinah. — Zapeljivo lepa deklica je bila na grozen način umorjena.
Med tem je nekaj potnikov prerezalo vezi, s katerimi je bil zvezan črnec. Tudi robec iz ust so mu odstranili.
»Kdo je umoril gospodično Wilson?« kriče nanj vsi vprek ter kažejo na zvezano truplo lepe Američanke. Črnec se opoteka semtertja. Nobene besede ne more spraviti lz sebe.
»Grozen zločin se je izvršil tukaj!« se oglasi sedaj kapitan. »Amerikanka je umorjena in razrezana . Oh, strašno,
grozno!«
Črnec, ki stoji sredi kabine, nudi sliko groze in strašnega strahu.
»Kdo je lopovski morilec — kdo Je na tak zverinski način umoril Amerikanko?« kriče vstvprek nad črncem, ki se trese od prestane groze. Nikakega odgovora. Kapi-
tan ga na vso moč strese, da skero omahne ter kriči:
»Kdo je morilec? — Govori!«
»Jak, strašni Jak je umoril gospodično Wilson!« zajavka Pluto komaj razumljivo, ponavljaje venomer »Jak — Jak!«
Brezuspešni napori.
Sumljiva ovadba, ki jo je baron liardy napravil pri policiji o umoru Jane Brat-moor in izpoved, ki jo je pri zaslišanju podal njegov lopovski pomagač Clifford, je seveda dala policiji povod, da Je tako! uvedla poizvedovanja za Williamom Morrisom. Mnogo se sicer ni dalo poizvedeti pa še tisto malo, kar je dognala policija!, se Je glasilo za osumljenca povoljno. Mladi Morris je bil pri svojih trgovskih tovariših zelo priljubljen, čeprav Je bil bolj red<Jk gost na borzi. Njegovo poštenje so splošno hvalili, z eno besedo: Davis, kateremu je bila poverjena naloga, da zbere vse gradivo, na podlagi katerega bi bilo mogoč« mladega Morrisa čimpreje izročiti roki pravice, uvidi prav kmalu, da z aretacijo ne bo tako lahka stvar.
Odgovorni urednik Anton Brandner. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
Izdate konzorcij »Nove Pravde«.
CENE ZA OGLASE:
1. Za enostoipne oglase do 10 cm višine: po 50 para vsak milimeter.
2. 'Za enostoipne oglase do 20 cm viJine: po 75 para vsak milimeter.
3. Za enostoipne oglase preko 20 cm višine: po 1 Din vsak milimeter.
Ce je oglas dvostolpen, se računa dvakrat toliko; če je tristolpen, trikrat toliko itd.
Poslana in druga naznanila med besedilom, se računajo po 1.50 Din za vsak milimeter enostoipne višine.
Naš oglasni del ima 8 stolpcev.
IALU10III iiagiiliai, Celje, Gosposka ia M. 11
Posrebrltl!
Pozlatiti I
Zaloga zlatnine in srebrnine, China srebra, ur itd. — Lastna poprav-Ijalnica. — Velikanska zaloga poročn;h prstanov! — Poročne prstane
po meri tekom štirih ur.
Kupuje se staro zlato In srebro.
176110
3:
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trs št. 8., res. zadr. z o. z.
sprejema vloge na knjižnice In plača čistih
71.
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru.
Podeljuje kratkočasne trgovske in personalne kredite najkataotoeje. i
Mia pe-fatnlti znank, Mlij jo emajli ranih tablic
Anton Černe
sraveur	19
Ljubljana, Dvorni trg 1.
Modna In športna trgovina
za damB In
P. Magdič
Ljubljana,
nasproti glavne poite.
Vedno zadnje novosti.
Dobro blago se samo hvali
le prepričati se |e treba
zatorej ne zamudite prilike ogledati •! veliko izbiro
emajlirane kuhinjske posode
„FORTUNfl“ltjJrJili
LJUBLJANA, Krekov trs 7 (poleg Mestnega
Cono l onhorenčne. En detall.
Štefan Ferant
urar državnih železnic
Celje, De£hog trg št. 3
priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne.
..Triglan"
tovarna perila Ljubljana,
Kolodvorska ul. 8
priporoča svojo veliko zalogo moškega perila za delavce in gospode po naugodnejši ceni.
IVANA ZORKO, Ltebljana
Sv. 3akoba nabrežje 33
kupuje in prodaja vsakovrstno starino.
L L M 8 Bi Mod. 8
brez najmanjšega ropota. — Zastopstvo:
Lud. Baraga,
Ljubljana, Šelenbursova ul. 6/1.
BI
Ivan Kordih, Ljubljana
Vegova ul. St. 2
priporoča svoje prvovrstne kemične izdelke „Svetlln“ kakor krema, vazelin za čevl'e in usnje. Parketno voščilo. Cene in kako* vosti konkurenčne.
ZahtevaHe ceniki	Zahtevajte	ceniki
Priporoča se tvrdka
JOSIP PETELINC, Ljubljana
Sv. Petra nasip St. 7.
Najboljše šivalne stroje GRITZNER in ADLER
za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, istotam Iflle za vse sisteme strojev in koles ter posamezni deli. GalanterlJlkO blago, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, vezenine, kravate, čipke, palice planinske in sprehajalne, jedilno orodje. Popravila vseh vrst šivalnih .in pisalnih strojev se sprejemajo Večletna garancija šivalnih strojev. Pouk v vezenju in krpanju perila na strojih brezplačen!
• • • O •
i.
Delniška glavnica: Din 60,000.000-— Rezerva Din 32,515.000
		Podružnice:		
Bled		Jesenice		Metkovič
Cavtat		Korčula		Prevalje
Celje	■n	Kotor	-jam	Sarajevo
Dubrovnik		Kranj	KUB	Split
Ercegnovi		Ljubljana		Šibenik
Jelša		Maribor		Zagreb
Amerikanski oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afiliran! zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija. Wlen, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82. New-York Clty.
BAMCO TUGOSLAVO DE CHILE: Valparalso. Antofagasta. Punta Arenas,
Puerto Natales. Porvenir.
ic; asa«
Tone Malgaj
Pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih Koles v ognju. Sobni slikar. Spe« cijelni oddelek za frkosli-karstvo na steklo, pločevino.
zid, les
), pl! itd.
Delavnice? Kolodvorska ul.& Celovška cesta 121 J" Naročila se 6prejemejo v Kolodvorski ulici štev. 6.
Vse pisalne, risalne In šolske potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini
liroslav Ml Liiiaia
Sv. Petra cesta Sten. Z9. -Lastna knjigoveznica-
Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
®00€»0<B0Q*0000€>0
• o o o • o o
Celje. Kralja Petra teste n. u.
Izdeloval nica Instrumentov. — Velika zaloga vseh glasbil, zlasti tamburic najboljis kakovosti, strune in vse v glasbo spadajoie potrebščine.
Cere nizke! Postrežba Mial
KLTF32S
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Ekspoziture:
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUiUANA
Dunajska cesta štev. 4
(v lastni stavbi).
Kapital In reterve Din 17,500.000.
Izwršuie vse bančne posle najtočceje in najkulanttHe.
Brzojavi: Trgovska. Tei.: 139, 145, 458.
Konjice
Meža- Dravograd
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
M C
) Delniška glavnica
j Din 50,1.1-
! Rezervni zabladl ca.: i :
S Din lOJti-n
111
!
Podružnice:
Breilce	Kranl	Ptul
Celle	Maribor	Sarajevo
Črnomelj	Metkovtt	Split
Gorica	Novi Sad	Trst
St—	•——a
Utajami naslov:
ji MHIU LUUL
3a»! Tllcfon šteu.: ZGi.413, j ) SOZ, 503 In SCI
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.