krat,   prttdt.
Poštnina plačana t gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
68.
kos.
V LJUBLJANI, dne 3. novembra 1931.
Letnik II.
V S E B
480. Državna kandidatna lista za volitve narodnih poslancev v Dravski banovini.
481. Zakon o izpreineinbah in dopolnitvah v zakonu o admini-! st raciji vojske in mornarice.
482. Zakon o izpremembah zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja.
^	483.	Uredba	o izpremembi območja srezov in občin zbog iz-
premenjenih banovinskih mej.
484. Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženjerjev vseh gradbenih strok, strojne, elektrotehnične in ladjedelske stroke in arhitektov.
\J 485. Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resorlu ministrstva za notranje posle.
486. Pravilnik o državnem izdelovanju in načinu razpečavanja zdravil biološkega izvora v kraljevini Jugoslaviji.
I N
487.
188.
189.
190. 491.
192.
193.
194.
495.
196.
197.
Tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev, lolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev. Izprememba navodila za izpolnitev prijave za prejemanj' rodbinskih draginjskih doklad.
Ukinitev postaje za kontrolo sodov pri Sv. Lenartu, Cenovnik smodnika in ostalih smodniških izdelkov.
Razpis o carinski ugodnosti za podjetja, ki se bavijo z izdelovanjem akumulatorjev.
Naredba o fakturiranju blaga v dinarjih.
Izprememba imen nekaterih selišu v občini Selcah v kranjskem srezu Dravske banovine.
Izprememba imena kraja »Sv. Janez ob Boh. jezeru«. Razglas o odkupnini cestne obveznosti uslužbencev OUZD. Popravek v cenovniku za zavarovanje valute.
480.
Državna kandidatna lista
za volitve narodnih poslancev za narodno skupščino na dan 8. novembra 1931.
Nosilec državne liste:
Peter R. Živkovič,
predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle iz Beograda. Predstavniki liste za glavni volilni odbor:
Mihajlo Djurič, trgovec iz Beograda, Stavra Trpkovič, rentier iz Beograda.
Njiju namestnika:
•v
MihajlO Sonda, industrialec iz Beograda, Aca Dinič, trgovec iz Beograda,
DRAVSKA BANOVINA
Za mesto Ljubljano.
Mestni kandidat: dr. Albert Kramer, minister za gradbe iz Beograda.
Namestnik: Ivan Tavčir, uradnik Delavske zbornice v Ljubljani.
i.	Srez brežiški.
1.	Sreski kandidat: Ivan Urek. posestnik in župan v OtohokftfH.
Namestnik: Franc Pinterič, posestnik in župan v Rigoncih.
2.	Sreski kandidat: Ernest Krulcj, župan, posestnik in gostilničar iz Sevnice ob Savi.
Namestnik: dr. Franc Benedičič, rud. zdravnik iz Senovega pri Rajhenburgu.
2.	Srez gornjegrajski.
1.	Sreski kandidat: Matija Goričar, posestnik in župan iz Mozirja,
Namestnik: Anton Seni, posestnik v Ljubnem.
2. Sreski kandidat: Kasto PustoslemŠek, novinar iz Ljubljane.
Namestnik: Franc Kolenc, posestnik iz Ljubnega.
3.	Srez dolnjelendavski.
1. Sreski kandidat: Anton Hajdinjak, posestnik in kovač iz Odrancev.
Namestnik: Nikolaj Križanič, posestnik in župan iz Kota.	»
2. Sreski kandidat: Franc Faflik, Župnik iz Kan-čovcev.
Namestnik: Josip Ošlay, občinski tajnik iz Dolnje Lendave.
4. Srez kamniški.
1. Sreski kandidat: dr. Ivo Potokar, advokat iz Kamnika.
Namestnik: Franc Pančur, posestnik iz Zg. Tuhinja.
2. Sreski kandidat: dr. Valentin Rožič, profesor v pokoju in posestnik iz Ljubljane.
Namestnik: Burica Alojzij, posestnik in bivši župan iz Dragomlja.
3. Sreski'kandidat: Anton Ccrcr, gostilničar in posestnik v Kamniku.
Namestnik: Ignacij Tomc, trgovec in posestnik v Moravčah.
5. Srez kočevski.
Sreski kandidat: Ivan J. Pucelj, minister brez port-felia iz Beograda.
Namestnik: Hans J* dr. Arko, odvetnik iz Kočevja.
6. Srez kranjski.
Sreski kandidat: Janko Barle, župnik iz Ljubljane.
Namestnik: Ivan Lončar, posestnik iz Tržiča.
7. Srez krški.
1. Sreski kandidat: Alojzij Drmelj, posestnik in župan iz Boštanja.
Namestnik: Anton Polanc, posestnik in župan, Radeče.
2. Sreski kandidat: Ivan Majcen, mesar in posestnik iz Št. Janža.
Namestnik: Ivan Globevnik, posestnik iz Škocjana.
3. Sreski kandidat: Maks Vale, trgovec in posestnik iz Št. Jerneja na Dolenjskem.
Namestnik: Lavoslav Bučar, posestnik in hotelir iz Kostanjevice na Krki.
4. Sreski kandidat: Anton Grebenc, posestnik z Brezja.
Namestnik: Martin Horvatič, posestnik iz Krške
vasi.
8. Srez konjiški.
1. Sreski kandidat: Karl Gajšek, notarski pripravnik iz Konjic.
Namestnik: Dr. Ervin Mejak, advokat iz Konjic.
2. Sreski kandidat: Maks Goričar, duhovnik in posestnik v Mozirju.
Namestnik: Anton Košir, župan in član banskega sveta, Žiče.
9.	Srez laški.
i.	Sreski kandidat: Alojzij Pavlič, profesor, vero-učitelj iz Celja.
Namestnik: Lojze Jagrič, strojevodja z Zidanega mosta.	*
2.	Sreski kandidat: Rudolf Juvan, magistratni uradnik v Ljubljani.
Namestnik: Dr. Franjo Roš, odvetnik v Laškem.
10. Srez logaški.
Sreski kandidut: Dr. Stane Rape, privatni uradnik
iz Ljubljane.
Namestnik: Ivan Renižgar, posestnik in gostilničkr
iz Žirovnice, občina Cerknica.
11. Srez Litija.
1. Sreski kandidat: Alojz Turk, trgovec ln posestnik iz Višnje gore.
Namestnik: Rudolf Hribar, lesni trgovec, Medija -
Izlake.
2. Sreski kandidat: Dr. Vinko Zorc, advokat iz Beograda.	,	i
Namestnik: Anton Kovačič, posestnik iz Sela.
3. Sreski kandidat: Milan Mravlje, geometer in posestnik iz Ljubljane.
Namestnik: Gvido Kirolla, industrijalec iz Zagorja.
12. Srez ljubljanski.
1. Sreski kandidat: Evgen Jarc, profesor v pokoju in podžupan iz Ljubljane.
Namestnik: Jurij Petrovčič, posestnik in župan na Viču.
2. Sreski kandidat: Albin Koman, posestnik - kmetovalec iz Vižmarjev.
Namestnik: Ivo Sancin, kmet. načelnik v pokoju v Ljubljaui.
3. Sreski kandidat: Pavel Pavčič, tesarski mojster in posestnik, Moste pri Ljubljani.
Namestnik: Jakob Kušar, posestnik, Notranje Gorice, občina Brezovica.
4. Sreski kandidat: Franjo Zobal, trgovec v Rudniku pri Ljubljani.
Namestnik: Alojzij foni, orožnik v pokoju, Log pri Vrhniki.
5. Sreski kandidat: Rudolf Šinkovec, ravnatelj Vzajemne pomoči, Ljubljana.
Namestnik: Jakob Zadnikar, posestnik in gostilničar na,Brdu, občina Zg. šiška.
i	13.	Srez	ljutomerski.
Sreski kandidat: Jakob Zemljič, župan in posestnik iz Radenc.
Namestnik: Franc Skuhala, župan in posestnik iz Križeve pri Ljutomeru.
14. Srez Maribor, levi breg.
Sreski kandidat: Dr. Ljudevit Pivko, profesor v pokoju iz Maribora.
Namestnik: Ivan Jaužokovič, posestnik iz Košakov
pri Mariboru.
15.	Srez mariborski, desni breg (Maribor).
1.	Sreski kandidat: Dr. Miloš Vauhnik, odvetnik iz Maribora.
Namestnik: Matija Volk, posestnik in župan iz Pobrežja pri Mariboru,
2. Sreski kandidat: Ivan Kirbiš, posestnik iz Prepol, Dravsko polje.
Namestnik: Josip Rajšp, posestnik iz Spodnje Polj-skave.
3. Sreski kandidat: Anton Krejči, posestnik in tov. ravnatelj v Rušah.
Namestnik: Vinko Gornjak, ekonom v Slov. Bistrici.
16.	Srez murskosobotski.
1. Sreski kandidat: Geza Vezir, posestnik in gostilničar, Martjanci.
Namestnik: Franc Hodošček, posestnik, Zenkovci.
2. Sreski kandidat: Ferdo Hartner, industrijalec in posestnik iz Murske Sobote.
Namestnik: Matija Kočar, posestnik iz Skakovca.
3. Sreski kandidat: Josip Benko, industrijalec in župan- v Murski Soboti.
Namestnik: Mihael Biiček, posestnik v Serdici.
17. Srez novomeški.
1. Sreski kandidat: Anton Klinc, posestnik in župan iz Gorenjega polja.
Namestnik: Davorin Matko, šol. upravitelj v pokoju iz Novega mesta.
2. Sreski kandidat: Dr. Niko Županič, bivši minister, Ljubljana.
Namestnik: Klement Belovsky, posestnik, Sv. Helena, občina Mirna.
18. Srez dravograjski - prevaljski.
1. Sreski kandidat: Dr. Vinko ltapotec, advokat iz Maribora.
Namestnik: Anton Topolovec, okrožni nadzornik konzumnega društva, Prevalje.
2. Sreski kandidat: Ing. Franjo Pahernik, posestnik iz Vuhreda.
Namestnik: Janez Geršak, župan in pekovski mojster iz Crne.
19. Srez ptujski.
1. Sreski kandidat: Štefan Vuk, župan m posestnik
iz Cirkovcev.
Namestnik: Josip Čeli, gostilničar in posestnik iz Ločica.
2. Sreski kandidat: Lovro Petovar, poštar v pokoju in posestnik iz Ivanjkovcev.
Namestnik: Franjo Šolar, posestnik iz Zlatoličja.
3. Sreski kandidat: Franjo Petek, posestnik iz Cvet-kovcev.
Namestnik: Ivan Rojs, posestnyc iz Ormoža.
20.	Srez radovljiški.
1, Sreski kandidat: Ivan Mohorič, I. generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Ljubljana.
Namestnik: Josip Ambrožič, trgovec in posestnik iz Ljubnega.
2.	Sreski kandidat: Ivan Ažman, župan v Lescah in posestnik iz Hraš.
Namestnik: Franc Kralj, tovarniški delavec iz Koroške Bele.
21.	Srez slovenjgraški.
1. Sreski kandidat: Dr. Bogumil Vošnjak, minister v pokoju iz Beograda.
Namestnik: Dr. Alojzij Bratkovič, odvetnik in župan iz Slovenjgradca.
2. Sreski kandidat: Ivan Mermolja, kmetovalec in bivši narodni poslanec iz Štrihovca pri Št. liju v Slov. goricah.
Namestnik: Ivan Kae, posestnik, Šmartno pri Slo-venjgradcu.
3. Sreski kandidat: Franjo Rupnik, strojevodja v p. in uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani.
Namestnik Jakob Volk, krojaški mojster iz Šoštanja.
22. Srez celjski.
1. Sreski kandidat: Ivan Prekoršek, upravitelj javne bolnice iz Celja.
Namestnik: Franc Goričan, posestnik in kmet. inšpektor v pokoju iz'Višnje vasi.
2. Sreski kandidat: F>anc Piki, posestnik in gostilničar, Gotovlje.
Namestnik: Ivan Srebotnjak, posestnik in veletrgovec z.lesom, Sv. Peter v Savinski dolini.
23. Srez Črnomelj - Metlika.
1. Sreski kandidat: Evgen Lovšin, ravnatelj iz Ljubljane.
Namestnik: Jože šmalcel, trgovec in posestnik iz Predgrada.
2. Sreski kandidat: Dako Makar, posestnik in gostilničar iz Metlike.
Namestnik: Ivan Smuk, župan, posestnik in gostilničar iz Mlak.
24. Srez Šmarje pri Jelšah.
1. Sreski kandidat: Anton Zdoljšck, kmetovalec Iz Hotunj, obč. Ponikva.
Namestnik: Simon Debelak, posestnik iz Itrlstan-vrha, obč. Sv. Peter na Medvedovem selu.
2. Sreski kandidat: Vekoslav Špindler, novinar iz Maribora.
Namestnik: Anton Malgaj, viničar iz Zibike.
3. Sreski kandidat: Josip Drofenik, bivši naroftnf poslanec, član sreskega cestnega odbora in kmetovalec iz Št. Jurja ob južni železnici.
Namestnik: Jurij Lesjak, župan, Slivnica pri Celju.
Kasacijsko sodišče v Beogradu potrjuje to državno kandidatno listo, v kolikor so vanjo vnešeni kandidati in namestniki Dravske banovine — § 24. in § 25. zakona 0 vO“tvak narodnih poslancev za narodno skupščino.
V Beogradu, dne 29. oktobra 1931., št. 11665.
Zapisnikar - tajnik: (Podpis.)
M. P.
Kasacijsko sodišče kraljevine Jugoslavije S 3eogrady
Predsednik svdta: (Podpis.)
Zakoni in kraljevske uredbe.
481.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarico in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o administraciji vojske in mornarice z dne 28. novembra 1929., Dj. št. 43.310,*
ki se glasi:
Člen 1.
V členu 10. zakona o administfaclji vojske in mor narice se izpušča v poslednjem odstavku ves drugi stavek: >Če ni ukaznih oseb ... itd.«.
Člen 2.
Drugi odstavek člena 15. se izpreminja in se glasi:
s^iakazovalci (naredbodavci) za bolnice, ki niso administrativni organi, ki pa imajo v svojem sestavu odgovorne računodajnike po členu 17. tega zakona; za razne delavnice in za založišča hrane, raznovrstnega materiala in vobče inventarja vojaško-državne imovine so njih upravniki, kjer pa teh ni po formaciji vojske in mornarice, starešine komand, zavodov in ustanov, katerim so podrejene te bolnice, delavnice in ta založišča.;
Člen 8.
V členu 17. zakona o administraciji vojske in mornarice:
a) Na koncu prvega odstavka se postavlja namesto pike vejica in se dodaje: »kakor tudi oni, ki daje potrdilo (vizo) in obvešča o stanju in uporabi kreditov, odobrenih z zakonom, odnosno o angažiranju in izvrševanju izdatkov«.
b) Poslednji stavek drugega odstavka točke 1. se izpreminja in se glasi: »Če nakazovalec (naredbodavec) ostane pri svoji naredbi, kar mora pismeno potrditi, sporoči to računodajnik po redni poti ministru za vojsko in mornarico, ki odredi po sporazumu z ministrom za finance izplačilo ali ga pa ustavi. Odločba ministra za vojsko in mornarico je za računodajnika obvezna in ga razrešuje odgovornosti.«
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
26.	oktobra 1931., št. 250/LXXVII/529. Zakon o administraciji vojske in mornarice gl. »Uradni list« št. 21ftd6 iz 1. 1928./1930.
Člen 4.	'
V členu 19. zakona o administraciji vojske in mornarice se izpuščajo v predposlednjem odstavku, v sedmi vrsti, besede, ki so v oklepaju: »(osnovne in položajne)«.
S s	I
Člen 5.
V členu 69. zakona o administraciji vojske in mornarice se dodaje na koncu drugega odstavka za piko to-le: »V garnizijah, v katerih ni zadosti častnikov, vojaških uradnikov ali civilnih uradnikov na službi v vojski in mornarici, se sme odrediti za enega člana komisije ali civilni državni uslužbenec iz dotičnega kraja ali podčastnik, ki ima najmanj H) let podčastniške službe«.
Člen 6.
V členu 72. zakona o administraciji vojske in mornarice se dodaje na koncu prvega odstavka za piko to-le: »V garnizijah, v katerih ni zadosti častnikov, vojaških uradnikov ali civilnih uradnikov na službi v vojski in mornarici, se sme odrediti za enega člana komisije tudi oseba po predpisu drugega odstavka člena 69. tega zakona.«
Člen 7.
V prvem stavku člena 74. zakona o administraciji vojske in mornarice se postavlja namesto besede: »oblastne« beseda: »banovinske«.
' Člen 8.
V členu 86. zakona o administraciji vojske tn mornarice se:
a) točka 1. izpušča, točke 2., 3. in 4. pa postanejo točke 1., 2. in 3.
b) na koncu člena se dodaja nov odstavek in se glasi:
»Vrednost opreme po (lem členu se računi po inventarni vrednosti, t. j. po ceni, po kateri je material nabavljen. Material, ki se predlaga za izknjižbo, se vpiše v seznamke po vrstah tako, da se vpiše v en seznamek samo istovrstni material, po čigar skupni vrednosti se odreja pristojnost starešine za izdajo rešitve o izknjižbi tega materiala.«.
Člen 9.
y členu 89. zakona o administraciji vojske in mornarice se dodaje za točko 2. nova točka 3., ki se glasi:
»3. v državno blagajno kot dohodek po ostalih granah.«
• Člen 10.
V Členu 91. zakona o administraciji vojske m mornarice se črta pika na koncu drugega odstavka in se dodaje: »s pismeno naredbo izmed častnikov ali vojaških ali civilnih uradnikov na službi v vojski in mornarici; če pa teh ni, se sme za enega prisotnega člana-pričo odrediti tudi podčastnik, ki ima najmanj 10 let podčastniške službe.«
Člen 11.
V členu 102. zakona o administraciji vojske in mornarice se nadomeščajo v točki 8. besede: »odločanje o, uedostatkih in« z besedami: »razpravljanje sporov o«.
Člen 12.-
V členu 109. zakona o administraciji vojske in mornarice se:
a) točka 4., prvi odstavek izpreminja in se glasi:
»4. Če ne bi odgovorni računodajnik v odrejenem
roku prostovoljno poravnal primanjkljaja, nepravilnega izdatka in vobče ugotovljene škode ali če tega ne more storiti, zahteva komisar, odnosno inventarizirajoči častnik po pristojnem nakazoval™ (naredbodavcu) in postavi ta odgovornemu računodajniku administrativno prepoved na njegove prejemke po členu 110. lega zakona, če škoda ne preseza vsote 5000 dinarjev, drugače zahteva zavarovanje po pristojnem sodišču.«
b) Za točko 5. se dodaje nova točka 6. in se glasi:
»Št. 6. Komisarji in inventarizirajoči častniki pošljejo vse spise izvršenega pregleda in preiskave svojim pooblastilnem, ki ocenijo in odrede, ali naj se vloži tožba, in če naj se to zgodi, postopajo po členu 111. tega zakona, t. j. vlože tož.bo pri pristojnem organu. Tožbo vloži pooblastilen, odnosno po njegovi pooblastitvi njemu podrejeni strokovni organ.«
c) Dosedanja točka 6. postane točka 7.
Člen 13.
V členu 111. zakona o administraciji vojske in mornarice:
a) V prvi in drugi vrsti prvega odstavka se črtajo besede: »komisarji in inventarizirajoči častniki ; namesto njih pa se postavljajo besede: »odnosno pooblastilni komisarjev in inventarizirajočih častnikov, postavljajo administrativno prepoved, odnosno »
b) V drugem stavku predposlednjega odstavka se dodajeta za besedami :»če ne vloži obsojenec« besedi: s, odnosno tožilec«.
c) Na koncu člena se dodaja nov odstavek in se glasi:
»Rešitve po tem členu se vročajo pravdnim strankam v prepisu.«
Člen 14.
V členu 112. zakona o administraciji vojske hi mornarice se dodajejo za drugim odstavkom novi odstavki in se glase:
»Pritožbe po prvem odstavku tega čleha se vlagajo neposredno ali po pošti. Dan, ko se le pritožba predala pošti na povratni recepis, se smatra za dan prejema v komandi, odnosno pri vojaški kontroli. Če je pritožba vložena prekasno ali izjavljena po nepristojnih osebah, jo zavrne pristojni starešina, odnosno vojaška kontrola z	rešitvijo; zoper	to rešitev je dopustna pritožba	v	15
dneh po prejemu	na višjega nadrejenega administrativ-
nega organa, odnosno na vojaško ali glavno kontrolo.
Pravica do pritožbe po prvem odstavku tega zakonskega člena gre tudi tožilcu v istem roku, kakor obsojenemu.
Za sojenje in dopisovanje vojaške kontrole se ne plačuje nobena taksa. Vendar obsodi vojna kontrola, kogar obsodi na plačilo nedostatka ali škode, obenem tudi:
a) na plačilo	takse po zakonu o taksah; in
b) na plačilo	stroškov, nastalih s preiskavo.
Z rešitvijo o povračilu škode po tem zakonu se opravičuje ali razveljavlja dobljeno zavarovanje.«
Člen 15.
V členu 127. zakona o administraciji vojske in mornarice se dodajeta v drugi vrsti za vejico in za besedama: »z denarjem« besedi: »s hrano,«.
Člen 16.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 30. septembra 1931.; Dj. št. 23.067.
Aleksander s. r,
Minister za vojsko in
mornarico,	Predsednik ministrskega
armadni general	sveta	in minister za
Drag. Ž. Stojanovič s. r	notranje	posle
Videl	P.	živkovič s .r.
m pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
482.
Mi
Aleksander !.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za notranje posle, predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembah zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja.* 5 t.
V prvem odstavku § 3. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja,** kjer je označena meja Dravske banovine, se izpuščajo besede: »in vasi Dobravo in Dubravo Breg iz občine Križovljana-Cestice v srezu Varaždinu in vasi Presiko, Badličan in Prhovec iz občine Gornji Mihaljevec sreza Čakovca«.
§ 2.
\ petem odstavku § 3., kjer je označena meja Urinske banovine, se izpušča poslednji stavek, ki se glasi: »in prepuščajoča Zetski banovini občine negbinsko, ja-senovško, dragliško in jablaniško iz sreza zlatiborskega in mioško ter belobrdsko iz sreza višegrajskega«.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
27.	oktobra 1931., št. 251.
** »Uradni list« št. 399/180 iz 1. 1929. in »Službeni list« št. 330/53 iz 1. 1931.
§ 3.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 24. oktobra 1931.; III. št. 60.026.
Aleksander s. r. Predsednik	Predsednik
ministrskega sveta,	ministrskega	sveta,
minister za notranje posle, minister za notranje posle,
P. R. Živkovih s. r. Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
P. R. Živkovič s. r.
Člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 24. oktobra 1981.; III. št 30.027.
Predsednik ministrskega sveta, i	minister	za	notranje	posle,
P. R. Živkovid s. r.
484.
Na podstavi §§ 14. in 260. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujem ta-le
Uredbe osrednje vlade.
483.
Na podstavi §§ 3. in 16. zakona o nazivu in razde-delitvi kraljevine na upravna območja predpisujem to-le
uredbo
o izpremembi območja srezov in občin zbog izpremenjenih banovinskih mej.*
I. V Savski banovini.
Člen 1.
Vasi Dubrava in Dubrava Breg, ki sta pripadali ob čini Zavrču ptujskega sreza v Dravski banovini, stopita v sestav občine Križovljana-Cestice varaždinskega sreza v Savski banovini.
Člen 2.
Vasi Presika, Badličan in Prhovec, k' so pripadale občini Središču ptujskega sreza v Dravski banovini, stopijo v sestav občine Gornjega Mihaljevca čakovskega sreza v Savski banovini.
II.	V Drinski banovini.
Člen 3.
Jablaniška občina, ki je pripadala pribojskemu srezu, in občine dragliška, jasenovška in negbinska, ki so pripadale novovaroškemu srezu v Zetski banovini, stopijo v sestav zlatiborskega sreza v Drinski banovini.
Člen 4.
Mioška in belobrdska občina, ki sta pripadali pribojskemu srezu v Zetski banovini, stopita v sestav više-grajskega sreza v Drinski banovini.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
27.	oktobra 1931.. št. 251. — Primerjaj »Službeni list« št. 380/58 iz 1. 1931,
pravilnik
o opravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženjerjev vseh gradbenih strok, strojne, elektrotehnične in ladjedelske stroke in arhitektov.*
Namen opravljanja izpita.
Člen 1.
Ta izpit se opravlja, da si pridobe uradniški pripravniki pravico, biti postavljeni na uradniška službena mesta, kakor tudi da se pridobi pravica do samostalnega javnega dela.
S tem izpitom se mora oceniti kandidatova sposobnost za izvrševanje dotičnili poklicev v državni in samoupravni službi kakor tudi v privatni praksi. Zato ima ta izpit značaj praktičnega izpita, na katerem mora kandidat pokazati izkušnjo in izobrazbo za uspešno uporabo strokovnega znanja, pridobljenega v tehničnih vedah, kakor tudi poznanje potrebnih zakonskih predpisov in uprave.
> Pravica do opravljanja izpita.
Člen 2.
Pravica do opravljanja tega državnega strokovnega izpita gre vsem onim, ki so dovršili pri nas ali v inozemstvu tehnično fakulteto ali drugo visoko tehnično šolo z veljavo tehnične fakultete in dobili diplomo m-ženjerja dotične stroke.
Ta pravica se dobi po dvoletni praksi v državni, banovinski ali občinski službi ali pa pri pooblaščenem inženjerju ali ustanovi ali podjetju, ki mu načeluje v tehničnem smislu pooblaščeni inženjer.
Uradniškemu pripravniku, ki premeni med pripravljalno službo stroko, preden jo opravil strokovni izpit, se sme šteti čas, ki ga je prebil v prejšnji stroki, v
* »Službene novine kraljevine .Jugoslavije« z dno
13.	oktobra 1931., št. 239/LXXIV/502.
rok pripravljalne službe v novi stroki in mora trajati pripravljalna služba v tej stroki najmanj eno leto, toda se s tem letom ne sme prekoračiti skrajni rok petih let za pripravljalno službo.
Ce prestopi uradniški pripravnik v drugo stroko poceni, ko je v prejšnji stroki že opravil strokovni izpit, sme biti oproščen strokovnega izpita v novi stroki iz onih predmetov, iz katerih je opravil izpit že v prejšnji stroki.
Ce prekine uradniški pripravnik pripravljalno službo iz drugega razloga, razen zbog bolezni ali zato, da odsluži obvezni rok v stalnem kadru, mu šteje prejšnja pripravljalna služba samo v isti stroki.
Čas, prebit v praksi pred študijami iu med študijami, se ne upošteva-
Inozemski državljani nimajo pravice do opravljanja tega izpita.
Vrsta izpita.
Člen 3.
Kandidati smejo opravljati izpit samo iz one stroke; za katero so si pridobili strokovno izobrazbo.
Stroko sestavljajo >vsa zvaDja, ki so na osnovi iste izobrazbe določena za opravljanje istih ali bistveno istih poslov neglede na resort.
V. istih strokah je državni strokovni izpit isti.
Čas za opravljanje izpita.
Člen 4.
Izpiti se opravljajo meseca aprila vsako leto.
Prijava k opravljanju izpita.
Člen 5.
Prijave k opravljanju tega državnega strokovnega izpita vlagajo kandidati pismeno pri ministrstvu za grad-be najkesneje do dne 1. septembra.
Naknadne prijave po tem roku se ne upoštevajo.
Prijavi mora priložiti vsak kandidat:
1. izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu;
2. diplomo o opravljenem izpitu po členu 2. tega pravilnika;
3. kratek popis življenja in delovanja;
4. potrdilo o dvoletnem praktičnem delu;
5. potrdilo o državljanstvu in
6. takso po členu 24. tega pravilnika.
Odločba o sprejemu kandidatov.
Člen 6.
Prejete prijave pošilja ministrstvo za gradbe izpra-ševalni komisiji. Izpraševalna komisija pregleda prijave iri odloči najkesneje v 15 dneh, kateri kandidati se pripuščajo k izpitu. Ta odločba se priobči kandidatom po ministrstvu za gradbe pismeno.
Izpraševalna komisija.
Člen 7.
Izpiti se opravljajo v Beogradu pred Izpraševalno
Komisijo, ki jo postavlja za vsako stroko z rešitvijo mi-
nister za gradbe za vsako leto naprej sporazumno s prizadetimi resortnimi ministri in ki določi obenem predsednika in zapisnikarja komisije in njih namestnike.
Dolžnost izpitne komisije je, da pripravi pismene naloge (teze), jih pregleduje in kandidate izprašuje.
Katere graue obseza državni strokovni izpit.
Člen 8.
Državni strokovni izpit obseza:
1. izpit za gradbene inženjerje vsen strok;
2. izpit za inženjerje strojne, elektrotehnične in !a-djedelske stroke;
3. izpit za arhitekte.
Pismeni in ustni izpit.
Člen 9.
Pismeni izpit je sestavljen iz domače naloge večjega obsega (teze), ki jo mora kandidat predložiti ministrstvu za gradbe za izpraševalno komisijo, in eventualno iz klavzurne naloge med izpitom	po	6'enu	11).	tega pra-
vilnika.
Kandidati za gradbene inženjerje smejo zahtevati pismeno nalogo, po lastni izberi: ali o cestah ali o železnicah ali iz hidrotehnike in z vsemi potrebnimi objekti.
Prav tako smejo zahtevati	kandidati	za	inženjerje
strojne, elektrotehnične in ladjedelske stroke pismeno nalogo ali iz strojništva ali za elektrotehniko ali iz ladjedelstva.
Obdelava domače naloge (teze) obseza izdelavo vseh potrebnih razprav, skic. načrtov, statističnih računov, predhodnih merjenj, proračunov kakor tudi ,občih in tehničnih pogojev za izvrševanje z,gradh glede na veljavne zakonske in tehnične predpise in zakouske odredbe.
Ustni izpit je sestavljen iz hrambe domače naloge in znanja tehničnih ved za dotično	stroko	po	členu 10.
tega pravilnika kakor tudi za	vse	stroke	poznan’? /a-
/conskih predpisov in administracije po členu 10. tega praviluika.
Obseg Izpita:
Člen 10.
1.	Za g r a d b e u e i n ž e n j e rje:
1. Trasiranje cest in železnic (komercialno in tehnično).
2. Variante in primerjanje tras.
3. Razpored in prenos izkopine (razpored mas).
4. Spodnje in zgornje sestavine cest, železnic m mestnih ulic.
5. Cestni in železniški mostovi in tuneli.
6. Postajne priprave.
7. Skladišča, kurilnice-remize za lokomotive, vodne postaje, delavnice itd.
8. Manjše postajne, potniške in postranske zgradbe pri železnicah in strešne konstrukcije.
9- Reguliranje rek, rečic in potokov.
10- Kanaliziranje rek in napravljanje kanalov.
11.	Gradnja rečnih in morskih pristanišč in ladjenic
(di/kov) za izdelovanje in popravljanje ladij, zaščitnih zidov, pristajališč (molov) itd.
12. Ukorišoanje vodne sile; jezovi in osuševalne naprave.
13. Vodovod in kanalizacija mest in zgradb.
14. Vse vrste fundiranja na suhem in na vodi in-ženjerskih in arhitektonskih zgradb v zvezi s sondiranjem tal.
15. Uporaba armiranega betona pri vseh zgradbah.
16. Gradbeni objekti: pristaniški in svetilniški.
17. Poznavanje gradbenega materiala in gradbenih strojev.
2.	Za inženjerjestrojne, elektrotehnične in ladjedelske stroke,
1. Teorija hidravličnih motorjev.
2. Teorija parnih strojev in parnih turbin in motorjev na eksplozijo.
3. Izračunavanje parnih kotlov, turbin, eksplozijskih motorjev in visokih dimnikov.
4. Konstrukcija motornih parnih in ostalih kaloričnih motorjev, istotako motorjev na eksplozijo.
5. Gradbeni stroji, orodni stroji (stroji za obdelovanje).
6. Stroji za transport tehničnih trdih in plinastih teles (dviga ia, črpalke, pihala, ventilatorji, kompresorji, stroji za zabijanje kolov, bagri itd.).
7. Lokomotive, tenderji, vagoni, postaje za vodo, kretnice in prenašala.
8. Ureditev kurilnic in železniških delavnic.
9. Izračuni o odporu lokomotiv in vlakov.
10. Izračuni o porabi vode, premoga in maziva pri lokomotivah.
11. Poznavanje materiala za strojne konstrukcije in priprav za njega preizkušanje.
12. Termični in hidravlični stroji, plinski motorji in njih uporaba pri električnih centralah.
13. Sistem parnega, vodnega in zračnega ogrevanja in sistem prezračevanja.
14. Parne kuhinje, parne pralnice in parne pekarnice.
15. Dinamski stroji in motorji istosmernega toka.
16. Dinamski stroji in motorji izmeničnega toka.
17. Transformatorju
18. Aparati, instrumenti in akumulatorji.
19. Določanje, kolika je kapaciteta električne centrale. Vrste in karakteristike central, način postavljanja, donosnost, organizacija in upravljanje.
20. Električna kanalizacija-razvajanje.
21. Električno vlačenje.
22- Priprave šibkega toka.
23. Uporabe električnega toka v signalizaciji.
24. Priprave toka visoke frekvence (radio-tele grafi ja).
25. Aerotehnika.
26. Cista teorija ladje.
27. Aplicirana teorija ladje.
28. Korito ladje in njegovi deli.
29. Oprema in notranja ureditev ladij,
30. Praktična dela v ladjedelstvu.
31. Kalkulacija cen za razne poprave, ocenitev in donosnost ladij.
92. Poznavanje gradbenega materiala.
3.	Za arhitekte.
1.	Položaj, razpored, zunanja in notranja arhitektura iavnih in privatnih zgradb, ki se zidajo največkrat,
2. Konstrukcija iz lesa, kamenja, železa, betona in armiranega betona s fundiranjem na suhem in v vodi in njih uporaba v arhitekturi z njih statičnim računom.
3. Ureditev mest in selišč in dela, ki so v zvezi z njo.
4. Asanacija selišč in zgradb.
5. Gradbena higiena.
6. Poznavanje gradbenega materiala in gradbenih strojev.
4.	Za vse kandidate.
Kandidati morajo poznati razen izdelave načrtov in detajlov tudi izdelavo predmetov, proračuna in analize cen kakor tudi tehnično administracijo: vložni zapisnik, vpisnike, inventar, licitacije, obče in tehnične pogoje, kolavdiranje, superkolavdiranje, račun o več opravljenih delih, račun o manj opravljenih delih, končni obračun, odstopno pismo, razveljavljenje pogodb, likvidacijo, vo-ditev knjig v tehničnih ustanovah kakor tudi važnejše razpise tehničnega značaja.
Istotako morajo poznati kandidati tudi predpise iz naslednjih zakonov, uredb in pravilnikov, kolikor je to potrebno za pravilno izvrševanje tehnične službe in za delo v resortu, v katerem je kandidat v službi, ali za njih javno prakso, ki so:
1. ustava kraljevine Jugoslavije z dne 3. septembra
1931.;
2. zakon o ureditvi vrhovne državne uprave;
3. zakon o ureditvi predsedništva min. sveta;
4. uredba o razdelitvi predsedništva ministrskega sveta in ministrstev na oddelke;
5. zakon o notranji upravi;
6. zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja;
7. zakon o banski upravi;
8. zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih;
9. zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih;
10. zakon o glavni kontroli;
11. zakon o upravnem postopku;
12. zakon o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe;
13. zakon o administraciji vojske in mornarice;
14. zakon o uradnikih;
15. zakon o državnem računovodstvu in pravilnik zn izvrševanje tega zakona;
16. zakon o zavarovanju delavoev;
17. zakon o zaščiti delavcev in .o inšpekciji dela:
18. zakon o gradnji javnih poslopij;
19- gradbeni zakon;
2d. zakon o razlastitvah;
21. zakon o tapijah;
22. zakon o taksah;
23. zakon o obratih;
24. zakon o državnih cestah;
25. zakon o nedržavnih cestah;
26. zakon o ukoriščanju vodnih sfl;
27. zakon o vodnih zadrugah;	___
28. državljanski, trgovinski in kazenski zakon, samo odredbe, ki se tičejo zgradb;
29. uredbe o vzdrževanju državnih cest, mostov ® propustov;
30. uredba o zaščiti javnih cest in varnosti promem na njih;	.	^
31. uredba o službenih razmerjih' državnih ce«n« nadzornikov, in o službenih razmerjih državnih cestarje«*
32. uredba o razdelitvi oddelkov ministrstva za grad-be na odseke in razdelke;
33. uredba o ureditvi ministrstva za vojsko in mornarico;
34. uredba o vojaških gradnjah;
35. pravilniki o poslovanju poedinih oddelkov in odsekov in dolžnosti poedinih organov v prizadetih ministrstvih;
36. pravilnik za trasiranje in sestavljanje projektov za državne ceste in za železnice;
37. pravilnik za izvrševanje del v režiji;
38. pravilnik o kolavdiranju in superkolavdiranju;
39. organizacija pomorske in rečne uprave;
40. vodno pravo, predpisi o morski obali, morju in morskem dnu. Predpisi o dajanju dopustil za uporabo obal;
41. predpisi o trebilni (bagerski) službi, o ladjemer-»tvu, in	'	""
42. glavna pomorska in rečna terminologija.
Prejem domače naloge.
Clen 11.
Kandidat prejme domačo nalogo v zapečatenem zavitku od občega oddelka pri ministrstvu za gradbe in sicer najkasneje do dne 1. novembra.
Koncept naloge se hrani v ministrstvu za gradbe.
Jamstvo za domačo nalogo.
Clen 12.
Kandidat mora izdelati nalogo popolnoma samostal-no, kar potrdi na nalogi sami z izjavo: »Jamčim s svojo častjo, da sem to nalogo izdelal samostalno.«
Predložitev domače naloge.
Člen 13.
Izdelano domačo nalogo predloži kandidat ministrstvu za gradbe z izvirnikom naloge najkesneje do dne
1.	februarja.
Izdelane naloge, predložene po tem roku, se ne upoštevajo.
Odločba o pripustitvi k ustnemu izpitu.
Clen 14.
Izpraševalna komisija predloži po pregledu izdelanih nalog obrazložen pismen referat ministrstvu za gradbe o tem, kateri kandidati se pripuščajo k ustnemu izpitu in kateri ne, o čemer je obvestiti kandidate pismeno najkesneje do dne 15. marca.
Ponavljanje izpita.
Clen 15.
Odklonjeni kandidati imajo pravico, se iznova prijaviti k izpitu po tem pravilniku v prihodnjem izpitnem roku. ko dobe novo domačo nalogo.
Odklonitev od izpita za kazen.
Clen 16.
Kandidat, o katerem se izpraševalna komisija uveri, da ni izdelal naloge samostalno, bo odkloni od nadalj-
njega opravljanja izpita kakor tudi ^d izpita v prihodnjem roku; če odklonjeni kandidat to ponovi tudi pri prihodnjem izpitu, izgubi za vselej pravico do opravljanja državnega strokovnega izpita.
Nezadovoljiv uspeh pri ustnem izpitu.
Clen 17.
Izpita niso opravili oni kandidati, ki so pokazali pri pismenem izpitu zadovoljiv, pri ustnem pa nezadovoljiv uspeh. Zato se morajo iznova priglasiti k polaganju državnega strokovnega izpita.
Odložitev ustnega izpita.
Člen 18.
Ce bi bil kandidat iz opravičenih razlogov zadržan, opravljati ustni izpit, ali če ga prekine, odloži izpraševalna komisija kandidatu opravljanje ustnega izpita za prihodnji izpitni rok- Če se tudi v tem prihodnjem roku kandidat ne prijavi k ustnemu izpitu ali če med izpitom prekine njegovo opravljanje iz kakršnihkoli neupravičenih razlogov, se odkloni njegova domača naloga in se mu vrnejo vse priloge, priložene prijavi, razen vplačane takse.
Po tem ima kandidat pravico, se iznova javiti k izpitu po tem pravilniku v enem prihodnjih izpitnih rokov, in takrat dobi novo domačo nalogo.
Klavzura.
Clen 19.
Izpraševalna komisija ima pravico, dati kandidatu, če se ji zdi potrebno, ponovno pismeno nalogo, k: sme trajati največ dva dni in jo kandidat izdeluje ob uad-zorstvu komisije.
Vprašanja pri ustnem izpitu.
Člen 20.
Kandidati, pripuščeni k ustnemu izpitu, moram odgovarjati na postavljena vprašanja po programu iz ;lo-tične stroke v smislu člena 10. tega pravilnika.
Vprašanja se postavljajo tako, da pokaže kandidat razen praktične izobrazbe tudi svoje teoretično znanje,
Izpit se sme opravljati trikrat.
Clen 21.
Državni 'zpit se sme opravljati vsega skupaj trikrat, Ce kandidat tudi tretjič ne opravi izpita, jzgubi za vselej pravico do opravljanja državnega strokovnega izpita.
Uradniški pripravnik, ki ne opravi strokovnega izpita do dovršenega petega leta pripravljalne službe ali ki ga tudi pred tem rokom tretjič ne opravi, se mora odpustiti iz pripravljalne službe dotične stroke.
Ocena uspeha in izdaja diplome.
Clen 22.
Glede na izdelano domačo nalogo in odgovore prt ustnem izpitu ocenja komisija uspeh kandidatv z;
1. opravil odlično;
2. opravili prav dobro;
1342
csrrss
3. opravil dobro;
4. opravil;
5. ni opravil.
Člani izpraševalne komisije podpišejo zapisnik o izpitu, odločbo o izpitu s poročilom o poteku vsega izpita pa predloži predsednik izpraševalne komisije ministrstvu za gradbe v 15 dneh po končanem izpitu.
Diplomo o opravljenem izpitu podpiše predsednik komisije in jo sopodpiše zapisnikar izpraševalne komisije.
Kandidati dobivajo diplomo o opravljenem državnem izpitu od občega oddelka ministrstva za gradbe proti plačilu predpisane takse; obenem se jim vrnejo vsi dokumenti, ki so jih priložili prošnji ob prijavi k izpitu.
Odsotstvo za opravljanje izpita.
Člen 23.
Če je kandidat v državni službi, dobi za izdelavo domače naloge in opravljanje ustnega izpita kakor tudi za potovanje od svojega stanovališča do Beograda in nazaj odsotstvo najmanj šestih tednov, a največ dveh mesecev.
Nagrada izpraševalcem.
Člen 24.
Predsedniku, članom in zapisnikarju izpraševalne komisije gredo nagrade po pravilniku ministrstva za finance z dne 4. junija 1927., D. R. Št. 72.100, ki jih trpe sami kandidati, ki opravijo izpit.
Povračilo potnih stroškov.
Člen 25.
Pripravniku, ki opravlja strokovni izpit zima’ kraja svojega službovanj«, se priznava pravica do povračila potnih stroškov, če izpit opravi.
Vzljava pravilnika.
Člen 26.
Ta pravilnik velja od dne, ko se razglasi v »Službenih novinah«; s tem dnem prestane veljati pravilnik za opravljanje državnega tehničnega izpita z dne 30. septembra 1922., M. G. št. 25.954.*
V Beogradu, dne 30. septembra 1931.; M. G. št. 35.664.
Minister za gradbe dr. Albert Kramer s. r
485.
Na podstavi §	14. zakona	o	uradnikih In v	zvezi
s členoma 98. in 113. zakona	o	notranji upravi	pred-
pisujem
pravilnik
o praksi in opravljanju državnin strokovnih izpitov uradniških pripravnikov v resortu ministrstva za notranje posle.**
Člen 1.
Starešine uradov, pri katerih službujejo uradniški pripravniki, morajo	zaposlovati	te	v službi tako, da jim
* »Uradni liste	št. 347/108	iz	1- 1922.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
26.	oktobra 1931., št, 250/LXXVII/533.
da pripravljalna služba čim več prilike za spoznavamo službenih predpisov, strokovnoTzpopolnjevanje in praktično vežbanje v poslih službe.
Starešine morajo uvajati pripravnike v prakso smotrno ter jih navajati na veljavne predpise in njih' pravilno uporabljanje.
Kolikor se ne bi mogel starešina osebno posvetiti temu poslu, odredi pripravniku posebnega uradnika, ki skrbi za njegovo vzgajanje in vežbanje.
Člen 2.
Starešine uradov predpišejo načrt za praktično zaposlovanje poedinih pripravnikov v poedinih granati urada; pri tem gledajo na to, da se jim da prilika tudi za spoznavanje računovodstvenih poslov.
Pripravnikom onih strok, za katere se zahteva fakultetna izobrazba ali popolna srednja šola, se mora dati prilika, da se seznanijo tudi z manipulativno pisarniško službo.
Starešina navaja pripravnike na čim daljše opravljanje one vrste službe, za katero kažejo posebno nagnjenost in sposobnost.
,	1	l	•	»\nIa	bo uvHi'/
Člen 3.
Pripravniki onih strok, za katere se zahteva fakultetna izobrazba, morajo praviloma biti zaposleni najmanj pol leta pri banski upravi (upravi mesta Beograda), nato pa eno leto pri sreskem načelstvu (upravi policije, predstojništvu mestne policije, policijskem komisariatu).
Člen 4.	.
Državni strokovni izpiti pripravnikov se opravljajo pred izpraševalnimi komisijami, ki se Sestavljajo pri banskih upravah. Krajevno je pristojna ona komisija, na katere področju je služil kandidat onega dne, ko je vložil prošnjo za pripustitev k izpitu.
Pripravnik v službi pri ministrstvu za notranje posle in pri upravi mesta Beograda, odnosno oblastvih, njej podrejenih, opravljajo izpite iz stroke, za katero se zahteva fakultetna izobrazba, pred izpraševalno komisijo, pristojno za Dunavsko banovino; pripravniki ostalih strok pa opravljajo izpite pred izpraševalno komjsijo, ki se sestavlja v ministrstvu samem.
Člen 5.
, .	r.volsfctdo	pof*0
Komisija za opravljanje izpita v stroki, za katero se,-, zahteva fakultetna izobrazba, je sestavljena iz predsednika in štirih članov. Predsednik in člani izpraševalne komisije se postavljajo izmed političnoupravnih uradnikov, vseučiliščnih profesorjev ali sodnikov kasacijskegu sodišča, apelacijskih in upravnih sodišč. Ti izpiti se opravljajo vpričo odposlanca ministra za notranje posle.
Komisija za opravljanje izpita v stroki, za katero se zahteva srednja šola, kakor tudi v stroki, za katero se zahteva nepopolna srednja šola, je ista in je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Predsednik ib člani izpraševalne komisije se postavljajo izmed političnoupravnih uradnikov.
Presednike in člane izpraševalnih komisij postavljajo ob pričetku vsakega leta za tekoče leto: minister za notranje posle za opravljanje izpitov po prvem odstavku, bani, odnosno minister za notranje posle za opravljanje izpitov po drugem odstavku tega člena. Prav laKO
se poslavlja tudi po en namestnik za predsednika in za vsakega Člana kakor tudi po en zapisnikar za vsako ko misijo
Člen 6.
Predsednik in člani izpraševalne komisije dobivaj.) nagrado, ki jo za vsakega plačajo kandidati v višini ene pripadajoče redne dnevnice za vsak dan. a ne dnevnic po številu kndi,datov. Če stanujejo zunaj sedeža komi sije, dobivajo iz državne blagajne tudi pripadajoče potne ^ stroške po predpisih o povračilu potnih stroškov za službena potovanja.
Člen 7.
Prošnjo za opravljanje izpita je vložiti po službeni ' poti pri banu, odnosno pri ministrstvu za notranje posle. Odločbo o pripustitvi k izpitu izda ban. odnosno mi nistrstvo.
Če priloži kandidat svoji prošnji svoja dela, sme i/. praševalna komisija to po svojem preudarku in Dreizku su ob ocenianiu kandidata upoštevati
Člen 8.
Redno v mesecih maju in novembru odrecre pred sedniki izpraševalnih komisij roke za izpite, razdele med člane komisije gradivo, ki se bo izpraševalo, in pozovejo po dva, odnosno oba člana, naj odrede vsak za svoj pred met nalogo za pismeni izpit.
Odrejene izpitne roke objavijo predsedniki po banski upravi, odnosno po ministrstvu za notranje posle. O rokih za izpite v stroki za katero se zahteva fakultetna izobrazba, je obvestiti tudi ministrstvo za notranje po sle.
Izpit vodijo predsedniki Izpit je pismei in usien.
Člen S.
Najprej se opravlja pismeni izpit. Kandidat mora izdelati dve nalogi iz gradiva, označenega v členu 12. Nalogi morata biti taki, da ju more izdelati srednje sposoben uradnik v štirih urah in da se da po njima oceniti kandidatova izobrazba«
Kandidat dobi pismom nalogi na dan pismenega izpita.
Člen 10.
Pismeni nalogi se izdelujeta v prikladnih prostori!, ob nadzorstvu enega člana komisije, in sicer na en dan v času od 8. do 12. ure. Kandidatu se dado pri izdelovanju nalog na razpolago službene zbirke zakonov in drugih predpisov. Drugi pripomočki niso dopuščeni. Vsako ne-dopuščeno občevanje med pisanjem nalog je prepovedano; če pa se vendarle prigodi, odloči komisija, da kandidat izpita ni opravil.
Podpisani in izdelani nalogi se oddasta takoj prisot nemu članu komisije, ki ju izroči predsedniku komisije Predsednik odda nalogi pristojnima članoma komisiie. da ju ocenita in komisiji o njima referirata.
Člen 11.
Ustni izpit opravlja kandidat na prvi prihodnji delavnik po pismenem izpitu, in sicer vpričo^ vse komisijo. Ustni izpit vsakega kandidata traja približno dve uri.
Pri ustnem izpitu se dajo vprašanja v obsegu gradiva, označenega v § 12. Pri odgovorih se ocenja v prvi
.rsii i-Ojinovanje in ra/.., tavanje upravnih nalog kakor '•'<** spr?'no)' ' izražanju.
Izpreš volna komisija se mora uveriti je li pridobil pripravnik potrebno znanje in sposobnost, da more uspešno izvršiti uradne posle svoje stroke. Zato ugotovi omisija z izpraševanjem ali pozna kandidat dotične redpise kolika je njegova obča izobrazba in poslovna spretnost, ali ima smisla za spoznavanje in pravilno unevanje občih razmer in končno, kako si zna pomagati v konkretnih primerih.
Člen 12
V program za opravljanje izpita v stroki, za katero se zahteva fakultetna izobrazba, spada poznanje osnovnih in za konceptno prakso glavnih predpisov, ki se nanašajo na organizacijo države in druga ustavna vprašanja, narodno predstavništvo vrhovno državno upravo, državni svet in upravna sodišča glavno kontrolo, ureditev ministrstva za notranje posle in drugih ministrstev, notranjo upravo, razdelitev kraljevine na upravna območja. bansko upravo, sreze, občine, državne uslužbence, zaščito javne varnosti in reda v državi, obče upravno postopanje, državljansko zasebno pravo s sodnim postopanjem. kazensko pravo s postopanjem, državno tožilstvo, zlorabe v službeni dolžnosti, skrbstvo, državljanstvo. domovinstvo matično vpisovanje, osebna imena, potne listine, ekstradicijo, oganizacijo in raznovrstno službo policije orožništvo in eksekuiivne upravne organe, orožje, tisk. prosveto kmetijstvo, zadružništvo, zem-
i ljiške zajednice, komasacijo zemljišč, gozde, rudnike, trgovino in industrijo, obratovalnice, zavarovanje delavcev. preskrbo siromakov, sanitetno službo in narodno
j zdravje, zidanje zgradb ceste mostove, hudournike vodno pravo, izseljevanje prebivalstva, kolonizacijo, agrarne odnošaje, delavske, trgovske, industrij ke zbornice, lov, ribji lov, kontrolo mer in dragocenih meril, zavarovalne družbe, sejme, smodnike in razsveliva, sluge in gospodarje, razlastitve, pravico uslužbencev do dnevnic in pot-nin, državno računovodstvo, takse, manipulativne pisarniške posle.
V program za opravljanje izpita v stroki, za katero se zahteva popolna srednja šola, spada poznanje osnovnih in za konceptno-pomožno prakso glavnih predpisov, ki se nanašajo na organizacijo države in druga ustavna vprašanja, narodno predstavništvo, vrhovno državno upravo, državni svet in upravna sodišča, glavno kontrolo, notranjo upravo, razdelitev kraljevine na upravna območja, bansko upravo, sreze, občine, državne uslužbence, obče upravno postopanje, državljansko zasebno pravo s postopanjem, kazensko pravo s postopanjem, državno tožilstvo, zlorabe v službenih dolžnostih, skrbstvo, državno računovodstvo, takse in manimihtivne pisarniške posle; — podrobno poznanje organizacije ka'"or tudi materialnih in formalnih predpisov one službe obxe uprave, v kateri je bil kandidat najdalj .zaposlen ali za katero kaže posebno nagnjenost in sposobnost,
V program za opravljanje strokovnega izpita v stroki, za katero se zahteva nepopolna srednja šola spada poznavanje občih pojmov iz predpisov, ki se nanašajo na organizacijo države in druga ustavna vprašanja, narodno predstavništvo, vrhovno državno upravo, upravno sodstvo, glavno kontrolo, občo upravo, administrativno razdelitev, državne uslužbence, obče upravno postopanje, zlorabe v službeni dolžnosti, državno računovodstvo in takse; — podrobno poznavanje manipulativnih pisarniških poslovj in sicer: sprejemanje prispelih spisov, njih
oznamenovanja in vknjiževanja v knjige, izločanja obdelanih sisov, prepisovanja in razmnoževanja aktov, odpravljanja rešenih predmetov in čuvanja aktov, kakor tudi podrobno poznavanje organizacije in materialnih in formalnih predpisov one službe obče uprave, v kateri je bil kandidat najdalj zaposlen ali za katero kaže posebno nagnjenost ali sposobnost.
Člen 13.
Takoj po končanem ustnem izpitu odloči komisija v tajni seji o uspehu vsega (pismenega in ustnega) izpita. Ko ocenja uspeh, sme komisija poleg pismenih nalog in uspeha ustnega izpita upoštevati tudi starešinsko poročilo o kandidatu.
Člen 14.
Ko se ocenja uspeh, je treba najprej določiti z glasovanjem, ali je kandidat izpit opravil ali ne. Če se mu prizna, da ga je opravil, se glasi ocena izpita: »opravil«; lahko pa se glasi: »opravil z odliko«, če glasuje za to oceno uspeha predsednik in vsi člani komisije.
Prvi glasuje najmlajši po činu; predsednik glasuje poslednji. Odposlanec ministra za notranje posle ne glasuje.
Člen 15.
Zapisnik o izpitu vodi zapisnikar. Poleg osebnih podatkov o kandidatu se vpišeta v zapisnik uspeh izpita in razmerje glasov, s katerim je bil uspeh določen. Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije, pa tudi od poslanec ministra za notranje posle pri izpitih v stroki, za katero se zahteva fakultetna izobrazba.
Člen 16.
Uspeh izpita se mora kandidatu takoj priobčiti.
Službeno izpričevalo o uspehu izda ban, pristojen za področje, kjer se je izpit opravljal, odnosno ministrstvo za notranje posle. Prepisa zapisnika in izpričevala se pošljeta oblastvu, pri katerem se hrani uslužbenski list, da se vpiše vsebina v uslužbenske liste. Akti se hranijo v arhivu banske uprave, odnosno ministrstva za notranje posle.
Izpričevalo se glasi:
»Izpričevalo o opravljenem državnem strokovnem
izpitu za uradnika...........stroke v resortu ministrstva
za notranje posle.
Gospod............  uradniški	pripravnik .... stroke,
rojen dne .... v............................ je opravil danes pred izpra-
ševalno komisijo državni strokovni izpit za uradnika . . . . . stroke v resortu ministrstva za notranje posle z
oceno  V Dokaz temu se daje to izpričevalo po
členu 16. pravilnika o opravljanju državnih strokovnih izpitov uradniških pripravnikov v resortu ministrstva za notranje posle.
V ....... dne ....1 . .,
št.
(M. P.)
i « i « ; < i » » • i
 <
V izpričevalu je treba postaviti pred besebo »stroke« besedo »konceptne« ali »konceptno-pomožne« ali »arhivske«.
Člen 17.
Glede prakse in opravljanja državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v stroki policijskih
zdravnikov in v stroki policijskih kemikov v resortu ministrstva za notranje posle se uporabljajo ustrezno predpisi tega pravilnika, kolikor v njem ni odrejeno drugače.
Odredbe členov 3. in 18. zanje ne veljajo. Prošnja za opravljanje izpita se vlaga pri nadrejenem banu, odnosno upravniku mesta Beograda, ki izda odločbo o pripustitvi k izpitu. Izpiti se opravljajo pred izpraševalnimi komisijami, ki se sestavljajo pri minstrstvu za notranje posle. Predsednk in člani se postavljajo izmed politično-upravnlh uradnikov, vseučiliščnih profesorjev in drugih strokovnjakov dotične stroke.
V program za opravljanje izpita spada poznanje osnovnih in za dotično prakso glavnih predpisov, ki se nanašajo na organizacijo države in druga ustavna vprašanja, narodno predstavništvo, vrhovno državno upravo, upravno sodstvo, glavno kontrolo, administrativno razdelitev, občo upravo, drž. uslužbence, zlorabe v službeni dolžnosti, obče upravno postopanje, zaščito javne varnosti in reda v državi, kazensko pravo, organizacijo in raznovrstno službo policije, orožništvo in eksekutivne upravne organe, preiskovalno službo, državno računovodstvo, takse in manipulativne pisarniške posle; razen tega za zdravnike še posebej: podrobno poznanje celotnega sanitetnega zakonodajstva, sodne in socialne medicine, ' higiene in epidemiologije, orožja in njegovega učinka, razstrelilnih snovi in strupenih plinov, daktilo-skopije, fotografije in mikrofotografije; za kemike še posebej: podrobno poznavanje predpisov, ki se nanašajo na živila in zdravila biološkega izvora, podrobno poznavanje osnov analitične kemije in toksikoloških, farmacevtskih in tehničnih metod izsledovanja, podrobno poznavanje kemije, uporabljane v policiji, kakor izvedeniško preiskovanje krvi in drugih snovi organskega in neor-ganskega izvora, strupov in raznih zadušljivih in jedkih sredstev, raznih vrst papirja, črnila orožja in njegovega učinka in razstrelilnih snovi, podrobno poznavanje dakti-loskopije, fotografije in mikrofotografije.
Izpričevalo o opravljenem izpitu izda ministrstvo za notranje posle. Prepisa zapisnika in izpričevala se pošljejo oblastvu, pri katerem se hrani uslužbenski list, da se vpiše vsebina v uslužbenske liste.
K izpitu za policijskega zdravnika smejo biti pripu-ščeni samo kandidati, ki so pridobili pred vstopom v pripravljalno službo pravico do zdravniške prakse.
Člen 18.
Po (predpisih tega pravilnika smejo opravljati skladno s členom 19. zakona o notranji upravi izpite tudi upravni uradniki, ki so izpolnili pogoje zakona o uradnikih za dotično stroko in ki so službovali kot taki najmanj dve leti v mestih s pravico občega upravnega oblastva prve stopnje
Člen 19.
Po 31. marcu 1934. smejo opravljati oni, ki so opravili sodniški ali advokatski izpit, političnoupravni strokovni izpit z olajšavo tako, da se ne izprašujejo iz glavnih predmetov programa za sodniški ali advokatski izpit (državljanski zakon, civilno sodno postopanje, skrbstvo, kazenski zakon, kazensko sodno postopanje). Če izpit ne uspe, se opravlja izpit brez te olajšave.
Člen 20.
Pravilnik o praksi političnoupravnih pripravnikov in o opravljanju političnoupravncga strokovnega izpita z
dne 3. decembra 1929, III. št. 56.747,* in pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita pripadnikov
II.	in III. kategorije v resortu ministrstva za notranje posle z dne 8. februarja 1930., 111. št. 6679,** prestaneta veljati. S tem pravilnikom se ne izpreminjajo predpisi o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih.
Clen 21.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ-benih novinah«.
V Beogradu, dne 21. oktobra 1931.; III. št. 59-441.
Predsednik ministrskega sveta,
P. R, Živkovi«; s. r.
48fi. /
Na podstavi točke 3., člena 22. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora predpisujem ta-le
pravilnik
o državnem izdelovanju in načinu razpečavanja zdravil biološkega izvora v kraljevini Jugoslaviji.***
§ i.
Centralni higienski zavod v Beogradu in šola za narodno zdravje v Zagrebu proizvajata vse vrste zdravilnih serumov in cepiv za kurativno in preventivno cepljenje. Zavoda zalagata s temi potrebščinami vso državo. Vsa zdravila biološkega izvora, izdelana v teh zavodih, se oddajajo pod imenom: »Državna proizvodnja lekova biološkog porekla Beograd—Zagreb.«
§ 2.
Da se pravilno razporedi proizvajanje poedinih zdravil biološkega izvora, da se sporazumno proizvajajo poedini serumi in cepiva v glavni in stranski proizvei-bi, da se uredi čim cenejše in boljše proizvajanje, sestavljajo ravnatelji zavodov (centralnega higienskega zavoda in šole za narodno zdravje) in šefi odsekov za proizvajanje stalen odbor za državno proizvajanje zdravil biološkega izvora v Jugoslaviji. Vsak njih sklep odobru-je minister za socialno politiko in narodno zdravje
§ 3.
Ta odbor razporeja, kateri preparati naj se proizvajajo v glavni proizvedbi, v katerem zavodu in v kateri količini. Določa, kje naj se vrši vlivanje in omota-vanje seruma za zalogo; skrbi za vsa ostala tehnična in gospodarska vprašanja glede izpopolnjevanja, pospeševanja in poconjevanja proizvajanja.
* »Uradni list« št. 37/11 iz leta 1929./30.
** Uradni list« št. 165/36 iz 1. 1929./30.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
24.	septembra I931.»št. 221/LXX/400.
§ 4.
Oba zavoda sta upravičena proizvajati iz znanstvenih in strokovnih razlogov v stranski proizvedbi po malih količinah tudi one serume, ki jih ne izdelujejo v glavni proizvedbi.
§ 5.
Odbor določa sporazumno cene serumov in ostalih proizvodov.
§ 6.
Za potrebe in ob velikih epidemijah kakor tudi ob velikih naročbah se smejo določiti sporazumno z odborom posebne cene, ki jih predlaga zavod, ki serume izdeluje, a jih odobri minister za socialno politiko in narodno zdravje. Istotako se določajo cene za izvoz na debelo v inozemstvo.
§ 7.
Zavoda sineta, če spoznata to za primerno, sklepati z ministrstvom za vojsko in mornarico, z banskimi upravami in drugimi javnimi zavodi pogodbe o pavšalnem zalaganju z zdravili biološkega izvora proti določeni dotaciji. Pogodbe se smejo sklepati najdalj za leto dni in je treba zanje privolitve odbora za proizvajanje zdravil biološkega izvora.
§ 8.
Dohodki od zdravil biološkega izvora se porabljajo predvsem za vzdrževanje in pospeševanje odsekov za proizvajanje in se dele mednje po sorazmerno enakih delih in to po predlogu odbora za proizvajanje.
Dohodki in razhodki oddelkov za biološke proizvode v Beogradu in Zagrebu se vpisujejo v sestav proračuna centralnega higienskega zavoda, odnosno šole za narodno zdravje kot posebne partije in pozicije.
Presežki dohodkov gredo centralnemu higienskemu zavodu, odnosno šoli za narodno zdravje in se določajo v proračunu teh dveh ustanov.
§ 9.
Vsako leto po pregledu zaključnih računov predlaga stalni odbor ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje posebne nagrade za osebje, ki je zaposleno s proizvajanjem, in to iz presežkov čistega dohodka.
§ 10. 1
Odbor za proizvajanje sme odrediti zaradi lažjega zalaganja z zdravili biološkega izvora v državi za privatne potrebe zastopnike za razpečavanje proizvodov v poedinih banovinah.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje odredi z naredbo, kako naj se zalagajo državne ustanove z zdravili biološkega izvora.
§ 11.
Zaradi lažjega preskrbovanja s serumi in ostalimi proizvodi zalaga šola za narodno zdravje Savsko, Dravsko, Vrbasko in Primorsko banovino, centralni higienski zavod pa Vardarsko, Dunavsko, Moravsko, Drinsko in Zetsko banovino.
§ 12.
Higienski zavodi pri banskih upravah se zalagajo s serumi za vse področje ob popustu 5°/o lekarniških cen za režijske stroške. Nadzirajo uporabo seruma in cepiva in obveščajo o tem vsakih šest mesecev zavode, od ka-
terih dobivajo serume. Skrbe, da ustanove in uradi ne kopičijo serumov in cepiv brez potrebe.
§ 13.
Vsi zdravniki v državni, banovinski, občinski in jav ni službi prejemajo potrebne serume in cepiva od higienskega zavoda, na čigar področju so, po svojih pristojnih oblastvih, ki trpe stroške za serume in cepiva. Vsake tri mesece morajo zdravniki podati poročilo o uporabi seruma in cepiva in navesti vse podatke o pro izvodih.
Ob zahtevanju predlože tudi poročilo o količini preostalega seruma in cepiva.
«
§ 14.
Zdravniki so dolžni paziti na roke serumov in ce-piv. Prepovedano jim je, kopičiti serume in cepiva brez potrebe v velikih količinah. Ce imajo večje količine proizvodov, jih morajo vrniti higienskim zavodom, in sicer cepiva najkesneje tri mesece, serume pa najkesneje šest mesecev pred potekom roka, če ni pričakovati, da bi jili mogli porabiti; pridrže naj si samo količine, kolikor mi slijo, da jih porabijo.
§ 15.
Ce opazijo higienski zavodi iz poročil zdravnikov pu členu 10., da so nakopičili velike količine proizvodov imajo pravico odvzeti one količine, za katere smatrajo da se pred potekom roka ne utegnejo porabiti.
§ 16.
O vseh poedinostih tega pravilnika izdela stalni odbor posebne poslovnike in navodila.
V Beogradu, dne 16. septembra 1931.; S. št. 17.414
Minister za socialno politiko in narodno zdravje M. Kostrenčič s. r.
487.	•	x
Tolmačenje
v/ po zakonu o volitvah narodnih poslancev.*
Po § 7. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931. se izdaje to-le
tolmačenje:
Odredbe v prvem in drugem odstavku § 69. zgoraj omenjenega zakona, da se morajo volilni spisi prinašati glavnemu volilnemu odboru, je v zvezi s § 58. razumeti tako, da jili predajo predsedniki volilnih odborov starešini sreskega, odnosno prvostopnega sodišča, kakor je to predpisano v § 58.
Pravica do dnevnice in povračila potnih stroškov po predpisih pozvanega § 69. gre samo predsednikom
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne
22.	oktobra 1931., št. 247.
volilnih odborov in njih eventualnim namestnikom z omejitvijo, da jim dnevnica ne pripada za tisti čas, ki ga prebijejo na delu v občini, kjer imajo svoj službeni sedež, če gre za državne uslužbence in občinske funkcionarje.
V Beogradu, dne 19- oktobra 1931.; št. 123.439.
Minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
488.
Tolmačenje
po zakonu o volitvah narodnih po-' / siancev.*
Po § 97. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino se izdaje naslednje tolmačenje:
Gluhoneme osebe, ki zaradi te svoje telesne hibe ne morejo izvršiti ob glasovanju onih formalnosti, ki jih , zahtevajo predpisi § 47. zgoraj pozvanega zakona, smejo 'lasovati s pomočjo tolmača. Ta. tolmač se mora legitimirati, če ni osebno znan volilnemu odboru ali vsaj enemu članu, ter je v takem primeru postopati prav tako, kakor je postopati, če volilec ni znan volilnemu odboru. O glasovanju s pomočjo tolmača je treba sestaviti Zapisnik.
V Beogradu, dne 29. oktobra 1931.; št. 127.572.
Minister pravde dr. Drag. S. Kojič s.
--------9	m*	--
489.
lzprememba navodila
za izpolnitev prijave za prejemanje Rodbinskih dravinjskih doklad.**
V moji odločbi št. 52.600/1. z dne 10. avgusta 1931. (Službene novine« št. 212. — LXV1II z dne 15. septembra 1931.), namreč v navodilu za izpolnitev prijave za prejemanje rodbinskih draginjskih doklad*** je predpisano, da se smatra kot dokaz o skupnem, odnosno ločenem življenju potrdilo občinskega ali policijskega oblast-va. Ker pa je določeno v § 90. zakona o uradnikih z dne
31.	marca 1931., da morajo prijaviti državni uslužbenci neposrednemu starešini brez odlašanja vse izpremembe v svojih osebnih in rodbinskih razmerjih, zaradi razbremenitve uprave in na podstavi prvega odstavka § 16.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
30.	oktobra 1931., št. 254.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	oktobra 1931, št. 252/LXXVIlI/544.
*** »Službeni list« št. 382/58 iz 1. 1931,
uredbe o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev št. 35.500/1 z dne 27. maja 1931.
•auvfl c.	rešujem:
1. Kot dokaz o skupnem, odnosno ločenem življe nju se mora smatrati poročilo, odnosno potrdilo neposrednega starešine, ki mu je uslužbenec - vložilec prijave dolžan prijaviti vse izpremembe v svojih osebnih in rodbinskih razmerjih skladno s § 90. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
2. S tem se izpreminja moja rešitev št. 52/600/1. z dne 10. avgusta 1931. (»Službene novine« št. 212 — LXVIII z dne 15. septembra 1931.), Kolikor se nanaša na predpis dokaza za razpredelek 3 prijave za prejemanje rodbinskih draginjskih doklad.
• .V U i V Beogradu, dne 19. oktobra 1931.; št. 78.840/1.
Minister za finance dr. Dj. Djurič s. r.
rtmiiodSuIvn eli-mn.o ■ ■	'
490.
Ukinitev
postaje za kontrolo sodov pri Sv. Lenartu.*
Na podstavi § 4. zakona o ureditvi službe kontroliranja meril jp dragocenih kovin pri občih upravni)) oblastyih** in sporazumno z ministrom za notranje posle rešujem:
V členu 1., točki I-c) 8 rešitve mojega prednika z dne
5.	marca 1931., št. 1821,*** ustanovljena postaja za kontrolo sodov pri Sv. Lenartu se ukine z dnem 1. januarja
1932.
Ta rešitev stopi v veljavo, ko se objavi v »Službeni!) novinah«.
V Beogradu, dne 13. oktobra 1931.; st. 6431/931.
Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r.
491.
Cenovnik o prodaji smodnika in ostalih smodniških izdelkov.t.
Na predlog upravnika knmniške smodnišnice z dne
17.	septembra 1931., št. 4611, in na podstavi člena 2. zakona o administraciji vojske in mornarice rešujem:
V cenovniku za prodajanje smodnika in ostalih smodniških izdelkov z dne 25. julija .925., A. B. štev.
11.492,+t je popraviti v tek. štev. 7 ceno, in sicer:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
21.	oktobra 1931., št. 246/LXXVI/515.
** »Službeni list« št. 459/66 iz 1. 1931.
*** »Službeni list« št. 460-11/66 iz 1. 1931.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z ane
13.	oktobra 1981., št. 239/LXXIV/507.
tt »Uradni Ust« L 1925, str. 612.
»Fini črni lovski smodnik« debeleje zrnati »25 kg v j zaboju z 100 kartonskimi škatlicami po 250 g, prodaja iz | vojaških skladišč« se naj postavi namesto cene: 953 cena: 885 dinarjev, a »od pooblaščenih prodajalcev« namesto '•ene: 1190 se naj postavi cena 1.106-25 dinarjev.
V Beogradu, dne 24. septembra 1931.; A. B. štev. 13.871.
Minister za vojsko in mornarico, armadni general Drag. Ž. Stojanovič s. r.
492.
Raznis*
Želeč vzpostaviti pravico do uživanja ugodnosti iz točke 6. občih opazk k XV. delu v predlogu zakona o obči carihski tarifi tudi za podjetja, ki se bavijo z izdelovanjem akumulatorjev, je gospod minister za trgovino in industrijo odločil, da morejo uživati to ugodnost tudi 'podjetja, ki izpolnjujejo te-le pogoje:
1. da postavijo predhodno vse zgradbe in instalacije za proizvajanje akumulatorjev in da vanje investirajo najmanj 4.000.000-—1 dinarjev;
2. da sama izdelujejo iz domačega svinca vse vrste elektrod rešetkaste oblike;
3. da je kapaciteta podjetja najmanj tolikšna, da more zadostiti vsaj polovici domače potrebe po akumulatorjih z rešetkastimi elektrodami;
4. da se določijo v tovarni prostori, ki se naj postopno uporabijo za izdelovanje stacionarnih, podmorniških in alkaličnih akumulatorjev;
5. da postavijo podjetja potrebne priprave za zlaganje in polnjenje tudi takih akumulatorjev, ki jih v prvem času sama ne bodo proizvajala, tako da je moči vršiti poleg popolne izdelave akumulatorjev z rešetkastimi elektrodami tudi zlaganje in polnjenje vseh ostalih vrst akumulatorjev.
S to rešitvijo se je izjavil soglasnega tudi gospod minister za finance.
Prednji razpis se priobčuje interesentom v vednost.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo; III. štev. 33.231/31.
493.
Naredba
o fakturiranju blaga v dinarjih.**
Gosp. minister za finance je izdal pod št. 115.682/11. z dne 23. oktobra 1931. naslednjo naredbo:
Blago v državi se ne sme fakturirati v tuji valuti niti vezati na tujo valuto, ampak se mora fakturirat! samo v dinarjih brez katerekoli klavzule.
* »Službeno novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	oktobra 1931., št. 239/LXXIV/509.
**! »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	oktobra 1931.. št. 252/LXXVIII/548.
Vsak odstopek od te naredbe se kaznuje po zakonu o kazenskih odredbah z dne 8. oktobra 1931.*
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 24. oktobra 1931. j št. 115.682/11.
494.
Izprememba imen nekaterih selišč v občini Selcah v kranjskem srezu Dravske banovine.**
Gospod predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle je s svojo rešitvijo z dne 19. oktobra
1931.,	III. št. 58.850, na podstavi člena 1. zakona o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami z dne 18. februarja 1930. odločil tako-le:
Selišča Hrib, Dunaj, Kras in Laško izpremene svoja dosedanja imena in dobe s selom Bukovščico skupno ime »Bukovščica«.
Selo Dobroslovica izpremeni svoje dosedanje ime in dobi s selom Poklonkom skupno ime »Poklonk«. >
Selo Griva izpremeni svoje dosedanje ime in dobi s selom Škovinami skupno ime »Škovine«.
Selišča Ravne, Črno in Dragobaček izpremene svoja dosedanja imena in dobe s selom Sv. Lenartom skupno ime »Sv. Lenart«.
Selo Smoljeva izpremeni svoje dosedanje ime in dobi s selom Martinjvrhom skupno ime »Martinjvrh«.
Selišča Sv. Mohor in Bezovnica izpremenita svoji dosedanji imeni in dobita s selom Zabrekvami skupno ime »Zabrekve«.
Seli Dražgoše pri cerkvi in Dražgoše na Pečeh izpremenita svoji dosedanji imeni in dobita skupno ime »Dražgoše«.
Iz pisarne upravnega oddelka ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne 19. oktobra 1931.; III. štev. 58.850—31.
495.
Izprememba
imena kraja »Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru«.***
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle je na podstavi člena 1. zakona o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami z dne 18. februarja 1930. s svojo rešitvijo z dne 16. oktobra 1931.,
III.	št. 58.455, odločil, da se sedanje ime kraja »Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru«, občina Srednja vas, radovljiški
* »Službeni list« št. 428/63 iz l. 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
26.	oktobra 1931., št. 250.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	oktobra 1931., št. 247.
srez, Dravska banovina, izpremeni v :>Sv. Janez — Bohinj».
Iz pisarne upravnega oddelka ministrstva za notranje posle v Beogradu; III. št. 58.455.
Banove uredbe.
496.
V-No. 136/1038.
Razglas
o odkupnini cestne obveznosti uslužbencev OUZD.
Nekatere občinske uprave so odmerile uslužbencem okrožnega urada za zavarovanje delavcev odkupnino za delo na nedržavnih cestah po istih predpisih kot zasebnim uslužbencem. Ker so navedeni uslužbenci po § 130. zakona o zavarovanju delavcev javni nameščenci z istimi pravicami in ugodnostmi, ki jih imajo državni uslužbenci, veljajo za odmero njih cestne obveznosti določila § 40. zakona o nedržavnih cestah v zvezi s čl. 4., odstavek 2., in čl. 17. pravilnika o ljudskem delu. Odkupnina navedenim javnim uslužbencem se odmerja torej samo v eni enoti po razkaznici § 40. navedenega zakona brez ozira na več enot, odrejenih po § 41. tega zakona. (Prim. pojasnilo ministrstva za gradbe v »Uradnem listu« štev. 384/93 iz leta 1929. in v »Uradnem listu« št. 102/22 i* leta 1930.)
Določilo čl. 4., odstavek zadnji, velja samo za odme-ro cestne obveznosti po rednih službenih prejemkih javnih nameščencev. Od ostale imovine plačujejo navedeni uslužbenci odkupnino posebej na isti način kakor drugi davčni zavezanci. (Prim. pojasnilo ministrstva za gradbe v »Uradnem listu« št. 383/92 iz leta 1929.)
Razglas kraljevske banske uprave z dne 4. maj3
1931.,	»Službeni list« št. 163/31 iz leta 1931., s katerim so bile odrejene za leto 1930./31. tri enote, ne velja za javne uslužbence.
Občinske uprave naj v lastnem področju popravijo izkaze o cestni obveznosti javnih uslužbencev skladno z veljavnimi zakonitimi predpisi.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. oktobra 1931.
Ban
dr. Drago Marušič s. r.
497.
Popravek.
V cenovniku za zavarovanje valute, objavljenem ▼ 65. kosu »Službenega lista« z dne 24. oktobra 1931. po® št. 453, je v nadpisu (kakor tudi v navedbi vsebine na 1. strani) popraviti tiskovno pomoto. Glasiti se mo*? pravilno: »Cenovnih, po katerem je zavarovati valuto ob izvozu (ne uvozu) blaga..«
Uredništvo.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni arednik: Pohar Robert * Liuhljanl, Tiska is zalagat liskama	g	Muhlfrafa njen predstavnik: UUnar MlhtUnh s