M. Iljin Priroda in ljudje (Nadaljevanje) Žito je prišlo do končne postaje. Treba ga je bilo odpraviti dalie. In spet se je odprla luknja, v katero se je vsipaio žiio, določeno za gladuioče vasi: lastniki voz so zahtevali z* prevoz po tri, po štiri pude od vsakih desei pudov — sko-raj poiovh:o! A tudi tu še ni bi'o konec: žito je bilo treba 5e zmleti. Za mlettv je bilo treba plačati pri mlinarju, in sicsr spet z žitom Knnčno je prišlo žito v vas. Okra.ini pisar in okrajui stareSina sta se fotila dela, sestaviiala sta seznam potrebnih. In tedai so $e med gladujoče ncopazno vtihotapili tudi taki. ki so irrteli v zaloKi n^ tucate vreč žita. Podkupuin^ so na-pravile 2e vse drugačne čudeže! Koliko kruha so torej dobili gladujoči? Navedimo en primer: V vasi Abaševu y samarskem okrožiu so razde!ili v oktobru 1S91 skupno 62 pudov za 699 ljudi. To zncs« 1,4 kilo-zraina na mesec, manj ko 50 graniov na dan za človeka. Povrliu žita niso daiaH vscm gladu-jnčim, ampak sarno tistim, ki niso mogii delati: otrokom pod 15 leti in starcem nad 5,^ let. Žito so dajali torej samo poiovici družine. Kako pa ie bi!o s tistimi, ki so irneli nad 15 let in manj ko 55 let? Tem so dejali: Pojdite delat! A kje naj bi dnbili delo? Nekaj tisoč (od miliionov!) so jih sprej^li na delo pri pradiiji železnic in cest, todj, nadzorniki uiso radi spreje-rnali Ijudi, ki $o tako oslabeli od lakote, da jitn je Jopata padla iz rok Izkoristili so njihovo stisko in jim plačevali skraj-no mzke mezde. Dobivaii so po devet kopejk na dan in z njiini so se morali tudi sami prehraniti! Kdor pa n« hotel delati za toliko pla-čo, ga je dal general Anenkov. ki jc vodil dela, pretepsti in poslati pod straio dornov. V mestili pa so biii zidovi polni le-pakov: »Knncert v korist gladujočini«, »Ifobroddna veselica v prid gladujočim«, »Ples za gladujoče«. Iz rok v roke so romale nabiralne pol? in liudie. ki so od prav te lakote zaslužili tisoče. so da-rovali po deset, petuajst in celo po pe!-deset rubijev za ustanovitev dobrodel-nib kuliinj. A gladujoči so knialu prišli iz mode. Naveličali so se jim pomagati. Lev Tolstoj je zapisal v septembru 1892: »Gladujoči! Ljudske kuhinje! Kuhinje! Oladujoči! Sai to vse ie ž? tako staro in tega smo že strašno siti! Da. vi v Moskvi. v Petcrburgu ste se tega naveličali, a tu, kjer narn stoje od jutra do večera pod okni in pred vrati in kier ne nioreš iti po ulici, ne da bi slišai venomer iste besede: ,Dva dni ze nismo jedli. poslednio ovco smo poiedli. Kai bo z nanii? Prav iia koncu smo. Po-mremn naj torei?', tu snio — kakor ie to priznanie sramotno — tega že tako siti, da eledamo nanje kakor na svoie sovražnike... Da. navelioali snio se jili. A oni hočeio vendar tudi jesti. ho čeio vendar tudi živeti.« OBSODBA Priče so zaslišane. Preiskava ie za-ključena. Sodišče mora izreči sodbo. Kdn jc kriv lakote, kdo je kriv. da ie dežcia opustošena in da jc oropara svoiili bojrast?v? Kdo je spravil deželo na rob propada. kdo ie kriv, da je naj-bol.i.^a črnozemeliska pol.ia paiifa su^a, da so bila velikanska prostranstva v nevarnosti. da se spremenijo v pustin.ie? L.akote in ttničevania dežele tiiso hili krivi sanio Strukovt, Stremnulinvi in Sukovkini. Kriv ie bi' ves nreišnii driiž-beni red. tisti družbeni red, v katerem nekateri delovno silo ktinuioin drntri pa jo morajo prodajati. Sodba pa se je mogla giu-Mu >:imu — revolucija. Ta sodba pa ni bila izrečena takrat, ampak v oktobru 1917. ko ie delovno l.hidstvo vzelo oblast v svoje rnks. da bi zgradito nov družbeni red. SVETOVNI RKD 1N SVETOVNI NEREO Kakšen naj bo nov družbeni red? Družbeni red bi moral biti tak, da bi ne bilo bide ne lakote. ne zatirania človeka po človeku. Ce hočemo odpraviti lakoto, ne zado- stnie, da si nabavimo stroie in prisilimo zemljo, da Uaje več žita. V nekaterih drujjili dcželah daje zem-lia več pridelka, kakor v Rusitt pred revoiucijo. Tam izvrstno obdeluiejo zemljo. intajo dobre pluge, rnočne knnje, stvoje in gnojila. Toda ali niar liudie tam ne strada.io? V rokah 'mam nemški list »Rerliner Ta.geb!att« številka 370 z dne 6 avgusta 1932. Vsebuje obširen člansk o bedi na Thiirinikem !z tega članka podajamo nekaj odlamkov: »Preteklo jesen so se morala okrož;a odločiti, da odpuste iz svoiih zavodov liirajoče. pohabljence in bolnike, Wer abč ne niso več zmagovale »vojevfa de-leža prj stroških . . ., da, celn težke bol-nike iz umobolnic so morali spet pustiti med Ijudi... Kot značilen primer naj nam služi vas Frankenheim Skorai ves kraj 6 1200 prebivalci je brezposeln. Preteklo po-letje n mogel župan cele tri mesece iz-plačati niti pare podpore in je prebivat-slvo napotil k nabiranju jagod in dru-gim možnostirn za »samapomoc«. Ko pa je prišla zima, je postal položaj brez-upen Da ne bi od lakote poginila, je začela vsa vas berač ti. Očetje z odrasluni otroki so obšlj ves kraj 40 kilometrov naokoli. V nedeljo so se vrnili k družini z nekaj brane in s par priberačenimi groši. Ker to n zadostovalo. so svojo »sa-mopomoč« raz3iri'.1 na krajo. vlome m riivjaštvo Ob takih okoliScinah m rud-no da iupanu razbijejo šipe hi da si dežetni svetnik upa v vas le leta brezposelno in da 'ih obč na ne morp ve^ podpirati Zupnn«1 :n policijo tistih občin. v katerih b; se lastniki teh dovolilnic za beračenie po-javili. pa napro^a;o da njihovn obrt pnspe^ujejo n pnrtpiraio« Isto opažamo Kidi v drugih dpže^ah, kjer se vlada stari red Kaj se je ¦ zgodilo? Zakai ljudi^ stra-dajo? Kat je na svetu neraara prernalo kruha? Ne. dovolj ga je. Meščanski gospodar-stveniki se eelo pritožujejo, da je ž:ta na svetu preveč. (Nadaljevdnje siedit