V libijski puščavi. Awg!fiM spj.ssl A, GoHan Doyle, J. (Dalje). Pot jih je do tedaj peljala po peščenih globelih, preko ostrih, razpokanih skal, kjer se je zdelo skoraj aemogoče, da bi mogla težko obložena kamela najti trdo oporo za svojo stopinjo. Sedaj pa so prispeli na visoko valovito planoto, pokrito na debelo z jajčjo okroglim in obrušenim kamenjem. Tako enakomerno so padale in se dvigale valovite črte pred njinii, da se j« zdelo, kakor bi stali sredi razburkanega, pa okamenele-' ga morja. Tu pa tam so se borili med kamenje-Ti za svoj obstanek šopi zelenkaste, usnjate kamelje Ua.---'. Rjava planota sinjevijoličasti griči v nepreglednib valovitih črtah vse tja do obzorja, — tak svet je ležal pred njimi. In za njimi črnikasto skalovje, razpokano in razseltano, in vmes pomarančnorumene sipine peska, — in daleč tam zunaj ozka črta zelenja, — da, tam je bila Nilova dolina. In tjakaj je kazal polkovnik in bridek smehljaj mu je igral na licu. Kako hladno, kako osvežujoče je izgledalo tisto aelenje v primeri z divjo rjavo, pusto puščavo —1 Visoka koničasta skala je štrlela iz planjave — to je bil Abusir, začetek njihove žalostne usode! In nižje doli, tam je reka zavila proti Halfi in solčni žarki so se lesketali v njej. O, — ta tekoči, hladni lek, ki jih je spominjal na vodo in jim vzbujal neznosne muke, poielenje po vodi —. Izgubili so svobodo, izgubili dom, svoje drage, vse, — pa le voda, voda, voda, to je bilo edino, česar so si želeli, na kar so mogli misliti. Gospod Stuart je rjovel in kričal, naj mu prinesejo pomaranč, in neznosno hudo jim delo njegovo vpitje. Pa saj njim samim se ni godilo nič bolje —. Le krepki, močni Irec Bclmont se je zdel da je kos strašni muki žeje. Daljni blesk Nila ga je spomnil na »Kleopatro« ¦¦ in na ženo, ki je morebitl prav v tistem trenutku slo- i "^iela ob pregraji na krovu —. Potisnil si je klobuk na | ¦06i, v mrainem molku je jezdil naprej in si grizel goste • ^ivelebrke. , . ^. ...,_._ , I ¦ t—wff^*v.-I Počasi je lezlo solnce v zaton in sence potnikov so se daljšale in daljšale po puščavi, tja proti vzbodu, kamor so koprnela njihova srca. Hladno je bilo, lahen vetrič je zapihal odnekod in šepetal preko valovite, s kamenjem posute planote. Poveljnik na čelu karavane je poklical k sebi pobočnika. Z dlanjo sta si senčila oei in zrla naokoli, kot bi nečesa iskala. Zadovoljno sta pogodrnjala in koj na to se je poveljnikova kamela ustavila, kakor bi jej bil kdo polomil noge. Padla je na prednja kolena, natc na zadnja. V odlomljenih kratkih sunkih, in legla s trebuhom tesno na tla. In vsaka za njo je po vrsti legla prav tako kakor prva, ko je prispela do nje, in nazadnje je vs:i karavana ležala raztegnjena v dolgi ravni črti. Jezdeci so poskakali na tla, položili vsak pred s":jo žival kos sukna — nobena doLro vzgojena kamela ne žre z golih tal — in so nanj nasuli drobne rezanice. Mirno, počasi so zobale, dostojanslveno so kimale z glavami in jih gizdavo obračale na vse strani na dolgih lepo zavitih vratovih, prijazen sijaj je žarel iz njibovih oči, nekaj mehkega, bi rekel žensko-nežnega je bilo v vsem njihovem obnašanju, da se je zdelo, kot bi se bila družba postaranih deklet zbrala v pusti libelijski puščavi —. Za ujetnike se nihče ni posebej brigal. Kam bi naj tudi bili ušli sredi divje puščave? Samo enkrat je prišel povcljnik bližje, stal nekaj časa pred njimi, si gladil in česal črno brado, z dolgimi belimi prsti in zamišljeno gledal nesrečneže s svojimi tomnimi, bodečimi očrni. Z grozo jc opazila gospodična Adams, da njegovi pogledi neprestano počivajo na njeni nečakinji —. Ko je videl njihovo utrujenost in pobitost, je nekaj zapovedal, čmec je prinesel meh vode in jo je vsakemu nalil pol kozarca. Voda je bila vroča in kalna in po usnju je imela okus, pa oh, kako dobro je dcla njihovim razsušenim grlom in razpokanim ustain! Poveljnik je še povedal par kratkih, osornih besed dragomanu in je odšel. «Gospe in gospodje —!« je začel Mansur svoj priučeni in privajeni nagovor, — pa oster polkovnikov pogled mu je zaprl besedo, milo je zajavkal in opravičeval svojo izdajstvo. «Saj nisem mogel drugače —!« je tarnal. «Nož mi je bil naslavljen na vrat —!« «Vrv dobite na vrat, če se še kedaj vrnemo v Egipt!« je rohnel Cochrane. «Medtem pa —.« «Čisto prav, polkovnik!« mu je segel v besedo Belmont. «Toda za nas je koristno, je potrebno, da zvemo, kaj mn je povedal poveljnik!« «Jaz za svojo osebo nočem ničesar več slišati od tega izdajalca!« «Jaz pa mislim. da greste nekoliko predaleč! Vsekakor moramo z-vedeti, kaj mu je rekel poveljnik.« Cochrane je skomignil z rameni. Trpljenje in pomanjkanje ga je naredilo zdražljivega in ugrizniti seje moral v ustnice, da ni dal ostrega odgovora. Počasi, s trdimi vojaškimi koraki je odšel. «Torej kaj vam je povedal —?« je vprašal Belmont  in gledal dragomana z očmi, ki niso bile nič manj stroge nego poprej polkovnikove. «Zdi se, da je boljše volje. Rekel je, da bi vam da5  več vode, če bi je imel, pa da je sam zelo pičlo preskrb- Ijen. Rekel je, da pridemo jutri do studenca Selima m tam da bo vsak dobil vode, kolikor bo hotel — in ka- mele ludi —.« «Ali je povedal, kako dolgo ostanemo na temle mestu?« «Čisto kratko bomo počivali«, je rekel, «in potem potujerao koj naprej. — Oh, gospod Belmont —!« «Molčite —!« se je zadrl Irec. In iznova je računal čas in razdaljo in pretehtoval možnost rešitve. Če je vse šlo gladko in brez zadržka, če je njegova žcna — nanjo je najvcč zaupal — pravočasno in dovolj odločno poskrbela, da je zaspani in lcni kapitan «Kleopatre« obvestil posadko v Halfi, — potem so jim Angleži utegnili biti že za petami. Posadka je imela sveže Ln počite živali, lo je Belmont dobro vedel in vedel je tudi, da je v Wadi Halfi vsaj eden eskadron kamelarjev za vsc slučaje vedno pripravljen in more takoj odpotovati. Govoril je s častniki in pravili so mu, da potrebuje prva četa komaj pol ure, pa je pripravljcna za boj in tudi za dolgo pof v puščavo. Kazali so mu zaloge s svežo vodo in s krmo za živali in živila za \ojake, vse prl roki, da ni bilo treba druga ko natovoriti kamele in jih zasesti, in občudoval je njihovo doTršeno pripravljenost, pa oh, kjiko malo je mislil, da bi kedaj utegnilo od nje zavi** šeti njegovb življemje —. Odrinili bi torej, je računal, iz Wadi Halfe naj; ozneje ob petili zvečer in jezdili bi vso noč. Ia ponoči  -.e v puščavi potuje nagleje ko pa v vročini dneva. Najiianj ena ura bo minula da bodo derviši spet na : oti —. To bi pomenilo, da so zasledovalci pridobili alo uro. Njihove živali so spočite, kamele dervišev pa  utrujene, — jutri morebiti —. Njegova razmišljanja je prekinil strahoten prizor. Vrh najbližjega griča se je prikazal polkovnik, kakor besnel je divjal in dva Arabca sta ga držala za roke. Njegov obraz je bil ves rdeč od jeze in razburjenja in kakor blazen je suval in otepel krog sebe, da bi se viešil trdih pesti. «Morilci! — Prokleti morilci!« je kričal. In ko je '¦agledal tovariše, jim je zavpil: «Belmont! Ubili so Drowna —!« Zgodilo se je pa tole. Jezen na samega sebe in na svojo razdraženost je zapustil Cochrane Belmonta in Mansurja in odšel preko Mižnje peščene sipine. V janii onstran griča je našel c,ručo ljudi, ki so se suvali in prerivali in jezno vpili. Sredi med njimi je zagledal Browna. Bled je bil, nje°ove oči so mirno pa zaničljivo gledale, malomarno je ital med kričečimi beduini. Pravkar so mu preiskali žepe in pripravljali so se, vla mu strgajo obleko s telesa, v nadi, da še najdejo kaj več, kar je morebiti skril. Oduren črnec s srebrnim ob*-očem v ušesih mu je žlobudral nerazumljive besede in •>e mu je režal v nepremični obraz. Mirno obnašanje diriloinatovo, njegove hladne, zamišljene oči so mu dajale uekaj junaškega, nadčloveSkega, tako se je zdelo polJ;ovniku. Odpeli so mu suknjo, zamorčeva irne pest je šinila kvišku in mu raztrgaLa srajco od vrata do pasu. -—. In ko je čul brezsrini iTrrsk in so se ga dotaknili odtirni čmi iwsti zamorčevi, — tedaj se je rahločutni mestjan, ta dovrSeni kulturni izobraženec devetnajstega stoletja mahoma izpremenil v sirovega divjalca. Obraz mu je zardeU zobje so s« mu zabkščali in nj^ove oči — t« mime, rqalamarne ofif, ki so gledale vedno tako bladno in prezirljivo, —. so sršale strele. Planil je na zamorea in ga j« udaril, aopet iznora udaril y njegovo široko, trno llc«. Slabotni so MK pje^ovi udarci — z dlanja giai jč fcil — pa jcžni so bili, raždraženi. dhr-ji -.. : .^ ^.r.i^^^ Zamorec je odskočil za trenutek, bolj začuden ko prestrašen nad nepričakovanim izbrubom. Nato pa je nevoljno zarenčal, potegnil nož iz svojega dolgega, širokega rokava in je sunil Browna pod dvignjeno roko —. Brovvn se je sesedel in zakašljal — in kašljal je kakor kašlja človek, ki se mu je pri jedi zaletel grižijaj, divje, nepretrgano, sunkoma, rdečica na licu se mu je izpremenila v motno bledo barvo, v prsih mu je vrelo, prijel se je za usta in se je zvrnil v pesek —. Črnec je živinsko-zadovoljno zarenčal in vtaknil nož nazaj v svoj široki rokav, polkovnika pa, ki je blaznel od onemogle jeze, so zagrabili Arbaci in ga vlekli k njegovim tovarišem. Zvezali so mu roke z močno vrvjo in končno je v bridkem molku tiho obležal poleg znorelega Stuarta —. Headingly je šel in Brovvn je šel in plašne oči ne- srečnih ujetnikov so hodile od enega do drugega in se popraševale, kateri izmed veselih, razposajenih «izlet- nikov« pride prvi spet na vrsto —. Dva sta že bila mrtva in enemu se je zmešalo —. «Izlet se je bližal vrhuncu —. Francoz Fardet je sedel sam zase, s komolci se jc naslanjal na kolena, z dlanjo si je podpiral brado, obupno in tužno je zrl ven v prazno puščavo —. Hipoma pa je Belmont videl, da je skočil po koncu in napeto poslušal, kakor pes, ki čuje nekoga prihajati. Pesti je stisnil, stegnil vrat in nepremično strmel na vzhod v puščavo. Belmont je šel za njegovuni očmi in — da, da,  tam daleč zunaj se je nekaj premikalo —. Opaztl je blesk orožja in nekaj kakor befe obleka se je zasvitalo v mraku. Beduin, ki je stražil na bližnjem griču, je dvakrat zasukat svojo kamelo — znamenje m«ida, da se bliža nevarnost — m je ustrelil v zrak. Ki ie zamrl strel tihi puščavi, že so bili vsi v sedlih, Arabci in črnci. Se hip, in kamele so bile na nogah in, vsa črta se je pomakniia proti kra ju, odkoder se j« bllžala nevamost Nekaj beduinov je obstopilo ujetnike in naboj« »o si vtaknili v pušk«, — ponwnljivo migljaj, aaj se nobeden ne gane —! ••-...-•-.; v «Sveta nebesa -4 to so ijudj« na kaineiah —U je vzlrfiknil Cochran« in a^penjal oči. «Mislim — prepriian fsem, da so naii —U V svoji zmedenosti in raz-^ burjenosti je tako dolgo vlačil in trgal vrvi na rokah, da so se zrabljale in zdrknile na tla. «Hiteli so — bolj nego sem računal!« je dejal Belmont in oči so se mu bleščale izpod košatih obrvi. Geli dve uri prej so prišli, nego sem jih pričakoval. — Hej^ gospod Fardet, — sedaj je vse dobro, kajne?« «Ura —! Ura —! Dobro! Prav dobro! — Živijo Aogleži! Živeli Angleži!« je kričal Fardet, ko se je čelo karavane prikazalo med skalovjem. «Poslušajte, Belmont!« je vpil Gocbrane ves. razvnet. «Tile ljudje nas bodo nemara hoteli postreliti, ko> vidijo, da stoji stvar slabo zanje! Poznam jib ki pripravljer.i moramo biti tudi na to! — V danem trenutku pogTabite vi tistegale človeka, ki je slep na ene oko, jaz pa se lotim onegale črnega orjaka, če mu jbom le mogel z rokami do vratu. Stephens, vi storite, kar vaan je naogoče! Vi, Fardet, kajne, saj razumete, — tele ljudi moramo pobiti preden nam utegnejo škodovati. Vi, diragoman, razložite Sudancema, da morata biti pripravljena, — ampak — ampak —1« — Besede so mu zamrle v nerazumljivem godrnjanju in parkrat je težko požrl,. kakor bi ga dašilo v grlu. sSaj — niso — Angleži, — to so — beduini —!« je fckel končno z ubitiia glasom —. To je bil najbridkejši trenutek v tistem bridkosti polnem dnevu —. Srečni Stuart, ki se ni ničesar zavedal! Sedel je na tleh, s hrbtom nasionjenim na kamelo, ter se tibo smejal samemu sebi, kdove kake srečne misli so mu rojile po zmedenih možganih —. Obraz mu je plamenel od vročine, pa je bil nabran v zadovoljive gube. Toda njegovi tovariši, kako potrti, kako pobiti so bili! 2enski sta jokali. in v nemi bolesti, ki je tudi solze ne morejo več tešiti, so s€ moški obračali vstran od tega priaora, strskali onemogle pesti in brezorpno strnieli v neusmilj^no puiiavo. Fardet sc je vrgel na tla in krčevho ihtenje mu je stresalo tdo. Streli so za-^onelt v po»irav noYodo4Hm in ti so s slreljanjem in rpitjem odgovarjaH m mahali s puSkami in suHcami. Kakih trkkset jlh je btto. Nosili so rdeče turbah» m bete, rjarx> priiaste burnuse iz ©t«}c volpe s kapuco črez. glavo. Eeden je vfiitel bek> zastavo z arabskim napisom v ikrtetno rde-H barvt.