Cene in $cf msgta poroOia. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 17. avgusta so pripeljali špeharji na 24 .vozeh 42 zaklanih svinj. Kmotje so pripsljali 18 voz sadja, 14 voz čebule in kumarc, 8 voz krompirja, 20 voz sena in 4 voze slame. Svinjfko meso je bilo po 12.50—32.50. Krompir 0.80 —1.25, čebula 2.50—3.50. Seno po 60—90, slama 40—60. 1 kokoš je po 30—40, par pišcancev po S0—6, raca 22.50—30, gos 50—80, domači zajec 10—20. Pšenica 2.50, r2 2.25, ječmen 2, oves 1.50, koruza 2—2.50, ajda 2, proso 3, fižol 2.50 t-3, grah 4—6. Hruške 3—7, jabolka 4—7, slive 6—12, breskve 18—20, grozdje 12—20, maline 6—7, grozdičje 4—5, česen 12—15. Mleko ž.SO— 3, smetana 12—16, surovo maslo 36—40, med 20-25. Marlboisko sojmsko poročilo. Prignanih je bilo 13 konjev, 14 bikov, 145 volov, 300 krav in 19 telet, skupaj 491 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejn.u dne ¦13. avgusta 1929 so bile sledeče: debeli voli il kg žive teže od Din 9—10, poldebeli voli od Din8—9, plemenski voli od Din 7.75—8, biki za klanje od Din 5.50—9, plemenske krave od _Dn 5.50—*, krave za klobasarje od Din 4—5, Jnlada živina od Din 8—10. Prodanih je bilo 830 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 40 komadov, v Italijo 15 komadov. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski Bejem dne 16. avgusta je bilo pripeljanih 122 evinj. Mladi prašiči 5—6 tednov stari kom. od Din 150—170, 7—9 tednov stari od Din 180—250, 3—4 mesece stari od Din 350—400, 5—7 mesecev stari od Din 450—600, 8—10 mesecev »tari od Din 700—850, 1 letostari od Din 1000 'do 1200. 1 kg žive teže Din 10—12.50, 1 kg mrtve teže Din 17—18.50. Prodanih je bilo 95 svinj. Bfesna cene v Mariboru. Volovsko meso od Din 12—20 1 kg; telečje meso 1 kg od Din 18 <k> 25; svinjsko meso sveže od Din 18.50—27.50 »lkf Več sarnozavesti! Parkrat smo že opozarjali v našem listu, kaka in kolika nevarno3t grozi slovenskemu vinogradništvti radi poplave naših krajev z dalmatinsk.m vinom. Ako pa pc^ledamo ob raznih tržnih dneh v dalmatinske točilnice, vidimo tamkaj kmete, cia celo vinogradnika, ki pijejo na smrt dalmatinca. Če vinogradnik sam podpira nevarncs., ki mu onemogoča vnovčiti njegov vinski pridelek, potem se ne smemo čuditi, da organizacija prodaje aaimaiinskih vin po mariborski oblasti tako napreduje. Naš kmet, ki danes čita in dobro ve, kako krizo preživlja slovensko vinogradništvo, bi moral kazati več samozavesti in podpiiati prodajo le lastnega pridelka! Kmetijskc-sospcdinjska šcla v zavodu šolskih sester v Mariboru začenja svoj desetmesečni tcčaj 9. septembra 1929. Potrebna poučila daje zavod pod omenjenim naslovom. Naše gorice številka 8. je izšla. Vsebina 8. številko je ze!o zanimiva in podučljiva za vinogradniko in strokovnjake na vinogradniškem in kmetijskošolskom polju. Strokovni mesfifnik stane na leto 30 Din, za inozemco iO Din posamezna številka 5 Din. Kmetijska pcdrcr.cica Meribor in okoliš, Njcnim udora se na_.nanja toie: Zadnižna zveza v Ljubljani nndi s sodelovanjem n_ariborske oblasti udom Kmetiiskc podružnice apneni dušik, ki vsebujo 15'j?-» duSika, po izredno znižanih canah: 100 kg v bobnih po 210 Din, v dobrih vrečah po 200 din, ako podružnica naroči najnjanjc pol va$»na, to j.e 5000 kg, franco nameir.bna posta}a. Udje kmetijske pcdružnice sc s te_n pcfeivajo, da uporabijo to ugcdiio priložnost ter se prijavijo za odvzern izbornega gnojila v čim večjem številu. Prijaviti se j« takoj. Najenostavncjše jc, da se inte- resenti prijavijo kar v skladišču Kmetijskt družb« (Meljska cesta 12), ker dajc to skladlSče v ta namen tudi svoje prostora brezplačno v uporabo. Apneni dušik jc v ilovnati zemlji, ki vsebuje tudi apno, zeio učinkovito gnojilo; trositi sc ga mora, pomešanega s suho zemljo, kak teden pred setvijo in takoj podbranati. Dolgo se ga ne sme shranjevati, ker ovolgne, tudi se ga ne sme mešati z mokrim hlevskim gnojera. Za oral ga zadostuje kakih 30 kg. Opozarjamo, da je na to množino apnenega dušika treba približno dvakrat toliko forsforovega in dvakrat toliko kalijevega umetnega gnojila. Ti gnojili pa sta mnogo ceneji. Uvajanja kontrole o mlečnosti krnv v mariborski oblastl. Komisar oblastne samouprave mariborske oblasti si prizadeva z vseml sredstvi organizirati rodovniška društva in zadruge za zbolj« šanje domačegrudna govedoreje — med drugim tudi uvajanje kontrole o mlečnosti krav, vpisanih v rodovnik — z namenom, vzgajati in zboljšati v teh organizacijah (rejskih središčih) govedorejo po obliki in notranjih vrlinah. Mlečna kontrola se je izvajala v letu 1928 pri štirih organizacijah in sicer pri živinorejskih odsekih kmetijske podružnice Št. Jurij ob južni železnicl* Špitaliču pri Konjicah, Ponikva ob južni železnici in živinorejski zadrugi Studenice pri Poljčanah. Uspeh je bil sledeči (številke v oklepajih so uspeh iz leta 1927): 1. Živinorejski odsek (sctiaj zadruga) Št. Jurij ob južni železnici goji pomursko pasmo, ima 38 (36) kontroliranih krav. Najvišja mlečnost znaša 2.676 1 (3.306), povprečna mlečnost pa 1810 1 (1860 1). 2. Špitalič goji tudi po> mursko pasmo, ima 38 (39) kontroliranih krav. Najvišja mlečnost 2985 1 (2763), povprečna mlečnost pa 1875 J -1697 1). 3. Ponikva ob južni železnici goji pomursko pasmo in je to prvi zaključek. Ima 30 kontroliranih krav. Najvišja mlečnost 3535 1, povprečna 1892 1. 4. Studenice goji marijadvorsko pasmo in ima 33 (32) kontroliranih krav. Najvišja mlečnost znaša 3926 I (4327.5 1), povprečna pa 2345 1 (1927 1). Tukaj je bilo napram letu 1927 precej sprememb v staležu krav z odprodajo dobrih molznic in novimi vpisi v rodovnik. Kontrolo izvajajo za to določeni zanesljivi domačini, nadkontrolo pA oblastni živinorejski strokovnjaki. Poleg tega se je izvajala mlečna kontrola .iidi v nekaterih privatnih rejskih središčih (n. pr. Jareninski dvor), kjer so doseženi zelo zadovoljivi uspehi. Letoa so se še osnovale nekatere nove organizacije z istim ciljem v srezu Murska Sohota in Dolnja Lendava, kjer se goji simodolska pasma. To poročilo je na;n°njeno v prvi vrsti živinorejcem v upanju, da vzbudijo zanimanje za to /olovažno in za napredno živinorejo neobhodno potrebno uvodbo tudi v drugili krajih, ker le lastno in smotreno dolo bo rodilo vispeh. Raja govcja žlvine na Tirolskem. Tirolska je od narave piipravna in poklicana za živinorejo. Ona redi sivo-rjavo planinsko in čisfco ¦^ivo gornjeinsko govedo v gornjeinski dolini in vseh obstranskih dolinah, v gomii »podnjeinski dolini in Lechski dolini. Pegasto živina (Bernske pasme) v spodnjeinskl doliui. Pincgavsko v okrajib Kitzbiihl in Kufstein (.zhod- no od železniške proge VVorgl—Kufstein), kakor tudi v izhodni Tirolski. Zillerdolsko in Fux-živino v gornjem delu spodnjeinske doline. Daleč razprostrene rejne družbe, v posameznih rejnih okrajih združene v zadruge, skrbijo po skrbni preiskavi ob sprejetju in plemenskem vknjiženju, po vestnem plemenskem knjigovodstvu ter skrbni preizkušnji glede množine mleka, zato, da se vrši reja po modernih načelih. S tem je v zvezi stroga odredba, vsakoletno alpenje vse živine večinoma na planinah čez 2000 metrov, tako, da se lahko jamči za stas in delazmožnost, pa tudi za zdravje in odpovnost. Gotovo je, da se ne morejo doseči rekordne številke glede tnnožine mleka brez posebno tečne kime. Posamezne družbe beležijo letno povprečno 2400 do 2000 litrov mleka. Vsak kupec ve, da tirolBka živina, nahajajoča se v še boljših razmerah, podane številke še daleč preseže. Septembra, oktobra in novembra se vršijo najbolj znarueniti živinski sejmi, ki nudijo najlepšo priložnost za nakup prvovorstne plemen:ke in porabne živine. Opozarjamo na tozadevni inserat v oglasnem delu glede sejmskega seznama. Ljutomer. Naša sadjarska in vrtnarska podmžnica priredi v nedeljo dne 25. avgusta v društveni drevesnici na Rajžiharju pri pos. Mar. Novak tečaj o okulacij.i. Predsednik bo še poročal o najnovejši sadjarski knjižici gosp. Priola: Spravljanje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja. Začetek tečaja ob 9. uri. Zbirališče pri osnovni šoli takoj po 8. sv. maši. Pridite vsi prijateljf sadfarstva, zlasti mladfna! Sv. JuriJ ob Taboru. Pomotoma v različnih pratikah in koledarjih za 7. septembra določeni živinski in kramarskl sejm se vrši že dve leti vselej na dan 7. septembra. Če pa odpade ta dan na nedeljo, pa se vrši ta sejm vselej na naslednji dan. Razum tega sejma ima Sv. Jurij ob Taboru še sledeče živlnske in kramaske sejme: 29. januarja, 10. marca, 7. septembra in 21. novembra. Ker se je živinoreja v vranskem okraju, posebno pa v občini priznano močno razvila ter se gojijo lepe pasme, postali so sejmi v te.j občini ?.elo dobro obiskani, po sosednili žvinorejclh in mesarjih od daljnih krajev, se priporoča vsem bližnjim in daljnim posestnikom-živinorejcem številnejši prigon živine tako plemenske kakor za mesarje, in uspeh dobre prodaje oziroma nakupa jim je osiguran. Pripomni se tudi, da je prigon tudi Ł ozirom na novo okrajno cesto od državne ceste do cerkve v Sv. Juriju ob Taboru, ki je bila v letu 1927 dograjena in je vedno lepo vzdržvana, zelo olajšan. Velike kasaške diike priredi Kasašk« dručtvo v Mariboru na svojem dhkališču na Teznu dne 15., 21. in 22. septembra 1929. Dirke so nujno potrebne za rejo imerikanskih kasačev, ker se tako da puiliko in vzpodbudo konjerejcem, da pri dirkah dokažejo konji svoje sposobnosti, konjerejci pa morejo pridobiti lepe nagrade. Društvo se za povzdigo lepo se razvijajoče konjereje v Slovenijl ni straišilo žrtev Ih truda in prireja tako še tri kasaške tlneve. Vsaki dan bo po pet enovprežnih dirk (n ena dvovprežna dirka, skupne nagrade znajajo okroglo lepo svoto Din 50.000.—. Kcr je raVno namen prirejanja dirk predvsem radi povzdige domače konjereje, je društvo v svojih propozicijah določilo konjem slovenske kmečke reje popuste in še posebej kmečkim Vozačem. Konjerejska razstava v Ljutomeru je pokazala, s kako prvovrstnim konjskim materijalom razpolagajp kmečki poscstniki. Propor.icije ao ae vsem interesentom že razposlale Jn je določen rok za prijave do 7. septembra. Opravičeno je upanje, da bo pri jesenskem kasaškem mitingu v Mariboru zbrano toliko konjev, kakor jih najbrže doslej že ni bilo v Mariboru. Da se tudi poset dirk od strani obiinstva poveča, se >e društvo odločilo, da se Užreba ena vstopnica, koje ime.jitelj dobi dobro vporabnega kasaškega konja. žrebanjc ee vrši zadnji dan med 4. ln 5. dirko in zatega- tJelj naj posetniki dirk dobro spravijo vslopnice. Želeti je, da si športni krogi nabavijo kasače, da bodo tako dirke številnejši in zanimivejše. Na Murskem polju je dovolj dobrih kasačev na prodaj in kasaško društvo v Mnriboru da radevolje vsakemu potrebna navodila in nasvete za nakup konjev iz na.še domače konjereje. Upamo tudi, da bodo naši lokalni faktorji vpoštevali koristne intencije diuštva in z podpoiami podprli važno naiodno gospodarsko delo. Pomanjkanfe hmeljskih obiralcev. Ceaa za ietošnji pritfelek. Ilmeljarsko ditištvo v Žalcu je sprejelo večslransko tožbo, da jc letoo veliko pomanjkanje hmeljskih obiravcev, kav so deloma povzvočevali hudobni jeziki, ki ti-obijo po svetu, da je toča ves hmelj v Savinjski dolini potoikla, da se bo plačevalo le po 4 K itd. Vsled tega govoričenja nekatsrih obiravcev sploh ni bilo, drugi so se vračali. Dogaja se tudi, da se na določeno mesto namenjenim obiravcem obljubuje višja mezda, boljša hrana itd. in jih skuša pregovoriti, da bi postali nezvesti svojim večletnim delodajalcem — kar je vsega obsojanja vredno in podlo. Mezda za obiranje hmelja se je določila povodom zborovanja hmeljarjev dne 11. avgusta in sicer: eden in enpol Din in trikratna hrano z malcama, eden in tričetrt Din in trikvatna lirana brez malc iti dva Din brez hrane in eden Skaf (28 1) obranega hmelja. Znižanje mezde je posledica kiize, v katero je došlb hmeljarstvo vobče. Vsled neutemeljenega razpravljanja o cenah za letošnji pridelek (7 Din za 1 kg) se je naših hmeljarjev lotila neka zbeganost. Da se zbegani hmeljarji pomirijo, izjavlja Hmeljarsko društvo na podlagi zanesljivih informacij, da se o cenali za letošnji hmelj sedaj še sploh govoriti ne more. Ko bodo Nemci in Čehi obrali svoj pridelek in bo njegova množina določena, potem se bodo določevale cene za naš hmelj. HmeIjarji, ne razburjajte se po nepotrebnem! — Kongres srednjeevropejskih hmeljarjev, ki je imel svoje letošnje posvetovanje dne 17. avgusta v Friedrichshafnu na Bodenskem jezeru, ceni letošnji pridelek plemenitega hmelja na 677.500—728.000 starih stotov in sicev: Nemčija 215.500—231.500 stotov, Cehoslovaška 209.500—232.000 stotov, Jugoslavija 123.000— 130.000 stotov, Poljska 58.500—58.000 stotov, Alzacija 70.000—75.000 stotov in Avstrija 1000 —1000 stotov. Množina v Vo)vodini se ceni na 75.000—80.000, ona v Slavoniji na 48.000—50.000 stotov. — Hmeljarsko društvo v Žalcu. Sv. Jurij ob ščavnici. V nedeljo, dne 25. avgusta bo ob 3. uri popoldne sestanek članov naše čebelarske podružnice s predavanjem v čebelnjaku g. Alojzija Korošaka. — Pridite tuti tisti čebelarji, ki niste še člani podružnice.